Št. 34.	V	Zagorju,	dne	1.	decembra
rudarjev
Glasilo slovenskih
1911.	L.	II.
Izhaja trikrat na mesec tn sicer vsak
prvi, drugi in četrti četrtek v mcsccu,
1 datumom naslednjega dne. Naročnina znaša za celo leto 4 krone, za pol leta
2 kroni in za četrt leta 1 krono. Posamezne številke po 10 vinarjev. Reklamacije so poštnine proste. Nefrankirana pisma se ne sprejmejo. Rokopisi se ne vračajo. Inserati po dogovoru. Uredništvo in npravništvo lista je v Zagorju ob Savi.
Ljudski shod v Zagorju.
Pod predsedstvom sodruga R e p o v š a, Cepina in U 1 1 e t a se je vršil v nedeljo dne 26. novembra ob 3. uri popoldan v dvorani gosp. Riharda Mifhelčiča na Toplicah javen ljudski shod z dnevnim redom:
1. Občinske volitve.
2. Naši nasprotniki.
K prvi točki je govoril
sodrng Cobal.
3. decembra bodo v Zagorju v »Sokolskem domu" obč. volitve od pol 8. zj. do 1. pop. Pri teh volitvah se bodo potegovale za občinski zastop tri stranke: socialno-demokratična, liberalna in klerikalna. Ker imamo dve nasprotnici, ki sta bili že do sedaj v občinskem zastopu, se je treba ozreti najpopreje na delovanje starega občinskega odbora, prtden izpre-govorimo o programu naše stranke. Pred dvema letoma, ko so bile občinske volitve, sta se klerikalna in liberalna stranka združili proti delavski stranki. Pri tej združitvi pa so se tudi domenili, da se mora vsak predlog, ki bi prihajal od socialno-demokratičnih občinskih zastopnikov odkloniti, pa naj bo še tako opravičen. Ako bo kaj posebno dobrega, ponove v poznejših sejah sami ta predlog. Da je to res, potrdijo klerikalni zastopniki danes sami. Prvo delo, ki se je v občini izvršilo, je bila volitev starešinstva in raznih odsekov, Za župana so volili najbolj nesposobnega liberalca in sicer zategadelj, ker je najzagrizenejši nasprotnik delavstva. V starešinstvu so nas seveda tudi potisnili na stran, čeravuo smo imeli največje število prebivalstva za sabo. Dokaz temu je, da smo pri zadnjih volitvah napram trem nasprotnim strankam zmagali z dvema kandidatoma, Podpirali so klerikalno in liberalno stranko tudi Nemci. Kar je najbolj žaljivo za stranko, je bilo to: Na predlog socialno-demokratičnih občinskih odbornikov se je ustanovil u b o ž n i odsek. Pri volitvah v ta odsek pa so, čeravno smo jih opozorili, da pripuste vsaj enega delavskega zastopnika vanj, volili v ta odsek tri popolnoma nezmožne može klerikalne in liberalne stranke. Njihova nezmožnost se je najsijajnejše dokumentirala s tem, da odsek sploh ni mogel delovati. Ker socialno-demokratična odbornika nista hotela glasovati za liberalnega župana, so nas takrat obkladali z najgršimi psovkami. „ Slovenski Narod" nas je slikal kot največje izdajalce slovenskega naroda, ker smo glasovali s sedanjimi liberalnimi kandidati, ki so jih takrat proglašali za nemčurje, za opozicionalnega kandidata. Sedaj, ko jim je klerikalna stranka odpovedala ljubezen, pa so se obrnili do svojih nekdanjih sovražnikov, da jim rešijo potapljajočo se barko. — Socialno-demokra-tične kandidate so pred dvema letoma pobijali ravno s temi argumenti kakor danes, da bodo, če pridejo v občinski odbor, vse premoženje razdelili revežem. Razlika je danes samo ta, da takrat delavci niso imeli volilne pravice, za premožne ljudi je bilo to agitacijsko sredstvo seveda privlačno. Sedaj pa hodijo tudi okolo revežev, katerim obetajo podpore, mogoče in nemogoče stvari. Pred par dnevi so bili liberalni agitatorji pri nekem takem revežu po noči, da bi mu napisali kandidate in so mu pri tem obetali podporo.
Mi socialni demokratje jim seveda danes ne obetamo ničesar, pač pa bodite uverjeni, da bodo socialni demokratje vedno delali v blagor prebivalstva, in z vso silo nastopili proti koruptnemu gospodarstvu liberalcev, ki bo honorirali iz občin-
ske blagajne ljudi za njim opravljeno politično delo.
Občinska pota v Zagorju se popravljajo samo takrat, kadar prebivalci pošteno zaropotajo. Da bi pa županstvo iz lastne inciative kaj storilo, to se pri nas ne zgodi nikoli. Nasprotne prosilce puste čakati po štiri do pet mesecev na rešitev njihovih prošenj. Ravno tako je pri posipanju okrajne ceste. Kadar pograbijo blato na kupe, ga puste navadno tako dolgo, da se razleze zopet po cesti, človek bi se na takih kupih po noči	lahko pobil.	Gesto	posiplje
po navadi župan sam s svojimi ljudmi, namesto da bi dal posipanje na	dražbo,	on pa bi	samo
nadzoroval, dabi se delo točno izvrševalo. Toda menda se zdi zagorskemu županu bolj komodno biti zaeno izvrševalec in nadzira-telj pri snaženju in posipanju cesti... Ako zmagajo socialni demokratje, se bode tudi v tem oziru napravila temeljita remedura. — Razsvetljavo ima skoraj že vsaka hribovska vas. Pri nas v Zagorju	pa nimamo	niti ne ene	svetilke,
če pride tujec ob pol 8. zvečer z vlakom, ne more priti v Zagorje, ker je prav lahko, da pade v Medijo ali pa ostane v blatu JI Da to škoduje tudi razvoju tujskega	prometa, je	samo po	sebi	umljivo.
Socialni demokrati smo tudi v tem oziru v občinskem odboru vložili primerne predloge. Predlogi so bili sicer sprejeti, ali županstvo se ne gane. Tudi vodovod bi že lahko imeli, če bi bilo nekoliko več tneržije in volje za delo. Sedaj imamo sicer odsek, kako daleč so že z delom, to se odteguje naši vednosti, ker so preprečili, da bi prišel socialni demokrat v vodovodni odsek. Da bomo tudi v tem oziru znali uvaževati potrebe prebivalstva, tega pač ni treba še posebej naglašati, Ustanovitev občinske h”r a n i I n i c e je že stara potreba. Sedaj imamo tu dva denarna zavoda, ki prinašata posameznikom izdatne dobičke. In če zmagajo socialni demokratje, bomo tudi na tem polju izvajali svoj program, da bo imela občina lahko lepe dohodke, ki bodo v prid vsem občanom. — Poštenost in zavednost zagorskih volilcev je porok, da bodo v svojem lastnem interesu 3. decembra glasovali za s o c i -alno-demokratično listo ter enkrat za vselej pomedli s kliko, ki občinske koristi identificira s svojimi osebnimi koristmi.
(Več minut trajajoče ploskanje in odobravanje je sledilo govornikovim besedam, pač dokaz, da so volilci že do grla siti klikarskega gospodarstva.)
Predsednik R e p o v š vpraša, če se oglasi kdo k tej točki k besedi. Ker se pa nihče — navzoči liberalni kandidatje so s svojim molkom oči-vidno sami pritrjevali govornikovim besedam — poda predsednik k točki: „nači nasprotniki", besedo drugemu govorniku.
O tej točki je govoril
sodrng Vek. Krak.
Govornik razpravna najprej obširnejše o našem razmerju do klerikalne stranke. Razen socialno-demokratične stranke pridete pri volitvah v občinski zastop zagorski resno v poštev še dve stranki: klerikalna, ali kakor se sama imenuje, Slovenska ljudska stranka, in pa liberalna, ali takozvana narodno-napredna stranka. Nekaj gospode, ki se tudi rada stranko igra — imenujemo jo rudniško stranko — pride le toliko v poštev, v kolikor s svojimi glasovi podpre zmago te ali one ostalih strank. Da smo med temi strankami klerikalni stranki načeloma naj-odločnejši nasprotniki, to je tako jasno, da tega pač ni treba še posebej naglašati. Vsakemu, kdor pozna
le ABC našega svetovnega naziranja in našega strankarskega programa, mora biti jasno, da socialen demokrat klerikalcu drugega biti ne more nego neizprosljiv nasprotnik. Med socializmom in klerikalizmom zeva tak prepad, da ga nobena sila na Bvetu premostiti ne more. Tako zgodovina kakor sodobno delovanje klerikalizma narekuje nam socialnim demokratom spoznanje in prepričanje, da imamo iskati uresničenja naših teženj samo v neizprosnem boju proti klerikalizmu. In pri najmanjših vsakdanjih političnih akcijah nas vodi uverjenje, da bo zastava rdeče internacionale zaplapolala sama na razvalinah črne internacionale. To je resnica, ki je socialnim demokratom ni treba posebej pripovedovati, ki je pa socialen demokrat tudi nikdar ne pusti izpred oči. Fred to resnico si tudi takrat ne zapiramo oči, kadar bi nam posebne lokalne razmere diktirale v našo momentano korist morda drugo taktiko, la tako nam to spoznanje daje smer tudi pri sedanji agitaciji za volitve v občinski zastop zagorski. Tudi tu so za nas edino merodajna načela. In če bi se po vzoru liberalcev hoteli poditi za mandati, če bi se nam Šlo edino in samo za mandate, potem verujte mi, nam ne bi trebalo za to prav ni-kakšnih ženialnih agitatoričnih sposobnosti, zadostovalo bi nam kakih deset p r o c e n t o v 1 i b e-ralne brez zn ač a j n o st i , pa bodite prepričani, da bi vsa zagorska liberalna klika ležala strta in polom^ena na tleh. Mi vemo, da je klerikalna stranka najhujša sovražnica svobodnega delavstva, nikdar ne bomo pozabili vseh mogočih lopovščin, ki jih je zagrešila že ta stranka nad slovenskim ljudstvom, ki ga niso samo enkrat prodali za groše strankarsko-političnih koncesij, vse to nam je dobro znano in naša dolžnost bodi delovati na to, da se te resnice prejalislej zave vse slovensko ljudstvo, ali to nam ne sme jemati objektivnega pogleda, da ne bi odkrito priznali, da specialno v Zagorju klerikalna stranka nad našo stranko in delavstvom še daleč ni zagrešila toliko lopovščin, kakor jih ima na vesti izvestna zagorska liberalna klika. Govorim o kliki, ker mi ne prihaja niti na kraj pameti, da bi k tej kliki prišteval pametne in poštene zagorske liberalce. Spomnim samo na Čobalov proces. Osebo sodr. čobala tu lahko izvzamemo, ker gre tu za delikt bolnega strankarskega fanatizma, ki bi, če bi čobala ne bilo, r&vnotako lahko zadel kako drugo osebo. Ta proces je žalosten dokument politične nemorale, ki se žal na Slovenskem menda še dolgo izkoreniniti ne bo dala. Saj je na'žalost-nejši simptom naše politične zaostalosti, toda se najde še stranka, ki tak ostuden boj, tako i n -fernalno hudobijo proklamira za reševanje slovenskega naroda... In glejte! Klerikalcem smo po pravici trn v peti, ali resnica je, da zagorski klerikalci v boju proti nam niso nikoli tako nizko padli kakor liberalci. Spominjam nadalje na otvoritev »Sokolskega doma". Takrat se vas je po liberalnem časopisju zmerjalo za barabe in tolovaje. Vsekakor se sedaj tem „ba-rabam" in ^tolovajem" pri volitvah prilizujejo. In zapet moramo priznati, da se zagorski klerikalci Še niso tako daleč izpozabili. Kakor se iz tega izpre-vidi, bi nam lokalna korist brezdvomno narekovala, da bi šli s politično značajnejšim nasprotnikom proti strankarski hudobiji. Niti lokalnih niti osebnih zadržkov ne bi bilo, da bi se z značajnejšim nasprotnikom združili proti trhli liberalni kliki. Torej, poudarjam še enkrat, trebalo bi nam samo nekaj procentov liberalne brezznačajnosti, da bi vsi liberalni kandidatje, kakor so dolgi in široki, telebnili na tla. In liberalci so se tudi že zbali in tresli, da jim
enako vrnemo z enakim. Sodili so kar po sebi, zato so se zmotili. Ako so zagorski liberalei pred dvema letoma zastavili svojo svobodomiselnost, letos pa so zastavili svojo narodnost, potem kvečjemu dokazuje, da bi se ti ljudje za mandate tudi hudiču zapisali, nikakor pa jim to nedaje pravice, da bi našo stranko tako neiuveno žalili s tem, daj o primerjajo sebi. Socialni demokratje smo stranka načel, ki jih nimamo samo na papirju, marveč se tudi v praksi po njih ravnamo. Socialna demokracija je stranka, sloneča na znanstveni podlagi. In to je ravno tisto, kar navdaja slehrnega socialnega demokrata s tistim ponosom, ki mu daje moč, da hodi po ravnih potih socialističnih načel. Socialni demokratje si kot svetovna stranka svoje politike in taktike ne bomo nikdar d ali diktirati od malenkostnih osebnih in lokalnih ozirov. In zategadelj tudi mi zagorski socialisti zagorskih klerikalcev ne bomo gledali in sodili kot Specifično zagorsko prikazen, če bi bili tudi naši najboljši osebni prijatelji, jih bomo vsikdar presojali edino samo kot del svetovnega klerikalizma, ki je našim stremljenjem nabolj nevaren. In proti temu naravno socialni demokrat ne sme poznati druge parole nego neizprosen boj. In s tem je dano tudi naše stališče pri predstoječih volitvah : s klerikalci ni mogoča ni-kakšna' skupnost!
Preidimo sedaj na liberalno stranko, če sem jo imenoval stranko, sem izkazal tej skupini političnih demogogov, nezasluženo čast. To sploh ni nobena stranka, to je čisto navadna klika gostilniških politikantov, ki imajo prej vse druge lastnosti, samo sposobnosti ne, ki pa hočejo vendar celo zagorskim delavcem nariniti kot občinske komandante. Jaz sam sem rekel nekoč nekemu pametnejšemu zagorskemu liberalcu, da naj krenejo na drugo pot ter pričnejo stvaren političen boj. Dokler bodo eksistirala razredna nasprotja, bodo obstajale tudi razne stranke kot političen izraz teh razrednih nasprotij. Socialni demokratje smo pretrezno misleči ljudje, da bi si to resnico zanikati hoteli. Kes pa je, da nam ne more biti vse eno, če so politične manire nasprotnika dostojne ali rokovnjaške. Končno ima politični boj tudi svrho, da ljudstvo izobrazuje, dočim ga nedostojen boj, ki ga prakticirajo n. pr. liberalci, samo trapi in demoralizira. Stvarnega in dostojnega boja pa so zmožne samo stranke, ki se pred vsem same zavedajo, kaj so in kaj hočejo. Ne zanikavam, da bi se z resnično napredno in svobodo mi selno stranko pri v g e h razrednih nasprotjih dala delati vsaj vzajemno protiklerikalna kulturna politika.
Sedaj pa poglejmo, kakšna je naša liberalna klika. Pred vsem moram konštatirati, da ta klika sama ne ve, kaj hoče. Zagorski klerikalci so del velike in resne stranke, ki se prav jasno zaveda svojih stremljenj. Naši liberalci pa bo ljudje, ki si privoščijo pred vsem prav izdatno avtonomijo. Ta avtonomija obstoja v tem, da na svojo pest neumnosti in lopovščine uganjajo. Ti ljudje imajo lahko sto pisanih programov, lahko slišijo sto Reisnerjevih govoranc, rezultat bo menda zmiraj ta, da na zadnje sploh ne bodo vedeli, pri čem da so. No, pa da ne bodo rekli, da jim s to sodbo krivico delam, čujmo še drugo plat zvona. Naši vodilni zagorski liberalci so jako ošabni gospodje in imajo o sebi najboljše mnenje; prepričani so celo, da imajo tudi nekaj soli v glavi in tudi nekaj programa. Torej poslušajmo jih, kaj pravijo.
Pred vsem pravijo, da so narodni. To je glavni del njihovega programa, ki ga izvajajo na najrazličnejše načine. Eni se od časa do časa za narod temeljito napijejo. In prizuati jim moram, da so zelo navdušeni in požrtvovalni. Kadar jih to navdušenje vrže že pod mizo, pa bodo še pod mizo zdihovali za narod. (Smeh.) Njihova navdušenost se razvija včasih tako visoko, da jim vzame celo zavest. Nekaj Sokolov rešuje narod tudi s tem, da liki pouličnim barabam mirne ljudi na cesti brez vsakega povoda prav pobalinsko napadajo... (ogorčeni fej-klici.) — Tudi svobodo miselni, pravijo, da so. Seveda se ta svobodomiselnost začne in konča
pri zabavljanju na farje. — Poglejmo sedaj, kako ta svoj program politično rešujejo. Pred dvema letoma so reševali narod. Reševali so ga na kredit. (Smeh.) Pošla so jim sredstva, pa so vzeli iz svojega programa svobodomiselnost, jo lepo zavili ter jo nesli v farovško politično zastavljalnico. Kajti s klerikalno pomočjo so takrat reševali naiod. In kako so milo stokali pri tem. Mene takrat ni bilo še tu. Ali odkritosrčno moram priznati, da je takratno stokanje po liberalnih listih delalo name ta vtis, kakor da bi na zagorskih hribih že stala pripravljena vsenemška armada, ki je čakala samo na socialno-demokratičen signal, pa bi se bila liki morskemu valu razlila po rodoljubni dolini zagorski. (Spbšen smeh.) — Letos pa se je stvar obrnila na drugo plat. Letos rešujejo baje svobodomiselnost, seveda tudi to na „puf“. (Krohot.) Vzeli so iz najskrivnej-šega kotička svojega srca svojo najdragocenejšo svetinjo, narodnost, jo zavili v frank-furtarsko culo ter jo nesli hranit tja tistim gospodom, o katerih so bili še pred dvema letoma trdno prepričani, da imajo tako velikanske želodce,da lahko ves zagorski narod pohrustajo pri enih samih občinskih volitvah. (Splošen krohot in ironični medklici.) — Tako rešujejo liberalci narod in tako rešujejo svobodomiselnost. Kaj bodo vendar reševali čez tri leta, za to smo lahko opravičeno radovedni. Oe se bo na „puf“ pri njih sploh še kaj rešiti dalo 1...
Vidite, takega nasprotnika imamo v zagorski liberalni kliki! Resnično bi takemu nasprotniku izkazali preveliko čast, če bi o njem sploh resno razpravljati. Ne prihaja mi na misel, da bi to kliko indentificiral z vsemi zagorskimi naprednjaki. Odkrito priznam, da je v Zagorju cela vrsta značajnih in inteligentnih liberalcev, ki jih bolijo te razmere in bi jih radi izpremenili. Ali kaj, ko pa je politična atmosfera oficijelnega zagorskega n a p r e d n j a š t va tako okužena, d a se očividno noben mož z zdravim želodcem blizu n« upa.
Rekel sem že, da je naše razmerje do klerikalcev tako, da je ž njimi vsakršna zveza kratkomalo izključena. Zato gremo samostojno v boj. Liberalci se tega zavedajo. In računajoč na našo politično zna-čajnost menda mislijo, da si smejo na naš konto dovoljevati razne zahrbtnosti. Ta gosdoda je očividno prepričana, da nas sme vsak dan parkrat oblatiti, da imamo pa mi na zadnje le še dolžnost, da jih izvlečemo iz njihovega lastnega blata. Vdali so se kolo-salni zmoti, da smo socialni demokratje nekaka prostovoljna rešilna družba bankrotiranih liberalcev. To bolezen jim bo treba temeljito skurirati. Mi smo stranka, katere pota gredo preko klerikalcev in liberalcev. Ako nas pa hočejo liberalni klikarji po vsej sili prepričati, da bi bilo na vsak način v interesu javne snažnosti, da se ta Avgijev hlev temeljito izkida, potem je vsekakor lahko mogoče, da se lepega dne znajdejo vsi pošteni elementi, da izvršijo to koristno delo... Poraz te ošabne, sicer pa plitve in nezmožne klikeje predpogoj k temu, da zavladajo tudiv Zagorju enkrat civilizirane strankarske razmere. Zato bodi pri teh volitvah naša deviza: Nobenega glasu klerikalcem, pa tudi ne liberalcem! (Dolgo-trajajoče ploskanje je bilo dokaz, da je govornik govoril iz srca vseh navzočih, seveda izvzemši nasprotnikov, ki očitno niso imeli posebnega dopadajenja nad govornikovimi izvajanji.) Ker se nihče ni več oglasil k besedi, je sodrug Repovš zaključile pozivom, da stori vsak socialen demokrat pri volitvah svojo dolžnost, ta impozantni shod.
1908.	1909.	1910.
mark	mark	mark
1494	1350	1382
1016	968	964
1182	1136	1122
1409	1344	1375
1000	975	974
Gibanje med rudarji v Pruski Šleziji.
Na Angleškem pripravljajo rudarji generalno stavko, da si pribore minimalni šiht 8 mark. Na Nemškem povprečne mezde še dolgo let ne bodo tako visoke; mezde na Nemškem znatno nazadujejo in so v posameznih okrožjih padle tako nizko, da dajejo opravičeno povod resnim narodno-gos-
podarskitn skrbem. Letni zaslužek nemškega rudarja je po podatkih rudniških uradov znašal povprečno:
V Dortmundskem okrožju
V Gornji Šleziji
V Saarskem okrožju (Saar)
V Achenskem okrožju
V Spodnji Šleziji
Padle so plače torej povsod. Dočim se v posameznih revirjih zopet kaže tendenca na boljše, gre mezdna vsota v Spodnji Šleziji neprestano nazaj. To je tem žalostnejša prikazen, ker so plače tam itak že najslabše in bi vsako nadaljno po-slabševanje v sedanjih časih draginje nižje (spod-nje)-šlezijskega rudarja dovedlo v naravnost obupen položaj. Številoma se izraža poslabševanje mezde sledeče: Od leta 1907. do danes (1911.) se je mezda pri šihtu poslabšala za 13 fenigov, oziroma pri 300 šihtih za 39 mark. Ako se uva-žuje, da je imel v 1. 1907. denar še veliko večjo kupno moč nego letos, potem se lahko konštatira, da morajo spodnje-šlezijski rudarji v časih draginje in oderuštva živil z mnogo manjšimi denarnimi stedstvi živeti nego so v časih cenejših živil, ko so imeli večje dohodke. Da morajo take razmere tudi zadnjega nezavednega nemškega rudarja — nemškega, pravimo, ker slovenskega menda tudi najhujše stradanje ne bo zbudilo ... —, to se samo po sebi razeme.
In res v Spodnji Šleziji prav sumljivo vre. Do sedaj se je oblika mezdnega gibanja, ki je vzniknilo iz te nezadovoljnosti, držala v ozkih mejah. Delavski odbori so pri svojih ravnateljstvih vložili prošnjo, da se rudarjem zboljša plača za 15 procentov. Ta prošnja je bila kratkomalo odklonjena. Toda ker je bila beda rudarjev le preočita, so direkcije med oženjene rudarje razdeljevale zelje in krompir po lastni ceni. Take vrste pomoč mesto mezdne doklade je rudarje le še bolj razburila. Prvič je kakovost tega blaga ponajveč jako slaba, drugič pa se daje pri razdeljevanju prednost raznim »dobrim elementom* — po slovensko lizunon in klečeplazcem — in uradnikom.
Zvišanje plač v denarju so rudniške uprave odklonile s trditvijo, da so se produkcijski pogoji pri spodnje-šlezijskem premogu jako poslabšali, in da so se dalje z uvedbo osemurnega delavnika zvišali tudi produkcijski stroški. Kako neresnična je ta trditev, izhaja že iz tega, da je prej pri 12 urnem delovniku posamezen rudar izkopal povprečno 186 ton premoga, sedaj pri osemurnem delavniku pa izkoplje 198 ton premoga. In še iz nekega drugega vzroka je trditev rudniške gospode neresnična. Ena največjih rudniških družb n. pi. je v svrho moderniziranja svojega obrata in za razne naprave najela posojila v znesku 4 milijonov mark. Ta posojila naj bodo do leta 1926. poravnana in družba odpisuje približno 200.000 mark letnih amortizacijskih kvot od čistega dobička, ne da bi hotela priznati, da predstavljajo ti in drugi odpisi dobičke, ki jim jih ustvarjajo rudarji. — Politika petih spodnje- v šlezijskih družb, ki so se združile v sindikat, gre za tem, da bi potom čim najnižjih plač kolikor mogoče ceneno producirali in gornje številke tudi dokazujejo, da se jim je dosedaj posrečilo dobivati v ta namen cenen človeški material. Ali izredno močno izseljevanje šlezijskih delavcev proti zahodu in sedanje resno gibanje med do sedaj najbolj zadovoljnimi delavci, to je vendar jasen dokaz za to, da se bliža ta izkoriščevalna politika spodnje-šlezijskih rudniških knezov in grofov svojemu koncu. — Da, da, povsod se rudarji gibljejo in se potegujejo za svoje pravice in koristi, samo velika večina slovenskih rudarjev čaka menda še na nekakega kralja Matjaža! . ..
Dr. Benkovičevo izdajstvo.
Ko so bile zadnje državnozborske volitve, tedaj je tedanji kandidat in sedanji državni poslanec dr. Benkovič ni vedel najti dovolj sladkih in prilizljivih besed, da bi zvabil slovenske rudarje v svojo mrežo in bi dobil njih glasove. Kaj je vse obetal zgovorni gospod kandidat tedaj in kaj so za njim obetali zanj agtirajoči kaplani in fajmoštri! Mi pa poznamo klerikalno notranjost dr. Benkoviča do dna pa smo že tedaj vedeli, da poslanec protidelavske stranke
ne bo nikdar zastopal delavskih interesov iz enostavnega razloga, ker jih po načelih svoje stranke ne more. Tega so se zavedali tudi slovenski rudarji in zato je bilo presneto malo tistih kalinov med našimi rudarji, ki so sedli na dr. Benkovičeve limanice.
Naši rudarji so imeli prav, ni bilo treba dolgo čakati pa smo bili priče zvitega dr. Benkovičevega napada na koristi rudarjev. Pred kratkim smo namreč videli igrati gospoda dr. Benkoviča sramotno vlogo zagovornika koristi velikega rudniškega kapitala. V parlamentu je prišel v razpravo predlog prepovedi otroškega in ženskega dela v rudnikih. Podzemeljsko delo škodi še krepkim ljudem, kaj šele nežni ženski in otroški naravi. Samoposebi je tedaj umevno, da mora biti vsak pameten in pošten ljudski zastopnik za to, da se to delo čimpreje odpravi. Kaj pa je storil naš dični dr. Benkovič? Šel je, Pa je hotel zavleči kar najhitrejšo rešitev tega predloga s tem, da je predlagal, naj se odkaže predloga posebnemu rudarskemu odseku, ki ga še sploh — ni, ne pa že obstoječemu socialnopolitičnemu odseku. Ta rudarski odsek bi se moral šele ustanoviti in bi torej predloga lepo dobo počivala, medtem ko pride lahko v socialnopolitičnemu odseku takoj v razpravo. Socialno demokratični poslanec sodrug Muchitsch je temeljito in po zasluženju okrcal dr. Benkovičevo protidelavsko postopanje. Dr. Benkovič je bil zelo v zadregi, odgovarjal je sodrugu Mu-chitschu kakor učenec, ki se ni naučil, kar mu je dal učitelj. Končno je obračunal z dr. Benkovičem še sodrug Seitz, ki je vzel dr. Benkoviča prav pošteno v roke, češ da bi bil poseben rudarski odsek prijeten le rudniškemu velekapitalu, ki bi v njem zavlačeval rešitev te predloge do sv. Nikoli. Pribijemo še enkrat: Dr. Benkovič je hotel zavleči rešitev predloge o otroškem in ženskem delu v rudnikih, kar bi bilo všeč samo rudniškim kapitalistom. Zastopal je torej interese rudniškega kapitala proti delavcem. In to si bodo naši rudarji dobro zapomnili.
Zavarovanje proti nezgodam pri rudarjih.
Socialno-demokratični poslanci Cingr, Se-liger, Reger, Muchitsch, Glockl, dr. Schacherl in tovariši so vložili v poslanski zbornici sledeči predlog: Zavarovanje rudarjev se nahaja že leta sem v stanju neprestanih kriz.
Delovanje bolniških blaganj bratovskih skladnic je popolnoma nepovoljno. Glede bolniške podpore, zdravniške pomoči, zdravilnih pripomočkov in zdravilniških inštitucij so bratovske skladnice za bolniškimi blagajnami in-dustrijelnih delavcev daleč nazaj.
V še slabšem stanju se nahajajo provizijske blagajne. Leto za letom narašča število blagajn, ki so pasivne. Skušalo se jih je sanirati, ali ta akcija se je izvajala z najbrutalnejšimi sredstvi. Krčile so se tako pravice aktivnih članov kakor likvidne rente, prispevki pa so se zvišavali, kar se je v posameznih revirjih večkrat v kratkih rokih ponavljalo. Povprečna letna provizija enega invalida je znašala v letu 1906.:
RudniSko	Za polnopravne	Za	nepolno-
glavarstvo	člane	pravne	člane
Praga	239 K	59	v	178	K	67	v
Dunaj	253 K	73	v	226	K	69	v
Celovec	227 K 42 v	203	K 81 v
Krakov	224 K	30	v	132	K	30	v
Pri provizijskih blagajnah bratovskih skladnic brez aktivnih članov je znašala letna provizija enega invalida povprečno v vsej državi 121 K 82 vin. Povprečna letna provizija za eno vdovo popolnopravnega člana bratovske skladnice je pa znašala v letu 1906. 95 kron 48 vin. povprečni letni podporni prispevek za siroto po takem popolnopravnem članu 36 K 36 vin. Povprečna letna renta za vdovo po v službi ponesrečenem ne polnopravnem članu 65 K 80 vin., povprečna letna podpora za siroto takega člana 29 K 33 vin. Pri tem treba vpo-števati, da so to samo povprečne številke, tako da se dobivajo naravno še veliko nižje rente in podporni prispevki. Te številke pač zadostno dokazujejo, da je postalo zavarovanje rudarjev pravcata karikatura (spaka) socialnega zavarovanja in da že davno ni več v stanu izpolnjevati svoje naloge.
Med tem pa se pritožbe rudarjev nikakor ne omejujejo samo na to, da so rentni in podporni prispevki prenizki. Skuša se marveč pasivne bratovske skladnice tudi na ta način sanirati, da se delavcem in njihovim zaostalim (vdovam ali sirotam) dosega njihovih pravic kolikor mogoče otežkoči. Neštevilnim delavcem, ki so za delo nopolnoma nesposobni in ne morejo več dobiti nobenega dela, se rente kratko-malo na podlagi zdravniškega mnenja od rudniških posestnikov odvisnih zdravnikov odtegujejo. Ako postane kak rudar za delo nesposoben, si mora po navadi šele potom tožbe izsiliti svoje pravice in dolgočasno poslovanje razsodišč mu kolikor le mogoče otežkoča priti do pravice. Vkljub vsemu temu pa je cela akcija saniranja brezuspešna, neprestano zviša-vanje prispevkov in reduciranje rent dovaja do rastoče ogorčenosti med rudarji, često tudi do stavk. In bratovske skladnice, ki za delavce tako malo store, pri vsem tem rudniški posestniki zlorabljajo še kot sredstvo, da oropajo delavce koalicijske pravice in pravice slobo-dnega kretanja.
Vzpričo današnjega pravnega položaja je ničevo vsako upanje, da bi se te škandalozne razmere odpravile. Reforma zavarovanja rudarjev je neodložljiva naloga zakonodaje in kot prvi korak te reforme je neizogibna vpeljava zavarovanja proti nezgodam pri rudarjih. Vzpričo strašno velikega števila rudniških nesreč bo taka odredba provizijske blagajne bistveno razbremenila in s tem neznosne razmere vsaj nekoliko ublažila.
Potrebo zavarovanja proti nezgodam za rudarje je priznala tudi vlada v svoji predlogi o socialnem zavarovanju. Ker pa zahtevajo nepristojne razmere takojšnjo (hitro) odpomoč, ker postajajo vsako leto nove bratovske skladnice pasivne, ker žrtve rudništva vzpričo vladajoče draginje živil s prenizkimi rentami in podpornimi prispevki absolutno ne morejo več izhajati, rudarji nikakor več ne morejo čakati, dokler kak obsežen zakonski načrt o socialnem zavarovanju ne bi zakon postal. Razbremenitev bratovskih skladnic z uvrstitvijo rudarjev v zavarovanje proti nezgodam, to je zahteva nujne potrebe, ki se mora takoj izvršiti.
Vlada je v svoji predlogi predlagala vpeljavo stanovsko-zadružnega zavarovanja proti nezgodam pri rudništvu. Toda rudarji so se soglasno izrekli proti temu načrtu. Uresničenje tega načrta bi zavarovanje proti nezgodam za rudarje popolnoma izročilo njihovim najzagri-zenejšim nasprotnikom, uprava bi bila zelo ote-žkočena in delavci bi v pravnih sporih samo pod jako težkimi in dragimi pogoji mogli priti do svojih pravic. 2e danes nastajajo pri teritori-jalnih zavarovalnih zavodih jako veliki neredi vsled tega, kar so okrožja teh zavodov prevelika, ker obsegajo kraje s čisto različnimi razmerami in delavske sloje različnih narodnosti, ker so razsodišča od bivališč in delavnih mest delavcev preveč oddaljena ter ne morejo zadovoljevati njihovih jezikovnih potreb. Kakšne težkoče bi šele nastale, kadar bi rudarji cele države bili zavarovani pri enem samem zavodu! V smislu zahteve celokupnega rudniškega delavstva predlagamo, da se zavarovanje proti nezgodam za rudarje ne poveri stanovsko-zadru-žnemu zavodu, da se temveč prenese na terito-rijalne zavarovalne zavode. Iz teh razlogov stavimo predlog, da sprejme poslanska zbornica sledeči zakonski načrt:
Člen I.
V rudnikih, ne izvzemši rudosledov in pri napravah, spadajočih k njim, uposleni delavci in obratni uradniki so proti posledicam obratnih nezgod v smislu zakona z dne 28. dec. 1887., drž. zak. št. 1 ex 1888., zavarovani. Zavarujejo se potom teritorijalnih zavodov proti nezgodam.
Člen II.
Provizijske blagajne bratovskih skladnic niso dolžne dajati rente kakemu članu, ki je postal za delo trajno nesposoben, ko je bil ta zakon postal že pravomočen.
Določbe § 5. zakona z dne 28. julija 1889., drž. zak. št. 127, o podpori za zapuščence v slučaju smrti kakega člana ali provizijonista ostanejo v veljavi, ne krateč uporabljanja določb
§ 7, zakona z dne 28. decembra 1887, drž. zak. št. 1 ex 1888.
Člen III.
Določbe paragrafov 37 in 38 zakona z dne 2S. julija 1889, drž. zak. št. 127, se izpremene v tem smislu, da se po § 38 priznane podpore razdele na zavarovalne zavode proti nezgodam in na provizijske blagajne bratovskih skladnic v tem razmerju v kolikor nastanejo za te zavode iz velikih splošnih nezgod (Massenverunglii-ckungen) višji izdatki.
Člen IV.
Naloge, ki so bile potom zakona z dne 28. decembra 1887, drž. zak. št. 1 ex 1888, od-kazane političnim oblastem prve inštance in obrtnim nadzornikom, imajo pri izpeljavi zavarovanja proti nezgodam v členu I. tega zakona im.novanih oseb izvršiti rudniške oblasti.
Člen V.
Ta zakon stopi v veljavo na dan njegovi objavi sledečega 1. januarja.
Člen VI.
Izvršitev tega zakona se poveri ministru RObanjih del in ministru za javna dela.
Glede razprave se predlaga, da se odkaže ta p.edlog socialno-političnemu odseku.
Eldorado izkoriščevalcev v Dalmaciji.
Na jugu naše ,ljube* domovine, v Siveriču in Velusiču (Dalmacija) so tudi premogokopi. Dve rudniški družbi in sicer avstrijska: italijanska premogokopna družaa »Monte Promina* in pre-mogokopna družba „Dalmatia" opravljata tu funkcijo brezobzirnega izkoriščanja rudarjev. Do sedaj pri imenovanih premogokopnih družbah uposlenih kakih 900 rudarjev, ki jih rudniški mogotci po vseh pravilih umetnosti tlačijo in izkoriščajo. In sicer te reveže tem lažje izkoriščajo, ker ponajveč ne znajo niti Citati niti pisati, kar je, takole mimogrede rečeno, tudi košček avstrijske kulture. Pod takimi pogoji prihaja tudi misel organizacije prav težko do veljave, tako da so ti delavci rudniški gospodi, v pravem pomenu besede na milost in nemilost izročeni. Toda. v zadnjem času se je tudi med temi dalmatinskimi trpini začela probujati razredna zavest, tako da so si ustanovili vplačilnico Unije avstrijskih rudarjev, ki šteje danes nad 400 članov. Prednoje prišlo do te ustanovitve, so se morale premagati velikanske zapreke. Sedaj pa, ko je organizacija že ustanovljena, delajo rudniški uradniki in oblasti z nečuvenim pritiskom, da bi mlado organizacijo zopet uničili. Tamkajšnji orožniki zasledujejo našega zaupnika pri vsakem koraku. Tamkajšnji stražmojster je zaupniku naravnost prepovedal'rudar je organizirati. Med tem pa delajo tudi mogotci avstrijsko italijanske premogokopne družbe s vsemi mogočimi sredstvi, da bi organizacijo uničili. Tako je bilo 1. novembra brez vsakoršnega stvarnega vzroka odpuščenih od dela 12 rudarjev. Intervencija zaupnika je ostala brezuspešna. Rudniško vodstvo se z našim zaupnikom sploh ni maralo razgovarjati. Odslovljenim delavcem se reče, da naj si pri socialnih demokratih poiščejo dela. S tem bode rudniška gospoda seveda malo opravila. Kajti prej ali slej bo ta ošabna gospoda tudi v Dalmaciji morala računati z organizacijo.
Strokovni pregled.
s Generalna stavka brltskih rudarjev.
Konferenca britskih rudarskih zvez, ki je dne 14. in 15. novembra zborovala v Londonu, je sklenila z večino 128.000 glasov, da občno glasovanje o pričetku generalne stavke odgodijo do 20. decembra. Med tem naj se povabijo podjetniki na narodno konferenco z, zastopniki federacije rudarjev, da se skupno pomenijo o mezdnem vprašanju. Na konferenci se je poročalo, da so rudniški posestniki v Srednji Angiežki v minimalno plačo načeloma privolili, med tem ko so rudniški posestniki v Severni Angleški in na Šotskem zahtevo minimalne plače skoraj popolnoma odklonili, rudniški posestniki v Južnem Walesu pa so to zahtevo sploh brezpogojno odklonili. Razpoloženje na konferenci je bilo zelo napeto, zlasti so bili waleški rudarji ogorčeni nad zadržanjem rudniških posestnikov. Razpoloženje ze generalno stavko je med britskimi rudarji splošno. ____________
Dopisi.
d Zagorje ob Savi. (Izjava.) Proti moji vednosti sem prišel na meni povsem nerazumljiv način na kandidatno listo liberalne stranke za občinske volitve. Izjavljam tem potom, da to kandidaturo odklanjam, ker kot s o c i a 1 n i demokrat sploh ne morem in tudi ne maram biti kandidat liberalne stranke. — Zagorje ob Savi, dne 26. novembra 1911.
Nikolaj Kovač.
IIIIIIIIIMUllllilaiMIIIIMMMIIHHIIIMIIIIIIIIIIIIIII
Slehrni rudar,
ki misli resno na izboljšanje svojega gospodarskega položaja,
mora biti član Unije avstrijskih rudarjev!
lllllllllll HUM IIIIIIIIII lllllllllll umi i
Razne stvari,
r 18 rudarjev ponesrečilo. Kakor javljajo iz New Yorka, je v premogokopu Botton-Greek v Virginiji vsled eksplozije ponesrečilo 18 rudarjev, med njimi štirje inženirji. Inženirji so bili ravno zaposleni pri reviziji rudnika, ki se vrši vsakega pol leta, ko je nastala eksplozija. Do sedaj so spravili na dan 16 trupel ponesrečenih delavcev, ki so bila grozno izmrcvarjena. — Kapital zahteva neusmiljeno svoje žrtve.
r Blaznost marinizma. Angležka admirali-teta je nedavno izdala izvestje o izdatkih za mornarico vsake posamezne velesile. Po tem izvestju so znašali v letu 1901./2. izdatki za an-gležko mornarico 667,445 980 mark, dočim je ta vsota v letu 1911./12. poskočila na 897,645.940 mark. V morje je bilo spuščenih ladij z vsevkupno težo 223.820 ton. Britska mornarica šteje 134.000 ljudi. V letu 1901./2. je bilo izdanih za nove gradnje 208,405.120 mark, a v letu 1911-/12. 351,337.540 mark. Nemška mornarica, kakor pravi izvestje, je od 1. 1901. znatno napredovala. V tem letu so znašali izdatki za mornarico 191 600.000 mark, dočim je moštvo štelo 31.157 ljudi. Tekoče leto pa so izdatki poskočili na 660 635.760 mark, a število moštva je znašalo 60.805 ljudi. Nadalje je interesantno, da je v letu 1901. za marinizem najeto posojilo 75 milionov mark, a tekoči proračun ima zabeleženo posojilo preko 100 milionov za mornarico. Pred 10 leti odobrena postavka za nove gradnje je znašala 93,068,460 mark, dočim predvidja sedanji proračun 234,317.180 mark. Izdatki Italije za marinizem so se v poslednjih desetih letih podvojili. V letu 1901. znašali so izdatki za mornarico 98,253.229 mark, dočim proračun za leto 1911./12. predvidja 167,598.800 mark. Tudi število moštva je v tem času poskočilo od 26.750 na 30.580 oseb. Posamezni proračuni so iznašali za mornarico v letu 1901./2.
Francoska...................... 276,045.320	mark
Rusija ........................ 197,165.320	,
Avstro-Ogrska . . . .	36,425 680	,
Zedinjene države .............. 320,248.760	„
Japonska....................... 891,717.840	,
1911 ./12.
Francoska...................... 334,107.640	mark
Rusija......................... 265,407.520	,
Avstro-Ogrska . . . . 103,047.640	„
Zedinjene države .............. 531,691.420	„
Japonska.......................  176,076300	„
Kakor se iz te tabele lahko razvidi, ni Avstro-Ogrska glede mornarice nič zaostala. Kar se tiče državnih dolgov, militarizma, marinizma, birokratizma in klerikalizma, se je naša monarhija vsikdar prizadevala biti med prvimi. Toda to je tudi edini napredek, s katerim se lahko baha Avstro-Ogrska. In če se pomisli, kakšne vsote se tu za take svrhe mečejo v morje, potem se pač niti najmanj ni čuditi, da narod obupava vsled bede in revščine. Take razmere ne morejo več dolgo trajati. Tu pač veljajo za današnjo kapitalistično družbo besede: »Perditio tua ex te, Israel!*
r Štetje brezposelnih delavcev v Mona-kovem na zimo v 1. 1912. Mestni magistrat v Monakovem je dovolil 3000 mark v namen, da se vrši meseca februarja 1912 s pomočjo strokovnih organizacij štetje brezposelnih delavcev. Tudi deželni zavarovalni in statistični urad je naprošen, da sodeluje pri štetvi brezpnselnih. da se s tem zadobi potrebni materijal za brezposelno zavarovanje. Razen tega je na Francoskem minister za javna dela in socijalno oskrbo dne 22. junija 1911 odredil, da se imajo ustanoviti pri vseh statističnih oblastvih posebni odbori da študirajo brezposelnost. A v Avstriji?
r Potresna katastrofa. 200 delavcev živih pokopanih. V rudniku Promrose pri Johannes-
burgu v Transvaalu je velikanski potres 200 delavcev živih pokopal. Rešilna akcija se je morala opustiti, ker se boje nadaljnih potresnih sunkov in nočejo na ta način rešiteljev samih pognati v smrt. V bližini rudnika stoji na tisoče sorodnikov zasutih delavcev, ki si hočejo o njihovi usodi biti na jasnem. Baje je prav malo upanja, da bi tudi le enega še živega spravili na dan.
r „Crveni kalendar.“ Jugoslovanska socialistična zadruga .Naša snaga' v Zagrebu je izdala jako ličen delavski koledar — „Crveni (rdeči) kalendar\ Knjižica ima jako lepo poučno in zabavno vsebino. Priporočamo jo sodrugom, ki razumejo hrvatski, da jo naroče. En izvod stane 50 vinarjev. Naročila sprejema »Jugoslovanska socialistična zadruge „Naša snaga“ v Zagrebu, Iliča 55.
r Boj proti amerikanskemu trustu za Izdelovanje peciva. V Kansas City so imeli ame-rikanski pekovski delavci svoj kongres. Ameri-kanska pekovska Zveza šteje 20.336 članov. Hud boj pa se je pričel proti pekarskemu trustu, kateri se je ustanovil s 50 milijoni dolarjev. Velikanske tovarne se zidajo, po vseh večjih krajih Amerike, da se tako spravi pekovsko obrt v oblast par magnatov. Tudi mline hoče trust pokupiti. Quo vadiš?
r Statistika krvavih sodb na Dunaju. Zaradi dogodkov 17. septembra in naslednjih dni so dunajske sodnije obsodile doslej 173 oseb, in sicer 82 zločincev v ječo, oziroma težko ječo, 91 oseb zaradi prestopkov in pregreškov v zapor, oziroma v strog zapor. Kazni »zločincev" znašajo 51 let, 3 mesece in 23 tednov, kazni obsojencev zaradi prestopka in pregreška pa 4 leta, 10 mesecev in en teden. Vsega vkup torej 56 let, en mesec in 24 tednov. Ako k temu prištejemo še mnogoštevilne policijske kazni in dobo preiskovalnega zapora, ki jo je presedelo kakih 200 ljudi, tedaj dobimo povprečno 64 let. Poleg pet smrtnih žrtev znaša torej dosedanja bilanca draginj-skih izgredov že strahotno število let, ki jih bodo morali presedeti »izgredniki". Koliko eksistenc je uničenih, koliko družin pahnjenih v bedo! In kake »zločine" so povzročili ti obsojenci, ki jih dunajska justica tako eksemplarično kaznuje? Pobili so par šip in svetilk in štirje policaji so bili lahko ranjeni. In za te pobite šipe in razbite svetilke ter za štiri malce opraskane policaje je moralo pet ljudi umreti, veliko število jih izgubi svobodo za dolgo časa, največje pa je število tistih, ki bodo zaradi te razredne justice živeli v bedi in pomanjkanju!
r Uničevanje živil. Dne 15. m. m. je bilo v Pragi pod predsedstvom kneza Schwarzenberga izredno glavno zborovanje industrijskega društva za špirit. Zborovanja se je udeležilo 300 izdelovalcev špirita. Predsednik I. Bauer je poročal o letošnjem slabem pridelku krompirja, zaradi česar se nahaja špiritna industrija v jako »mučnem položaju". Zato se je obrnil odsek na finančno ministrstvo, naj dovoli, da bi se izdeloval špirit še iz drugih redilnih snovi in ne samo iz krompirja. Odgovor finančnega ministrstva je povoljen. Govornik je predlagal, da bi se delal špirit tudi iz riža in koruze. Poslali so na finančno ministrstvo brzojav, da bi se dovolili ugodni železniški tarifi za riž in koruzo, ki se uporablja za špirit. V času splošne draginje hočejo torej izdelovalci žganja uničevati tako važna živila kakor riž in koruzo ter jih izpreminjati v strup!
Rupert Novak
I. koroška izdelovalnica godal
Ebenthalerstrafie Nr. 3.
no:: ca E i!
Celovec.
oooooooooooo o o o o o o o o oo o _ ■~0000000000:_ .ooooooooo
Ebenthalerstrafie Nr. 3.
i
B P
II £1
Š-fc i!
C M E:
.	m	m
9 A ::
iiiiiiiiiiiimnmiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiHiii^uiiiiiiiiiiin^iiiijiu^
IH	Ifi
priporoča harmonike s finimi jeklenimi glasnicami (Stahlstimmen) in krepkimi basi. Popravila vseh vrst se najceneje računajo. Izmenjavajo se tudi stare harmonike proti novim.
Ljubljana
Dunajska cesta št. 17
priporoča svojo bogato zalogo
šivalnih strojev
za rodbino in obrt.
Pisalni stroji
T7"ozm.a, Hszolesa..
Ceniki zastonj in franko.
Izdelovanje drož.
Edina narodna tvrdka te stroke opremljena z najnovejšimi stroji. Gospode pekarje, mokarje in trgovce vabim, da poskusijo drože domačega izdelka. Od štirih kilogramov naprej pošiljam po pošti franko.
Prva ljubljanska izdelovalnica žitnih drož. - ■■ —
Maks Zalokar,
Ljubljana.
Konsumno društvo rudarjev
■v Hrastnik-o.
priporoča
svojo bogato zalogo
špecerijskega in manufaktur-nega blaga, kakor tudi čevlje za otroke in odrasle.
Vse po jstlco iKLiglsi ceni.
Delavci! Dolžnost Vaša je, da podpirate svoje podjetje. Član lahko postane vsak.
v
Žepni koledar
za delavce sploh in prometne služabnike za navadno leto 1912
je izšel te dni. Koledar je izredno praktično sestavljen za vsakogar. Sezite po njem, dokler ne poide.
VSEBINA: Koledar in kalendarij. — Centralni sedeži strokovnih organizacij. — Kolkovna lestvica. — Poštni in brzojavni tarif. — Inozemske in domače denarne vrednosti. — Stare in nove mere. — Koliko plačam osebne dohodnine. — Koliko plačam vojne takse. — Obsežnost Avstro-Ogrske in število prebivalstva. — Avstr, ustavne vlade. — Socialno-demokratični poslanci v avstrijskem državnem zboru (1911). — Glasovi slov. soc. demokratov pri državnozborski volitvi 1911 (skupaj).
— Koliko glasov so dobile posamezne stranke v Avstriji pri državnozborskih volitvah (1907 in 1911). — Politiške in narodnostne skupine v avstr, državnem zboru po volitvah (1907 in 1911).
Kako se varujemo kolere. — Kakšno delo opravljajo naši zaupniki. — Kdo neki je železničarjem pomagal. — Priporočljive knjige in knjižice iz domačih založb. — Kultura in žensko gibanje. — Kje so delavci najslabše plačani. — Prof. I. T. Masaryk (slika). — 200 besed tujk in njih pomen. Beležke.
Cena trdo v platno vezanemu izvodu 1 K, po pošti 10 vin. več. — Organizacije dobe primeren popust. — Naroča se pri upravi ,Zarje“ v Ljubljani.
KOLINSKO CIKORIJO!
  12 EDI1TB SloTrenclse Tovarne v ILo^"blja,:n-i- ---------------
Izdajatelja in zalagatelja Ignacij Sitar in Martin Repovš. - Odgovorni urednik MČobal v Zagorju. - Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.