NO. 91 OVINA AM6RICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGG ONLY SLOVGNIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND 3, O., TUESDAY MORNING, MAY 8, 1951 LETO LII — VOL. LH. NAPOVED STISKE JESENI Fordova ustanova za pomoč beguncem NEW YORK. — Fordova ustanova je darovala $500,000 za pomoč vodilnim Evropcem-begun-cem, ki žive po koncentracijskih taboriščih. Ustanova predvideva naselitev v Ameriki 2,000 ---- skrbno izbranim znanstvenikom Od zdaj pa do junija 1952 bOj učenjakom, umetnikom in njih dala vlada za 58 milijard;rodbinam, naročil, česar posledica bo pomanjkanje vsega drugega blaga. WASHINGTON. — Ljudstv01! Tarflldl I1A Cmil je bilo posvarjeno, naj se pričnej.15,1 aUI 1111 311,11 pripravljati na periodo suše , obSOjeiieCja ^11(3 i Nemiri v državi Miss. ki bo kmalu nastala v Zed. državah. Urad Nat’l Production Authority je posvaril publiko, da bo med sedanjo dobo in mesecem junijem 1952 vlada dala) faznim firmam za $58,000,000, €00 naročil, kar pomeni, da bodo) Večje kontrole in večje pomanj kanje raznega blaga. Te in druge akcije na mobili zacijski fronti, ki bodo prizadele slehernega človeka, so sledeče: MAURICE J. TOBIN, delavski tajnik, je izdal novo listo kri tičnih zaposlitev, na katere sei bodo morali ozirati naborni odbori pri bodočih vpoklicih pod orožje. (CHARLES E. WILSON, mobili-zator za narodno obrambo, je apeliral na mestne župane in drž. govemerje, naj si v bodoče nikar ne izposojujejo za vojni material, za rekreacijske projekte in vojaške bonuse. ERIC JOHNSTON, načelnik U-rada za ekonomsko ustalitev, je izjavil, da se bo pojavila resnična nevarnost inflacija lsmrL belci pa so za isti zločin oproščeni. Zadnje poročilo od torka iz Laurel, Miss., naznanja, da je črnec Willie McGee izgubil vse prizive in da je bil danes okoli oolnoči usmrčen na električnem stolu. šele prihodnjo jesen, zato bo treba storiti vse, kar je mogoče, da se prepreči previsoko) zvišanje mobilizacijskih izdat kov. -o—---- Imenovanje delavskih delegatov NEW YORK. — CIO in AFL sta imenovali vsaka po 12 deM gatov, ki ju bodo zastopali naj 2. svetovnem kongresu Mednarodne konfederacije svobodnih Strokovnih unij v Milanu, Italija. Obdolžba Amerikancev HONG KONG. — Kitajski ko-Jhunistični radio v Peipingu je obtožil Amerikance, da izvajajo s kitajskimi komun, ujetniki bakteriološke eksperimente. t Danes jasno in bolj toplo. Tri na dan V Clevelandu so razvažalci mleka pričeli z gibanjem, da bi ob nedeljah mleka ne razvažali. Pravijo, da bi šli radi v cerkev. * * * To je vse lepo, ampak železni- čarji, vozniki mestnih transpor-tacij in taki, bi šli tudi radi v cerkev, pa morajo biti v službi ludi ob nedeljah. * • • Mislimo, da ne bo nikomer šteto v greh, če ne more v cerkev, ako je v službi, ker delo in Če guverner ne pomilosti ob sojenega zamorca, bo leta nocoj usmrčen. JASKSON, Miss. — Policija je zaprla v njihovo lastno zaščito 50 oseb, dočim se odvetniki v zadnjih minutah trudijo, da bi rešili življenje črncu Willieju McGee, ki je bil obtožen in ob sojen na smrt na električnem 'stolu ker da je storil silo neki beli ženski in materi. Odvetniki prosijo zdaj govern er j a Fildin-ga Wrigta da bi črnca pomilostil v dosmrtno ječo. Governer se še ni odločil, kaj bo storil, rekel pa je, da bo pravočasno naznanil svoj odlok. Če governer zamorca ne pomilosti, bo moral zamorec umreti v pondeljek (danes) zvečer. Vojaštvo straži zdaj vse dohode v glavno mesto države Mississippi, ker se dela za obsojenega zamorca velika propaganda, češ :da je Amerika prostor, kjer so) zamorci za posilstvo obsojeni na Naredba o koncu prisilne oddaje poljskih pridelkov v Jugoslaviji Razne drobne novice iz Clevelanda in te K okolice Krvavi spopadi med Izraelci in Arabci ob Galilejskem jezeru V bližini Galilejskega jezera je neki hrib pokrit z mrtvimi trupli. Neodvisnim kmetom v Jugoslaviji ne bo treba več oddajati mesa, mleka, krompirja, fižola, sena in slame. — Vlada zdaj priznava, da se je sistem prisilne oddaje izjalovil. TEL AVIV. — Izraelske čete po v soboto odbile že 18. sirijski napad v štirih dneh. Ti napadi so bili podvzeti na Muteila hribu. Na bojišču severno od Galilejskega jezera je obležalo mnogo mrtvih Arabcev. Sirijske čete zdaj konsolidirajo svoje pozicije v demitalizira-ni zoni severnovzhodne Palestine, kjer so pričeli Izraelci z obnovitvenimi deli, katera dela pa je vlada v Damasku označila za kršitev sirijsko - izraelskega premirja. Sirijsko poročilo, ki je bilo izdano v Damasku v soboto opoldne, naznanja, da je bilo v pred-nodnih 24 urah ubitih 27 Izrael cev in dva Arabca. VLADA PRIZNAVA, DA JE TUDI ZNIŽANJU ŠTEVILA ŽIVINE KRIVA UPORNOST JU GOSLOVANSKIH KMETOV. Volilve v Avslriji niso prinesle še likake odločitve BEOGRAD. — Jugoslovanska vlada je podvzela. 5. maja prvi konkretni korak za spravo z neodvisnimi kmeti, ki se upirajo politiki zemljiške kolektivizacije in prisilni oddaji svojih pridelkov državi za cene, ki so mnogo nižje kot cene pridelovanja. Ti kmetje še vedno kontrolirajo okoli 75 odstotkov orne zemlje v Jugoslaviji. Njihovo trdovratno upiranje vladni agrarni politiki je končno prepričalo vladne voditelje, da v Jugoslaviji ni mogoče uveljaviti marksistične ekonomije po sovjetskem vzoru. Ta najnovejša naredba vlade1 odpravlja prisilno oddajo mesa. da glavni povod znižanja števi-mleka, krompirja, fižola, sena ia ni bila suša, temveč prisilna' in slame državi. Toda vlada pa oddaja, kateri so se kmetje tr-hkrati naznanja, da ostane še dovratno upirali! . . . Oni, ki nadalje prisilna oddaja moke, imajo živilske karte, bodo po-žita, riža, maščob in volne. Ne- siej dobili na javnem trgu vsa odvisnim kmetom je zdaj dovo- potrebna živila po zmernih trž-Ijena prodaja njihovih pridel- nih cenah, kov na prostem trgu za zmerne ______0______ trzne cene. j Velik potres V Vlada je mnenja, da bodo ne- o Q 1 J ‘ odvisni kmetje na podlagi te na-. gAN SALVADOR. — Tukaj redbe poslej lahko postavili na Gor čez izaro— čutita v Mt. Sinai bolnišnici. — Mrs. Paderewski, znana med Čestitamo. ■nami pod imenom Mici, bo pela Na obisk v domovino— nocoj na TV channel 5 (Kay & v pondeljek 7. maja so od-George) znano slovensko koro- potovali na obisk v staro domo-ško pesem “Gor čez izaro”. j vino Mr. in Mrs. Mike Razbor-16. obletnica— j šek ter Mr. in Mrs. Anton Slap- V sredo 9. maja ob 8:15 bo v nifc \7 Madisona, O. Mr. Raz-cerkvi Brezmadežnega Spočetja boršek je doma iz vasi Breze maša zadušnica za pokojno Do- prj Zagorja ob Savi. Mrs. Raz-rothy Arko ob priliki 16. oblet- boršek bo pa po 31 letih obiskala svoje starše v Loški dolini v vasi Šmarata. Mr. Slapnik bo obiskal svoje sorodnike v vasi Blodnik, pošta Trojana, dočim bo Mrs. Slapnik obiskala svojce v vasi Jevše, Št. Peter pri Novem mestu. Potovali so s posredovanjem tvrdke Kollander. ------o------- trg sledeče količine pridelkov: 75,418 ton krompirja, mesa, 206,000 ton 50,900 ton fižola in poleg 152.000.000 litrov Vv]eka. r—*, ^ sena in slame, ki jo morejo ^ pridelati. ! Vladni predstavnik jugoslovanske ekonomije pravi v Bor- je bilo v nedeljo ubitih 200 ljudi, ko je potres potresel dvoje* velikih mest — Chinameca in Jacuapa. Prvo je imelo 17,000, 12,000 prebivalcev. Rdeča ofenziva v korejski vojni je domala končana V Severni Koreji se še vedno vrše koncentracije čet in materiala, toda o obnovi ofenzive ni nobenih znakov. TOKIO. — Na centralni fron-so pričele zavezniške čete zopet prodirati onkraj 38. vzporednika, ne da bi komunisti nudili; kak večji odpor. v Na vzhodni fronti je bilo več, dunaJskl zuPan-spopadov severno od Chuncho-na. Ameriški tanki prodirajo raj0 vrgjti med njima zopetne severno od kraja Uionbuja, nel!volitve_ Zakonca sta skupno M, komaj 0% glasov. med leti 1949 in 1950 se je zniža. .'razdobju pol ure, zadeta od DUNAJ. — V nedeljo so se vr- 1° za U odstotkov, število pra- srčne kapi. šile v Avstriji volitve za pred- šičev za 10 odstotkov, ovac pai -----o-----— sednika republike, toda njihov za dva odstotka. Res je, pravil Na križiščih hodi naravnost izid je pokazal, da ni nihče iz-! “Borba”, da so kmetje zaradi su- preko ceste pa sarno kadar je med šestih kandidatov prejel še pobili večje število živali, lo- zelena luč. . absolutne večine. Daši rezultati iz 25 distriktov niso odločilni, so vendar pokazali, da ni v Avstriji nobene Iju-jezni za komunizem, čeprav jel Sovjetska zveza okupacijska sila v vzhodnem sektorju dežele., Izid glasovanja izkazuje, da so komunisti dobili samo 5.1% skupnih glasov. Vodilna kandidata sta dr. H. Gleissner, 58 let stari konservativec in kandidat močne katoliške ljudske stranke, in dr. T. Koerner, 78 letni socialistični V prihodnjih 35 dneh se mo- da bi naleteli na sovražnika. — Osma armada poroča, da so i-meli komunisti v nedeljo 570 mrtvih in ranjenih, 23 komunistovi pa je bilo zajetih. Iz teh malih WASHINGTON. — Predsednik i>i NAJNOVEJŠEVESTI kruh izgub je razviden splošni zastoj aojevanja na frontah. V Severni Koreji se nadaljuje koncentriranje potrebščin in moštva, vendar doslej ni še nika-dh znakov o obnovi komunistične ofenzive, ki se je pričela 22. aprila ter se privalila skoraj de Seoula, preden se je ustavila. --------------o------ Iz raznih naselbin CHICAGO, 111. — Naš novona-aeljenec Frank Petrič si je kupil hišo blizu slovenske cerkve! dober čevljar; Truman je izjavil, da bi korejska strategija, kakor jo je priporočal gen. Mac Arthur, utegnila dovesti do večje in daljše vojne, do izolacije Amerike od njenih zaveznikov in do razsula sistema kolektivne varnosti. WASHINGTON. — Gen. George C. Marshall, tajnik obrambe, je izjavil, da je javno premirje, ki ga je ponudil gen. Mac-Arthur v marcu Kitajcem, podrlo začasno vse prilike za na 22. Place. Je dober čevljar; poravnavo korejske vojne, in smo veseli, da smo ga dobili SAN SALVADOR. — Iz južno-v svojo sredo. vzhodnega dela države poro- Pod zdravniško oskrbo se na- čajo o novih stresljajih potre- Poznamo mle-hajajo: John Gradishar, Anton prva. __________ ____ j, karja. ki je kakšno nedeljo Bogolin in Frances Muha. želi-. Prost, v cerkev pa ne gre . . . ’mo jim skorajšnjega okravanja. sa, v katerem je bilo v nedeljo samo v enem mestu, v Ja-cuapi, ubitih okoli tisoč ljudi. SENAT NAJ PRODRE TEJ NESREČI DO DNA! Po tridnevnem pričevanju in križnem zasliševanju v Wa-shingtonu stoji general MacArtur še vedno visoko nad malimi in prestrašenimi ljudmi, ki ji je usoda postavila na čelo republike v tej kritični uri. Ko je MacArthur stopil v četrtek pred zasliševalni odbor, je položil na kocko svoj sloves največjega ameriškega vojaka. Ko je v soboto odšel izpred tega odbora, je ostal ta njegov sloves ne samo neomadeževan, temveč je odšel od tam tudi s slovesom modrega državnika. Dolžnost vojaka je, izvojevati vojne, ko so se prizadevanja diplomacije izjalovila, da bi jih preprečila. Toda MacArthur, vojak in general, je apeliral, naj se najstrožje obsodi vsaka vojna kot taka, ki je zdaj postala “metoda samomora za civilizacijo.” MacArthur se ni dal potegniti v politično debato. Prav tako se je tudi skrbno izognil vsem osebnostim, dasi je jasno povedal, da so velike razlike nazorov med njim, predsednikom Trumanom in državnim tajnikom Achesonom. MacArthur je trdno prepričan, da če mi storimo, kar je potrebno storiti za izvojevanje vojne, bomo odvrnili komunistično agresijo, ker bodo komunisti sprevideli, da se slednja ne izplača napram odločnim ljudem, ki so pripravljeni braniti svojo svobodo, če' pa nadaljujemo politiko zbegane neodločnosti, ne bomo samo brezpotrebno nadaljevali s prelivanjem krvi ameriških vojakov, temveč bomo celo obodri-li komuniste, da razširijo svojo nasilnost tudi na druge pokrajine. MacArthur odločno odklanja mišljenje administracije, da bi Sovjetija stopila v vojno, če bombardiramo sovražne baze v Mandžuriji in Kitajski in če dovolimo kitajskim nacionalistom, da vdro na kitajsko celinsko ozemlje. Ako je Sovjetska zveza odločena, pričeti tretjo svetovno vojno, ne bo delalo prav nobene razlike to, kaj mi v Kitajski naredimo ali opustimo. Včeraj je nastopil pred istim odborom general Marshall. Senatorji naj zdaj doženo, kdo je odgovoren za njegovo nesrečno misijo v Kitajsko leta 1946, ko mu je bilo naročeno, naj deluje za koalicijo med kitajskimi nacionalisti in komunisti. Tiste osebe, ki so bile v državnemu department!! tedaj, so krive današnje nesreče v Kitajski! Dokler niso te osebe pognane iz vlade — če so še v vladi — dotlej ni mogoče imeti nobenega zaupanja več v vlado in njen državni department! nice njene smrti. Strelske vaje— Euclid Rifle Club sporoča, da so strelske vaje prestavljene od 9. maja na sredo 16. maja. Društvo presv. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ— Društveni tajnik sporoča, da se običajna redna seja ne bo vršila v nedeljo 13. maja, ker je ta dan velika Ligina prireditev v SND na St. Clairju. Iz bolnišnice se je vrnila— Mrs. Mary Petschauer, 6615 Bonna Ave., je srečno prestala operacijo in se vrnila domov, kjer jo prijateljice lahko obiščejo. Zahvaljuje se za cvetlice in pozdrave, ki jih je prejela. Hčerka je— V družini Mr. in Mrs. William Barron, 1739 Page Ave., je pustila štorklja zalo hčerkico, tretjega otroka v družini. Mrs. Barron je hčerka Mrs. Jennie Koželj iz 689 E. 156 St., ki je sedaj že dvanajstič stara mama. Sv. maša— V sredo 9. maja ob 7:45 bo v cerkvi sv. Vida maša zadušnica za Franka Kosa za 30 dan njegove smrti. Dobre čevlj Frank Kržišnik, izurjen čevljar, ki ima svojo delavnico na 15701 Waterloo Rd., napravi čevlje po meri in popravi tudi stare. Preberite oglas v današnjem listu. Tretja obletnica— V sredo ob 6:30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojno* Terezijo Rozman v spomin tretje obletnice njene smrti. Iz bolnišnice se je vrnila— Miss Alice Somrak, 5608 Bonna Ave. se je vrnila iz bolnišnice na Huron Rd., po dveh težkih operacijah. Zahvaljuje se vsem za obiske, cvetje in karte kakor tudi za darovano kri. Alice je članica Glasbene Matice. Na poti v stari kraj— Rozi Pavlič, 1311 E. 167 St., je je 978 Novi grobovi Anna Medvedic Po enomesečni bolezni umrla na svojem domu na E. 76 St. dobro poznana Anna Medvedič, rojena Snajdar, stara 69 let. Bila je vdova. Soprog Mate ji je umrl pred šestimi leti. Tukaj zapušča 7 otrok, Mrs. Anna Cucanich, Mrs. Mary Kut-lesa, Roberta, Mrs. Helen Bu-danko, Johna, Mrs. Sylvia Med-vidovich, Rudoipha, 13 vnukov, sestro Mrs. Katharina Žagar v Minn., ter veliko sorodnikov. Rojena je bila v Delnicah na Hrvatskem. Tukaj je bivala 49 let. Bila je članica dr. Milan Glumač št. 4253 Hrvatsko Podporno Bratstvo IWO. Pogreb se vrši v sredo popoldne ob 1:00 uri iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. in nato na Highland Park pokopališče. Slovenska pisarna 6116 Glass Ave., Cleveland, O. Telefon: EX 1-9717 G. Anton Grdina bo v nedeljo (na dan velike KSKJ-Ligine prireditve) s filmskim aparatom snemal narodne noše pred in po 10. sv. maši pred cerkvijo sv. Vida. Udeležbo pri KSKJ-Ligini prireditvi (“Voda”) v nedeljo popoldne ob 3 v SND na St. Clairju so dosedaj obljubili: Prevzvi-šeni škof dr. Gr. Rožman, ki sd do tedaj vrnejo iz Californije, včeraj po posredovanju Aug. ^HsSr- Oman, Rev. Matija Kollandra odpotovala v Domža- da§er *z Barbertona. — Iz Girar-le. svoj rojstni kraj. Zahvalju- se P^P^j^o udeleženci s poje se svojim prijateljicam za 2 sebnim busom. poslovilna večera, ki so ji ju SLOVENSKI ODER št. 2, ki priredile in za darilo. izide na 16 straneh, bo te dni do- Narodne noše- fiskan' Na razPolag° b° za *e- Kakor je bilo že v tem listu'ka] centoV v raznih trgovinah. naznanjeno, nastopijo pri ne-' °bravnava na3več vsabino in deljskem slavju pri sv. vidu!ZgTodovin° nedeljske ^ “Voda-” tudi naše lepe narodne noše. — stopnice (po $1 in $2) za Vodo si nabavite v predpro- Tudi Slovenke iz Newburgha1 so obljubile, da bodo častno zastopane. — če ima katera posamezne kose narodne noše, je, prošena, da to sporoči Mrs. Josephine Grdina, tel. EX 1-1390. Zadušnica— V soboto ob 6:30 bo v cerkvi sv. Vida maša-zadušnica za pok. Josepha Debelaka. Hčerka je— Štorklja se je oglasila pri Mr. in Mrs. John Zaman Jr. z 12812 Shaw Ave., in pustila zalo hčerko prvorojenko. S tem so postali prvič stari oče in mati Mr. in Mrs. John Trček, lastnika Gaiety Bar Inn na Waterloo Rd., kakor tudi Mr. in v jdaji (pri KSKJ tajnikih, v Slov. pisarni in v slaščičarni Oražem). V nedeljo bo dren j. Nekaj izrednih vstopnic za sprednje sedeže smo rezervirali in se dobe v Slovenski pisarni. Izdelovanje okvirjev, zaposlitev spretnega mizarja. Naslov v naši pisarni. Kdor se čuti sposobnega, bi v tej stroki mogel začeti posebno obrt za Slovence. Dosedaj je še nimamo. Rusi prvi tudi v radiu in televiziji MOSKVA. — Moskovsko časopisje zdaj trdi, da ruski iznaj-Mrs.jditelji niso naredili samo prve-John Zaman Sr., 484 E. 149 St. ga radia na svetu, temveč vodi-Mrs. Zaman Jr. dekliško ime jo tudi svet v razvoju televizije bilo Josephine Trček. Mia-! je, radio-akustike in radio-na-da mati in hčerka se dobro po- vigacije. Ameriška Domovina /m-(vi ■- —MOfvti tJBVSAJBmm 6117 St. Clair Ave. HEnderson 1-0628 Cleveland 3, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays Editor: James Debevec General Manager and English Editor: Mary Debevec NAROČNINA Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 3 mesece $3.50. ____ je razumljivo, zakaj je dežela mnogo bolj odločno odklonila komuniste, kakor versko mlačno in nravno manj zdravo meščanstvo. “Osvobodilna fronta” si je nadela zlasti dva cilja; 1.) osvobojenje izpod tuje zasedbe in 2.) uvedbo novega, pravičnejšega družabnega reda po zamisli “velikih učiteljev Marksa, Lenina in Stalina. K sreči so bili naši ljudjekomunizmu precej poučeni, zato jih ni bilo lahko navdušiti za novi red po komunističnem vzorcu. Ker so vedeli, da gre tu predvsem drugim za uvedbo novega brezbožnega m brez-ivejstnega komunističnega gospodarskega in družabnega reda, zato naši pošteni ljudje tudi v iskrenost prvega cilja “Osvobodilne fronte” niso nikdar resno verjeli. Vedeli so, da bi bili komunisti pripravljeni nas pustiti pod vsako tujo SUBSCRIPTION RATES obastjo, naj bo nemška, italijanska ali pa ruska, pod pogo- United States $8 50 per year; $5.00 for 6 months; $3.00 for‘jem, da bi bila ta tuja oblast komunistična. Spor Stalin — ,, ^ S Tito tu nič ne pomeni, ker ni nastai toliko zato, ker so se ju- 3 months. - - - . .. , Canada and all other countries outside United States $10 per year; $6 for 6 months; $3.50 for 3 months.____________________2_ ' Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd 1879. No. 91 Tues., May 8, 1951 JANEZ P.; Graditelji ali uničevalci? goslovanski komunisti hoteli otresti ruskega vpliva v Jugoslaviji, ampak mnogo bolj zato, ker ni odgovarjal osebnim težnjam jugoslovanskih komunističnih vodij. (Dalje prihodnjič.) Ried — IRQ Rehabilitation Centre Pred menoj leži pismo: “Ta- sikdo ne vidi v duše teh ljudi, Čas je kakor voda; postopoma vse razodene in pnpla-v! na dan. Nič ne pomaga vsa propaganda, vse lazi, vse klevete in vse varanje javnosti. Življenje in dejanja razodevam ljudi. Tudi naše komuniste in njih pomočnike razodevajo njih dejanja. Počasi sicer pa gotovo in vidno tudi nad njim začenja zmagovati resnica. Tako je v vsej zgod vini. Naj jo še tako zatirajo in zakrivajo, končno resnica vednooZmaga.^ malo pred ziomom Italije sem v domo- vini na vlaku naletel na svojega znanca iz šolskih let Vedel sem da je pristaš takoimenovamh krščanskih socialistov ali krščanskih levičarjev. To je bila tista skupina samozavestnih slovenskih izobražencev, ki so kljub vsem opominom cerkvenih oblasti vzdržali prijateljske zveze s kj^ddi-cti in s pomočjo komunistov skušali uveljaviti kiscanska družabna načela in pravico v naši domovini. Po svetopisemsko govorjeno bi se to reklo; to so bili tisti naši ljudje, ki so si vkljub opominom cerkvenih oblasti delali utvare, da bo mogoče pridelati grozdje na trnju in smokve na osatu. Komaj sva z mojim znancem začela razgovor, ze mi je zastavil odkrito vprašanje; “No, Janez, kaj pa ti mishs o “Osvobodilni fronti”? “Meni se zdi,’ sem mu odgovoril, “da so v tej zmedi vse barabe, delomrzneži in zločina sirom Slovenije in Jugoslavije začutili, da je nastopjl njihov zlati čas Zdaj lahko brez skrbi pred sodiščem, ječo in vislicami Hudem pokažejo vse, kar znajo in zmorejo. ’ ‘ Tako preprosto misliš Ti o tej stvari,” se je začudil moj znanec, jaz pa gledam na to stvar z veliko višjega vidika. Vidim, sem mu odgovoril, “zato se ti godi kakor vsem, ki gledajo nekaj iz velike višine; vidijo namreč vse nejasno in navadno tudi nepravilno.” Na to ni moj znanec ničesar odgovoru, pobral je svojo taško in se preselil v drugi vagon Kaj misliš o “Osvobodilni fronti” ? To je bilo vprasa-rje pred katerim je v tistih hudih dneh stal prav vsak nas človek. Kaj misliš o partizanih? Ali je mogoče od teh ljudi kajž dobrega pričakovati? Ali bodo ti ljudje, ti divjaki,^ ki jih je vojna in zasedba kot vihar smeti pognala na površje, res osvoboditelji in graditelji nove, srečnejše bodočnosti? Ali je mopoče njih delovanje, njih motenje nedolžnih ljudi in nepotrebno, nekoristno uničevanje narodnega premoženja spraviti v sklad s krščanskimi nravnimi načeli? Vsak si je moral tedaj v svoji vesti dati na ta vprašanja odgovor. Nastop Osvobodilne fronte, tega volka v ovčji koži, je tako globoko in občutno posegel v srce in dušo vsakega našega človeka, da nihče med nami ni mogel ostati neopredeljen. “Osvobodilna fronta” z vso njeno nečloveško in nekr-ščansko krutostjo in breobzirnostjo je med krščanskim narodom nujno morala povzročiti ločitev duhov. Četudi mnogi na zunaj niso mogli, niti smeli brez smrtne nevarnosti preveč vidno pokazati svojega stališče, do “Osvobodilne fronte,” so se vendar v srcu tedaj vsi odločili, nekateri za njo, drugi proti njej. Pozneje je malokdo to svoje začetno notranje stališče do komunistične Osvobodilne fronte spremenil. V tistih hudih in resnično odločilnih časih smo doživeli marsikako razočaranje, pa tudi marsikatero presenečenje. Marsikdo, o katerem bi človek ne pričakoval, se je odločil proti partizanski “Osvobodilni fronti,” drugi pa, o katerem bi človek mislil, da je trden kot jeklo in poštenjak, ki nikoli ne bo klonil, je tedaj odpovedal. Taki hudi in odločilni časi vedno najbolj razodenejo srca in misli ljudi. Vsak se je odločil za “Osvobodilno fronto” ali proti njej po tem, kar je pač gledal v njej — nekaj dobrega ali nekaj slabega. Vsak je mogel kaj kmalu spoznati duha, dejanja in cilje “Osvobodilne fronte” ali se vsaj o njej poučiti. Sicer si je ta skušala v začetku nadeti ovčjo obleko, pa so bili njeni vodje prepolni sovraštva do Boga. vere in Cerkve, da bi to mogli zakriti. “Osvobodilna fronta” se je takoj začela razodevati kot prava teroristična in nihilistična organizacija, ki dobro ve, kaj hoče in katera na poti za dosego svojih ciljev ne pozna prav nobenih zakonov, ne božjih, ne človeških. ne državnih, ne mednarodnih. Njen cilj je izvesti komunistično revolucijo in to za vsako ceno, tudi za ceno najbolj krvave državljanske vojne. To ;e bilo tako jasno, da je mogel to uvideti celo najbolj oddaljen kočar v hribih. Kako so se naši ljudje do “Osvobodilne fronte” in do partizanov odločali? Ali po bivših političnih strankah? Ali po verskem prepričanju? Ali po izobrazbi, premoženju, po sorodstvu? Merodajna je bila notranja osebna neoporeče-nost in poštenje vsakega posameznika. Kdor je bil v svojem srcu pošten in komur je šo res za resnico in pravico, se je brez ozira na kakršnekoli predsodke ali škodo v srcu moral odločiti proti komunistični “Osvobodilni fronti.” Ker je bila večina osebno poštenih in dobrih ljudi v vrstah vernih Slovencev, kar je čisto naravno, ker so bili ti politično večinoma organizirani v bivši “Slovenski ljudski stranki” in ker je bila ta stranka močnejša na deželi kot po mestih, ko sem sam, zdi se mi, da ste me vsi pozabili. Včasih se sprašujem, kako je to mogoče. Pri nas je že pomlad, z njo pridejo lepi spomini in me napravijo še bolj otožnega. Ne veš, kaj se pravi biti zapuščen, pozabljen od vseh — tudi od tistih, na katere sem nekoč mnogo gradil. “Da, ko bi bil zdrav . . .” To je pismo prijatelja iz IRO taborišča Ried na Gor-Avstrijskem. Mestece Ried leži na sredi poti med Salzburgom in Linzem. Kraj je lep, ljudje dobri in prijazni. Na zahodni strani mesteca stoji kakih 20 barak in njim nasproti nekdanja vojašnica. Te gre skozi življenje z zavezanimi očmi. Tisti pa, ki vidi, mi bo to prav rad pritrdil, bo moral priznati, da je najne-sramnejše dejanje — ne iti mimo tujec Samarijan, ampak iti mjrno brat, po prosti poti, s krvjo in mladostjo njih odkupljeni. Usoda invalidov je bila in je še vedno rakrana slovenske emigracije. Malo jih je, ki so še sposobni za kako težje delo. Izselitev, razen v USA, je nemogoča, tu pa je potrebna kavcija 1,000 dolarjev. Kot vidimo iz izkušnje, to ni ravno lahka reč. Malo jih je, ki bi imeli denar pa toliko člo- jpa sem bral klic p. Bernarda o * nameravani Ligini kampanji, sem si mislil, da je skrajni čas, če hočemo, da pridejo bolniki: taborišč v “skrbno okrilje” Lige. Ligino delovno področje je široko in zato se mi zdi, da večkrat ne more obseči vseh potreb. Vem, da bi rada podprla! še te in one, pa ne more, ker ni dovolj zanimanja! Ni zanimanja? Za naše brate. v Riedu, po drugih bolnicah in taboriščih, domovih za starce. Ne, to ni beseda ljudi, ki jim je bilo krščanstvo malo več kot nedeljska sv. maša. To ni beseda za vas, ki ste darovali za Rdeči križ, za korejske begunce in trpeče drugod po svetu. Pa da bi pozabili na svoje brate, na ljudi s katerimi nas je božja previdnost zvezala v skupni borbi za boljšo bodočnost slovenskega naroda? Ne, nikdar! Saj ni treba veliko. Le malo, prav malo odpovedi in napravili bomo ve-.selje mnogim trpinom. Liga bo gotovo sprejela v svoje “delov mo področje” tudi Ried in druge potrebne, če bo seveda imela sredstva. Mislim, da ne bomo preslišali glasu trpečih, pa tudi ne prošnje Lige v njeni sedanji nameri, da zbere 10,000 dolarjev. Bolni bratje in sestre vam bodo za to hvaležni, Liga pa bo napisala lepo stran slovenske zgodovine. “Trpela je domovina, trpeli soi bratje Slovenci razkropljeni po vsem širnem svetu, pa smo jim pomagali in lajšali trpljenje... M. Jakopič. | K sodobnim svetovnim problemom i Kako bo letos s splošno voj-. Na pariški konferenci zunan-no? Najbrže nič! Na Koreji seil jih ministrov so zmagali zapad-bodo klestili po malem in se bo-i ni zavezniki. Rusija je zgubila, do stepli za kratek čas še kjeijTo konferenco je zahtevala Mo- drugje, ampak vse kaže, vsaj zaenkrat, da splošne vojne letos! ne bo. Ne bo sicer svetovnega miru, za katerega se vsi poganjamo, ampak vojne pa tudi ne! bo. Torej kdor se pripravlja za počitnice, naj se kar brez skrbi. šega uspeha pri njihovi akciji. Prav pa bi bilo, če bi se morda ta ali oni izmed nas še enkrat spomnil naše drage Mohorjeve družbe in po svoji moči primaknil, da bo zgornjih 60,000 šilingov kar se da hitro zbranih, da bo tiskarna mogla prej ko mogoče začeti z je IRO izbral za “okrevališče” onim, ki so potrebni nadaljnjega zdravljenja, nege in kontrole vsled jetike, za invalide ter svojce teh revežev. V kasarno nasproti pa so premestili v zadnjem času iz taborišča Asten pri Linzu neozdravljivo bolne. Taborišče je v plošnem dobro urejeno, vendar je in ostane le taborišče bolnikov, ne kaka primerna bolnjca. Za stare in onemogle pa je IRO uredil začasni “Dom starih” v Salzburgu (Hellbrunnkasarne). V taborišču Ried je okoli 50 Slovencev, zbranih iz vseh taborišč v Avstriji. Pisana družba je to, v vseh delih slovenske zemlje doma. V glavnem so mladi ljudje, ki jim je vojska in leta stradanja po taboriščih pustila bolezen — jetiko. Kot znano je to bolezen, ki zahteva temeljito in dolgo zdravljenje. Leta in leta se vleče, leta in leta je človek odvisen od drugih, leta in leta misli na to ali bo še kdaj sposoben za kakšno delo ali nikdar več. če je človek sam, je težko; dvakrat težko, če 'ima družino. Najtežje je nebogljenim otrokom bolne matere. Kje naj najdejo topline in ljubezni lepega družinskega življenja, ki jo prinaša le materino srce. Poglejmo! Ali ni med temi tudi kak naš znanec? Morda celo prijatelj, sovaščan? človek, s katerim smo delili trdote begunskega življenja? Prepričan sem, da ni nikogar, ki bi vsaj enega ne poznal. Poglej, ali ni tam tvoj znanec-soborec iz dni revolucije, ki je zgubil s svojim zdravjem tudi vse drugo. Morda breg roke ali noge, danes misli nazaj in njegove misli so težke, zagrenjene. Žrtvovati zdravje, ud, sredi cvetoče pomladi, v letih tolikih načrtov za življenje, hrepenenja po drobcu sreče. In naenkrat: brez zdravja, pohabljen, brez doma in domovine, brez prijateljev in brez pri-; merne oskrbe, brez družine in brez duše, ki bi ga razumela in ljubila. In vse zato, ker je dal brez vprašanja vse, da bi mogel ti in vsak vživati one bitne osnovne pravice človeka. Prijatelj, to je kruta resničnost, prekleto kruta! Mar- skva, ko so prišli ministri skupaj, je postalo takoj jasno, da j9 imela Rusija namen samo razdvojiti zapadne zaveznike, ne pa doseči ž njimi sporazum. Anglija in Francija sta bili V začetku konference pripravljeni govoriti in debatirati. Zedinjene države so prikimale, naj le. Andrej Gromiko, ruski minister, se je pa zvijal, metal polena ter zmerjal. Tedaj je bil' angleški delegat, ne ameriški kot navadno, ki je zavpil: dovolj! Zapadni zavezniki so ostali še naprej edini, Moskvi se ni posrečila nakana. Kdor je zasledoval potek pariške konference lahko presodi, obratom. O. Odilo v Remontu bo vesel vsakega prispevka, j ka3 ima Rusiia na programu zd 1 ofne T\Tion rvmrfram r!o_ Poseben dar slovenskih Ko- Slovenska Koroška večanskega čuta, da bi položili kavcijo za čisto nepoznanega človeka in za dobo pet let. S kavcijo pa niti ni še vse končano. Primerna in stalna zaposlitev je druga težava. Danes morda še, toda kaj bo, ko se razmere malo urede, kake bo potem? Toda oni so žrtvovali zdravje za d*fctdvino, za nas; žrtvovali mladost, družino, mi pa naj ostanemo popolnoma brezčutni za nje? Nujno je, da se zadeva invalidov od strani merodajnih in tudi nas vseh kar najbolj resno obravnava in pozitivno reši. Večkrat se sklicujemo na svoje krščanstvo, radi bi bili celo dobri kristjani. Toda koliko jih je, ki razumejo prav največjo zapoved krščanstva! Ljubi svojega bližnjega . . . Naš bližnji pa niso samo oče in mati, brat in sestra. Ne, s tem. seznam še dolgo ni končan. Rešili smo se taborišč in s tem vednega šikaniranja s te ali z one strani. Toda pomislimo, da je onstran oceana tik pred železno zaveso še toliko naših bratov in sestra, ki nikdar ne bodo prišli za nami, ki jim je zaradi ene ali druge bolezni pot v svet in s tem v dostojno življenje zaprta. Naj jih pustimo kar tako osamljene, pozabljene? Kako naj jim pomagamo? Zamislimo si, kako smo veseli, če dobimo pismo prijatelja ali znanca. Lep trenutek je, če dobimo v roke slovensko knjigo ali časopis. Takrat nam je tako kot da smo spet skupj z vsemi, ki danes živijo daleč od nas raztreseni po vsem božjem svetu. i ,, . • , če je že nam toplo in veselo tudi Korofkf Pn&Pe™ ^°J pri srcu, kako bi bilo šele bol-| kž’ bo tlskarna DrUZbe SV; mm bratom in sestram v Riedu1 Mohorja za stoletnico zopet “Naš” Linotype je že v Celovcu. Tiskarski stroj, ki smo ga katoliški ameriški Slovenci kupili Družbi sv. Mohorja v Celovcu za njeno stoletnico, je že v Celovcu. V tej zvezi je izšel v “Našem tedniku” (25. aprila) velik članek, v katerem jel v zvezi z obnovitvijo tiskarne podana na kratko tudi zgodovina družbe. Konec članka pa je opisano današnje stanje družbe, v kolikor se to nanaša na tiskarno. Ker je zanimivo, v naslednjem ta del članka ponatiskujemo, da bodo bralci A.D. — posebno pa vsi tisti, ki so dali svoj prispevek za nakup linotypa — videli veliko požrtvovalnost slovenskih katoliških Korošcev. “Kakšno je torej danes stanje okoli tiskarne? Imamo linotype, to je stavni stroj, imamo stroje za tiskanje, imamo urejene in adaptirane prostore, imamo omare za črke, ki stanejo 22,000 šilingov, imamo tudi ves ročni stavek, ki stane 120,000 šilingov.” “Manjka nam pa še kakih 60,000 šilingov obratnega kapitala, s katerim bomo stroje montirali, kupili papir in nekaj drugih malenkosti. To pa nam mora dati Koroška, če so amer. Slovenci toliko žrtvovali, potem tudi koroški Slovenci ne smemo pozabiti, da obhaja Mohorjeva družba stoletnico svojega obstoja. (Ta stavek je debelo tiskan. Op. ur.). Tudi po Koroškem bomo pričeli meseca maja z nabiralno akcijo. Zaključili jo bomo na praznik sv. Mohorja i in Fortunata, ki sta patrona ! in zaščitnika naše Družbe. Če rošcev majniški Kralj i c.i.— Slovenski dušnopastirski urad celovške (Krške) škofije, ki ima svoje prostore v Mohorjevem domu v Celovcu, odnos-, no slovenski dušni pastirji po Koroškem so organizirali za letošnji maj svojevrsten dar majniški Kraljici. Radi bi, da bi vsak koroški Slovenec v letošnjem sve-toletnem maju poklonil Mariji, Kraljici v nebo vzeti poseben dar, t. j. da bi zmolil dnevno ves rožni venec ali pa vsaj eno desetko v spravo. “Nedelja,” slovenski cerkveni list Krške škofije, prinaša poročilo o tem pod značilnim naslovom “Apostolstvo spravnega rožnega venca.” Verniki, ki so izjavili, da so pripravljeni prostovoljno opraviti zgornjo dolžnost, so to naznanili svojim dušnim pastirjem, ki bodo konec maja potem poslali omenjenemu Slovenskemu dušnopastirske-mu uradu poročilo. —«Morda se bo tudi marsikateri izmed nas odločil, da se pridruži temu apostolstvu! Ali bi ne bilo lepo, če bi bila tako povezana v današnjih hudih časih slovenska narodna skupnost? j Naš ponos in naše upanje.— Kakor beremo v “Nedelji,” je v letošnjem postnem času opravilo nad 600 slovenskih koroških fantov in deklet duhovne vaje. Trdno smo prepričani, da bodo to najboljši apostoli katoliške stvari in s tem tudi naše narodne na Koroškem. Bog jih živi! -----o----- Ameriška in evropska označba mer letos. Njen program je debatiranje, dočim se komunisti drugod po svetu tepejo zanjo. Z debatami ni treba žrtvovati ruskih vojakov, po svetu se pa lahko napravi dosti intrig. Rusija zahteva, da se manj oborožujejo: Amerika, Anglija in Francija, noče pa manj oboroževanja1 za svoje satelite, ki se zdaj pretepajo po Koreji in se pripravljajo na vojno po Balkanu. Glede Zapadne Nemčije zahteva Rusija, da ostane neoborožena, ampak Vzhodna Nemčija naj pa ostane pod orožjem kakor je. Glede Avstrije se bo Rusija sporazumela z ostalimi zavezniki, čim se reši zadevo Tr- sta- * 8..** Avstrijska mirovna pogodba! govori, da čim bo podpisana, dai odide rusko vojaštvo iz Madžarske in Romunske. Ampak ko bo pogodba podpisana, bosta madžarska in romunska vlada' naprosili Moskvo, naj pusti vojaštvo tam za “protekcijo”. lik kakopak, Moskva bo najbrž«! “ustregla” prijazni prošnji. Ali pa se bo Moskva odločila!; da obdrži Madžarsko in RomU' ni pod svojo kontrolo kot im^ Bolgarijo. Iz Bolgarijpe so od' šie ruske okupacijske čete, toda priselila se je vojaška misija. Vsa armada je pod rusko kon' trolo. V Bolgariji je mir, ker je gospodar Rusja. V Jugoslaviji ima diktator JO' že Broz polne roke dela. Zah' valiti se mora za to Moskvi. P° naročilu iz Moskve so kar na' prej incidenti na meji Madžar' ske, Romunije in Bolgarije. Dih' tator gleda za pomoč v Anglij S K ^-jiošicce /UiERi$kyi Domovi /1’/V1E Wg/%m—HOiWIE AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER Slovenci in Slovenke v Kanadi! Prispela je pošiljka “Koledarja Svobodne Slovenije”.— Dobite ali naročite ga pri gospodični Anici Dolenc. Stane $3. — Ker je število izvodov Mnenj eno, pohitite z naročilom, če hočete Koledar za gotovo dobiti! Pri gdč. A. Dolenc dobite lahko tudi msgr. M. škerbca “Rdečo zver pijano krvi” za ceno 40c. Naj ne bo med novonase-Ijenci nikogar, ki ne bi imel teh dveh resnično zanimivih knjig! pa je to?” Kar poglej, prav za-^ ^ se na drugi strani v mnogih Nihče ni izgovoril celega stavka, nimiv in vsakemu potreben ča- XggQpjgj^ poveličuje Tita, ki ni le z očesom je trenil proti goz-sopis je to. Toliko jedrnate in pustil izmed toliko predvojnih ju-’du. Ivana in brata sem komaj zdrave vsebine ne dobiš kmalu: goslovanskih časopisov, revij in pregovoril, da nista že kar tam skupaj. Dvakrat potreben pa je listov niti enega. Samo v Slove-'planila preko doline. niji, v kolikor se spominjam je “Zdaj smo še zunaj, ko pride-izhajalo okoli 300 časopisov, re-mo za zid, bo prepozno”, sta ved-vij in listov. Staro ime je ohra- no ugovarjala. Dopisi in drugo Pismo iz Batawe Batawa, Ont. — Ali so bataw-ski Slovenci še pri življenju, ko ni nikakega glasu več od njih? Da, seveda so, ampak veš kje? Bogu za hrbtom. Tako vsaj pravijo tisti ki pridejo od časa do) časa pogledat naše “mesto.’ Hribovci. Res, kakih posebnosti nimamo, zato pa rajši poglejmo,, kaj se je dogodilo od mojega) zadnjega dopisa med nami. Vedno kakega izgubimo, ker1 se preseli drugam, vendar pa prijoka na svet zmerom kak nebogljenček, da izravna število. Tudi brez bolezni ni, kot povsod, kjer živijo ljudje. Vendar smrt, hvala Bogu se nas še kar1 izogiblje, saj tista je za nazadnje, kot pravijo. Porok je pri nas bolj malo v zadnjem času, letos smo imeli samo eno. Poročila sta se Metod Andoljšek ih Minka Sovine. Kaj pa kulturno socialno in! duhovno življene? Zaradi majhnega števila kake večje stvari ni mogoče prirediti. Gre pa vedno kdo v Toronto pogledat, kadar tam kaj pripravijo. Pred dobrim mesecem smo po zaslugi tukajšnjega “češkega narodnega združenja” videli lepote naše domovine na skioptičnih slikah. Slike z besedilom so nam govorile o legi in površini, o življenju, ter o preteklosti naše domovine. Obrazložile so nam tudi na kratko protikomunistično borbo v domovini in pokazale v kakšnem položaju se ta danes) nahaja. Največ zaslug za to prireditev imata A. Daicar, ki jei slike razlagal v češkem in angleškem jeziku in Janeček od ČNZ. Dobro bi bilo da bi se Slovenci v rednih presledkih sestajali k) družabnim in prosvetnim večerom. Ali ne bi poskušali kaj podobnega? Omenim naj še podporno društvo “Vzajemnost,” ki ima nalogo, da v slučaju daljše bolezni pomaga ponesrečenim ali bolnim rojakom. Res ni to organizacija z velikimi sredstvi, vendar je že v več slučajih pomagala, vsaj najbolj potrebnim. V januarju je bil občni zbor, kjer smo zvedeli, koliko denarja smo zbrali in koliko smo ga porabili. Pri volitvah je bil izbran stari odbor. Za veliko noč nas je obiskal prijazni g. časi, bivši misijonar na Kitajskem. On je prišel gledat kakšni smo kaj' “znotraj.” ^ Imeli smo tridnevnico, katere’ dolbe.’ nam v tujini, ko se moramo boriti, da ne zabredemo preveč v materializem, kar je začetek poti navzdol.” Pa ni samo ta časopis. Kako nas vabijo, da postanemo člani Mohorjeve družbe, ki se bori z velikimi težavami. In še drugo. Koledar Svobodne Slovenije. Vrednote in ves drug slovenski tisk. Vsi vemo, da nas je malo v svobodnem svetu. Zato bi se morali pa mi toliko bolj zavedati, kaj nam slovenski tisk pomeni. Podpirajmo! ga vsak po svojih močeh s tem bomo dokazali svojo narodno zavednost, deležni pa bomo tudi koristi. Ali naj zamahnemo z roko, — češ nimam denarja za take stvari, — predrago. Vse slovensko protikomunistično časopisje dobiš za okoli 35 dolarjev na leto. Pa če ne moreš naročiti vseh, naroči enega, dva, — kolikor pač moreš. Kar malo poglejmo v razne izdatke, potrebne ali nepotrebne, pa bomo videli, da bi si lahko odtrgali par dolarjev na leto tudi za slovenski tisk. Pri tem bomo imeli zavest, da smo tudi sami pripomogli da) se bo širilo kulturno življenje S pomočjo zdravega domačega tiska. Ker sem že omenil M. D. ali ne bi bilo dobro, da bi se tudi zd Kanado ustanovilo poverjeništvo n. pr. kje v Torontu. Kjer je kaka skupina, bi se gotovo dolbi! kdo, ki bi žrtvoval nekaj časa v ta namen. Brez dvoma bi se prijavilo precej naročnikov. Mnogo je takih, da se naroče, če jih pocukaš. Za letos je že pozno, pa bi se začelo kaj takega; mogoče prihodnje leto. Ustavimo se še mali pri kinu. Kino je najbolj razširjena vrsta zabave in razvedrila na svetu, zlasti tu v Ameriki. Ni slaba, pa tudi predraga ni. Vse bi bilo, samo nekaj tu ni v redu. Mnogo filmov je slabih in nedostojnih. No, jih pač ne poj demo gledat! To je vse v redu! Ampak koliko med nami pa jih ve ali se sploh zanima, kak je film, preden ga gremo gledat. “Legija dostojnosti” sicer izdaja ocene filmov ali te mnogim ne pridejo v roke. Ali se ne bi kdo odločil, da bi stopil v stik z “Legijo” v Torontu in priobčeval vsak teden ob torkih ocene v A. D. Nekajkrat je bila ocena v “Božji besedi,” pa zdaj je ni več. V tem listu (A. D.) bi bila lahko: pogosteje. Mogoče se bo kdo nasmehnil. Naj dam samo en primer. Govorili smo v družbi o kinu. “O, drugi teden, pravijo1, bo lep film,” se oglasi eden. “Ta in ta.” V katoliškem tedniku “Ensign” pa je bilo o njem pisano, da je nedostojen. Pod rubriko v istem listu “Hollywood in Focus” pa opisano ozadje filma. Avtor filma je član so potniških o r g a n i z a c i i, izrazit simpatizer komunistov in bivši član KP. Mislim, da nadaljna razlaga ni več potrebna. Bo kdo rekel: “Meni ne škodi, sem dosti star in pameten.” Spomni se pregovora: “Kapljica za kapljivo kamen iz-Ti in jaz pa ne verja- bi z lahkim in veselim srcem tam pustil svoje mlado življenje, vso srečo in vsa upanja, da s tem osrečim one, ki bodo še žf veli na tej zemlji. V Preski je stala ob cesti velika množica ljudi. Niso kričali nad nami, kot smo pričakovah, ko smo jih zdaleč zagledali. Predirljivo so gledali v nas in iskali rojakov in znancev. Malo pred Mednom smo spet smo se vsi pridno udeleževali, mem, da sva iz kamna. Ob tej priliki smo opravili veli-! Res je dolgo tole pisanje, velikonočno dolžnost. Veselilo bi dar še nekaj besedi o politiki, nas, da bi prišel vsaj nekajkrat nila samo beograjska “Politika,” j Vse je res, kar sta trdila, bilo a samo ime. Nobeden ne bi imel pa je tudi več kot gotovo, da bi nič proti, če bi Zahod podpiral nihče, ki bi poskusil zbežati, ne res gladno ljudstvo, ne pa Tita,1 prinesel cele kože do gozda. ki bi prav lahko sedel med obto-| Temu govorjenju so naredili obstali. Mimo nas se je pripe-ženimi vojnimi zločinci v Nu-^konec stražarji, ki so nam za-djal rdeči oficir, pokukal iz au-ernbergu. Saj v Ameriki kmalu1 grozili, da bo ustreljen vsak, ki tomobila ter z dvignjeno pestjo ne bodo vedeli ali je« komuni- bo s kom le še eno besedo spre- pozdravil: “Smrt fašizmu!” zem res taka zabloda, ali pa je) govoril. nato pa odbrzel naprej proti eden pravi, drugi napačen. Titaj Ko so nas pognali naprej, smo pranju, čez nekaj trenutkov se in titoizem nekateri vse preveč se komaj prestopili. Vojaki so ie za nami pripeljal prileten oč-povzdigujejo. Kdo dobiva vso}'postali pozornejši kot poprejijka, kateremu so menda sosedje' podporo, ki prihaja iz Amerike?!verjetno so ujeli kako sumljivo'Povedali. da je njegov sin med Ljudstvo? Da, samo koliko.) besedo. Posebno, kadar se je ^ami. Piosil je komunista, ce' Amerikanci ne morejo poslati v gozd spustil prav do ceste, je mu sme še enkrat seči v roko. vsako vaško trgovino svojega zadostoval že en sam pogled,Veste> kaj mu je rdeči “brat” opazovalca. Sicer pa tudi ne ve-jvstran, pa si jo dobil s kopitom'odSovori^ “Hudič stari, če tamo, kakšnega mišljenja so ti po plečih, da si se opotekel kot koj ne izgineš, odkoder si pri-ameriški opazovalci. Naj gleda pijanec. (šel, boš šel še ti s temi morilci!” V Goričanih smo zagledali pogorišče papirnice, katero so zažgali komunisti. Ker smo Oče se je prestopil na drugo 1 stran ceste, ker je mslil, da se le omehčal. Pa se je, uu partizan preveč zijali v to podrtijo, se jel bo ! ni. Še enkrat se je zadrl nad na- politika na vse to, kakor hoče, volk se ne bo spremenil v ovco;; še glasu ne more spremeniti, kvečjemu lahko natakne ovčji kožuh, da med ovcami bolj ne-j0b to obregnil partizan, rekoč jstarcem m ga s vsll° na§nal opažen kolje, — a ostane volkca smo tudi te škode krivi edi-)zab Teda^ sta oce in sm naglas Ko vlaki naloženi z ameriškim^nole domobranci. Nismo mu: za^0^a^a' ^iseim s^a se siai^da> blagom vozijo iz pristanišč v no-lhoteli ugovarjati, saj nam je ^eprav smo bl i tudl za . ° eci!ae tranjost, prihajajo z onstranjprišlo že kar v kri, da smo vse-javo^.ega sotrpina ze tldl m neob‘ morja obupna pisma, “živimoi ga krivi mi; pa tudi upali nismojbu^^vb samo še ob upanju na boljše — biti tako predrzni, ker smo sel' <*y vrimarjih nas ie sPet °b-pakete, ki jih pošiljate prejema-j bali udarcev, ki so sledili vsaki sula podivjana sodrga, ki je do-mo neredno in z velikimi zakas-j besedi. j bila poseben ukaz in blagoslov nitvami. — Brez vzroka sem bil Še naprej je tekla naša žalost-J 0(j rdečih oblastnikov. Vse-35 dni na poboljševalnem delu na pot. Na levi je kot iz megle vkrižem so se mešali glasovi, kane več na prisilnem ter v tajalo vrbovo grmičje, ki °bra- smo £e g-^ jn tisočkrat sli- vse polno podobnega. “Ali mo-|šča strugo Save. Kmalu smo za- šali) zato jih tu ne p0navljam. rejo res dvomljivi, mali trenutni slišali pridušeno šumenje vode. starec pa se je tako izka- uspehi opravičevati politiko, za-: Onkraj doline se je strmo dvi-'zaj ^a ga moram spraviti na pa- radi katere mora trpeti? narod toliko; gala Šmarna gora, Poročevalec. Mimo smrti v svobodo (Nadaljevanje) Pred ustjem doline Ločnice se je gozd nekoliko odmaknil. Tu so nas nenadoma ustavili. Posedli smo kar v prah ob stra- je že vsa jpa čeprav bo to v očeh vseh gorela v soncu. i poštenih ljudi zapisano v nje- Andrej se je zagledal tja pre-'govo sramoto. Bil je že v le-ko. Ni in ni mogel umakniti tih, da je s težavo še gazil sem pogleda od Gore. čez čas je iz jn tja; opiral se je na dve palici žepa potegnil robec in si obri-.in |e na ograjo je bil naslonjen, sal solzo. Ko smo prišli mimo njega, je “Kaj ti je, Andrej?” sem gai pljunil kot bi se mu čik za vse vprašal. večne čase pristudil in zakričal: “Tamle pod Goro je moj dom”, “Tu pobijte te bele pse, saj je zastokal, si še enkrat obrisal niso vredni, da imate delo z nji-oči, nato pa obrnil pogled V mi, ker so morili naše najboljša sinove!” ni ceste, partizani pa so legli v travo kakih deset metrov od prašno cesto, nas. Orožje so seveda pripra-J “Tam sem pa jaz doma”, je' “Tako je!” so mu pritrjevali vili an strel in budno pazili, če zahlipal drugi, kot bi spregovo- ostali in začeli ploskati. se bo kdo premaknil. Naj nikar kdo ne misli, da so ta počitek dopustili iz usmiljenja do nas, ampak le zato, ker sami niso mogli nikamor več. Počivali smo skoro pol ure. Ker so nam komunisti za nekaj metrov umaknili ušesa, smo že spet začeli šepetati med seboj. Od vseh strani je prihajal enak šepet: “Ti, jaz bom. . . takoj. . .” ril svoje poslednje besede. “O, ko bi mogel še enkrat do- “Ali vas je kaj sram, ker ste taki morilci in izdajalci, da vaš mov!” se je utrgalo tretjemu. Še vsak starec obsoja?” je moral še stražarji se niso več znašali nad neki oficir dodati svoje, da je temi nesrečnimi fanti, ki so za-1 vsa ceremonija dobila bolj ura-hrepeneli po domu kot še nikoli, den značaj. “O, ko bi smel jaz za en sam! Niti zmenili se nismo za te be-trenutek še domov. . . ”, se nam sede. je vrinilo v dušo. Ko bi mi bi-| Nenadoma smo pred seboj zalo dano, da vsem skupaj še en- gledali ogromno poslopje Skofo-krat rečem: Zbogom! — piotem vih Zavodov. Pred glavnim vhodom smo spet čakali. Kar smo mogli opaziti skozi živo mejo in. cvetlično grmičj e, j e bilo to, da so' bile vse sobe nabito polne. Vsa okna so bila natlačena z rado- ivednimi jetniki, ki so hoteli 1 Saj se nanjo preveč ne razume- kateri izmed slovenskih duhovnikov pogledat v naš kraj. ,Zadnjič sem srečal znanca. “Dober dan Lojze, kaj pa Ti počenjaš?” “Bog daj, Andrej, Tebe pa že dolgo ni bilo tod okoli.” “Malo sem pogledal v zadnjo številko Duhovnega žvljenja.” “Kaji mo, vendar, da ni vse v redu, lahko reče najbolj preprost kmetič z zdravo pametjo. Zadnje čase so časopisi mnogo, pisali o> “La Prensi,” zapijenjenem argentinskem dnevniku. To je prav, takega početja ne moremo odobravati. Napaka je le v tem. dremali po peščenih tleh proti glavnim vratom, kjer smo zal nekaj minut obstali. Na prag je prihitel oficij z našim vodnikom zašepetal nekaj besed. Takoj nato so nas zapodili v ograjen prostor, desno od glavnega vhoda. Tu smo morali precej dolgo stati v vrsti, predno so nas ogledali vsi komunisti, ki so kar vreli skupaj. Reči moram, da so ti prvi obiskovalci napravili na nas zelo dober vtis. Nič nas niso pretepali kot oni v Loki, ampak so tudi tiste, ki so bili zvezani, takoj razklenili. (Dalje prihodnjič) Hoški dobijo delo Moški dobijo delo Press in Tool Room delavec SAMO DNEVNI ŠIFT Dobra plača od ure Stalno The H. & P. Die & Stamping Co. 13945 Triskett Rd. (92) MACHINISTS Lathe hand, must do own set up. Butt welder operators, no experience necessary, first shift, hourly rate, overtime. See Mr. Hasman. Federal Foundry Supply Co. 4600 E. 71, south of Harvard (95) ICE CREAM IZDELOVAL-NICA išče moške za tovarno delo Unij ska plača Oglasite se pri BOWMAN CLEVELAND ICE CREAM CO. 3009 W. 47th St. AT 1-8500 (93) Freight Handlers & Checkers Stalno delo 2. in 3. šift Plača od ure Overtime Zglasite se osebno COMMERCIAL MOTOR FREIGHT, Inc. 3825 Perkins Ave. (94) Delo dobe Moški za delo na vrtu in livadi. Poizvejte na Lake View Cemetery Office, 12316 Euclid Avenue. (92) Ženske dobijo delo Sewing Machine Operators Experienced on Ladies’ Underwear Kratke ure'—dobra plača 5 dni v tednu Plačane počitnice Joy Lingerie Co, 1440 W. 3rd St., 5th Floor PR 1-4485 (92) OSBORN NEEDS BORING MUL (Horizontal) ENGINE LATHE RADIAL DRILL OPERATORS (Night Shift) ASSEMBLERS (Floor and Bench) (Day Shift) Mora imeti svoje orodje 65 ur na teden. Plača od ure. In druge ugodnosti. The j Osborn Mfg. (0. 5401 Hamilton Ave. (92) OLIVER 4 needs TOOL MAKERS TOOL ROOM MACHINE OPERATORS EXTERNAL GRINDER THREADING & TAPPING MACHINE OPERATOR CAM0GRAPH or 0XYGRAPH MACHINE OPERATOR ARC WELDERS Dobra začetna plača Morajo biti pripravljeni delati vsak šift; prinesite s seboj svoj državljanski papir. Employment urad odprt vsak dan od 8 A.M. do 4:30 P.M.; ob torkih in četrtkih tudi od 6:30 do 9 zvečer; ob sobotah od 9 A.M. do poldne. 1 THE OLIVER CORP. 19300 Euclid Av*. KE 1-0300 (93) Moški dobijo lahko delo v tovarni Stalno delo DNEVNI IN NOČNI ŠIFT Predznanje ni potrebno Več del na razpolago Dobra-plača od ure Metal Finishers, Inc. MALI OGLASI zvedeti, od kod je prišel ta nesrečni sprevod. Daleč za škofjeloškim hribovjem je umiral dan, Svetleča se zarja je še kazala) Naprodaj hiša Za dve družini, v izvrstnem stanju, v okolici Nottingham kraj, kamor je božja roka poto-jRd., in Lake Shore Blvd. Vza-pila luč dneva, nato pa je tudi mem tudi prvo vknjižbo, če že ta izginila, kot bi jo angelci iz-mili z večernega neba. Čez nekaj minut smo že stopali mimo straže. Kot bi nas bili zasuli v kamenje, nam je postalo pri srcu. Spet’smo bili — jetniki. Trdi od groze smo zrli v) poslopje, od koder se je nepre- lite. Lastnik prodaja sam. Pišite za pojasnila na Box 55 na Ameriško Domovino. (x) 1725 E. 27 St. (92) L1. -Tka- .- Prevroče! — Pomladanska vročina je legla na Los Angeles. Zdi se, da je od vseh najbolj nadležna in neprijetna dve leti staremu severnemu medvedu Ivanu, v tamkajšnjem živalskem vrtu. Lepotilni salon naprodaj Naprodaj je lepotilni salon v slovenski naselbini, 6120 St. Clair Ave. Za nadaljna pojas- , , . . . nila se zglasite na gornjem na- stane razlegalo jokanje sto m sto slovU) aii telefonirajte: EX otrok, se cisto majhnih, ki se - niso vedeli da so na svetu pa so ___________________________________ že morali deliti usodo “zločin-j Farma V mestu cev.” Kje so polovili te nesrečne Dva akra veliko zemljišče družine z malimi otroki, ne pripravljeno za gradnjo hiše je' vem; nekaj se jih je vrnilo z do- naprodaj na E. 260. nedaleč od mobranci, toda — od kot ostale? | Lakeland Blvd. Del proč od ce-že vnaprej smo se bali, kako ste je delno porasel z drevjem, bomo noč in dan prenašali to Cena $1,600. Lastnik se seli na cvilenje, če nas bodo porinili v jug. Kličite IV 1-3153. kako tako sobo. Klavrno smo —(95) AUTOMATIC MULTIPLE ACME GRIDLEY OPERATORS Must be also able to setup Rotating shift, 1st and 2nd MACHINE MAINTENANCE and REPAIRMEN TOOL and CUTTER GRINDERS Samo izučeni za 1. in 2. šift TOOL and JIG FIXTURE MEN Dnevni šift Dobra plača od ure na vseh delih. Dobri delavski pogoji. Z & W Machine . Products, Inc. 5100-16 St. Clair Ave. Charles Dickens: Velika pričakovanja ! “Tako se je zgodilo tudi me- gi Herbert, če bi me ne tolažila ni, ko je prišel prvi udarecc. misel, da še imam dobrega pri-Vendar pa nekaj moram storiti.1 jatelja, ki mi bo gotovo vedel Namerava si zaradi mene nako-ikaj pametnega svetovati.” pati še več novih stroškov — j Tu sem seveda utihnil in Her-za konje,, kočije in drugo drago bert se je seveda delal, kakor razkošje. Moram ga na kak na-| da se to njega ne tiče, le roko čin ustaviti.” “Hočeš s tem reči, da od njega ne moreš ničesar več sprejeti?” “Kako neki bi mogel? Samo pomisli, kdo je! Samo poglej, kakšen je!” Oba sva se nehote zdrznila. mi je toplo stisnil. __ “Veš kaj, dragi Handel, vojaška služba bi ti kaj malo pomagala,” se je oglasil Herbert. “Če se odpoveš pokroviteljstvu in pomoči tega človeka, mu boš | najbrže želel počasi povrniti j vse, kar je zate že storil. Na varnost manjša ko tu. Ko bi le mogla najti kako pretvezo s tistim drugim kaznjencem ali pa s kakim dogodkom iz njegovega življenja!” “No vidiš, spet sva na istem ko prej!” sem prekinil Herberta. “Ali sploh kaj vem iz njegovega življenja? Skoraj bi bil znorel, da sem moral sedeti skupaj z njim vso noč in ga gledati, tako napihnjenega od moje dozdevne sreče, a ga vendar nilsem prav nič poznal, razen da je nesrečnež, ki me je strašil dva dni v mojih otroških letih!” Herbert je vstal, me prijel pod roko, potem pa sva počasi hodila po sobi gor in dol in študirala preprogo. “Groza me je, če na to pomi-; kaj takega pa ne boš mogel upa-slim, a je vendar res, da je name j ti, ako postaneš vojak. Sicer je navezan, celo močno navezan, - pa vse to neumno. Počutil bi se Herbert. Ali je že kdaj koga stokrat bolje v Clarrikerovem preganjala taka usoda?” “Moj ubogi ljubi Handel,” je ponovil Herbert. “Pa to ni vse,” sem dejal. “Tudi če takoj presekava vse zveze in niti pena več ne vzamem od njega, pa samo pomisli, koliko mu že doslej dolgujem! Tudi rem zadolžen na vse strani podjetju, pa naj je še tako majhno. Jaz bom kmalu postal že družabnik, če še ne veš.” Ubogi prijatelj! Kako malo slutiš s čigavim denarjem! “Pomisliti pa moreš še na nekaj drugega,” je nadaljeval Herbert. “Ta človek je neveden in skrajno trmast in ima že — zame veliki dolgovi, ko ni- ■ tako dolgo svojo fiksno idejo. mam ničesar več pričakovati — in izučen nisem za noben poklic, nisem za nobeno rabo.” “No, no, no,” je ugovarjal Herbert. “Nikar ne govori, da nisi za. nobeno rabo.” “Za kakšno rabo pa naj bi bil? Znan mi je samo en poklic, ki bi mu mogol biti kos, da se namreč zapišem med vojake. In to bi bil že storil, dra- Thomas Flower Shop CVETLICE za v«« prilik« Šopke in cvetlice lahko brzojavimo na vse kraje Andy, Albin in Fred Thomas (Tomc), lastniki 1S800 Waterloo Rd. - IV 1-3200 Mi pripravimo ZDRAVILA za Evropo MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio se ustavil, “ali si trdno prepričan, da ne moreš od njega sprejeti nobene dobrote več?” “Da, trdno prepričan. Gotovo bi bil tudi ti, če bi bil na mojem mestu.” “In si tudi prepričan, da mo-, raš z njim vse zveze presekati?” “Herbert, me moreš kaj takega še vpraševati?” “Ker pa je ta človek tvegal zaradi teba življenje, ti srce ne dovoli — in pra je, da ne — da b: izpostavil njegovo življenje v nevarnost. Iz tega sledi, da moraš najprej njega spraviti ven iz Anglije, preden samo z mezincem zganeš, da bi sebe izmotal Ko boš prvo o-pravil, pa v božjem imenu izmotaj še sebe, in oba bova že “Handel,” je dejal Herbert in gledala, da se tudi boš, ljuba, bil strah, ki me med spanjem stara bajta.” Bilo mi je v veliko tolažbo, ko sva si stisnila roke in spet hodila gor in dol, čeprav sva sklenila tako malo. “ Saj res, Herbert,” sem rekel čez nekaj časa, “kako bi kaj več izvedela iz njegovega življenja? Po mojem je samo ena pot: vprašati ga moram kar naravnost.” “Da. Vprašaj ga, ko bomo pri zajtrku.” Ko se je namreč poslavljal od Herberta, mu je rekel, da pride na zajtrk k nama. S tem načrtom v glavi sva šla spat. Imel sem najbolj divje sanje in vse so se sukale okoli njega, zato me spanje ni osvežilo. Pač pa me je spet pogra- ni motil, strah, da ga kdo spozna kot kaznjenca, ki se je pro-tipostavno vrnil. Kadar sem bdel, me je ta strah preganjali jedi. kar naprej. i (Dalje prihodnjič) Provis je res ob določenem času prišel k nama, potegnil iz žepa dolgi nož in se usedel k i;. ZULICH INSURANCE AGENCY rRANOBS ZULICH, agent Zavarovalnina vseh vrat za vaše domove, avtomobile in pohištvo . IVanhoe 1-4221 18115 NEFF ROAD Kadar nameravate kupiti ali prodati hišo ali trgovino se zanesljivo obrnite do LAKELAND REALTY CO. KE 1-6681 RE 1-7571 15604 Waterloo Rd. Vprašajte za Frank Dragolich MAKE lE3 0NE]a|DAY M0LT1PIE VITAMIN CAPSULES YOUR BUY WORD WVWm you wont ettamim tho* an Gmotam—dM potency, os shown on *• loboL §mof and Comoniont to tak«. Ask your dnsgqbt lor One-A-Day fsrond) MuMpU Vrtam i« Cap-mIn. Tak* on* copsui* each morn-|Bf and yon can forget afl about mamim amt next day. 5arb eapwie contains the fufl bade dafly needs of the five vila-1 ■tes abate reguirensents in Insmott base been establishnd. LABORATORIES, MC Še več: če sem ga prav presodil, se mi njegov značaj zdi obupen in divji.” “Jaz pa celo vem, da je res tako, kakor praviš. Dokaže naj ti dogodek, k i sem ga videl ha lastna oči.’” In povedal sem, kako se je vedel tedaj, ko se je sešel z onim drugim kaznjencem. “No vidiš, na to ne smeš pozabiti,” je rekel Herbert. “Da uresniči svojo fiksno idejo, je prišel semkaj in se izpostavil smrtni nevarnosti. Dolga leta je za svojo idejo garal in čakal. Prav v trenutku, ko jo hoče uresničiti, pa prideš ti, mu spodmakneš tla izpod nog, porušiš njegovo idejo in mu poveš, da je brez veljave vse, kar je že pridobil. Ali ne vidiš, česa vsega bo zmožen, če ga tako strašno razočaraš?” “Da, Herbert, na to sem tudi sam že mislil, o tem sem ponoči sanjal, še od tistega večera dalje, ko je prišel k meni. Ničesar se nisem tako bal, ko da utegne samega sebe izpostaviti in ga bodo prijeli.” “Torej se lahko trdno zaneseš, da ga boš pahnil v to nevarnost, ako ga odbiješ. To oblast bo imel nad teboj, dokler se bo mudil v Angliji, in se bo tudi brezobzirno sam izdal, če ga ti zapustiš.” ■ Ta grozna misel, ki mi je težila duha že od vsega početka in ki bi me napravila za njegovega morilca, me je tako presunila, da nisem mogel več sedeti, marveč sem jel hoditi gor in dol. Tudi če bi Previsa spoznali in prijeli, ne da bi se sam kako izdal, sem dejal Herbertu, bi se jaz imel za krivega, četudi ne bi ničesar zakrivil. Da, čeprav se čutim grozno nesrečnega, ker ga imam pri sebi, bi vendar to rajši prenašal, in rajši bi vse življenje delal v kovačnici, ko pa da bi smelo priti tako daleč! Že prav, a vse to vprašanja še ni razrešilo. Kaj torej mi je storiti? “Prva in poglavitna stvar je, da ga spraviš iz Anglije ven, je svetoval Herbert. “Morda boš tudi ti moral z njim, tedaj se bo dal preje pregovoriti.” “In če ga spravim, kamor želim, mu bom li mogel braniti, da se spet povrne?” “Moj dobri Handel, ali ne vidiš, da ti je ječa Newgate v sosednji ulici pod nosom in ga zato izpostavljaš mnogo večji nevarnosti, če mu tukaj odkriješ svoje srce in ga spraviš v obup? Povsod drugje bo ne- (ffltowllieUgou foi)e L with Flowers on Mothers Day and Jill Dam / Kosilo! __Moštva tankov nekje v Severni Koreji so ustavila svoja vozila, da prejme- jo toplo hrano. Ko eni polnijo svojo posodo, čakajo drugi v vrsti na svoj red. Vqjaka pri strojnih puškah na vrhu tankov pa opazujeta, če se ne ho morda kje pojavil sovražnik. Bik z bergljo. —- Veterinarska Minila kalifornijske univerze je rešila dragocenega plemenskega bika s tem, da mu je dala zlomljeno nogo v mavec, kot store zdravniki navadno z ljudmi, ki so si zlomili kako kost. Bergljo za precej težko žival so izdelali iz aluminija, da ne bi bila pretežka. POZOR! POZOR! Izurjen slovenski čevljar FRANK KRUŠNIK ki ima svojo delavnico in popravljalnico čevljev na 15701 WATERLOO RD. — Telefon GL 1-6246 vam napravi prvovrstne čevlje po vaši meri in popravi tudi stare. V zalogi ima tudi usnje, podplate in sploh vse, kar se rabi za poštene čevlje. Zelo primerno za pošiljanje v staro domovino. Prepričajte sel MARY A. SVETEK POGREBNI ZAVOD LICENZIRANA POGREBNICA 478 E. 152 St. KE 1-3177 KRASNI, SPOŠTLJIVI POGREBI PO ZMERNIH CENAH Ambulančna postrežba noč in dan NOTARY PUBLIC LixnJirLTirLfLnjT-a.ri.'xnjTarLrLriri.rurLrLannTj. j i rJ J H J J K. S. K. JEDNOTA ★ ★ ★ ★ ★ POSOJUJE DENAR članom KSKJ po 4% obresti nečlanom po 5% obresti na zemljišča in posestva brez kake provizije ah* bonusa ★ ★ ★ ★ ★ Posojila so napravljena na tak način, da se i glavnico odplačuje v mesečnih obrokih. Za pojasnila in informacije piiite na: GLAVNI URAD K. S. K. JEDNOTE 351-53 NORTH CHICAGO STREET JOLIET, ILLINOIS u u uu u~iJArmjTJLanjijTjrLriJT^^ -AND THE WORST IS YET TO COME —in najhnjše šele pride