lolo štev. 172 Ljubljana, nedelja 26. Julija 1925 Poštnina pavšaiirana. Cena 3 Din a Izhaja ob 4. ijatraj. = Stane mesečno Din 25-—; za ino-»emstvo Din >nerglčno dviga glavni radilcalno - spo-azumaški list «Vreme» svoj svarilni [as ter skuša celo izkonstruirati neka- 0 seljaško opasnost proti meščanski onti. Najznačilnejše obeležje situacije a podajaio izjave, ki so padle v dana-inji seji Narodne skupščine. Radikaii • ne počutijo povsem varne v radičev-:i zvezi. Prvotnemu zadovoljstvu nad iorazumom je sledilo hladnejše raču-lanie, katerega rezultate je bilo danes obtipati iz govorov ministra Trifuno--iča in Ljubo Jovanoviča. Gosp. Trifu-oviča je skušal koketirati s samostojnimi demokrati. Ljuba Jovanovič je na-migaval klerikalcem, da so jim vrata rforta. ako se odpovejo reviziji S po- ibnim poudarkom so vladini govorni-, ugotavljali pomirljivo stališče gosp. Davidoviča in ves dan so se iz radi-alskih krogov raznašale govorice, da mogli davidovidevci, ako bi hoteli akoi vstopiti v vlado, kar seveda davidovidevci energično odklanjajo. Veliko pozornost so vzbudile tudi besede Ljube Jovanoviča. ki je govoril o kinematografski brzini, s katero se pri nas menjavajo vlade. Vse to se ceni kotjlo-kaz. da je situacija še prav nerazčiščena in da radikali skušajo za vse slučaje zgraditi stebre za nove mostove, odnosno. da se čuvajo podreti dosedanje ,-ostove. Dr. Trumbič je dal temu utiša izraza s trditvijo, da se nahaja gosp. Pribičevič samo «na razpoloženju« in Ja .ie stonil le za nekaj časa na stran, 1 da nikakor ni «izločen». In marsikdo ie morda v tem smislu tudi tolmačil 2ribičevičeve besede, da on osebno ne 1 mogel sodelovati z radičevci, tudi če 1 se stranka za to odločila. Divie kričanje radičevcev v današnji sji skupščine .ie tudi dokaz nesigurno-ti. v kateri se nahaja HSS z ozirom a svojo situaciio med narodom. Med rvatskim seliaštvom se širi mnenje, ki "1 je dobro označil zaiedničar dr. Za-::č: Ni podlegel Pribičevič Radiču, .tnveč Radič je pristal na Pribičeviče-'0 politiko. Posledice tak'h razpoloženi boreio biti iako resne. Z vseh strani rhaia?o vesti, da se na Hrvatskem "a SDS baš v dosedai popolnoma ra-č?vskih krajih. Na drugi strani se radikalske vrste •kakor še niso pomirilo s politiko stran 2 in formalni orelom NRS z dnsedanii-•i zavezniki občutijo široki krogi radijskih pristašev kot nesrečo in veliko Zreško. Deklaraciiska d°bata položaja 'ni razšla. oač na ga ie pojasnila. Vse kaže. 1 definitivna stabilizacHa prilik po loraznmu med obema R ni nastopila 1 vsiliuie se utis, da sedanja kombi-ie";a nredstavlia prehodno stanie, ki 1 bo morda držalo do ieseni. ker gre •'arodna skupščina prihodnu teden že a Počitnice, ki pa ni končno. Važno ' di ie vlada na usta ministra Uzuno-or^giTjila. da so vrata revizlioni-rol;tiki za vedno zaprta. Obžalovati je. da te iziave ni podal eden iz-"?d rad:čevskih ministrov. Poudarek r;ni?tra Padiča. da ie HSS v svoii novi ''olitiki iskrena, ni dovolmo nadomesti-1 za ta nednstatek in niegove besede, it se situaciia ne bo izoremenila. se ,:š';o boli kot tolažba, nego kot ugoditev. O oso. Jovanovič ima gotovo lrav: Nahajamo se v kinematografu in ,:,-:p se mem'aio z obcudovama vredno >-z:no. Na srečo ostaia ena stvar, ?n to glavno, neizorememena: državna po-ptiVa ne more več kreniti nazai, tia. f;er ie nred letom dni nričel nesrečni iavidovičevskn - klerikalno - radičevci federalistični eksperiment. Slovesna otvoritev liške železnice Ob velikem navdušenju prebivalstva sta včeraj otvoritvena vlaka prevozila novo progo ter dospela v Split. — Svečanosti v Splitu. so prišli preko Sušaka vseučiliški dijaki iz Ljubljane, Beograda in Zagreba. Iz Šibenika so se pripeljali s parnikom «Zagreb» izletniki Jadranske straže iz Beograda. Split, 25. julija, r Proti večeru sta prišla osebna vlaka \ olit. 2e pred Solinom se je videla iz voz cana razsvetljava na morju. Pri sprejem : o sto v na kolodvoru ie bilo zbrano skoraj vse prebivalstvo mesta. Od stanice so gostje odšli z bakljado v spremstvu mnogoštevilnega občinstva v hote! »Bellevue«, kjer se je vršil svečan banket, ki ga je priredila splitska občina. Goste je najprej pozdravil župan dr Tar-taglia, kj mu je odgovoril prometni minister Radojevič. Banket je trajal pozno v r.oč. Ves as so pokali topiči in povsod so svlrale godbe. Split, 25. julija. 1. Zvečer je bilo vse meto krasno razsvetljeno. Naravnost očarujoč je pogled na morie, kjer miglja na tisoče lučk. Vse ladje so zastavah in zastavicah. Njihovi obr i se jasno odražajo na temnem ozadju z ne-številnimi električnimi žarnicami, čijih svit drhti po gladkih valovih. Po vodni gladini švigaio ozališani čolni, polni občinstva. ki uživa krasen pogled na razsvetljeno mesto in na divno morie. Po ulicah je nenavadno živahno. Prišlo je toliko ljudi, kot jih Split že dolgo .ii videl. Vsi hoteli in tudi zasebna stanovanja so prenapolnjena. Še pozno ponoči je valovalo življenje po mestu, kjer je že itak mnogo letoviščarjev od blizu in daleč. Zlasti se je opazilo mnogo Čehoslovakov, ki jih je privabila Jadranska razstava, še boli pa prhod prvih dveh otvoritvenih vlakov. Zlasti je živahna obala, kjer se vesele trume izprchaiajo in občudujejo sijai.io razsvetljavo. Na tisoče je lučic po mestu, ki si je nadelo praznično obleko. Povsod plapolajo zastave v državmh in narodnih barvah. Iz vseh javnih lokalov se ču.ie veselo raznoloženie množice. ki se ie začela razhajati šele pozno v noč. Na stotine jih je ostalo vso noč na nrostem, deloma ker niso dobili prenočišča, deloma ker se hočejo na-užiti hladnega morskega zr^ka. Prvi dan Javnosti ie prešel v znaku otvoritve liško - dalmatinske želcznice. Nedelia ie v glavnem posvečena otvo- Gračac, 25. julija. 1. Slavnostni vlak s svojima dvema deloma «A» in «B», od katerih vozi prvi beograjske goste z zastopnikom kralja, admiralom Pričo, ministri Rado;e*ičem, dr. Kraiačem in dr. Šuperino. r- klanci in drugimi ofici-jelnimi zastopniki centralnih oblastev, drugi pa goste iz Hrvatske in Slovenije, je dospel okrog 6. zjutraj na postajo Gračac, kjer se začne še ne otvor-jeni del liške železnice. Na kolodvoru, slavnostno okrašenem in vsem v zastavah, so pričakovali vlaka oficijelni zastopniki oblastev. v prvi vrsti prometnih in polno občinstva. Ravnatelj železniške direkcije v Zagrebu Jovanovič je sporočil prometnemu ministru, da je proga dovršena in ga prosil, naj jo otvori. Minister Ra-dojevič je nato s par besedami odredil otvoritev nove proge do Knina, nakar sta se vlaka odpeljala dalje proti Dalmaciji. Knin, 25. julija. 1. Po vsej liško-dal-matinski progi od Gračaca do Knina se je zbralo na kolodvorih polno občinstva. Prišli so tudi po več ur daleč šel.iaki, da vidijo prvi vlak. ki so ga pričakovali pol stoletja. Povsod na kolodvorih so bili slavnostni sprejemi. Vzdolž vse proge so bile dolge vrste prebivalstva, ki je radostno pozdravljalo prvi vlak in mu mahalo v pozdrav z robci. Vsi kraji so okrašeni in v zastavah. Od Knina datje se spaja nova proga z že obstoječo železnico proti Šibeni-ku in Splitu. Tudi tu je polno ljudstva, l.i živahno pozdravlja novi vlak iz Beograda in Zagreba. Šibenik, 25. julija, n. Ob 12. sta dospela otvoritvena vlaka iz B?ograda in Zagreba v Šibenik. Na kolodvoru je mnogoštevilno občinstvo priredilo gostom prisrčen sprejem. Nato je bil v hotelu «Kosovo» slavnostni obed. ki ga je priredila šibeniška občina in na katerem so govorili zastopniki tamošn.iih oblastev. Na pozdrave je odgovoril prometni minister Radojevič. Po obedu so odšli gostie k otvoritvi Vinarske razstave, ki je zasnovana kot del Jadranske razstave v Splitu. Paz-stavo je otvori! minister za trgovino in industrijo dr. Krajač, ki je v svoiem nagovoru naglašal važnost Šibenika, posebno za izvoz vina. Potem so ministri in ostali gostje šli v šibeniško lu-ko, kier so si ogledali tamošnje naprave. Vlaka sta nato krenila dalie proti Splitu. Split, 25. julija, I, Povodom otvoritve liško-dalmatinske železnice ie prišlo v Split mnogo občinstva, v prvi vrsti seveda domačega. Privabila iih je tudi otvoritev Jadranske razstave, ki se svečano otvori jutri, v nedeljo dopoldne. V Split je prišlo tudi mnogo tujcev, zlasti izletniki Jadranske straže. Že v prvih popoldanskih urah so dospeli v mesto izletniki iz Saraieva s parnikom «Kosovo». ki so prišli nreko Mostarja in Metkoviča. Z ladjo «Soča» ritvi Jadranske razstave. Na programu je polno prireditev, ki so vse v prvi vrsti v zvezi z razstavo. Jutri dopoldne so ob 9. na dnevnem redu veslaške tekme za prvenstvo države. Rot«m je svečano odkntie spomenika Maruliča. nakar sledi ob 11. slavnostna otvoritev Jadranske razstave. ki jo otvori trgovinski rrnister dr. Kraiač. Opoldne se otvori Etnografski muzej v starem poslopju občinskega doma na Narodnem trgu. Popoldanski program obsp^a te!:™" z jndrenicami v pristanišču in veslaške tekme volne mornarice. Proti večeru je izlet gostov na Marjan. Šefe ministrskega sveta Dolga debata o politični situaciji, — Stališče Nemcev do nove vlade. — Slab položsj za HSS. Beograd, 25. julija, p. Proti večeru je imel sejo ministrski svet, na kateri je najprej dolso razpravljal o političnem položaju in o delovanju Narodne skupščine. Finančni minister dr. Stojadino-vič je poročal o naknadnih kreditih v dvanajstinah, ki jih je že sprejelo večina finančnega odbora. Ministrski svet je odobril vse predlagane amandmane. Minister za izenačenje zakonov dr. Srs kič je zaprosil za navodila zaradi tiskovnega zakona. Dolgo se je razpravljalo o vprašanju custodie honeste. Vsa ta vprašanja niso bila rešena, temveč pridejo na vrsto na prihodnji seji. Ministrski svet je potem razpravljal o trgovinski pogodbi z Italijo. Ker minister za trgovino in industrijo še ni podal svo jega mnenja o njej. se je sklenilo, naj jo minister dr. Krajač pregleda in potem predloži skupščini v ratifikacijo. Ker je dospel danes v Beograd predsednik naše delegacije za pogajanja z Italijo dr. Rvbar, ki je podpisal nettun-ske konvencije, je poročal o njih zunanji minister dr. Ninčič. Beograd. 25. julija, p. Nocoj je imel sejo nemški klub. po kateri je izdal dolg komunike. V njem pravijo Nemci, da pozdravljajo sporazum kot čin umirje-nja strankarskih strasti. Pravijo pa, da ne verujejo, da bi se tudi to pot nehala preganjanja Nemcev in da zato ne bodo glasovali za zaupnico vladi. Beograd, 25. julija. Vladna večina po poročilih, ki prihajajo z dežele, nima preveč vzroka, da bi bila optimistična. Včeraj so bile v Sremskih Karlovcih občinske volitve. V tej občini je van-deja radikalov. Samostojni demokrati so imeli doslej v Sremskih Karlovcih samo enesa odbornika, včeraj pa so jih dobili pet in s tem dosegli radikale. Z vseh strani prihajajo vesti o naraščanju samostoinih demokratov na račun radičevcev. Da HSS ne stoji ravno trdno med volilci, dokazuje tudi komunike. ki so ga nocoj izdali klerikalci. Klub drja. Korošca je imel poooldne sejo od 5. do 7., ki se je je udeležil tudi vodia hrvatskih klerikalcev dr. Šimrak. ki je poročal o baje sijajnih uspehih hrvatske pučke stranke in rekel, da je kapitulacija radičevcev izzvala veliko ogorčenje med ljudstvom in da se bo začela širiti stranka na račun HSS. V komunikeju pravi klerikalni klub, da so bile storjene odločitve v smislu poročila dr. Šimraka, z drugimi besedami, da se začne akcija na Hrvatskem za zo-petr.o pridobivanje tal med volilci. Politična amnestija v Italiji Cremona, 25. julija, a. Glasilo generalnega tajnika fašistovske stranke poslanca Farinac« cija «Cremona Nuova® javlja, da bo dne 6. avgusta izdana amnestija za razne poli* tične in druge delikte. Od amnestije bodo izključeni le zločinci, ki so zapleteni v afero umora poslanca Matteottija. Csrina na uvoz žita v Italijo Rim, 25. julija, a. Včerajšnja uradna «Ga. zetta Uf?iciale» objavlja kraljevi dekret, s katerim se zopet uvaja carina na uvoz žita. Določene so naslednje postavke za kvintal v zlatih lirah: pšenica 7.50, rž 4.50, koruza 1.50, pšenična moka 11.50, ržena moka 6.50, ovsena moka 5, rumena koruzna moka 3.15, zdrob 15.15, pšcničr.e testenine 16, kruh in prepcčenec 16, oves 4 in otrobi 2. Deklaracija vlade odobrena Po velezanimivi debati je Narodna skupščina brez poimenskega glasovanja odobrila vladino deklaracijo. — Svetozar Pribičevič o svojem stališču napram sporazumu RR. — Burni konflikti med radičevci in Trumbičem. povemo, ali ta sporazum sprejemamo ali ga pa odklanjamo. Dejal sem g. Pašiču in rečem tudi sedaj g. Trifunoviču, da osebno Beograd, 25. julija, r. Narodna skupščina je danes zaključila deklaracijsko debato, v kateri je tik pred glasovanjem padlo še več važnih izjav. Prvi je govoril v imenu vlade minister ver Miša Trifunovič, ki je izrazil svoje zadovolj stvo nad govorom Ljube Davidoviča ter nas glašal, kako je šest let pritiskalo na naše življenje hrvatsko vprašanje. (Pribičevič: «Ali sedaj še obstoji?®) Obstoji in bo še dolgo obstojalo, je odvrnil Trifunovič. (Pri« bičevič: Jaz sem mislil, da ste sedaj rešili to vprašanje. Zakaj ste g. Trifunovič, pod. pisali Obznano proti radičevccm?) Radi ne» srečnih motnih dni in dogodkov. (Živahni medklici.) Minister Trifunovič je nato raz. pravljal o predzgodovini sporazuma RR ter je očital zajedničarjem preveliko občutlji. vost. (Medklici zajedničarjev.) Ni res, da je došla sedanja vlada na površje na nemo« ralni način. Pribičevič je rekel, da se nikdar ne bo postavil na teren sporazumevanja med plemeni. (Pribičevič: Deklaracija govori o sporazumu dveh skupin in ne plemen!) Mi« ni s ter Trifunovič je ponovno odklanjal oči« tek nemorale. (Pribičevič: G. Pašič je izja» vil, da bi bilo nemoralno baš to, kar se je pozneje storilo.) Zavračal je trditev, da bi se radi izpremenjene politike moralo iti v volitve. (Pribičevič: Pred narodom ste go» vorili, da je treba državo rešiti pred Radi« čem in narod vam je samo za tako politiko izrekel zaupanje.) V nadaljnem govoru je minister Trifunovič trdil, da so se Trumbič, Korošec in Pribičevič našli na istem terenu. Dr. Žanič: To je laž. Mi nimamo ničesar s Pribičevičem, on ni z nami. Nasprotno Ra« dičevci s"> sprejeli Pribičevičevo politiko! Velik hrup pri radičevcih. Minister Trifuno« vič popravlja, da je mislil reči, da se orne. njeni vsi gospodje nahajajo v opoziciji in da ni mislil nikogar žaliti, najmanj pa g. Pribičeviča, ki je skupno ž njim sedel v vla» di. (Pribičevič: Radičevci so vas pred tremi meseci proglašali za tatove in lopove, a jaz g. Trumbiča nisem nikdar imenoval tatu in lopova.) G. Trifunovič jc zatem izjavil, da odkrito obžaluje, da Pribičevič ni ostal v vladi ter je nato navajal del Pribičevičeve« ga govora, ki se glasi: orazuma med Srbi in Hrvati, a še manj s Slovenci. Stranki, ki sta sklenili sporazum, sta bili izvoljeni druga proti dru« gi, ter sta sedaj obe kupili mačka v vreči. Med Trumbičem in radičevci prihaja do burnih kontraverz. Trumbič jim zakliče: «Vi ste tu samo sluge!« To je izzvalo strahovit hrup med radičevci, ki so pričeli vpiti: «Kdo ste vi, da si upate tako govoriti? Prekličite svojo trditev! Vse vaše življenje je ena sa« ma poza. Morali bi postati gledališki igra« lec!» Dr. Trumbič nadaljuje: Pribičevič ni« kakor ni izločen iz vlade, temveč se po mnenju radikalov nahaja samo na razpolo« ženju. Pribičevič stoji ob strani samo za gotov čas. Prelcmjenje odnošajev s samo« stojnimi demokrati je samo začasno ni pa deflnitivno. Za dr. Trumbičem je dobil besedo posl. Pribičevič, ki je obžaloval, da čas ne dopu« šče obširnega odgovora na Trumbičeva filo« zofska. socijološka in zgodovinska izvajanja. Jaz vodim opozicijo s svojega stališča, a g. dr. Trumbič s svojega. G. Trifunovič si ni na ja-snem kaj pomenja biti na istem tere« nu. Navajal je nato zgodovinski razvoj iz 1. 1903., omenjal reško resolucijo, ter dejal, da dobro pozna dr. Trumbiča. a do sedaj o njem še ni rekel, da je nzjnavadnejši tat in lopov kakor je to trdila druga gospoda. Nato se je obmil k radikalom in dejal: «Vi se nahajate na istem terenu z ljudmi, ki ste napisali in podpisali, da izgubi poštenost vsaka stranka, ki pride z vami v stik. Kako morete meni podtikati, da se nahajam na istem terenu z dr. Trumbičem? Jaz osebno spoštujem dr. Trumbiča, toda njegovo po« litiko smatram za opasnejšo od politike te gospode«. Govornik se zahvaljuje ministru Uznno-viču, ki je dejal da so zaprta vrata reviziji ustave. Jaz sem stal na stališču in rekel sem tudi Pašiču, da je potrebno, ko se radikali pogajajo z radičevci, da dote tudi sa-irostojni derrok-ati ra vpogled ta spva-zum, da bi lahko določ:!i svoje stališče. Potrebno je. da kot zavezniki s katerimi je skuono zmagala politika Narodnega bloka, ne morem sprejeti sporazuma z Radičem iz mnogih razlogov tudi, ko bi ga moja stranka sprejela, bi ga osebno ne mogel sprejeti. Ako sem bil zapreka nacijcnalnemu pocEr-jenju, kakor je to rekel g. Neudorfer, potem zares ne mere biti ponosnejšesa človeka v tej skupščini, kakor sem jas... (Burno odobravanje na levici) ... ako je samo moja oseba cena, s katero se odkloni vsa protiuržavita in protioaredna jjolitika ie gospode, s katero ste sklenili sporazum. To ste namreč vi, ki ste sedaj skupaj, me samo izjavili, ampak tudi podpisali. Nato ie na kratko govori še minister Trifunovič, ki je skušal ublažiti svoje prvotne izjave, nakar je Ljuba Jovanovič zagovarjal svojo poznano tezo o sporazumu. Zatem je govoril Joca Jovanovič-Pižon, ki je izjavil, da z radikaii >nikdar«. Minister Pavle Radič je povzel pcrtem besedo m naglašal, da se politični položaj ne bo tako kmalu izpremenil, ker je zadržanje HSS odkritosrčno. V ostalih svojih izvajanjih je napadel Radič dr. Trumbiča ia samostojne demokrate. Za njimi je dobil besedo za osebne pojas-nitve dr. Trumbič, ki je na isti način vračal Radiču š2o za cgnjflo. Rekel je, da so bili radičevci vedno strahopetncli, da so se izneverili svojemu programu, da njihova polica nima nobene podlage v narodu. Za osebne pojasnitve ie dohii potem besedo Svetozar Pribičevič, ki ga je bil Pavle Radič dolžil, da so cn 5?i njegovi prijatelji ovirali sporazum Tjjed Srbi in Hrvati Pojasnjeval je delovanje svoje stranke ta svoje lastno postopanje. L.' 1907. smo bili pri skupnem delu Slobodan Jovanovič. Sta-noie Stamojevič, druiri intelektualci ni pa Mo Stjepana Radiča. V veleizdajiTlSke® procesu se je moral zagovarjati Pribičevič in ne Pavle Rr.dK. Zagovarjaj tudi nT podpredsednik HSS Karfo KovačevJč, kJ fc takrat nastopal kot priča Proti vcieSzdajci-kom. Obsojena sta bila od dan sinjih poslancev SDS Valcrijaa Pribičevič na 5 to dr. Srd.ian Bmiisavljevič na tri Ista. Pavle Radič: Stj. Radič je bii 16 krat v zaporu!« Pribičevič: »b zakaj? Nikdar ne radt narodnih stvari a najmanj zaradi Beograda«! Potem ;e govornik nadaljeval: Radič je vedno goverii. da je Beograd cinično ta antrpationo irosto, in tega ni pravil Svetozar Pribičevič. Zavzemali so se za republiko, za mirotvorno, čtidotvomo in ne Vem št za kakšno, in da nočejo nobene skupnosti s Srbi. To ie govoril Radič in ne Pribičevič. Ne demokrati, temveč radičevii so dajali v črn okvir imena Grge AngjelinovKa Budfsavljevida, Vilderja; Krizniana ia Gri-sogona, torej onih prokletih Hrvatov; ki S7 glasovali za ustavo. S tetn je bila končana debata o deklaraciji. Predsednik je objavil, da so stavljeni trije predlogi za dnevni red. namreč kle« rfkalni. Angjelinovič v imenu demokratov ta spahovcev, ki pravijo, da so za odkritosrčen bratski sporazum, da pa ne morejo glasovati za vlado, ker je napravila le strankarski sporazum, ta končno predlog dr. Grgtaa na prost prehod na dnevni red. Pri glasovanju je bil Grginov prediog sprejet z večino glasov in je bila s tem izrečena zaupnica vladi. Prihodnja seja je v pondcljek dopoldne z dnevnim redom: Volitev predsed-mika in štirih čl ar. o v glavne kontrole in razprava o poročilu finančnega odbora glede dvanaj-stin. Poslanec Svetozar Pribičevič je predlagal, maj se stavi z dnevnega reda volitev predsednika in članov glavne kontrole, ker ni bil razpisan natečaj, da bi se mogli udeležiti strokovnjaki iz vse države in ker nt med kandidati miti enega Slovenca ali Hrvata. Pri glasovanju je bfl sprejet predlog predsednikov, nakar je bila seja zaključena ob 2. popoldne. Kako rešujejo radičevci agrarno reformo Beograd, 25. julija, r. Včeraj je bila iz ministrstva agrarne reforme odposlana' v Zagreb oziroma v Varaidia naslednja brzojavka: Zabranife agrarnim interesentom vsako graditev hiš na ekspcmiranih velepo-sestvrh M. Rirpčič. O izvršitvi naredbe je treba takoj predložiti poročilo Br. 2854. Minister za agrarno reformo: Radič. V Vinici v hrvatskem Zagorju bi sc -ima-Io zgraditi na veleposestvu Mtake Rupčč okoli 100 bivališč na parcelah, ki so prižle pod agrarno reformo m sicer za siromašne kmete iz Vinice, Vratna in okoliških vasi. Eksoro-priacijski sklep, ki ga je potrdilo ministrstvo agrarne reforme, je posta' pravo-roočen. Interesenti agrarne reforme so dobili že davno v posest zemljo ter so ne'-', kateri že zgradili hiše na dobljenih parcelah Med rrrterese-ati so tudi pristaši Rsrdičeve stranke, klerikalci ter pristaš: drugih strank; Sedaj je minister agrarne reforme Pavle Radič ustavil graditev hiš ter se iz tega sklepa, da hoče odvzeti kmetom -ze jodka-zaoo zemljo. Velika francoska ofenziva v Maroku Rilski Ksbill potisnjeni na vsej črti nazaj in se umikajo v velikem neredu, Pariz, 25. julija, r. Francoska armada pod poveljstvom generala Naulina je pričela na maroški fronti z veliko ofenzivo na vsej črti. Že takoj po prvem Fez, 25. julija, s. Skupina v okolici Ain-Aicha. ki napreduje na obeh bregovih reke Uerga. je dospela 20 km za-padno od Palina, pri čemer je napra- spopadu z rifskimi Kabili so izvojevali ! vila med sovražnikom veliko zmedo in Francozi velike uspehe. Sovražnik je bil potisnjen 75 km od Feza proti severnemu delu doline Uerga. Sovražne čete se umikajo v velikem neredu. Veliki uspeh francoskih čet je imel takoj ugodne posledice. Razna nezanesljiva plemena so se postavila takoj na stran Francozov in jih podpirajo v boju proti Kabilom. Francoska ofenziva zavzema vedno večje dimenzije in se vrši pod vrhovnim poveljstvom maršala Petai-na, slavnega branilca Verduna v svetovni vojni. številne ujetnike. Druge edinice so razčistile teren neverno od Feza. Sovražne čete, ki so se nahajale v tem sektorju, beže proti severu. Pariz, 25. julija, a. «Journal« poroča iz Madrida, da so francoske torpedov-ke potopile v bližini rta De Agua veliko motorno ladjo, ki je prihajala v smeri iz Gibraltarja in ki je gotovo vozila vojni kontrabant. Doznava se tudi, da je bil danski princ Ange, ki je kapitan v tujski legiji, ranjen v enem zadnjih spopadov z Rifovci. Stavkovna mrzlica v Angliji Nevarnost velikih delavskih stavk še vedno ni odstranjena. Dosedanja pogajanja brezuspešna. London, 25. julija, g. Opasnost splošne stavke rudarjev v Angliji, kateri bi se pridružile tudi razne druge kategorije delavstva, še vedno ni odstranjena. V zadnjem trenutku se je posrečilo zastopnikom vlade pridobiti delodajalce in delojemalce v rudniški industriji še za en skupni sestanek, ki se bo vršil v sredo. Danes se je vršila posebna seja kongresa strokovnih organizacij, na kateri so transportni delavci in železničarji izjavili, da takoj ustavijo delo, ako bi vlada dovolila uvoz premoga iz Nemčije. V tekstilni industriji zavzema stavka vedno večji obseg. Pogajanja med obema strankama so se popolnoma izjalovila. V Bradfordu stavka 55.000, v Halifaxu 10.000, v Leedsu 8000, v Huddersfieldu 24.000 in v Davsbury 9000 delavcev. London, 25. julija, g. Jutri se bo vršilo zborovanje železničarjev, na kate- rem se bo sklepalo o stališču železnl-čarskih organizacij za slučaj stavke rudarjev. Zveza pomorščakov je bila naprošena, da se izjavi, kako stališče namerava zavzeti, ako bi se v slučaju stavke rudarjev poskušalo uvažati nemški Dremog. London, 25. julija, g. Kljub posredovalnim poskusom vlade je položaj v angleški rudniški industriji neizpreme-njen. Minister Bridgeman. ki je radi svojega brodovnega programa močno zaposlen, se je danes ločeno posvetoval z obema strankama. Trdovratno, kakor vztrajajo rudarji pri svoji zahtevi, da morajo lastniki rudnikov, predno prično skupna Dogajanja, preklicati vse dosedanje odpovedi in svoje mezdne predloge, odklanjajo tudi lastniki rudnikov vse zahteve rudarjev. Položaj postaja od trenutka do trenutka vedno bolj nevaren. Sanacija Avstrije Dunaj. 25 julija s. Na današnji konferenci zastopnikov časopisja sta eksperta Zveze narodov Mr. Lajton in prof. Ris t prvič izrekla približno sodbo o svojem dosedanjem delovanju v Avstriji. Končncveljavno mnenje sta si pridržala za Zvezo narodov. Izjavila sta. da so prizadevanja Avstrije, da bd si opomogla iz povojnih težkoč, napravila nanje zeio ugoden vtis. Mogla sta kon-sta tirati, da je industrija s spremembo metod in z novimi zvezami storila zelo mnogo. Strokovnjaka sta prepričana, da ie vse to delo sicer zelo zadelo prebivalstvo, vendar pa moreta ugotoviti, da so prizadevanja za povišanje dohodkov napravila že bistven napredek. V ostalem pa je smatrati avstrijski problem ne saimo za zadevo cele osrednje Evrope. Večino gospodarskih pro-Memov med narodi }e mogoče rešiti danes samo z mednarodnim sodelovanjem. Naloga strokovnjakov pa ne obstoja v tem, da bi predpisoval' leke, temveč samo v tem, da postavijo diagnozo ta ugotovijo vzroke. Iz krvave Bolgarske Sofija, 25. julija, s. Včeraj je bila zaklju« 6e na Bolgarskem cela vrsta zarotniških pro« cesov. Več oseb je bilo obsojenih na smrt. Koncem tega meseca se prične v Šumnu no. va razprava proti 400 obtožencem, od kate« rih je za 130 predlagana smrtna kazen. Sredi avgusta se bo najbrže pričela razprava v Tr« novem, pri kateri bo nastopilo do 500 obto« žencev. Roparski vodja Boris Georgijev, biv ši učitelj je bil aretiran. Rusija — Italija Rim, 25. julija, k. Včeraj popoldne je bila v poletni vili ministrskega predsednika Mus. solinija podpisana trgovska pogodba med Italijo in Rusijo. Boj za žensko volilno pravico v Belgiji Kot je «Jutro» že poročalo, se je nedavno le s težavo preprečilo razbitje klerikalno - socialistične vladne koalicije v Belgiji. Tedaj smo naglašali. da kriza ni s tem odpravljena, ampak le odložena do konca julija. Pred parlamentarnimi počitnicami se namreč mora končno rešiti vprašanje ženske volilne pravice za pokrajinske svete. Pokrajine bodo obnovile svoje svete že koncem oktobra in skrajni čas je, da parlament določi, ali bodo to pot tudi ženske glasovale ali ne. Vprašanje ženske volilne pravice je v Belgiji dalekosežnega pomena. Kot je to še v nekaterih dragih katoliških deželah, stoje v Belgiji ženske pod močnim vplivom duhovščine in klerikalna stranka ima nedvomno največje tipanje, da bi se večina ženskih volilcev odločila zanjo. Ne morda iz kakih demokratičnih razlogov, ampak iz čisto strankarskega računa se klerikalci potegujejo za uvedbo ženske volilne pravice. Da je temu res tako, dokazuje okolnost, da so za to reformo ne le krščanski demokrati, ampak tudi katoliški reakcijo-narji in fašisti, ki imajo za saciialna vprašanja bore malo smisla. Bodisi da podpirajo sedanjo katoliško - socialistično vlado kot Van Cauvvelaert, bodisi da io pobijajo kot konservativec Ja-spar ali pa da so napram njej nevtralni kot Carton de Wiart, vsi so enodušni v zahteva po ženski volilni pravici. Obe ostali veliki belgijski stranki, liberalci in delavska straika (socialisti), skoro z isto soglasnostjo odbijata to klerikalno zahtevo. Dovoliti ženskam pravico glasovanja v pokrajinske svete, bi pomenilo ne le ojačanje klerikallz- ma v njih, temveč bi značilo izročiti senat v klerikalne roke. Pokrajinski sveti, ki se bodo izvolili v oktobru, bodo imeli v smislu ustave voliti 40 senatorjev. Ce bodo pokrajinski sveti klerikalni, bodo klerikalni tudi senatorji. Tako bi klerikalci dobili absolutno večino v zgornji zbornici. Posebno ostro nasprotujejo ženski volilni pravici valonski socijalisti, ki upajo izvojevati velike uspehe pri pokrajinskih volitvah, če bodo glasovali samo moški. Enako stališče kot oni je zavzel tudi kongres socijalistične stranke. Omeniti pa je, da se je svoječasno 20 socialističnih parlamentarcev, med njimi sam zunanii minister in vodta delavske stranke Vandervelde zavezalo, da bodo 1. 1925. glasovali za žensko volilno pravico. Ti parlamentarci so v veliki zadregi, ker sedaj klerikalci pritiskajo na njih, da izpolnijo obljubo. Prihodnji dnevi bodo odločilni za črno - rdečo koalicijo v Belgiji. Klerikalci neradi popuste, ker njihovi stranki itak preti razkol, ker so se krščanski demokrati zvezali s socijalisti. če jim ta zveza ne prinese niti ženske volilne pravice, bo postala za njih brezpomemb na. Socijalisti in liberalci pa zopet ne želijo podirati lastnih pozicij. Če bodo volile ženske, se bodo pokrajinske volitve izvršile v smislu desne reakcije, če pa ostane dosedanji volilni red, bodo prinesle močno okrepitev demokratične levice. Kompromis v Poulett - Vanderveldo-vem kabinetu bo torej precej težaven. Morda pride celo do razbitja koalicije. Če pa se kriza le prebrodi, se pripisuje koaliciji socijalistov in krščanskih demokratov še dolgo življenje, kar razen ženske volilne nravice ni druge važne snovi za spopad. v Bruselj. 25. julija, r. Poslanska zbornica je odklonila zakonski predlog o ženski volilni pravici za pokrajinske svete. Proti predlogu so glasovali tudi socijalisti. Politične beležke -f Odklonjeni kandidati za državne podtajnike. V radikalni stranki se vj- ši velik boj za dražvna podtajniška mesta. Kandidatov je vse polno in je gotovo. da ne bo mogoče vsem ugoditi. Za enkrat so odleteli že slovenski radikalni kandidati, ki so obletali v Beogradu vse radikalne prvake, ko so se raznesli prvi glasovi o novi vladi. Tako poroča «Jutarnji list», da odklanja radikalna stranka zahtevo slovenskih radikalov po Dodtajniškem mestu z motivacijo, da nimajo med narodom nobene zaslombe. Zdi se torej, da pričenjajo tudi v Beogradu pravilno presojati moč slovenskih radikalov. + «RR vlada grozi Hrvatski zajed-nlci z Obznano.« Pod tem naslovom navaja »Hrvat« beograjsko »Samoupra-vo», ki se bavi z govorom dr. Lorkovl-ča na seji vrhovnega sveta Hrvatske zajednice dne 19. t. m. in ki ugotavlia, da HZ ne priznava ustave in obstoječega stanja. «Samounrava» Dravi, da dr. Lorkovič s tem odkrito priznava, da so zajedničarji uporniki, da ne priznavajo zakonitega stanja v državi ter da pričenjajo boj proti njemu. Zajedničarji naj si zapomnijo. Dravi »Samouprava« da b:> država poskrbela za to. da spoznalo posIcdice takega dela. Govor dr. Lorkoviča je bil jasen in mi smo na či stem s skupino, ki se Je odločila za skrajnosti, pravi »Samouprava«, ki pri- Pucelj kot svetopisemski Lazar mr In ponižno je stegoval roko, hrepeneč po drobtinah, ki so padale z hogatinove mize ... stavlja, da si morejo zaiedničarji že danes predstavljati izid tega boja. »Hrvat« se kar trese samega ogorčenja pri misli, da bodo sedaj radičevci pričeli s politiko Obznane proti zajedničarjem, nad katero so se toliko zgražali in ki so jo imenovali batinašV-o politiko. -j- Radičevo prodiranje v Srbijo. Kakor poročajo listi, pričakuiejo radičevci, da se jim bodo razen Puclja pridružili tudi srbski zemljoradniki. S tem bi bila ustanovljena Radičeva stranka tudi v Srbiji in radikali bi dobili naenkrat v lastnem domu močnega konkurenta, ki bi ga niti ne mogli uspešno pobijati, ker bi se pač morali ozirati na zavezništvo v vladi. Kar se Radiču ni posrečilo prej v opoziciji, se mu lahko sedaj v vladi, in naenkrat se bodo radikali znašli v defenzivi napram njegovi stranki. Zaradi tega ni izključeno, da nam bo »sporazum« prinesel v bližnji bodočnosti še mnogo zanimivih pojavov, ko bodo morali radikali braniti svoje postojanke pred radičevci in ko bo sedaj sklenjeni sporazum zbudil v njihovih vrstah velik nesnorazum. V ostalem radikali to vrlo dobro sami vedo in naivne besede g. Puclja so jih le opozorile, da morda res obstoja pri radičevcih taka namera. Kdor pozna odnošaje med radikali in zemljoradniki v Srbiji, ta si mora primerno predstavljati možnost sodelovanja teh dveh strank. Radikalsko-sporazumaško »Vreme« že svari radičevce pred opasnimi eksperimenti, radičevski voditelji pa se hudujejo na slovenskega 1'enfant terrible . . . + Vstop Stjepana Radiča v vlado? »Riteč« piše, da se govori v radičev-skih krogih, da bo St. Radič prevzel v sedanji vladi ministrski portfelj, da bi mogel aktivno sodelovati. V ta namen bi se imel Pavle Radič odreči svojemu mestu in bi stric Stjepan postal minister agrarne reforme. + Radič hujši od Pribičeviča. »Hrvat« proglaša radičevce za izdaialce in vprašuje, zakai je bilo treba sedem let lagati in varati hrvatski narod. Radič je vse hrvatske stranke s programom avtonomistične ali federalistične ureditve države proglasil za izdajalske ter zahteval konfederacijo kot minimalno zahtevo hrvatskega naroda. Sedaj pa noče slišati niti o federaciji niti o avtonomiji ter se njegovi ljudje navdušujejo za centralizem in ne zahtevaj niti dekoncentracije uprave, ki jo je sam Svetozar Pribičevič zahteval v svojem programu. »Hrvat« pravi, da gresta St. Radič in vodstvo HSS še nižje izpod Sv. Pribičeviča. + Zemljoradniki o sporazumu. Zem-ljoradniške »Novosti« pišejo, da ovaci-je St. Radiču v Beogradu ne morejo ublažtti udarca, ki mu ga je zadal Pašič v sredo obraza, ko se mu je pred nosom odpeljal iz Beograda. List pravi, da bi moral biti Radič zato napram dosedanjim zaveznikom pazliivejši že radi tega. ker se nikdar ne vč, kai prinašata dan in noč. Radič naj ne pozabi. da je sklenil sporazum — s Paši-čem. ki je slaba držal pogodbe celo z onimi, s katerimi se idejno strinja. Nai novejši slučaj s Pribičevičem je več kot poučen. Ako bije Pašič Radiča tako po obrazu ln gre tako daleč, da se mu izogne. ko pride nalašč, d?, ga poseti, kakšno upanje more gojiti Radič v trajnost sporazuma s Pašičcm, vprašuje list. Na brzojavni pozdrav Pašič ni smatral niti za potrebno, da bi vsaj iz vljudnosti odgovoril. Dasi se mu je Radič prišel poklonit, se ie kliub svoji težki bolezni in kljub temneratnri odprav« na pot, par ur pred prihodom Radiča. List vprašuje, kie ima Rad'č n zloge, da radi takega prijateljstva s Pašičem požiga za sebo* vse mos'ovc do včerajšnjih zaveznikov. — Za nas je ta pisava zemlioradniškega glasila zato zanimiva ker je iz nje razvidno, da so zemljoradniki popolnoma drugega mnenja, kakor Pa goso Pucelj, ki meni. da je z njegovim »pohrvatenjem« nričela marširati Radičeva fronta od Maribora proti — Bosporu . . . -f Razpad ostankov bivšega opozlcl-jonalnega bloka. V petek zvečer se je vršila seja Davidovičevega kluba, na katerem se ie razpravljalo tudi o usodi takozv. ožjega bloka, t. j. opozicijske koalicije davidovičevcev, klerikalcev in spahovcev. Klub je sklenil sledeče: Program bloka ie vseboval dva elementa: prvi je temeljil na programu demokratske stranke in se je nanaša! na samoupravo ljudstva, zakonitost, ustavnost in gospodarske reforme, dragi pa .ie vseboval koncesije naziraniem ostalih strank bloka, predvsem HRSS. Vsled preokreta v tej stranki je ta dragi element odpadel. Preostaja torej le še program demokratske stranke, ki vsebuje v bistvu vse to, kar je sedaj priznano od vlade kot stalni državni program. Vse opozicijske stranke, ki pristajajo na ta program, lahko pod katerimkoli imenom sodelujejo. Ožji blok bi torej razpadel, ako obstojajo v tem oziru principiielna nasprotstva Seveda tudi v tem slučaju ni izključeno, da bi mogla opozicija skupno nastopati.« Poudarjajoč svoje antirevizijonistočno stališče, je Davidovičev klub s tem svojim sklepom defrni+ivno potisnil klerikalce, ki so se v debati o vladini deklaraciji pomembno izrekli za revizijo ustave, iz ožjega bloka . . . Seja načelstva in izvrševalnega odbora SDS za ljubljansko oblast se vrši v soboto, 8. avgusta, ob 20. zvečer v prostorih tajništva SDS v Ljubljani Po svetu — Curzono\-a politična oporoka. Iz Lon« dona poročajo, da so našli med zapuščino lorda Curzona njegovo politično oporoko, ki jo je napisal že pred leti na smrtni postelji pa jo je popravil in izpopolnil. Kljub temu, da oporoka ni namenjena za javnost, se je izvedelo, da vsebuje Curzonove opazke gle. de njegovih odnošajev do Llovd Georgea za časa pariških mirovnih pogajanj. — Nova fašistovska ztodejstva. Fašistov, ske čete so v četrtek 23. t. m. izvršile v Par. mi napad na tiskarno in uredniške prostore demokratskega lista »Piccolo di Parma«. Tu so demolirale vse, kar jim je prišlo pod ro. ke. Pohištvo so zažgali. Fašisti so uničili tudi odvetniško pisarno bivšega ministra Mi« chcl:ja in pisarno inženjerja Albertellija, bivšega socialističnega poslanca — Nena\'aden odlok v ltali.il. Poseben od« lok italijanskega notranjega ministrstva ugotavlja, da imajo obširna poročila časopi« sov o posilstvih, skrumbah in kršitvi javne morale za posledico znatno povečanje teh deliktov in priporoča zato policijskim ob« lastvom, naj takih dogodkov ne dajejo več časopisju na razpolago. — Nemška krajevna imena na Tirolskem prepovedana. Tridentinski italijanski prefekt je izdal nemškim časopisom na Južnem Ti« rolskcm ukaz, da ne smejo več uporabljati nemških krajevnih imen za mesta, kraje, gore, kopališč« in reke na Južnem Tirolskem temveč le italijanska imena, ki jih je sesta. vil profesor Tolomci. — Angleški senator s podporo za brez« poselne. Angleški socijalistični senator Dor« man je prosil podporo za brezposelne, ki so mu jo tudi dovolili, ker ne dobe ulstrski senatorji nobene plače. Senator dobi torej ' na trden zase S. za ženo pa 5 šilingov podpo. i re za brezposelne. Napredovanje finančnih konceptnili uradnikov V področju delegacije ministrstva financ v Ljubljani so napredovali: Iz 6. v 5. grupo I. kategorije finančni svetniki: dr. Erik Miihleisen. Makso Debevc, Ivan Ditz. dr. Kari Novotnv, Fran Gabriielčič. Mato Kisič, Maks La-se!i?n, Štefan Sušeč, Avgust Sedlar, dr. Ljudevit Vaijavec in Hinko Pernž; Iz 7. v 6. grupo I. kategorije finančni tajniki: dr. Ernest Močnik. JosiD Sat-ler, dr. Robert Tomšič, dr. Bogomil Pavlič, Ivan Volčič in dr. Fran Ste-genšek; iz S v 7. grupo I. kategorije finančni koi: .sarji: Franc Zupančič, dr. Filip Orel. dr. Albin Ogris, Anton Leskovec, dr. Aleksander Podobnik, Ignac Širca. Franc Mahkovec, Slavko Savinšek, Viktor Jurko in Konrad Škoflek; iz 9. v 8. grupo I. kategorije fin. koncipisti: Ludovik Muha, Ivan Predikaka in Anton Gnude. Po naših informacijah ta napredovanja za imenovane ne pomenijo prav nobenega odlikovanja, temveč je bil s temi imenovanji popravljen le en del velike krivice, ki se je zgodila finančnim konceptnim uradnikom-pravnikom, zlasti v Sloveniji ob prevedbi. Vse to, kar so navedeni šele sedaj po dveh letih dosegli, bi jim šlo že ob razvrstitvi po novem uradniškem zakonu. Ni pa še popravljena kričeča krivica, ki se godi že skozi leta starejšim, skoro že dosluženim finančnim konceptnim urad-nikom, ki se je o priliki prevedbe še povečala Obžalujemo, da o priliki sedanjih imenovanj nihče ni opozoril gospoda finančnega ministra na naravnost sramotni položaj starejših finančnih konceptnih uradnikov. Želimo, da bi se g. finančni minister sam pobrigal za stvar ter ne trpel takega zapostavljanja in omalovaževanja konceptnih uradnikov-pravnikov v svojem resoru. Če je pri dovoljevanju kreditov za napredovanja z drugih resorih tako pravičen, bi v svojem resoru nikakor ne smel štediti na način, ki žene njegove najboljše moči do obupa. Zato apeliramo z vso odločnostjo na osebo g. fia ministra dr. Stojadinoviča. da brez odloga popravi obstoječo krivico. Učiteljska imenovanja v mariborski oblasti Z dekretom ministra prosvete so imena« vani v mariborski oblasti sledeči učitelji in učiteljice: V Mariboru za stalno učiteljico na I. žen. mešč. Soli Mihca Jugova, za stalno učitelji« co II. dekl. mešč. šoli Marija Lorberjeva; Ormožu za stalno učiteljico na mešč. šoli Olga Lorberjeva; v Ptuja za stalnega uči« telja na mešč. šoli Janko Pertot; pri sv. Ju« riju ob Pesnici za stalnega učitelja Stefsn Blažič; pri sv. Martinu pri Vurbergu za sta« nega učitelja Anton Lazar: v Selnici ob Dra« vi za stalno učiteljico Marijo Fabijano\v za stalno učiteljico istotam Marijo Filipičo vo; v Hočah za stalno učiteljico Marijo Mu šičsBlažičevo; v Pod Velki za stalnega up«, vitelja Drago Rustja; v Poljčanah za sta!' nega učitelja Ivan Kovfč: v Rušah za stali nega učitelja Jernej Črnko; v Guštanju za stalnega učitelja Joško Zega; v Marenberfu za stalno učiteljico Pavlo Frassovo; v 't. Ilju pod Turjakom za stalno učiteljico An tonijo Artelovo; v Topolšici za stalne«* upravitelja Alojzij Menhart: v Novi Štifti za stalnega upravitelja Igo Hauptman; v Ce Iju za stalnega učitelja deške osnov, šo Viktor Kovač; v Št. Juriju pri Celju za sta!' no učiteljico Marijo Zdolškovo; v Ljubečn! za stalnega upravitelja Ernest Tir. n; za stal no učiteljico istotam Franjo TiramKrofRčti vo; v Lokj pri Zusmu za stalno učiteljico Jakobino Peihajevo; v Pristavi za stalneca upravitelja Avgust Schonweter; v Rogatci za stalno učiteljico Cilko Cvetkovo; pri Sv. Roku ob Sotli za stalnega upravitelja Zdr. ko Sotošek; pri Sv. Barbari v Halozah ra stalnega upravitelja Janko F^bič; za stalno učiteljico istotam Zinko Visenjekovo: n2 Bregu pri Ptuju za stalnega učitelja Alfr"11 Mazlu; v Cirkovcih za stalnega učitelja /'<'• Križaj; v Št. Janžu za stalnega upravife.: Fran Jarc; pri Sv. Lenartu ob Vel. Nedr'j za stalnega učitelja Milan Megla; za stabo učiteljico istotam Ilko Kosije\r>: pri Cv Marku niže Ptuja za stalno učiteljico /Trro Jnnežičevo; za stalno učiteljico Blonko fif Ja k; v Ptuju za sta'no učiteljico žen o1 šole Štefko Jerietovo; v Središču za stalno učiteljico Ando V ittori-Lemanovo: v ("vena za stalnega upravitelja Matej Vudcrl: Mietsdorfu za stalno učiteljico Alojzij- K*] sovo; v Veržeju za stalno učiteljico R<~'' Ptr\-l\čevo: v Gederovcih za stalno učiteljico Angelo Rux-nov*Kotlatovo; v Gerlincih stalno učiteljico Heleno čučkovo; v Kr " livniku za stalnega upravitelja Janko Proc.^ za stalno učiteljico Istotam Hortenzijo Drf* Vugovo; v Moštjancih za stalnega upravitelja Bernard Klonšček; v Murski Soboti stalno učiteljico Emo LtpajncAndrejčičevo. v Vel. Dolencih za stalnega upravitelja Venta; v Beltincih za stalno učiteljico r.m" lijo Ažmetnovo; v Dol. Lendavi za stalne?« upravitelia Josip ftirsn* v Dolgi vasi ?a st« ' no učiteljico Julko Zminfuchi; v Petešovc* z stalno učiteljico Terezijo Tanajevo. I ▼ Prestolonaslednik Peter Novejša slika našega prestolonaslednika v črnogorski narodni noši. Jadranska razstava v Splitu Split, 22. julija. Izza osvobojenja izpod tujčeve pete n odkar živi v narodni državi Srbov, irvatov in Slovencev, ne beleži Dal-nacija tako velikega praznika, kakor ra pripravlja te dni. ko se otvori Ja-iranska razstava obenem z liško Seleznico. kar se zgodi v soboto 25. . m. Dan pozneje, v nedeljo pa se na iajsvečanejši riačin odkrije spomenik lajstareišemu splitskemu pesniku Mar-iu Maruliču. Izdelal ga je kipar Ivan Meštrovič. Misel, ki je vodila prireditelje Jadranke razstave, nima nič skupnega s kon-rorenčnimi načrti naših velesejmov. 'adranska razstava ne bo imela zna-:aj prireditev v Ljubljani in Zagrebu er Beogradu, temveč hoče postati ne-:aka snecijalna revija dalmatinske dežele. Po tej strani bo torej podobna anski razstavi v Saraievu. kjer je Bosna pokazala svoie posebnosti, ki jo očijo od drugih dežel v naši kraljevini. Kar bo razstavi najbolj na kvar. je to, ia bodo predmeti na ogled ločeno v štirih poslopjih. Spličani in Dalmatinci 10 si radi tega zelo belili glave, toda aiso mogii najti boliše rešitve. Poseb-7eea razstavnega prostora s paviljoni ,i niso mogli privoščiti, ker bi to preveč italo. Odločili so se zato. da namestijo iredmete za razstavo v realki, na obrt- 11 šoli, v foverju Narodnega gledališča n na magistratu. Hrbtenica razstave bo realka. Tu bo cledalcu dana prililca. da si ogleda posebnosti dalmatinske zemlje: parobro-iarstvo. ribolov, kolonijalne produkte, ndustrijo, morsko favno in mikavnosti, ci so privlačevale umetnike, da so dali svetu v sliki in kipu tisto, kar so v obil-li meri prejeli od narave. Za vsakega obiskovalca bodo naizani-niveiše dvorane, ki prikazujejo morje->!ovbo. V teh sobanah predniačita dva Jarobrodarski podjetji. Jadranska Plo-,1tba na Sušaku in Dubrovačka F.ovit-3a v Dubrovniku. Prva ie razstavila :elo serijo modelov svojih ladij, med iaterimi seveda predniači komfortno si-ajno opremlieni «Karadiordje». Poleg Irugih stvari zanima gledalca nad vse nodel jadrenice bokeljske mornarice iz ilovice 19. veka (1. 1840.). Reliefi Bore Kotorske in dalmatinskih otokov na-mrno predočuiejo povtšIho ter podobo našega nabrežja. Dočim prikazuje Jadranska Plovitba svoje razkošno zunanie bogastvo, se .'e zatekla Dubrovačka Plovitba k prak-ttčni propagandi za svoje podjetje, razstavila '"e ooleg modelov in slik svo i parobrodov in ladii vablivo notranjščino svojih plavaiočih hiš. Kabma z ivema posteljama I. razreda in luksuz-a kabina L razreda nam kažeta, kako e urejena ladia «Kumanova». ki je na-!i javnosti dobro znana in vsega ori^o-roeila vredna. Dubrovačka - Plovitba ■azstavlja tudi model ogromnega trans-ecanskega oarnika »Federiko Glavič«, največje ladje v iugoslovenski posesti, "i oskrbuje promet med Jugoslavijo in Prekooceanskimi kraji. Direkcija pomorskega prometa ie razstavila v prvi vrsti predmete, ki slu-za izkoriščanje morskega bogastva-^barske mreže in kože. trnke, potapljaško opremo in dr. Interesanten oblek t je tudi jadrenica. ki je cela sestavina iz vrvi in motvoza ter plutovine. omača industrija za morjeplovbo razstavlja stroge in dvigala ter vitlje. Agrarni produkti so zastopani le v toliko, v kolikor iih je v stanju Dalma-cifa izvažati. Omeniti je vredno: olje. mlekarske in čebelarske izdelke, masli-"e Kd. Industrija »Sardina* razstavlja svoje priznane konservirane ribe, nekatere tvrdke so poslale žito. druge Skerie. Vina bodo na ogled v Šibeniku. 3osetnik razstave nai ne pozabi posvetiti primerno pozornost dalmatinski cementni industriji, ki je na zelo dobrem Klasu širom Jugoslavije. Prirodooisni muzej ima v realki en oddelek, kateri prikazuje morske živali, tnane vsakomur, ki se je nekaj časa mudil na obali in opazoval življenje Jod vodo. Vse to ie razstavljeno v treh etažah državne realke, dočim nudi prizemlje za vhodom poslopja vpogled v snovanje dalmatinskih mlajših umetnikov. Kdor se zanima za upodabljajočo umetnost. naj ne pozabi iti zlasti v Narodno gledališče, kier je retrospektivna razstava treh znanih mojstrov, Bukovca, Rendiča in Medoviča. Med Bukovčevimi deli, katere je prepustila večinoma umetnikova obiteli. se nahaja tudi portret splitskega popularnega starinoslov-ca dona Frana Buliča in slika Celesti-na Medoviča Rendič razstavlja večinoma risbe za svoja arhitekturna dela. Veleinteresantni so dalje razstavni prostori na Obrtni šoli, kjer poučuje že 15 let slovenski rojak kipar prof. Sveti-slav Peruzzi. Tu so na ogled zlasti proizvodi domače umetnostne obrti. Dalmacija je na tem polju pokazala silno mnogo. Izmed čipkarske industrije vidimo lahko hvarske čipke iz aloinih vlaken (posebnost, katere ni mogoče srečati nikjer drngie pri nas), dalie narodno vezivo vseh vrst in aplikacija narodnih ornameritov na modno obleko. Zelo lene so imitacije bruseljskih čink. Dalmatinske čipke imajo to prednost. da niso kleklane. temveč na nekakšen način šivane, oziroma pletene. Brez primere v svoii stroki so filigranska dela goiencev Umetnostno - obrtne šole v Snlitu. kier se i> krasno posrečila kombinacija filigranskih del z lesom. Mikavni so svileni šali z narodnimi okraski, preproge in nanrzni prti. Za posrečena dela treba smatrati tudi nastavke za rože in nladnie za čaino garnituro. Izdelovalci teb Predmetov so pokazali mnogo finega okusa in veliko veščino. Zlatarska dela so razstavili domači dragofinarii v lepi izb:ri. Tudi oletarska indnstriia se je moško odrezala. Razstavila ie celo sobo svoiih zanimivih del. Turistovski oddelek nudi vrsto dalmatinskih lepot od Sušaka do Kotora. Bogata ie razstava industrije kamna in marmoria. Z otoka Brača je poslal navaden kamnosek prekrasno delo, ki predstavita simbole naše preteklosti: SHS, Sokola, suženjske verige, pove-ličanie svobode. Končni prostor razstave je Etnografski muzej v mestni hiši. katerega si bo obiskovalec vseh tu navedenih zanimivosti ogledal že radi tP"a. da bo ime! pred seboj popolno sliko ne le Dalmacije, temveč tudi njenih šeg in običajev in predmetov, ki so ž njimi v zvezi. Vprašanje meščanske šole v Žalcu Žalec, 24. julija. Naš trg vznemirja v zadniem času zopet meščanskošolsko vorašanie, ki je pereče že od prevrata. Topot so se o.iu-načili sovra?^' ' '■> in napredka ter spremenili svojo tiho rovarenie v odkrit boj in to je dob"- — sp vsai snoznamo. Vznemirljivo ni niti dejstvo, da se na-haiajo v nasprotnem taboru tudi osebe, ki bi rade veliale za napredne, a jim je vsak izdatek v orid soobčano-« boleč. Soci.ialrega čustva je pač v našem slovečem trgti bore malo. V vp"5anju stavbe za ihids-ko šo'~ se je dosege! rekord v zavlačevanju — isto metodo bi radi uporabljali pri meščanskošo!-skem voraš mtu. a preorani smo. da to ne poide in da utegne Žalec prednia-čiti v tem. da šolo. ki postaja za prebivalstvo vedno pomembri°;?i lahkomiselno zapravi. Drugod se trudijo in žrtvniejo. da si šolo pribore. pri nas jo ubiiajo. Radi poman.ikania smisla nekaterih oseb za ivrtrebe soobčanov in sti-skaštva v reo^\ ki zahvalo ronome trga. ki je veljal za nanredno trdn'avo in sred;šče narodnega in kulturnega gibanja na bivšem Štajerskem, utegnemo pasti glede šolstva na sfoonio navadne hribovske vasi. kier ie šolska oblast oo nepremišljenih akcijah opozorjena na deistvo. da imamo šolske dece za iedva tri razrede in se ?e bati. da zapre no!°g meščanske šole še dva osnovno šolska razreda. Upamo, da se postaviio merodainc osobe in oblasti na širše stališče. Trg Žalec je smatrati za središče Savinjske doline. Scmkai gravitirajo občine z 'ako razvitim šolstvom In te so pokazale dozdai dosti smisla za meš"anskošo!sko vprašanje, le žal. da ske oblasti pod vodstvom g. dr. Čerina. P javni telovadb! narodna veselica. Zapro^" je posebni vlak za povratek proti Ljublj z odhodom okoli 23. Vožnja proti saveznlm izkaznicam polovična Zdravo! 153 Članstvu mariborske sokolske župe Dne 1. ta 2. avgusta prirede JČ Lige kot manifestačnl zaključek proslav 75-lctnicfl predsednika ČSR Masaryka svečane ic slovaško - Jugoslovenske dneve v Rog: '' Slatini. Pri prejšnjih Masarykovih proslavah so tudi naša sokolska društva častr^ sodelovala. Ker se vrši Istočasno še zle■ celjskega sokolskega okrožja v Rogaško tino, poziva predsedstvo MSŽ vsa društvi da se teh slavnosti po možnosti v čim največjem številu udeleže. Odhod iz Maribora v nedcflo dne 2 avgusta z jutranjim v.a- kom ob 5.27. Vožnja polovična, tja in 30 Din, banket v Zdraviliškem domu 30 U^ Želimo častne udeležbe. Predsedstvo MSZ. * Ministrski predsednik Pašič v Karlovih Varili. Parnik Car Nikolaj, s katerim se je vozil g Paš';č ie potreboval do Bratislave 60 ar in se je znatno zakasnil. Zato g. Pa-5ič ni prispel v Prago v petek zjutraj, ka-Ijor ie bilo predvideno, temveč šele popoldne. Csl. vlada je stavila g. Pašiču poseben salonski voz na razpolago in v Pragi na kolodvoru so ga prišli pozdravit zastopnik zinanjega ministrstva poslanik Girsa, naš odpravnik poslov Nastasijevič z osob-jtm poslaništva, generalni konzul Rašič in dr. G. Pašič pa se ni pokazal; ostal je v vagonu ker se je počutil slabega. Kmalu nato ie Pašie nadaljeval svojo pot v Karlove Vary, kamor je prispel zvečer. Njegovo zdravstveno stanje je nezadovoljivo in ga ie vožnja silno utrudila. V Karlovih Varih ostane g. Pašič 4 tedne, od tam se pa poda najbrž v francosko kopališče Evi-ans les Bains. > iz državne službe. Inšpektor dr. Andrej Druškovič je na lastno prošnjo upokojen. * Iz »Uradnega lista«. »Uradni list« ljubljanske in mariborske oblasti objavlja v 69. Številki: pravilnik o uporabljanju novega sredstva za obče denaturiranje špirita; odločbo glede kisove esence ter razglas glede pisem z označeno vrednostjo za inozemstvo do 1000 Din. * Nov pomočnik prometnega ministra. Dosedanji pomočnik prometnega ministra Ranisav Avramovič je trajno upokojen. Na njegovo službeno mesto je imenovan M. Gjuričič, doslej pomočnik direktorja državnih železnic. * Izpremembe v državni službi. Veterinar Josip Čeh je od okrajnega glavarstva Kranj premeščen k okrajnemu glavarstvu Ijirbljana-okolica. Pri direkciji državnih želen i c v Ljubljani so trajno upokojeni uradniki Fran Juvan, Leopold Pahor, Jakob Plehan, Ivan Sedlaček in Martin Žnidaršič. * Smrtna kosa. V Ljubljani je umrl včeraj zvečer g. Matko Ar ko, trgovec s suho robo na Sadnem trgu. Pokojnik, rodom iz Ribnice si je s svoio marljivostjo in Sted-Ijivostjo ustvaril v mladih letih v Ljubljani ir.alo trgovinico, katero je razvil kmalu v lepo cvetoče podjetje. Bil je ljubeznjiv in šegav družabnik. Bolehal je dalje časa in na je sedaj smrt rešila težkega trpljenja. Pogreb se bo vršil v pondeljek ob pol 5. popoldne iz hiše žalosti, Resljeva cesta 5, sa pokopališče k Sv. Križu. Eventualna sprememba bo objavljena v »Slov. Narodi« Blag mu spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Razpisana mesta v sodni službi. Oddajo se naslednja službena mesta: mesto okrajnega sodnika in sodnega predstojnika pri okrajnem sodišču v Gornjem gradu, dve mesti okrajnih scdniikov pri deželnem sodišču v Ljubljani ter mesto okrajnega sod-iika pri okrožnem sodišču v Celju. " Društvo upokojenega učiteljstva v Sloveniji vabi svoje člane, da se udeleže dne 5. avgusta ob 3. popoldne rednega občnega zbora, ki se bo vršil v poslopju prve mest-se osnovne šole na Lediini. Dnevni red je isti, kakor lansko leto. Nova železniška postaja. Prometno ministrstvo ie odredilo, da se na železniški progi Ormož-Murska Sobota otvori nova železniška postaja, ki se bo imenovala »Ljutomer trg«. Nova postaja bo služila potniškemu in tovornemu prometu. Telefonska zveza Zagreb-Praga. Včeraj je bila otvorjena nova direktna telefonska zveza med Zagrebom in Prago. Razgovor stane za edinico 3.50 zlatih frankov, poziv pa dva zlata franka. * Nov pravilnik za gostilne in kavarne. Kakor poročajo beograjski listi, sta minister za notranje zadeve in minister financ predpisala nov pravilnik za gostilne, kavarne in druge lokale, v katerih se prodaja alkohol. Ta pravilnik, čegar določbe še niso znane, stopi v veljavo s 1. avgustom. 4 Novinarske železniške karte. Centralna uprava Jugoslovenskega novinarskega udruženja sporoča: »Novinarske karte, ki so izdane na ime redakcije, se ne razveljavijo s 1. avgustom (kakor se je napačno poročalo iz Beograda). marveč se razveljavijo samo one železniške vozne karte ki se glase na posameznike. Izdavanje novinarskih kart na ime redakcij ie sklenil ministrski svet in jih more razveljaviti samo ministrski svet.« * Državno zdravilišče na otoku Braču. V smislu odredbe ministrstva za narodno zdravje se v Bolu na otoku Braču ustanovi velik penzijonat, urejen za 200 otrok. V ta Penzijonat se bodo sprejemale na letovanje vojne sirote, ki so slabega zdravja. Izlet srbskih kmetov v Slovenijo. Kakor nam javljajo iz Beograda, odpotuje po Hcijatrvi «Srpskega poljoprivrednega dr l-Stva« sredi meseca avgusta večja skupina Poljedelcev iz moravskega okrožza na po-cčno potovanje po Sloveniji Izletniki se žele spoznati s sodobnim obdelovanjem zemlje. ki je v Sloveniji dobro razvito. Ogledali si bodo tudi zadružne institucije v Sloveniji. * Poletje v Kanadi. Kanada je dežela ve- 'kih ravnin z modrimi jezeri in obširnimi še neizrabljenimi pragozdovi na zap.tdu. Mudi vse možnosti razvoja za podjetne ljudi, kakor je bilo to v Zedmjenih državah Pred nekako 30 leti. Letošnja žetev je boljša vot lanska in nove moči so potrebne v tej mladi prostrani zemlji. Zato žeti kanadska vlada, oddelek za kolonizacijo, novih poljskih delavcev iz Evrope, ki bi se morali takoj oglasiti pri zastopstvu največje kanadske železniške družbe Canadian Paciiic Raihvay Co., Ljubljana, Dunajska cesta 31. Morajo biti namreč že do 15. avgusta na kanadskih tleh. Letos je tudi ugodna prilika za naše rojake, da posetijo v Kanadi svojce tudi za dalje časa, ker je Canadian Pacific uvedla za te posetr.ike posebne znižane cene za povratno vožnjo v Kanado in nazaj preko -Čuebeca ali starega prestolnega mesta Kanade, Montreala. Pojasnila pri gornjem zastopstvu. * Primarij dir. Janko Polajnar ordinira za splošne in živčne bolezni dnevno od 10. do 12. in 4. do 6. popoldne v Ilirski ulici 20, pri Taboru. 1533 + 40 letnica prost, gasil, društva na Bledu. Prostovoljno gasilno društvo na Bledu proslavi dne 2. avgusta svojo 40 letnico s sledečim sporedom. Dopoldne ob 6. uri budntca z godbo dravske divizije, sprejem gostov na kolodvorih Lesce,Bled, ob 11. uri sv. maša, po maši povorka okoli jezera h gasilskem domu, tu odlikovanja, govori itd Popoldne ob 2. pričetek velike veselice na vrtu g. Vestra s srečolovom itd. Vstopnina Din 5 v kroju Din 3. Za dobro in ceno postrežbo in prenočišča je preskrbljeno. Na železnici polovična vožnja. K obilni udeležbi vabi Odbor. 1532 * Ne pravega kosila, ne prave večerje, sil ne morejo misliti oni, ki so se privadili testenin. Ko pa bodo spoznali okusnost in tečnost »Pekatet«, jih bodo še težje pogrešali. * Stenico!, najboljše sredstvo proti stenicam. Glavna zaloga drogeri.ia Ante Kane, sinova, Ljubljana, Židovska ulica 1. * Slovenski biografski leksikon izide v 6 zvezkih do konca 1926. Naročniki celega leksikona plačajo ali 500 Din takoj ali 90 Din za posamezni zvezek. Naročila vzame in oddaja prvi zvezek založnica Zadrnžn3 gospodarska banka v LJubljani ln njene podružnice. * Zoper mole najboljše sredstvo sTarmol« Izdeluje Cherootechna, Mestni trg 10. * Naši v Ameriki. V Newyorku se je dne 4. julija poročil v slovenskih krogih dobro znani naš rojak Fran Lovšin z gospodično J. Zormanovo, hčerko slovenskega rojaka Ivana Zormana iz Ridgenvvooda. Pri poroki je pelo v cerkvi slovensko pevsko društvo »Domovina«. V Ely, država Minnesota, je smrtno ponesrečil slovenski rojak Janez Nemec. V jami, kjer je postavljal steber, se je vsula plast zemlje in ga pokopala. V Cle-landu je umrla Ana Intihar-LongaT, rodom iz Puzelja pri Velikih Laščah. V Ameriki je bivala 26 let. V Clevelandu je umrl tudi Franc Malnar, rodom iz Podklanca pri So-dražici. Tudi v Chicagu je legla žalost na slovensko naselbino: umrli so tamkaj naši rojaki: Ignacij Vrščaj, Franc Mohar, Ivan Povše ta Ivan Kučič. V Jolietu so pokopali Franca Bambiča, rodom iz Želimelj pri Igu. V Ameriki je preživel 24 let. * Neznan utopljenec. Pri St. Petru pod Mariborom so prošli četrtek potegnili iz Drave truplo neznanega moškega, starega približno 45 let. Utopljenec je bil slabo oblečen. Pokopali so ga na pokopališču pri Sv. Petru. * Dragi labudl. Zagreb si je v glavnem že uredil svoj divni park Maksimir. Težko pa so še pričakovali labudov, namenjenih za gornje maksimirsko jezero, kjer je zanje prirejen otočič in hišica za bivanje. Nad-zomištvo parka je pisalo na vse strani: končno se mu je posrečilo nabaviti štiri la-bude, ki sedaj ponosno plavajo po jezeru. Labudii so stali nad 11 tisoč dinarjev. To je za enkrat najdražja pridobitev za mali zoološki vrtič v Maksimiru. St krema je najboljše sredstvo za snaženje čevljev. * Cigani ukradli ctroka. V Haškovem v Vojvodini je ciganska tolpa Bergari ukradla seljaku Maiovanoviču lepo triletno hčerko Verico. Doslej ciganski tolpi, ki je odvedla otroka, še miso prišli na sled. Najbrže so cigani pobegnili preko meje. * Zasledovan vlomilec. Znani vlomilec, Alojz Križanič, ki dela svoji okolici vedno dovolj preglavice je v torek proti večeru vlomil v hišo posestnika Tomaža Baumana v Godemareih. Vlomilec je nabral precej plena. Odnesel je srebrno žepno moško uro srebrno žensko uro, črne suknene moške hlače in 2 kg posušenega svinjskega mesa. Obiskal pa je tudi Baumanovega soseda, kjer je pokradel več perila, srebrno uro ter liter drožnika. Orožniki tatinskega vlomilca pridno zasledujejo in je upati, da pride kmalu pod ključ. * Posurovela mladina. Glede na tozadevni naš dopis z dne 24. t. m. se nam naknadno poroča: Poročilo o dogodku je močno pretirano. Srečanje delavk iz tovarne platnenih izdelkov v Jaršah z imenovanima obema fantoma nikakor ni zavzelo oblike, ki bi mogla povzročiti jajvno zgražanje. Tudi bi bilo svetovati dekletom, naj se vračajo malo manj razposajeno z dela, pa bedo izostali pripetljaji, ki so sicer sami po sebi nedolžnega značaja. Feliks Novak in Mihael Zalokar iz Rodič pri Domžalah ki so ju orožniki aretirali, sta bila izpuščena že naslednjega dne, ker se je dognala njiju nedolžnost. VESELICE in SLAVNOSTI imajo najlepši uspeh in privlačnost, ako imajo na programu „BE!!ESKO WQC", t. j. razsvetljava z umetnim ognjem, raketami, ognjenimi kolesi, slike in grbi v različnih bengaličnih barvah, fcraztiimne baklje za bakljade, i. t. d. 303a Programi od 500 Din naprej se na zahtevo takoj pošljeio. Dobijo se pa tudi posamezni prsdmeti. — Aranžma in prižiganje na zahtevo po lastnih strokovnjakih. „P¥f?OTft", prva jugoslovanska pyrotehnična tovarna v CeJJu. če ne verjamete, da eden par nogavic z žigom In znamkd |Kf (rdečo, modro ali zlato) „klju£" traja kakor štirje pari drugihi Zato kupite eden par in pre-< pričajte se. Dobivajo se v prodajalnah. 83-« iv* umi somi, Hipemp, so preizkušena sredstva proti o diin itd. na trti. Z navadili 'red se dobi v drogeriji SANITAS, Celje. 3776-« Ptroti korpulenei (debelosti) učnku;e edino preizkušeno in nanovejše srrdstvo Lepoform tablete. Glavna zaoga: Lekarna Bahovec, Linbl;ana (in Saiusl 284a Iz LjuLIjari-i u— Na naslov avstrijskega konzulata v LJubljani. Pišejo nam: Meseca marca je prosila neka ženska, ki je hotela iti na obisk k svojim sorodnikom v Gradec v svrho potovanja v Avstrijo za vizum. Konzulat je zahteval od nje predhodno • dovoljenje od VVanderungsamta na Dunaju. Da pride do vizuma, je prosila stranka za dovoljenje ter morala v to svrho priložiti 30 Din pristojbine. Dovoljenje pa je prejela šele po dveh mesecih. Te dni je hotela neka posestnica v nujnih rodbinskih zadevah v Avstrijo. Tudi ona mora čakati na dovoljenje od Wan-derungsamta. Umevno je, da zabranjuje Avstrija potovanje v državo osebam, ki si nameravajo iskati tamkaj službe, neumlji-vo pa nam je, da se zahteva posebno dovoljenje tudi od oseb, ki žele potovati v Avstrijo samo za nekaj dni. Ali so morda zopet postale merodajne črne liste? u— Obiskovalcem kopališča Kolezlje poročamo, da je vodovodni tuš dogotovljen in hladila željnim na razpolago, kar bo gotovo vsakdo z veseljem pozdravil. Želeti pa bi bilo, da bi se za to kopališče od strani magistrata storilo kaj več, ker kopališče na Ljubljanici občinstvu nikakor ne ustreza. Pretečeni teden, ko je bila vročina dokaj huda, je bilo kopališče na Ljubljanici skoraj prazno, medtem ko je mrgolelo kopalcev v Gradaščici. Zahteva po obnovi kopališča v Koleziji je splošna in upravičena. Bo doči občinski svet se bo moral vsekakor ponovno baviti z rešitvijo kopališkega vprašanja in ga rešiti tako, da bo ustreženo občinstvu ne pa kakemu posameznemu občinskemu svetniku, kakor se je to zgodilo pod županovanjem g. dr. Periča. u— Gremij trgovcev v Ljubljani opozarja vse svoje člane, da poteče rok za vložitev prid^bninskih izjav za priredbeno dobo 1926.—27. dne 31. julija. Oni, ki izjave še niso vložili, jiaj to store čimpreje. u— Rusko kegljišče je v zabavo mladim in starim otrokom preskrbe! g. Pele, restav-rater v Koleziji. Kdor je enkrat ob;sknl in se okrepčal v preurejeni restavraciji, mora priznati, da restavracija ni mogla dobiti boli šega najemnika kakor ga je dobila z gosp. Pelccm, ki je s svojo podjetnostjo dokazal, da se da iz te točke, ki jc bila že dokaj zanemarjena s spretno roko in umevanjem ustvariti zopet privlačno silo za Ljubljančane. In to se je g. Pelcu popolnoma posrečilo. Izletnikom in šetalcem peset restavracije «Ko!ezija» toplo priporočamo. u— Na šentjakobski sejem v šotorih, danes, v nedeljo, dne 26. julija na sokolskem telovadišču na Prulah opozarjamo občin-tvo še enkrat. Vojaška godba, ples na odru najraznovrstnejša originalna zabava. Vstopnina 5 Din, zastavnine za steklenino ni. Začetek ob 4. uri popoldne. u— Kam pa danes? Kaj si že pozabil, koliko štrukljev smo videli pripravljenih za žegnanje in veliko raznovrstnih jedil, v gostilni pri «Sodčku». Tam imajo izvrstna vina in bo tudi godba ter obilo raznovrstne zabave. 1538 u— Československa Obec v LJubljani. Sraz ku zSjezdu do Rogaške Slatiny v ne-deli dne 2. srpna o pite hodine ranni na hlavnim nšdraži. Informace, polcyny, Kla-palek, Prumys!ovl banka. Sučastnete se všichni. 1537 u— Umrli v Ljubljani. Zadnja dva dneva so bili prijavljeni sledeči smrtni slučaji: Šte fan Pravgyik, umirovljeni pomožni urndnik finanč. ravnateljstva, 75 let. — Marija Mivc posestnikova žena, 49 let. — Mihael Anžur, nočni čuvaj, 66 let. — Rudolf Ziherl, trgovec, 32 let. — Joško Sušnik, železničarjev sin, 4 mesece. — Ivan Kozmenko, mesarski pomočnik 34 let. — Josip Kastclic, sirota, 4 mesece. — Josipina Sumi, kočarjeva hči, 5 mesecev. u— Stanovanjska beda. Pišejo nam: žalostna s!ika stanovanjske bede so Černeto-ve barake na Dunajski cesti v LJubljani. Sedanji stanovalci bi lahko ob deževnem času uporabljali čoln in se vežbali v veslanju Skrajni čas bi bil, da odstrani mestna občina te barake in nakaže stanovalcem človeku primerna stanovanja, na katera čakajo že več let zaman. Dotične barake niso niti v kras mestu, niti v čast meščanom v dobi 20. stoletja. u— Nezgoda. Znano je, da se prigodi po mestu največ malih pa tudi težjih nesreč samo po neprevidnosti brezobzirnih kolesarjev, ki drve po ulicah ne meneč se za to, ali je cesta polna ali prazna pasantov. V petek je posta! žrtev takega neprevidnega kolesarja 7-Ietni Franc Cesar v Krakovski ulici. Kolesar ga je podrl na t!a, padel tudi sam, vendar takoj zopet skočil na kolo in se brzo odpeljal. Deček je dobil močne telesne poškodbe po glavi in rokah. u_ Nepošten brivski pomočnik. Brivski mojster Vcndelin Seval na Sv. Petra cesti je prijavil policiji, da mu je pred par dnevi ošeJ njegov pomočnik Vladimir Markič. Pred odhodom mu je pokradel za 250 Din raznega brivskega orodja. Nepošteni pomoč nik s: je tudi vsepovsod izposojal denar, ka terega pa seveda ni vračal. Markiča zasleduje sedaj policija. u— Našla se ie v petek popoldne v Še-lenburgovi ulici manjša vsota denarja. Kdor jo je izgibil, naj se oglasi v upravništvu »Kmcrskcga lista«, Kolodvorska ulica 7. u— Prijet parček. Na klopici v Tivoliju je zasačil v petek proti večeru detektiv zanimiv in precej z grehi obložen parček in sicer znanega že dvanajstkrat kaznovanega postopača Antona Primca iz Ljubljane in Marjeto Konšca iz Borovnice, tudi že znano vlačugarico. S klopice je moral parček ' oditi naravnost v zapor. u— Policijske prijave. Od petka na soboto so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 tatvina, 1 pretep v gostilni, 1 popad od psa, i prestopek pijanosti in razgrajanja, 3 prestopki kaljenja nočnega miru, 11 prestop kov cestnega policijskega reda, 1 prestopek obrtnega reda in 1 prestopek neoznačevanja cen. Aretacije so bile izvršene 4 in sicer: 1 radi krešnjarstva brez dovoljenja, 1 radi prodaje kolesa sumljivega izvera in 2 radi postopanja. Pridite na Šentjakobski sejem v šotorih na sokolskem telovadišču na Prulah :: Bsnes v ^deljo, 26. julija! :: Iz Maribora a— Spomenik dr. Turnerju. Lani umrlemu rodoljubu dr. Pavlu Turnerju dela slovenski umetnik kipar Berneker nagrobni spomenik, ki bo izklesan iz pohorskega granita. Spomenik bo postavljen na pobreškem pokopališču, kjer počiva dr. Tumer. Posest vo dr. Turnerja pod Kalvarijo upravlja sedaj kuratorij treh oseb (dr. Lipold, bančni ravnatelj Pišek in pivovarnar Tschelligi), ki ima krasne vinograde v smislu poslednje volje pokojnika ob ugodni priliki vnov-čiti v korist štipendij slovenskih visokošol-cev v inozemstvu, ki so že absolvirali domačo univerzo. a— Stanovanjsko sodišče v Mariboru ima čimdalje več dela. Zelo se množe prošnje za stanovanja, še bolj pa tožbe na odpoved stanovanj. Dosedaj je vloženih nad sto odpoved stanovanj; večji del odpovedujejo gospodarji radi lastne selitve ali razširjenja stanovanja, deloma pa tudi radi osebnih žalitev. Kot izvemo, so hišni gospodarji uspeli z odpovedmi doslej v približno 15 odst. rešenih tožb. a— Sadni trg je včeraj zopet oživel kot smo tega Mariborčani navajeni v dobrih sadnih letinah. Razen stoterih košar, polnih rajrazličnejšega sadja, zlasti prijetno dišečih rumenih marelic iz vinogradov, je stala na trgu še cela vrsta kmetiških voz, polnih sladkih hrušk. Tudi lukarji so že v petek na večer napolnili s svojimi tipičnimi vozovi s strehami skoro vso Koroško cesto in kar na njih pričakali sobotnega tržnega dne. a— Stavbeno gibar.je. Razen Mestne hranilnice, ki bo postavila na bivšem vojaškem vežbališču poleg Ljudskega vrta hišo s šestimi stanovanji, se peča tudi mestna občina z načrtom zidave dveh stanovanjskih hiš. Eno trinadstropr.o namerava postaviti v mestu poleg mestnega kopališča, kjer je namestila tudi električno podjetje in stavbeni urad, drugo pa v Smetanovi ulici, kar pa sc nam ne zdi umestno, ker tam še ni izvedena kanalizacija. V teku pa so tudi pogajanja s Slaver.sko banko radi nakupa dragonske vojašnice, ki naj bi se preuredila v stanovanjsko poslopje. Pokojninski zavod, ki bi imel zidati palačo poleg Kralja Petra trga že pred dvema letoma, pa doslej še niti ni vložil prošnje za stavbeno dovoljenje. a_ Opomin slovenski obrti. Mestni svet je bil baje te dni prisiljen dati popravilo Dečjega doma — po proračunu 35.000 Din — v delo nekemu nemškemu podjetniku, ker so bile ponudbe slovenskih podjetnikov znat no višje. V tem oziru bo treba najti gotovo izhod — na obe strani. a— Zastoj v nedostojni polemiki. Poslanec Zcbot je od«el v Beograd in tako so te dni izostali v «Straži» in »Slovencu« osebni napadi, ki sta jih prinašala nedavno oba lista po cele kolone. a— Deževje ln vinogradi. Zadnje dni se je pojavila tudi v najbolj gojenih vinogradih peronospora, ki grozi uničiti doslej dobre nade vinogradnikov v uspešno letino. Ljudje se sicer skušajo ubraniti te nevarne bolezni v vinograd!h s škropljenjem, toda istočasno je v vsem Mariboru zmanjkalo tudi galice. Iz Cel i a e— Povotfcnj razjedla železnico. Savinjskega vlaka, ki prihaja tik pred sedmo uro v Celje, v petek ni bilo. Zmotila ga je nevihta. da se je zamudil in sramežljivo prisopihal šele ob pol enajstih po noči v Celje. Utrgal se je bil r.amreč oblak in vlila se je potopna ploha, tako da je voda pri Paški vasi izpodjedla železniško progo 20 metrov na dolgo. V petek je bila proga popravljena in se vršil promet redno e— Pravcat narodr.o-obrambnl vestnik je postala »Cillier Zeitung«. Dogaja se zadnje čase, da posveča celi dve strani ali pa še več sami polemiki z raznimi slovenskimi listi, iz katerih pobira snov in jo predelava po svoje. Zdi se, da jo vodi poseben nasnen dobaviti čim največ materijah za kako centralo v sosednem ali daljnem inozemstvu. Vsaka njena vrstica stremi nekako za tem, prikazati inozemstvu, kako slabo se godi r.emštvu pri nas, dočim živi naš narod v Avstriji svoje srečno življenje. Ker Nemci premišljeno organizirajo svoj pokret in svoje de!o imajo v rokah sredstva za uspešen boj proti našemu življu. Dobra pa jim je vsaka mrvica. Lotrli so se celo starodavnih slovenskih rrr.en r.a Koroškem, ki so še v rabi pri nsšcm ljudstvu in se čudijo, da so ponemčcr.a imena pri nas prepovedana. Pri tem postavljajo vse na glavo in pozabljajo, da so slovenska Imena i tu i preko meje prvotna v primeri z nemškimi prevodi in spakami in da so naše oblasti — na žalost! — pri nas pustile vsa ona pristna nemška imena krajev, za katere se ni vredno zdelo najti primernih slovenskih. — Sploh bodo morali biti dopisniki r.aših listov zelo previdni, da ne bojo z nepremišljenimi izrazi o življenju našega naroda v Avstriji, če mu ponekod morda res nekoliko bolj prizanašajo, dajali nasprotnikom možnosti oprati se pred svetom. e— Proti našemu dijaštvu v Avstriji. Z velikim zadovoljstvom, da se jej nudi Primerna prilika, in s prozornim r. ara enem beleži celjski nemški list imena našega dlja-štva, ki je letos končalo svoje študije na visokih šolah v Avstriji. Obdelal je visoko šolo za svetovno trgovino, tehnike in univerze, ter ugotavlja, da študira naša omladina na nemških zavodih v Avstriji, dočim se pri nas še nemSki peti ne sme. Naj bo kak-rkoli, a proti pritisku avstrijskih šol. r.a naše dijaštvo se bomo že znali uspešno braniti. Sicer pa menično, da nikdo naših ni v Avstriji zastonj in da nihče Avstrijcem ne — odjeda kruha. Smo li zadeli pravo, kjer bi mogli pričeti z obrambo? e— Večno deževje. Večnega neurja pr! nas menda ne bo konec. Če je dva dni lepo vreme, skvari tretji dan gotovo huda ura z gromom, strelo in nalivom. Čc poide še nekaj časa tako naprej, si ne bomo več ooe-tali kaj prida letirc. Ne bo dobro ne za kmetovalca ne za meščana. Tujci, ki iih je letos že nekaj prišlo v Celje, se stiskajo v kavarni in gledajo, kaj bo z vremenom. Savinja, ki vali svojo kalno rjavo vodo jih ne more mikati. Da bi nam sreča naklonita; vsaj nekaj lepega poletja! e— Iz naše stranke. Redni sestanki članov krajevne organizacije Samostojne demokratske stranke se bodo vršili tudi za časa počitnic vsako sredo ob pol deveti uri zvečer v klnbovi sobi Celjskega doma. Članstvo se jB teh sestankov, ki gojijo prost in neprisiljen razgovor o vseh tekočih javnih vprašanjih, tako navadilo, da ne kaže jih ukiniti. Iz Trbovelj t— Imenovanja delavskih zastopnikov V Bratovsko skladnico. Zaradi negativnega uspeha skupščine Bratovskc skladnice dne 12. t. m., na kateri naj bi sc izvršile volitve v posamezne skladiščne zastope, se je Ru« darsko glavarstvo v Ljubljani poslužilo pra* vice zadnjega odstavka čl. 34. novega pravil* nika in je imenovalo z odiokom 23. t. m. št. 2031 s sporazumne liste z dne 15. febru« arja t. 1., pripravljene za krajevno skupščin no, v krajevni upravni cdbor a.) kot člane: Vinka Grabnarja, delavca na zapadneia okrožju, Alojza Finca, Rudolfa Persoglija, Antona Zupančiča III., kopače na zap. okr., Franca Hauptmana in Franca Jagra, kopača na vzh. okr.; b.) kot namestnike: Franca« Kudarja, kopača vzh. okr., Antona Lubija. kopača zap. okr., Gašparja Omerzo, kopa* ta vzh. okr.. Franca. Pcuzla, kovača isto* tam, Franca Tržiina. kopača in Matevža Fle* reta, tesarja oba na zap. okr.; v krajevni nadzorstveni odbor a.) kot člana: Alojzij?. Vrbnika, kopata na Dobrni (Agncza) in Fr. Potočnika, ključavničarja v strojnem obra» tu; b.) ket namestnika: Joža Glažarja, de» lavca na separaciji in Jurija Hrastelja, ko< pača zapad. okr.: za delegate glavne skup* sc.ne: Andreja Potokarja, Rudolfa Komlan* ca, Ivana Brinilca, Joža Flisa, vsi kopači zap. okr., Franca Špilerja in Franca Štcndlerja. kopača vzh. okr. in Mihaela Vatzaj.a, kopa« ča na Dobrni (Agneza). Po predpisih mora Bratovska skladnica to imenovanje razglas siti in izposlovati pri rudniku, da tudi to imenuje svoje zastopnike v oba odbora in glvno skupščino in jih naznani Rudarske« mu glavarstvu. Nato jo treba sklicati seji novih odborov in izvršiti volitve po 3. 16. pravilnika. Z20isnika o teh sejah se morata predložiti Rudarskemu glavarstvu v ovc rov* Ijenem prepisu v teku 14 dni. t— Tatvina. Devetnajstietna Ana Kovače« va iz Lok je izrabila lepo priliko, ki jo je imela ter odšla v nezaklenjeno stanovanje rudarja Franca Metelka, kateremu jc vzela v njegovi odsotnosti iz zaprtega kovčka 6 bankovcev po 100 Din. To sc ji je tem lažje posrečilo, ker je ključ od njenega kovčka enak ključu Metelkovega kovčka. Njena se» stra je pri odkritju povedala, da je večkrat videla Tiri njej denar, ki ga je lahkomiselno zapravljala za razne jedi in pijače. Kovače« va je tatvino nriznala, vendar pa trdi, da jo vzela le 5O0 Din. t— Popravljanje glavne ceste. Ker se je pričela nagibati cesta nedaleč od Sušnika v Retjah so napravili cb njej škarno, pri kate« ri delajo sedaj betonsko opraio. Enako zgra« jena škarpa se vleče že od Kokalja naprej, vendar pa samo do-cementarne. In vendar so od tu naprej najbolj nevarna mesta, kjer so se že opetovano zgodile nesreče. Iz Primorfa * Promocija istrskega rojaka. Na graškl univerzi jc bil promoviran za doktorja vse« ga zdravilstva g. Dinko Kozulič iz Malega Lošinja. * Žrtev nesreče v Kozmericah. pri Sv. Lu« ciji, o kateri smo poročali včeraj, jc bil ugle den zidarski mojster Valentin Štrukelj, ki je pozidal nad sto od vojne porušenih hiš. Pokojni je bil vzgled pravičnega in rodo« ljcbnega moža, za katerim žaluje celo Tol> minsko. * Goriška trgovska šola. Na seji kraljeve komisije v Vidmu je bila znižana dosedanja podpora goriški trgovsko*obrtni šoli. Raz« pravljalo sc je tudi o deželni gluhoDemnicJ v Gorici in o sirotišnici v Gradlški. * V okolici Tolmina se je razširila krvav* griža med otroci in odraslimi. Bolezen je zahtevala že več žrtev. * Nesreča z mino. V kamnolomu Ivana Ferluge na Opčinah se je v petek pripetila. velika nesreča. 351etni kamnosek Rudolf! Kralj iz Trebič in 341ctni delavec Ivan To« mec sta pripravljala mino, da bi razstrelila veliko skalo. Ko je I^ralj dajal dinamit v luknjo, izvrtano v ta namen v skali, se jo mina nenadoma vžgala in eksplodirala. Pri tem sta Kralj in Tomec dobila številocjp*, «JUTRO» st," 122 6 Nedelja 26. VII. 1$25 Skodbe na raznih delih tcieaa. Ponesrečenca sta bila prepeljana v mestno bolnico, kjer se bosta morala zdraviti najmanj dva tedna. * General Roncht v Gorici V Gorici se je mnd3 te dni tajnik furlanske fašistovske zveze, general Roochi, da se točno informi. ra o krizi, ki je nastala v goriškem mest. nem svetu. General Ronchi je odobril pro. stopanje faSstovskega vodstva, ki jo zahte. valo od fašistovskih mestnih svetnikov, da podajo ostavko. Pričakuje »e, da izide v kratkem odlok, 3 katerim bo goriški mestni svet razpuSčeo in imenovan za vladnega komisarja Bombig. * Vratolomen padec tesarja. Pri delu na novi palači, ki jo grade v Trstu pred raz. valinami Narodnega doma, se je te dni ne. varno ponesrečil 401etni tesar Anton Jer« man. Mož je v višini tretjega nadstropja razkladal težke bukove tramiče, ki so jih drugi delavci dvigali potom škripca do nje. ga. Pri tem delu sa je Jerman preveč nagnil izgubil ravnotežje ter padel na kameniti tlak, kjer je obležal. Tesar si je zlomil več reber ter dobil tudi številne notranje po» žkodbe. Njegovo stanje je zelo resno. * Jubilejne znamke. Od 27. t. m. dalje bo* do naprodaj po poštnih uradih razen znamk po 60 stotink tudi znamke po 1 liro, ki so Bile izdane povodom Jubileja kralja Ema« nuela. Vsaka oseba bo mogla kupiti največ tri komade. T Vesti iz Prekmnrja Agrarna reforma. Te dni se jo mudil v Dol. Lendavi agrarni direktor dr. SapLja iz Ljubljane, ki je bil poslan po nalogu mini* stra za agrarno reformo, da ugotovi krivce, ki so odvzeli zemljo dobrovoljcem iz Bosne, ne da bi jo podelili drugim interesentom il Prekmnrja. Nalog, da se dobrovoljcem od* vzame zemlja, je izdal bivši minister Ko roščeve družbo g. Vesenjak Čemu tedaj preiskovanje, ko je ptič tako blizu 1 Agrarna komisija iz Maribora. V dolnje« lendavskem okraju se mudi komisija okrož. nega agrarnega urada, ki ugotavlja po obči« nah, koliko zemlje je že razdeljene in koli. ko je še dobe interesenti. Veleposestvo Esterhazv ima namreč še nad 300 ha neraz. deljene zemlje, ki jo je bivši minister Ve. senjak odvzel dobrovoljcem. Ta zemlja se ima sedaj razdeliti med prekmurske siro. make. Kmetijska Jo/a v Rakičanu. V četrtek se je mudila v Rakičanu pri Murski Soboti ko» misija ministrstva za kmetijstvo, ki je pre« vzela po šefu okrožnega agrarnega urada iz Maribora del veleposestva, ki je namenjen za novo kmetijsko šolo. V komisiji so bili gg. Avramovič, inšpektor iz Beograda; ob. lastni kmetijski referent inž. Zidanšek in ravnatelj Sega iz Maribora. E1ITN2 HIHO Matica Telefon 124. Predstave ob: »/45., 6. 1/28. in 9. Umetniški orkester svira pri vseh predstavah. Mlsferifozni film borbe za ljubezen je dosegel vsestransko občudovanje in odobravanje. Izvrstna režija — Izredno napeti in velezanimivi prizori nas za trenutke naravnost presenečijo. Dražestna je glavna junakinja Grete Hollmann. II. del in konec filma MADAME X se prične 28. t.m. Šport in gravitacija Športnik, ki bo bral gornji naslov, bo najbrž pomilovalno skomignil z rameni, češ: kaj ima neki šport opraviti z gravitacijo? Se vidi, da smo prišli v dobo pasjih dni ln kislih' kumaric, ko Je za list dober vsak »Sravf*, pa makai da sa pes na repu prinese. E, počasi, prijatelj, in ne razburjaj se prezgodaj! Res je, dnevi so vprav pasji In dež tudi že pritiska na možgane, toda zato pa vendar ne gre, da bi ne smeli pisati o športu Iti gravitaciji. Stvar Je namreč ta, da spor od gravitacije (privlačne sile zemlje) ni neodvisen. Ce ne verjameš, pa vzemi v roke pariški »Mati©« od 16. Julija t I., kjer se ti bo z uvodnega (!) mesta zablestel članek z Istim nadpisom kakor je naš, podpisal pa ga je Charles Nordmaon. Ime $1 morda že fini, če ne, pa ti povem, da slovi mož kot zanesljiv astronom. Pojem gravitacije mu torej ne more biti tu), šport pa mu najbrže 'tudi ni tabula rasa. No, pa čujmo g. Nord-manna, kaj ve povedati o vplivu gravitacije na šport! O športu je vredno razmišljati ne samo s ozirom na zdravstvo, Individualno in ljudsko, moralo, če hočeš tudi na vero Itd., nego Je zanimivo vedeti, da Je šport v zvezi z več ali manj težkimi, bolj ali manj važnimi problemi, ki morijo človeškega duha. Tako bi n. pr. zlepa ne padlo komu na um, da utegne vplivati zemeljska širina in pa višina kraja na rekorde, ki Jih dosegajo atleti. Privlačnost zemlje je — kdo tega ne ve? različna na tečajih' to ob ekvatorju. Na zemeljskem ravniku je centrifugalna sila večja kakor na tečajih, drugič pa vpliva na težnost tudi oblika naše zemlje, ki je na tečajih sploščena, vsled česar so polarni kraj; bližji središču zemlje kot pa kraji ob ekvatorju, in zato tudi podvrženi gravitaciji. Predmet, ki tehta na tečaju 1 kg, tehta na ravniku samo 995 gramov, v Parizu pa 997.9 gramov. Posledica tega dejstva Je, da bi atlet, ki dvigne v Parizu 150 kg, dvignil na ekvatorju z istim naporom 440 gramov, torej skoraj 1 funt več. Dobro je, da si to dobro zapomnijo gg. atleti, ki se pečajo z vse časti vredno nalogo, pobijati rekorde. V resnici seveda je ta razlika še večja. K teži bremena je treba namreč dodati še težo lastnega telesa, pred vsem rok, kojih teža se na ekvatorju istotako zmanjša. In to ni karsibodl. Rekorder, ki dvigne v Parizu 150 kg, bi torej, če bi se potrudil na ekvator, svoj rekord izboljšal več kot za en funt Čudno, da še nihče nI prišel na to misel. A kar še ni, se lahko še zgodil Vse to, kar smo navedli, pa ne velja samo za vzdigavanje uteži, marveč velja tudi za metanje kopja, diska in kladiva itd., velja pa prav tako povsod, kjer je treba dvigniti oziroma vreči lastno telo atletovo (skok v višino, daljino, ob palici itd.). Istotako velja, seve v manjši meri, za teke. Cilj teka je, športnega namreč, preteči progo v čim najkrajšem času. »Živa sila«, ki jo razvija tekač, se lahko smatra kot produkt iz njegove mase — s čimer običajno zaznamujemo njegovo težo — in kvadrata hitrosti, s katero se giblje. To se pravi: če se hitrost podvoji, se »živa sila« početvori. Iz tega se da brž izračunati, da bo tekač, ker se teža njegovega telesa zmanjša za 3 tisočin-ke. t j. približno za 1/300, če se iz Pariza preseli na ekvator, z istim naporom povečal svojo hitrost za 1/600. Pri vsakih 10 minutah bi torej pridobil eno sekundo. In pri tekih je, to vsak tekač ve, vsaka sekunda dragocena. Pa ni treba iti niti iz Pariza na ekvator; če je širinska razdalja med dvema krajema še večja, pa je seve tudi razlika večja. Tekači in atleti iz Italije ln Sicilije so torej na boljšem kot Skandinavci. Morda bi bilo umestno, da bi se športni ocenjevalci na navedeno dejstvo malo ozirali. Ravno tako kot zemeljska širina pa vpliva tudi višina kraja na težo. Čim bolj se človek dviga v višine In oddallaje od središča zemlje, tem bolj se zmanjšuje niegova teža. Z istim naporom, ki Je potreben na morski gladini, da dvigne človek 150 kg, bi v višini 3 km dvignil 150 gramov vefi. Najboljše sredstvo za postavljanje rekordov bi bilo torej preseliti se na ekvator in se tam dvigniti v aeroplan — čim višje, tem bolje . . , Grand prix de tourisme 18. t. m. se Je vršila avtomobilska dirka v Menthlčryju blizu Pariza. Dirkališče obstoja Iz avtcdroma, na katerem se nahajata tudi starta in cilj in 1.5 km dirkalne proge; ostala proga, čije totalni obseg meri 12.5 km, je speljana po cesti, ki ima precej ovinkov in klancev. Avtodrom obdajajo velike tribune, ki nudijo prostora 30.000 gledalcem. Startalo je 22 voz. Oprema je bila turna, t. j. dve rezervni kolesi; oziroma pneuma-tikl, za 5-litersko kategorijo 6 oseb ali odgovarjajoči balast, za 3-litersko kategorijo 4 osebe in za 1.5-litersko 1 oseba; poleg tega sme vsak voz imeti Ie vnaprej določen kvantum bencina s seboj. Start je bil ob 9. Po 500 km je teklo še 16 voz, vodil Je Boillot na Peugeotu (6 ur 9 min. 38 sek.); po 750 km (60 tur) vodi še vedno Boillot v 5-literski kategoriji (8:43:40), v 3-liter-ski Lacharney (Cottin-Desgouttes, 8:51:57); v 1.5-literski De Biscaya (Bugatti) 8:52.31. Končno so se plasirali: V 5-literski kategoriji (absolviranih 1050 km) 1. Boillot (Peugeot) 12:12:39 s povprečno hitrostjo 85.98 km na uro. Gaudermann (Steyr), 3. Rigal (Peugeot). V 3-literski kategoriji (absolviranih 1000 km) Lacharney (Cottin-Desgouttes) 11:40:40. V 1.5 lltersld kategoriji (absolviranih 950 km) 1. Constantinl (Bugatti) 11:12:7.4 2. Pierre de Biscaya (Bugatti) 11:12:11. 3. Foresti (Bugatti) 11:43: Lahkoatletska tekmovanja peterih držav na Dunaju Avstrijska lahkoatletska zveza praznuje letos 251etnico obstoja in je priredila v so. boto in nedeljo na igrišču WAGa velike mednarodne lahkoatletske prireditve. Tek. movanj so se udeležili najboljši lahkoatleti Nemčije, Madžarske, Češkoslovaške, Jugo. slavij e in Avstrije Včeraj je tekmam pri. sostvovalo 5 tisoč gledalcev. Doseženi re« zultati so v splošnem dobri. Nemci niso do. segli toliko, kolikor so pričakovali. Med dosedaj znanimi rezultati je zaznat movati: Metanje krogle: 1. Ambroczy (Jugoslavija) 13.74, 2. Bedo (Madžarska) 13.61, 3. Taranyi (Madžarska) 13.52. Podrobnejše rezultate priobčimo v torko« vi številki. Iz LNP. (Službeno). Sklicujemo sesta« nek delegatov I. razrednih klubov LNP. v sredo 29. t. m. ob 21. uri v sobo Športne zveze .Narodni dom. Dnevni red: Razpored in način prvenstvenega tekmovanja v sezo« ni 1925/26 ter slučajnosti. Poživljamo klube, da odpošljejo po enega delegata, ki ima gla. sovalno pravico in ki naj predloži konkret« ni predlog. — Tajnik I. Službene objave LHP. (Iz seje dne 23. VII. t. I.) Glasom pravil imajo priložiti klu« bi k vsaki prijavnici po 3 fotografije in po 10 Din kot prijavnino. Čita se za S. K. Mu. ra, Murska Sobota: Pavla Sočič. Redne seje upravnega odbora se vrše vsak četrtek ob 20.30 uri v damskem salonu kav. Emona. — Tajnica. Službeno objave LLAP. (Iz seje tehnič. nega odbora z dne 24. VII.) Čitajo se za S. K. Ilirija: Sporn Olga. Tratnik Jelka, Jermol Sonja. — Tehnični odbor najodločneje pro« testira proti sklepom upravnega odbora gle« de gg. ing. Bloudka in Baltesarja ter obsoja tako postopanje uprav, odbora. Sklepi so bili stvorjeni brez vsake stvarne podlage, ker sta imenovana gospoda vedno izpolnje. vala svoje dolžnosti v polni meri. Nadalje, vanje prihod..jič. — Tajnik II. Iz sekcija ZNS. (Službeno.) Delegira se tz prv. tekmo Slovan : Ptuj g. Kramaršič. — Načelstvo. Tekme za juniorski pokal S. K. Utrije. Danes ob 9. dopoldne igra Ilirija proti OHm« pu. Obo moštvi sta dobro izvežbani, fizično dobro »zviti, obe at» pokanA ▼ tekmah L kol« topo Igro ter rignrno odpravili svoja protivnika, Ilirija s 10 : 0 Jadrana, Olimp samo v polovici igre Slovenijo s 5 : 0. Moštvo, kj danes zmaga, pride ▼ semifinalno tekmo ■ S S. K. Mariborom. — Medkhsb. ski odbor opozarja tem potom, da so igraS dolžni da se sodniku na zahtevo legitimi« rajo glede starosti. Prvenstvena tekma Slovan : Ptuj se vr. ši danes ob 17.30 na igrišču Ilirije. Slovan se dobro pripravlja, da pride v L razred. Je pa težko reči komu v korist bo izpadla tek« ma, ker ima tudi Ptuj borbeno moštvo, vsaj po dosedanjih uspehih napram drugim klu. bom mariborskega okrožja sodeč. Zanimi. vo je tudi to, da v petih letih svojega obsto. ja Še njegovo moštvo ni nastopilo v Ljub. Ijani, akoravno vrši važno športno propa« gando po celem ptujskem polju. A. S. K. Primorje. kolesarska sekcija priredi dne 15. avgusta 1925. v proslavo svo. je petletnice, veliko mednarodne in medklub ske kolesarske tekme s sledečim sporedom: 1. Mednarodna jubilejna cestna dirka na progi Ljubljana . Krka . Stična . Ljubljana . Kranj . Mengeš . Ljubljana 146 km. 2. Med. klubska dirka juniorji 10 km, 3. medklubska dirka novinci 6 km, 4. medklubska damska dirka 3 km. Za vse dirke so razpisana dari. la, kolajne In diplome. Kolesarska sekcija ASK. Primorje razpisuje ob priliki zvezdne dirke dne 9 .avgusta v Celje, svoje klubske prvenstvene dirke in sicer v dveh skupinah: 1. skupina juniorjev in 2. skupina seniorjev. —• Načelnik. Reprezentanca ZNPjB, ki gra proti re. prezentanci Splita je bila te dni definitivno sestavljena. Ker igra Gradjanski dne 1. in 2. avgusta v Sarajevu, bodo v zagrebški repre. zentanci igrali le nastopni igralci Gradjan. skega: Mihelčič, D a sovič in Perška. Ostale igrače dasta Hašk in Concordija. Dva nova jugoslovenska labkoatletična rekorda. Na lahkoatletičnem mitingu, kj se jo pred kratkim vršil v Velikem Bečkereku sta bila dosežena dva nova jugoslovenska rekorda. Ambroži je pri metanju diska do. segel distanco 43.48 m, a Plavšič pri meta. nju kopja z obema rokama daljavo 70.61 m. Rezultat v metanju diska je zelo lep in zato je upravičeno upanje, da nas bo Ambroži tudi na Dunaju zelo častno zastopal. KrLza v subotiikem podsavezu. G. Be« niš, podpredsednik subotiškega saveza, je podal ostavko na svoje mesto in sicer vsled tega, ker ni bil sprejet njegov predlog gle« de igrišča, na katerem naj bi se odigrala tekma med reprezentancama Subotice in Splita. Subotiški podsavez izgubi z g. Beni« šem odličnega športnega delavca. Ljubljanski pRvačH podsavez razpisuje ob priliki plavalne tekme dne 1. in 2. avgu« sta t. 1. prehodno darilo za prvaka Slovenije v plavalnem športu. Darilo pripade onemu klubu, ki si pričenši z letošnjim tekmovn« njem pribori prvenstvo Slovenije v plaval« nem športu dvakrat zaporedoma ali trikrat v presledkih. S privoljenjem Jadranske Stra« že se vrši istočasno tudi tekmovanje ženskih in moških 4 X 100 m štafet za pokal «Ja. dranske Straže*. Pri tem se bo vpoštevala ženska prvenstvena štafeta, medtem ko se bo moška štafeta vršila izven prvenstvenega programa. Lucien Buysse ^■■e.»->,.,,.... ..... - ■ znameniti tekač, ki je pri zadnjem lahkoat« letskem mitingu v Parizu dobil drugo oceno. Ljubljanski pRvački podsavez. V pon« deljek 27. t. m. ob 21. uri v damskem salo« nu kavarno »Emona® seja odbora in sodni, škega zbora. — Tajnik I. Odhod nogometnega igrača g. Omana v Beograd. V kratkem izgubi naša Ilirija zopet enega svojih najmarljivejših in najvztrajnej ših članov. Gospod Oman zapusti naše mc« sto in odpotuje v Beograd, kjer se vpiše na višjo pedagoško šolo. Razvoj nogometa v Sloveniji je v ozki zvezi s sedanjimi nogo« metaši Ilirije, med katerimi zavzema čast« no mesto tudi g. Oman. Takoj po končani svetovni vojni, ko se je pričelo zopet raz« vijati športno življenje, je bil tudi Oman mod tistimi, ki so znova pričeli orati šport« no ledino. Vstopil jo v Ilirijo in se ves čas marljivo udeleževal športnega življenja. Udejstvoval so je v nogometni sekciji, kjer je nastopal kot desno krilo .leva zveza, des« na spojka in sedaj kot srednji napadalec. Oman je Iliriji pripomogel do številnih la« vorik. Omenimo naj le, da je nastopil za svoj klub 173 krat in zabil sam 220 golov Poleg tega jc nastopal tudi v številnih re« prezentativnih tekmah in gostoval večkrat tudi v inozemstvu. Z Omanom izg-jbi Ilirija marljivega delavca, naši nogometaši pa zve« stega in dobrega tovariša. Športna razstava na ljubljanskem velet sejmu. Poročali smo že, da se vrši ob priliki letošnjega velesejma od 28. avgusta do 8. septembra v reprezentančnem paviljonu «K» velika športna razstava s sodelovanjem vseh športnih klubov. Vse priprave so že v pol« nem teku. Zbira se razstavni materijal. ki bo predočil lepo sliko našega športnega živ« 1 jen j a ▼ povojni dobi Zanimiv bo tudi pre« gled razvoja pred vojno in po vojni in se bo jasno videla velika razlika in napredek zadnjih let. Tudi športne tvrdke prijavljajo k razstavi svoje predmete. Vsem športni« kom se bodo nudile na razstavi prvovrstne in najrazličnejše športne potrebščine. Prire. di tel jem razstve bodo gotovo vsi globoko hvaležni Uverjeni smo, da razstava ne bo samo splošna razstava, marveč tudi mani f o stacija krasno se razvijajočega športa v Slo. veni j i. Vasas ne prida v Zagreb. Ministrstvo za notranje zadeve jo obvestilo ZNP., da madžarsko nogometno moštvo Vasas ne mo. re gostovati v Jugoslaviji, ker obstoji še stara naredba, ki zabranjuje temu moštvu prihod v našo državo. Mesto te tekme se VTŠi danes prijateljska tekma med Gradjan« skim in Haškom Poleg tega pa se vrši tudi revanžna tekma med Amatcurji in Concor. dijo. Rapid v Gdteborgu. Dunajski Rapid je odigral zadnjo tekmo na Švedskem proti rc. prezentanci mesta Goteborg in zmagal z 1 : 0. Profesionalizem na Madžarskem. V za« četku jesenske sezone se uvede tudi na Ma« džarskem profesijonalizem. No, polagoma postanejo vsi športniki le profesijonalisti! Hubbardov svetovni rekord. Črnec Hub bard, član harvardske univerze v Ameriki, je dne 2. julija postavil v skoku v daljavo nov svetovni rekord. Dosegel je skok 789.6 cm. Na raznih letošnjih mitingih je 13krat preskočil 762 cm. Pri prvem poskusu je do« segel 739, pri drugem 762, pri tretjem 722 cm. Četrti in peti poskus sta se ponesrečila, pri šestem skoku pa je Hubbard postavil nov svetovni rekord s 7S9.6 cm. Plastični Klm Iz Pariza prihaja senzacijonalna vest, da je končno razrešen davni problem plastičnega filma. Obiskovalci biografov bodo morda kmalu gledali filme, katerih figure ne bodo le slike na platnu, ampak se bodo gibale kakor žive osebe v prostoru. Poizkusi za plastični film so stari že pol stoletja. Izumitelj najnovejšega ln menda že de-finitivnega načina v izdelovanju plastičnega filma Je mladi rumunski inženjer Demeter Daponte, ki živi v Parizu in Je po večletnem delu izpopolnil svoj novi projekcijski aparat. Na zadnji seji pariške Akademije znanosti Je razložil fizik dr. Arsonval principe plastičnega filma ter je predložil načrte Dapontejevega parata. Daponte je projektiral slike na platno drugo na drugo.' Tako je nastala spočetka razmazana slika, a genijalne naprave pred projektografi sliko Izjasnijo. K?j igrajo drugod? V ZAGREBU: Bakina maza (Babični talisman: v glavni vlogi Harold Lloyd). — Črna roža (Rendez-vous s smrtjo: Japonska drama v 6 deja-njih; v glavni vlogi Sessue Hayakawa). — Vsak le svoje sreče kovač (Henny Porten). — Don Juan in Faust (Jaaues Katelani). V BEOGRADU: Tri dobe. — Preljub (v glavni vlogi Rut Clifford). — Fo sili mornar (veseloigra s Haroldom Lloydom). — Usoda cirkuškega otroka. — Soba štev. 13. V GRADCU: Punčka (vesela zgodba v 4 aktih z Ossl Oswaldo v glavni vlogi; režija Ernst Lu-bitseh). — Romeo in Julija v snegu (ve. seloigra v 4 dejanjih; v glavni vlogi Lotu Neumann; režija Ernst Lubitsch). — Kot. zar Pietro (velik Ufa-film v 7 dejanjih pa romanu W. Hegelerja ; v glavnih vlogah Paul Richter in Rudolf Klein-Rogge). _ Grozotre noči Cornelija Brouvverja (fantastična 4-dejanka z Albertom Basserman. nom). _ Justični umor (senzacijonalna dra-ma v 4 delih in 16 aktih, posneta po resnič. nih dogodkih; v glavnih vlogah francosko, ruski igralci Ivan Možukin, Natalija Lissen-ko. Nikolaj Collin). NA DUNAJU: Zakonolom (Muhe lepe gospe: Helena Ma. kowska). — Ponarejevalec čekov (ameriški senzacijski film z Normo Talmadge v glav. nI vlogi). — Newyorška apašinja (6-dejar,ka z Lotte Neumann). — Rdeči pirat — Na robu greha (Barbara La Marr). — Radio-ženitev (komedija v 6 dejanjih). — Strašni karneval (Metro-Goldwyn-film; v glavnih vlogah sestri Lilian in Dorothy Gish). _ Svatba Habsburžanov. V PARIZUi 50-letnica don Juana (francoski film; < glavnih vlogah: Lčon Mathot, Charles Va-nel, Genevičve Cargčse). — Kraljev ljubljenec (Paramount-film). — Izgubljeni svet (ameriški film po Dojiovem romanu). _ Nečloveška (L' Inhumaine). — Grbec (Le Bossu; francoski film) — Divji lovec (v glavni vlogi Douglas Fairbanks). — Štiri žene in en mož. — Brodolomka (v glavni vlogi Georg O' Brien). Znamka »Kaosan" brema za čevlje Vam jamči za dobro blago. KNJIGE leposlovne in znanstvene v vseh jezikih kupuje po primernih cenah Ljudska knjižnica v Maribor«, Narodni dom, fcrnm za sokolskl Tabor! Izje lava Sporočamo vsem našim cenj. odjemalcem, da g. Viktor Herksl z današnjim dnem r.i več naš zastopnik in tudi nima pravice^ sprejemati za nas naročila in inkaso. Zagreb, 20. julija 1925. Texi3, d. d. 1512 Zagreb VsaKnvrstno in tiirto rento dobite po naini jih cenah v trgovini s re-rllom in galanterijskim blagom I. PEČHTE Ljubljana, Kopitar; era nlica štev. 4 (poleg Jugoslovanske tiskarne). 327-«-i Med svetovnoznanim kvalitetnim blagom iz SOLiNGEN-a so najboliši JEKLENE IZDELKI znank? (3) ofala. kladivo-tolkal! 5 59 L O S O L " katrano* preparat proti mrčesa in drugim g | ] škodljivcem na sadnem drevja se dobi v drogeriji SANITAS, Celje. 3788-» m i m—MB——i' TRGOVCI, PAZITE pri nakupu jedilnega orodja, nožev, britpv. brivskih aparatov klin itd. na gornji dve znamki Glavno zastopstvo za Jugoslavijo ,,JEKLO" d. z o. z., Ljubljana, Tavčarjeva ulica št. 1. remensko Ljubljana, 25. julija 1925. poročilo Ljubljana. 306 m nad morjem Krai opazovanja Ljubljana Ljubljana Ljubljana Zagieb . Beograd Dunaj . Praga , Inomost ob 7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7. Zračni tlak Zračna temperatura Veter Oblačno 0—10 Padavine mm 7590 170 brezv. megla 758-3 174 vzhod dež 759-2 16-8 sev. vzh. več. jas. 90 757-2 21-0 jug jas. 757-2 22-0 vzhod pol. obl. 40 757-4 160 brezv. obl. 100 Brci poEcbnega obvestila. V globoki žalosti naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem znancem, da je moj srčnodobri, skrbni mož, gospod trgoses o L!&Es!!ani danes ob pol 21. uri po dolgem, mučnem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, mirno preminul. Pogreb nepozabnega mi pokojnika bo v ponedeljek 27. t m. ob pol 17. uri iz hiše žalosti Resljeva cesta št. 5. k Sv. Križu. Venci se na željo blagega pokojnika hvaležno odklanjajo. V Ljubljani, dne 25. julija 1925. Zalnissčs ssps-sgs. Solnce vzhaja ob 4"26. zahaja ob 19-36, luna vzhaja ob 8-51, zahaja ob 22*3. Barometer nižji, temperatura nižja. Dunajska vremenska napoved za nedeljo: Pretežno oblačno, padavine. Hladno z zapadnimi vetrovi. ___ Večer v Music-Hallu na Ckamps-EIysees Pariz, sredi Julija. Lani ob tem času. ko smo prišli v Pariz gledat olimpijske igre, kot stoti-sočj iz najrazličnejših dežel, smo se podali neki večer v lepo gledališče r.a Champs-Elysčes, da čujemo »Rašica po sv. Matevžu«, ki ga je daial neki Hiolandec, in občudovanja vred.iega Dona Juana Mozartovega, ki ga .ie pelo osobje dunajske opere. Te predstave so bile višek dovršenosti in so privabljale v Avenue Montaigne skozi dva ali tri tedne prave I.iubitelie umetnosti. »Pasion« je v istini Bachovo remek-delo, toda Bach je pisal pod jasno in enostavno obliko za ljudi, ki zahtevajo nekaj posebnega. In tako ta ^Pasion« ni bil vedno zabava za one. ki so pri bajali ploskat. Toda kai zato! Bili so navzoči in tako pokazali svojo zaslugo ali vsaj svojo korist. Leto dni je preteklo in kolika sprememba! Popularni montmartrski pevec Mayol je nadomestil sv. Matevža in akrobat Barbette igra Dona Juana na trapecu. Operno gledališče se ie spremenilo v Music-Hall! Ali je treba to obžalovati? Konstati-rati moramo, da se je v Parizu Music-Hall, ali kakor bi po dunajsko rekli, varičtč. prerodi! in nese naenkrat spet svojim posestnikom lepe denarce. — Uspešno se bori zoper kino. Casino de Pariš na primer kasira vsak večer trikrat večjo vsoto kot Comedie-Fran-caise in Thčatre des Champs-El> sčes, ki je bil v nevarnosti, da pogine, ko so v njem predstavljali balete in opere, se je prerodil v novo življenje, ko so začeli nastopati na njegovem odru pevci, akrobati in celo pesniki . , . Ko se približa poletje in se gledališki dohodki nižajo, igrajo music-halli še pred polnimi dvoranami. To pa radi tega . ker se občinstvo v njih izborno zabava, in sicer vsled raznoličnosti programa odtod ime variete), živahnosti svetlobnih efektov in poskočne godbe. Vrhu tega se je pa slovstveni svet zainteresiral za to vrsto predstav in jim ie dal na ta način nekak umetniški si-iaj, ki ga prej nikakor niso imele. Tujci tvorijo večino občinstva, če gremo zvečer na delavnik v Music-Hall na Champs-Elvsčes, in sicer ravno take vrste tujci, ki Parižanu naibilj-še družbe ne ugajalo posebno. Moški in ženske so sicer oblečene po pariški modi. ali tiče v oblekah, ki so .iih kupili v Parizu, a vkljub temu vežbano oko takoj vidi. da ne spadajo vanje. Te vrste tujci tudi po navadi ne pripadajo inteligenčnim krogom, temveč vse nr^več dišijo po dobri valuti in verižništvu. Vendar pa dajejo dvorani, ki je labiro polna, prav pestro, zanimivo življenje. Program na odru ni nič manj mednaroden kot občinstvo v dvorani. Mlade Angležinje naznanjajo posamezne točke sporeda s komičnim tujim naglasom. Japonski akrobati kažejo svojo moč in gibčnost In se vrtijo v vrtincu svetlo-pisanih svilenih trakov. Španske plesalke slediio ekscentričnim Američaiom. Nato se pa prikaže Mayol. Kdor je bil enkrat v zadnjih tridesetih letih v Parizu in na Montmartru, pozna Mayo-la, kajti toliko časa je že. odkar =e je Prvič pokazal pred občinstvom. Ostal je v teh dolgih letih isti MayoI: ima iste kretnje in poje spet svoje stare pesmi, s katerimi je že! velikanske uspehe. S svorim popularnim talentom daje vedno enake predstave. Na koncu zapnie trojico svojih najstarejših pesmi: A la Ca-bane Bambou. Oousine in Les Mains des Femmes. Parižani jih znaio večho-ma na izust, tolikokrat so jih že slišali. Francozi jih poslušajo takorekoč s po-božnostjo. z neko veselo milino, tujci jih seveda ne razumejo. Ne morejo si razložiti, ka j na ide jo domačini na de-jbelem pevcu, ki neprestano maha z rokami. Mislijo si pač, da morajo imeti Francozi slab okus, ker niso v stanu jpoimovati. kaj tiči v MayoIu. Mayolu sledi Ang!ežin:a Miss Jennv Golder, ki nastopa v Parizu že nekaj !et. Poje angleške in francoske oe.-^mi: spremlja jo jazz-band. Razen tega tudi pleše in v vsem, kar predstavlja, je izredna živahnost. Moram priznati, da je v tem naravnost zapeljiva. Za njo pride Barbette, mlada dama vitkega belega telesa, ki graciozno, a silno varno dela naidrzneiše skoke in se guga v dolgih vijugah nad glavami gledalcev. Meče se v zrak, lovi se z nogo in dela najdrzne;še in najvarnejše produkcije. Ko je končala svoja izvajanja, se spusti na tla in se klanja našemu navdušenemn ploskanju, dvigne svojo lasuljo, in tu vidimo, da .ie — moški ... . —n— Akvaplan Najnovejši vodni šport. sveta v tem. ker nI zanj potrebno nič več kot samo par gladkih poliranih mahagonijevih desk. na katerih drviš v divjem letu po škropeči in peneči se vodi Nad teboj sinje nebo, pod teboj neskončno morje, daleč tam spredaj pa je čoln. ki se mu moraš zahvaliti za ta edinstveni užitek. Pa čudno, človeku se zdi, kot da ga nič ne veže s tistim motornim čolnom, v duši mu polje neskončna radost nič mu ni mar za ostali svet, vedno in vedno bi drve! na deskah naprej. Tudi mi Jugosloveni bi si lahko privoščili ta šport. Morja imamo dovolj, motorni čolni so nam na razpolago. Le-toviščarji. ki greste na r-očitnice v Hrvatsko Primorje in v Dalmacijo, poskusite! 2a! vam ne bo. da je mačka obolela na možganih, ln sicer na tistem delu možganov, kjer se nahaja vidni ceatrum. Melanholija je bolezen, ki so jo še nedavno tega smatrali kot izključni privHeg človeka. No. poznajo jo tudi živali. Posebno rada nastopa pri opicah. Človeške opice, kakor znano, v ujetništvu ponavadi kmalu poginejo brez vidnega znaka kake bolezni. Sele potem, ko so prirodoslovci dognali da P'>gi-njajo opice na domctožju, da je torej Iskati vzrokov njihovemu umiranju zgolj v duševnih bolestih, šele takrat se je posrečlb človeške opice tudi v ujetništvu ohraniti pri življenju. Poskrbeli so jim s tovariši, s katerimi so se lahko igrali, jeli so se z njimi intenzivneje pečati. da so jih tako odvrnili od tužnih misli, in uspeh res ni izostal. Iz tega jasno sledi, da je telesna dobrobit ne samo pri liudeh. nego tudi ori živalih v veliki meri odvisna od njihovega duševnega razpoloženja. Pisateljica Montgelas omenia v svojih knjigah neko opico, ki ie bila duševno povsem nenormalna. Imela je manijo, da ie po cele ure na vseh štirih nogah hkrati poskakovala v zrak, vedno na istem mestu. Poskakovala ie v svoji kletki kakor tudi kadar jo je izpustila na prosto. Pri svojih skokih se je dvignila jedva 10 cm od tal. če ji je kdo pri tem njenem opravilu da! sladkarij, je poželjivo zgrabila po njih. si iih vtaknila v gobec in takoi nadaljevala s skakanjem. Kdor jo je opazoval, je imel vtis. da smatra svoje opravilo kot neobhodno potrebno, in zato io je najbolj razkačil. kdo jo je pri tem motil. Dokler le tako skakala, je bila razigrana od veselja. Včasih pa jo je prijelo in se po cele ure ni zgenila z mesta. Čepela je žalostno v kotu in topo zria ored se. Grofica pravi, da še nikdar ni videla tako čudne opice. Nekoč jo je v takem momentu fotografirala. Baje je bi! njen otožni izraz na tisti sliki čudovito sličen človeškemu. Najčešče se opažajo duševne anomalije pri menežarijskih živalih, kjer nastanejo kot posledica ujetništva. Posebno trpe živali, kadar jim pogine njihov drug. Tako je nekemu severnemu medvedu v Milnchenskem zoološkem vrtu poginil njegov dolgoletni tovariš. Medveda se je polastila velika otož-nost. Neprestano je jel hoditi tri korake naprej, tri korake nazaj, povsem mehanično in apatično, čeprav je imel v kletki prostora dovolj za širši razmah. Ves Miinchen je hodil gledat nesrečno žival in marsikdo se je medvedu smejal, ne da bi pomislil, da je neizmerna žalost bila vzrok čudnemu medvedovemu vedenju. Medved je kmalu nato poginil. Njegovo močno telo je podleglo duševni bolesti. Smrt vsled žalosti nad izgubo tovariša nastaja pogosto pri nekaterih vrstah papig, ki jih zbog njihove zvestobe in udanosti tudi imenujejo »Inseparables« (Neločljive). Pa ne samo Izguba tovariša. tudi smrt njihovega gospodarja vpliva, na živali in povzroči dostikrat njih pogin. Komu niso znani slučaji, da je zvesti pes ali pa udani ptiček poginil od žalosti nad izgubo ljubljenega gospodarja? Nekateri vseznalci, ki( na noben način ne marajo priznati, da so tudi živali dovzetne za duševno trpljenje, bi dadi ta neutajljiva dejstva razložili čisto po svoje, pri čemer ne priznava io živalim nikakega duševnega občutka. Tako trdi neki učenjak, da se da razlagati pobitost psa nad smrtio svojega gospodarja kot posledica neugodja, ki ga pes občuti vsled tega, ker mu manjka objekt, na katerega se je navadil. Občutek psa, ki je izgubil svojega gospodarja, je prav isti, kakor pri mlinarju, ki se je navadil vedno poslušati klopotanje mlina, pa se mlinsko ko'o naenkrat neha vrteti. Tudi mlinar zapade občutku neugodja, prav tako pes, ki mu je umrl gospodar. Tako razlaga ta učenjak. Kdor ljub! živali, ga bo ta razlaga neprijetno dirnila, kdor jih pozna, pa ji nikakor ne bo pritrdil. Če umre mož iz žalosti nad izgubo, recimo, svoje žene, kar se. rmmogrede povedano, pri kroni stvarstva dosti bolj poredko zgodi kakor pri tn'i zaiičevnnih živalih, pravijo in pišejo da mu je počilo srce. Ganljivo ljubezen živali do gospodarja, ki gre dostikrat tako daleč, da žival iz žalosti nad težko izgubo pogine, pa bi si morali po učenih besedah nekaterih prirodopiscev razlagati le kot občutek neugodja, kakor ga n. pr. občuti mlinar, kadar se mu ustavi mlinsko kolo! Baš okolnost, da tudi živali trpe na duševnih motnjah, dokazuje, kako tenkočutna in občutljiva je njihova duša. Če opazujemo, kako izražajo živali svojo ljubezen in sočutje ne samo v medsebojnem občevanju, ampak tudi napram človeku, se moramo res vprašati, kje naj iščemo principijelne razlike med čutnim življenjem živali in človeka. Dejstva, ki smo jih navedli, naj nam bodo v bodrilo pri našem ravnanju z živalmi, ki so nam v marsikaterem PO' gleau bližje, kot bi hoteli vedeti tisti ki vidijo v živalih zgolj »živali«. Bodi mo dobri ž njimi in ljubimo jih! K odkritju povzročitelja raka Zdravnik na institutu za medicinske preiskave Mount Vernon dr. Gye (na sliki zgoraj) in tovarnar klobukov, amater mikroskopičar g. Barnard (na sliki spodaj), ki sta, kot smo poročali, odkrila povzročitelja raka. Lov na zverjad v afriškem pragozdu Lovec, ki je dolga leta živel v Visoki Gambiji, francoski afriški koloniji, ki je eno najidealnejših lovišč sveta, piše sledeče o lovu na zverjad v tej pokrajini: Lovec mora biti oblečen v ohlapno, svetlorjavo obleko iz močnega platna, potrebni so škornji ali dokolenke iz slame. Najboljše pokrivalo je kolonijska čelada iz bezgovega stržena. Kot prtljago mora vzeti seboj železno posteljo z mrežo zoper muhe, volneno odejo, sweater za hladne noči v bližini vode, pižamo in perilo. Vse stvari je treba spraviti v pločevinaste škat-Ije, kajti termiti so nevarni sovražniki vsake usnjene stvari, ki jo pusti človek na tleh. Razen tega rabi lovec švicarski armadni nož, izboren prizmati-čen daljnogled, posodo, vsebujočo dva litra v suknenem ovitku, ki se zmoči, da ostane voda v posodi hladna, rumene naočnike in piščalko za dajanje znamenj drugim lovcem. Posebno pažnjo je treba posvetiti orožju. Treba je dobro karabinko-re-petirko ali še bolje avtomatično kara-binko, kalibra kakih 10 milimetrov, puško za šibre kalibra 12 za lov na prepelice in jerebice, ki jih v tej deželi kar mrgoli, in pu*.ko tipa Express, pravi nosilni top z dvojico mogočnih nabojev za slučaj velike nevarnosti. Karabinka je za razstrelivne kroglje navadne vrste ali pa za pobrazstrelivne kroglje s svin-> čeno konico, ki jih Angleži imenujejo »mehki nos« (Softnoose) in izborno učinkuiejo. Lovec ima pri sebi 20 na-boiev, rezervo mu nosi črnec. Tej opre- Proii odebeiosti deluje s ko nsalnim uspehom samo .Vilfanov čaj". Dobiva se v vseh lekarnah In drožerijah. Proizvaja: Laboratorij Mr. D. Vi.fan, Zagreb, l ica 204. Akvaplanstvo se je razvilo šele v po-sledniem času. Ta nadvse lep šport je prišel v Evroro iz Amerike, kjer ga go-je že dlje časa. (Nekateri naši čitatelji se ga morda spomnijo iz kinematografa: prinesel ga je menda Gaumont- a!i pa Pathe-journal.) Utenziliie za akvaplanstvo obstojajo iz dveh poliranih mahagonijevih desk. dolgih 1 m 80 do 2 m 70 in širokih 80 cm do 1 m 30. ter vrvi in seveda iz motornega čolna. Treba si ie le deske privezati na noge, vrv pa zvezati z motornim čolnom — m šport se začne. Običarnn ra vrv ni privezana na splava (kakor bi lahko imenovali obe deski), temveč si jo plavač ie ovije okoli telesa. Seveda pa se mora v tem slučaju dobro opreti na akvaplana, sicer lahko kaj hitro zdrkne v vodo, potem pa se šport neha. če je vrv privezana na akvaplan, potem je vozač svoboden v svojih kretnjah, le z rokami mora loviti ravnotežje. Oba splava ležita v tem slučaju približno vodoravno na vodi. Če pa si je plavač ovil vrv okoli prs in hrbta, se mora pošev nagniti nazaj in deski molita spredaj iz vode (glej sliko!). Na ta način si vozač ohrani ravnovesje, ker bi ga sicer vrglo naprej. Motorni čoln pa ne služi samo kot vprega, nego olajša tudi z brazdami, ki jih reže v vodo, akvaplanistu pot. Tako je !e-temu mnogo lažje vzdržati stalno vezo z motornim čolnom, ker se mu ni treba vedno mučiti z vrvjo. Oddaljenost vozača od čolna naj bo po možnosti čim večja. Čim manjša je namreč, tem bolj je akvaplanist na ovinkih podvržen gibanju čoina in ie tudi v veliki nevarnosti. da vsled sunka ne pade v vodo. Če pa .ie razdalja med njim in motornim čolnom kolikor mogoče velika, se izvrši prehod polagoma in v velikem loku. Akvaplanstvo spada po mnenju tistih, ki so to panogo vodnega športa že okusili, med najlepše in najzanimivejše športe m nudi povsem svojevrsten, ne-prekosljiv užifek. Niegov čar leži boš Duševne bolesti pri živalih Tistim, ki vidijo v živalih zgolj besti-jo brez duše. se bo najbrž zdelo čudno, če bi jim kdo rekel, da tudi živali vedo. kaj je duševno trpljenje. Pa vendar, kdor živali pozna in jih ljubi ter študira njihovo psiho. da se tako izrazimo, bo kmalu spoznal, da dostikrat tudi živali trpe na nairazličnejših boleznih patološkega značaja. Izven vsakega dvoma je, da se pojavljajo pri živalih, ki imajo, kakor človek, možgane, živce, «razum» ln često zelo občutljivo dušo, duševne motnje. Te anomalije živali — kakor človek — včasih podedujejo, ali nastopijo kot posledica telesnih bolezni, ali pa so. kar se pogosto zgodi, posledica vsled tega ali onega zunanjega vpliva nastalih duševnih pretresov. Kdor študira psihologijo živali praktičnim potom in se mnogo peča z živalmi. bo dostikrat spoznal, da žival ni zlobna, uporna in samovoljna, kakor bi morda mislil kak površni opazovalec, nego da trpi na duševni anomaliji, in za take živali ni primeren bič. ampak prijazna beseda in lepo ravnanje. Med konii plemenitih pasem je zelo razširjena nervoznost. S takimi konji je treba pametno in previdno ravnati. ker sicer popolnoma oonorč in počenjajo nainevarnejše neumnosti. Tako ! omenia nemška pisateljica grofica Montgelas v svojih knjigah neko kobilo, s katero se je vozila in jo je jahala pet let. ne da bi se ji kdaj pripetila najmanjša nezgoda. Ko pa jo je potem prodala, ni znal njen novi lastnik ravnati z njo, in nekega lepega dne je na lepem pobesnela in z vozom vred planila v deročo reko, v kateri se je irtoplla. Taki slučaji se torej, kakor vidimo, ne dogajajo samo pri ljudeh, ampak tudi pri živalih. Neki drugi grofični konj je imel nepojmljiv strah, takozvano idiozinkra-ziio. pred zvonenjem. S to njegovo boleznijo je bSlo pač treba računati, sicer bi bile katastrofe neizbežne. Isti konj je tudi rad grizel okoli sebe. vendar je grofica izhajala z niim deset let. ne da bi se ji kdaj pripetila kaka večja nezgoda, dočim ga naslednji niegov lastnik absolutno ni mogel porabiti Ln je dal žival ustreliti. Pogosta duševna bolezen, ki ji zapadejo živali, zlasti konji, je histerija. Znano je, da histeriia ni, kot so poprej mislili, specifično ženska bolezen, marveč nastopa često tudi pri moških, tako pri ljudeh kot pri živalih, in sicer še v mnogo huiši obliki kakor Pri ženskah. Tudi epilepsija (božjast) je bolezen. ki io pogosto opažamo pri živalih. Epileptičnim napadom so zlasti podvrženi konji, psi. mačke, ntice in tudi pri divjačini so jo že opaz:li, n. pr. pri srnah. Zgoraj omenjena pisateljica piše o psih in o mačkah, ki so trpeli na epilep-tlčnih krčih in po vsej verietnosti na njih posledicah že zgodaj oslepeli. Neka mačka je oslepela že v osmem mesecu svoie starosti, pri čemer nI bilo na očeh opažati nikakih bolezni. Iz tega bi se to-rel moglo z vso zanesHivostlo skleoati, h poktne suknjiče Ia češko platno v vseh barvah. Ilster, po znatno znižanih cenah, dalje la engleško sukno za cfcleke dobite pri Drago 5chwab - LJubljana Dvorni trg £tv. 3. Samomor . Niangenlbčte. (Pascal.) j ^ Učenjaki proučujejo življenje in do!o- ' čajo njegove «zakone», geniji rušijo te i zakone, lomijo obzorja celih rodov in j odpirajo nove vidike in neznana pota. j Verski učitelji ponavliaio v neštetih inačicah misli, ki so vjroiile že davnemu Človeku v g! a vi, ko ga je postalo »strah Pred molčanjem vesoljstva«. (Pascal.) Uudje pa žive. Nič več ko žive. Kaj se Pravi živeti — tega ni. mogoče definirati. ker bi bi! vsak odgovor površna Krparija. Vsekakor je življenje neizmerno širše in globlje nego so učenjaški zakoni, filozofični sistemi, verski predpisi in statistika. O njem velja prispodoba. ki jo je postavil sv. Avguštin o Trojici: deček ne bo nikoli s školjkino lupino izpraznil morja in človek ne bo nikdar popolnoma doumel življenja. Nedvomno je življenje veliko bolj zapleteno nego se zdi onim. ki imajo zanj Pripravljene škeljkine lupine, da bi ga Prelil i; pa je tudi bo!; preprosto, bolj enostavno nego ga delajo oni, ki pišejo o njem debele in učene knjige. Zato največ greše ljudje, kateri menijo, da so $ svojimi sodbami in obsodbami, s svo-''rnj tezami in antitezami rešili absolutno in izčrpli do dna kako človeško vprašanje. Vsi nazori so v tej luči relativni, vse sodbe polovičarske. Za vsako rešitvijo ostane veliko nerešenega. Ali — ka'm bi prišel človek, če bi imel oči za to! Človek, ki bi vse razume! in videl, bi bil Bog. To spoznanje je staro ko človeška zgodovina: vse religije so prepuščale končno rešitev človeških zadev onemu, ki vse ve in vidi. Vendar pa to ne moti nobenega človeka. da si ne bi lasti! popolne in končne sodbe o sebi. ljudeh in življenju. Ne moti ga. da ne bi bil trdovraten, fanatičen. nezmotljiv v svojih rešitvah in svojih nazorih. Zakaj treba je, da je človek nedosleden. Tako smo sicer izgubili zemeljski paradiž, a zato je življenje postalo zanimivejše. Takšno človeško vprašanje je tudi samomor. Kdo si ga drzne rešiti? Reševali so ga razni ljudje, a rešil ga ni nihče. V svetih knjigah je zapisano, da človek ni gospodar svojega življenja in ga ne sme sam končati. A zapisano je tudi: «Ne ubijaj!« Zapisano je. da ne smeš storiti bližnjemu krivice. In vendar je vsa človeška zgodovina polna krvi, solza in razbojstev. Ubijali so se l.iudje celo radi tega. ker so se z drugimi besedami molili Bogu. ki ie prepovedal ubijati. Tako nastaja tisto strahotno nesoglasje, ki zastruplja slabotne duše. Ljudje verujejo v človeške besede le toliko časa. dokler imajo moč. da uspavajo njihove nagone, njih pohlep po imetju, niih strah pred bolestmi in bedo, njihovo bo.azen pred smrtjo. Gorje pa človeku, kadar te omame ni več, ko zazija brezdanji prepad življenja! Le močni vzdrže ta pogled: slabiči omahnejo. Ali se strmoglavijo v zločin, izprijenost. pijanstvo — ali pa store pod prvim vnanjim impulzom samomor. Ali pa — oboje. • Problem samomorov je tem težji, ker ie inteziteta živ!:en«kega nagona že od narave različna in ker je na življenjski poti vse polno vzrokov, ki ga — slabega — še boli oslabe. Tu je trcb3 omeniti biološko oslabljenost bitja zbog deeeneracvie ali dedne obremenjenosti. Duševne bolezni, alkoholizem in druga zla se prenašajo na potomce, ki drugače sprejemajo življenjske vtise, drugače agirajo in reagirajo in so zato njihovi notranji in vnanji konflikti bolj zaprede-ni nego v normalnem človeku. Vzlic tej dognani resnici pa imajo »družabni sodniki* zanje enako merilo ko za vse druge. Pred večnimi očmi življenja, pred očmi Vsebitia. ki o njem mislimo, da pozna najtanjše vzročne niti človeškega dejanja in nehania — je enako merilo nemogoče. Tam. kjer je determi- nacija zapisana s krvjo, mesom in duhom, je krivično soditi v imenu »svobodne volje». Problem samomorilcev je problem duševne manjvrednosti, duševnih bolezni, oslabelosti življenjskega nagona. Tako pravijo učenjaki in dokažejo s statistiko, da vplivajo na število samomorov klimatične razmere, letni časi in cene na svetovnem trgu. Vse to je res, ni pa še resnica — čista, popolna resnica o vzroku samomorov. Ta leži še vedno v »somraku« bogov. Težko je dokazati, kdo je normalen in kdo »nenormalen«. Meje med genijem in blaznežem se tesno stikajo in psihiatri nas prepričujejo, da so največje duševne manifestacije v zgodovini delo nenormalnih liudi. Visoka kultura je v naravni zvezi z možgani, ki se nagibljejo k blaznosti. Že to priča, kako zapleten je problem duševnega živijenja in kako težko je soditi o pojavih, ki so — kakor samomor — z njim v tesni zvezi. Kljub vsej sodobni kriminalistiki in statistiki še vedno ne vidimo dna zločin-stva; ne vemo. zakaj ljudje ubijajo? Človečka duša je za nas mračen svet ki po niem tudi psihologi tipajo trudo-ma in počasi. Mislijo, da so prodrli že daleč v temo, pa se pokaže, da so se vrteli v ozkem kroju, in dokler ne ve- mo, zakaj ljudje ubijajo, ne vemo tudi, zakaj se ubijajo. Za površne ljudi, za sodni avditorij je zaslišanje in sodba zločinca preprosta reč, kakor je za veliko večino sodnikov juridičen problem, ki ga rešujejo po sterotipnih formulah. Se bolj površni pa so ljudje pri samomorilcih. In vendar sta morilec in samomorilec — ne kot osebi, temveč kot instrumenta zapletenih duševnih, telesnih, socialnih in drugih sil nedogledna kot oceansko dno. Med človekom, ki ubija in človekom, ki še ubija, obstoji tajnost-na zveza, čije najtanjših niti in mračnega ozadja ne poznamo. • V temo zločinstva in samomorllstva ne prodirajp samo intelektualci, marveč tudi ljudje intuicije, pisatelji in umetniki. 2e v stari grški drami najdemo poskuse, da se razrešijo težki problemi zločina. Najbolj popularen primer je Sofoklov .Kralj Edip«. Grki so instinktivno vedeli, da so končni vozlji teh pojavov na dnu življenja, kamor človeški duh ne sega. ker je sam življenjski instrument. Zato so Grki združevali vezi strahotnih zločinov z bogovi, kajti v njihovih rokah so zadnje vajeti slehernega človeka; njihova je usoda in smrt. Krščanstvo je prepovedalo ubijanje in samomor; zločince in samomorilce je obsodilo v večne peklenske mo« «JOTKU»T;t, 172 8 : Nedelja 26. VII. 1925: ml ima dodati močan lovski nož ia samokres za osebno varnost, ki pa je vsled mirnosti prebivalstva pravzaprav nepotreben. Za dva meseca Ima več kot dovelj 50 nabojev za karabinko in 500 za lovsko puško. Da je razen tega treba seboj vzeti kuhinjsko opremo, konzerv, moke in farmacevtskih potrebščin, se samo ob sebi razume. Dežela ni ravno tako daleč od Evrope: šest dni od Pariza, ako se napravi pot Paris-Casablanca-Dakar v avijonu. Od Dakarja v Kayes vozi od januarja 1924 železnica in iz Tambakunde vodi pot naravnost preko gošče. Najbolje je, prodirati naprej z lahkim Fordovim avtomobilom. Lov se lahko prične takoj, potem ko je lovec zapustil železniško postajo. Zverjadi je mnogo. Leva se sreča le bolj slučajno, lovec ga več sliši kot vidi. Če ga hoče dobiti pred puško, se kmalu utrudi vsled dolgega brezuspešnega čakanja. Sicer je pa lev bojazljiva žival, ki človeka nikoli ne napada. Bavi se le z lovom na manjše živali, da se preživlja. Še redkejši kot lev je panter, pa tudi slon je redek. Težko mu je slediti na njegovih daljnjih in brzih pohodih. Pač pa je v deželi vse polno čred opic. V reki Gambiji živi mnogo povodnjih konjev, ki jim je težko priti blizu in ki jih je mogoče ubiti samo s krožijo v možgane. Žival nato izgine v vodi in čez dva dni pride šele na površje. Seveda jo v tem času voda daleč zanese. Povodni konj je divji, a redkokdaj napada. V Gambiji mrgoli kajmanov, ki so dokaj nevarni in dosežejo precejšnjo velikost. Hijen in šakalov je v deželi vse polno. Pravo divjačino pa tvorite za lovca dve krasni živali: bivol in antilopa. Bivol je divji in nevaren; pri najmanjšem znaku nevarnosti naglo beži, toda če je ogrožen, je spreten in pogumen; gorje pa, če je ranjen. Najbolje je, če ga človek ne napade v planjavi, temveč ga počaka v groovju za kakim drevesom in ga strelja na 200 metrov, seveda ne da bi ga zgrešil. Meriti je treba v glavo, v ramo ali v tilnik. Ranjen bivol gre lahko še kilometer daleč. Skrije se v travo in nenadoma se navali na nič hudega slutečega lovca, ki mu sledi. Antilopa nasprotno ni nikakor nevarna, toda silno težko je "priti do strela. 2ivi v čredah in njih sledi je treba slediti šest do osem ur, predno se jih zapazi. Pogosto jo je treba streljati na 200, 250 in še več metrov in po prvem strelu zbeži čreda tako bliskovo, da je drugi strel ponavadi brezuspešen. Črnci zalezujejo antilope v velikih Skupinah in z naravnost občudovanja vredno potrpežljivostjo. Streljajo jih s sulicami ali s starinskimi puškami, ki so nabasane s smodnikom in železjem in ki jih je treba sprožiti v neposredni bližini, da se kaj zadene. Črnci se vedno silno čndijo daljni nosečnosti evropskih pušk. Antilop je več vrst. črnci jih Imenujejo z raznimi imeni. Ena vrsta se imenuje water-buck (vodni kozel) ali sin-zin, druga wanto ali son, tretja minian ali oklopna antilopa z rmeno pelerino, ki je bilo pikasta. Najmanjša afriška vrsta se imenuje oribi ali kolori. Ob suhem letnem času pa prihiti iz Ferlo puščave tarekon in antilopa s konjsko grivo z imenom koba. K sklepu omenim še, da stane dvomesečni lov v Afriki z vsemi pripravljalnimi stroški 12 do 15.000 francoskih frankov za osebo. Zanimivi sliki Amundsen pred poletom, Amundsen po poletu na severni tečaj. Fawcetiova ekspedicija »Jutro» se je že večkrat bavilo z eks-pedicijo ameriškega polkovnika P. H. Fawcetta, ki jo ie nastopil meseca februarja t. 1. v brazilske pragozdove, kjer namerava poiskati zagonetni prastari mesti izginulih kulturnih narodov. Ekspedicija, ki jo podpira ameriška !n angleška geografska družba, je nastopila svojo pot in prišla do Cuyabe, zadnje naseibine, do katere vodi železnica. 2e nad dva meseca je, odkar je prišla od Fawcetta zadnja brzojavka iz Cuyabe, v kateri sporoča, da se je poslovil od civilizacije in nastopil pot proti severu v neznano deviško notranjost brazilskih džungel. Fawcett računa, da se ne bo povrnil pred poletjem 1. 1c>27. Ko je prišel Fawcett v Rio de Janei-ro, so mu dali tamošnji mestni arhivarji na razpolago knjižico, ki vsebuje nekake konkretne podatke o stanodavnih mestih v brazilskih pragozdovih. Fawcett hoče torej poiskati ti dve mesti in ju natanko proučiti. Se bolj kot razvaline, ga zanima tajinstveno belopoltmo pleme, ki je nekoč prebivalo v tih dveh mestih in živi baje še sedaj v njegovi okolici. Iz dejstva, da se ga Indijanci boje, in iz drugih okoliščin se di razbrati, da mora biti to pleme ostanek nekdanjega naroda z visoko razvito kultura. Fawcett sklepa iz raznih konkretnih znakov, da išče pravzaprav zibelko človeštva, ker sta po njegovem mnenju ti dve mesti najstarejše kulturne naselbine na svetu. 2e svojčas smo rekli, da se je morala vzporedno s kulturo v Starem svetu razvijati v Ameriki stara kultura, ki je v istem razdobju morala biti vsaj na isti stopnji z vzhodno, ako je ni celo presegala. Tako vidimo n. pr. iz razvalin mest izginulih srednjeameriških narodov Aztekov. Toltekov, Majov in njihovih prednikov, ki jih danes že zdavnaj rti več. da je njihova kultura pred petimi ali še več tisočletji v marsičem prekašala stavbe starih Asircev in Ba-biloncev. pa tudi Egipčanov in celo Kitajcev. Zanimivo je tudi. da so stavbe teh pradavnih ameriških narodov v marsičem podobne egipčanskim in tudi mongolskim. Vidi se iz raznih znakov in, tudi iz tradicij nekaterih zapadnih irr vzhodnih narodov, da je bila nekoč pred mnogimi tisočletji zveza med starim in novim svetom. Spominjamo pri tem le na bajno Atlantido, o kateri piše že He-rodot in o kateri vedo povedati tudi drugi stari narodi. Vsi narodi na svetu govore o vesoljnem potopu, da je bil pred davnimi tisočletji sredi Atlantskega oceana velik kos suhe zemlje, ki se je pogreznil. Nasprotno pripovedujejo preprosti narodi v Tihem oceanu tn zlasti v Južnem morju, da je na mnogih krajih, kjer se sedaj dvigajo iz morja otoki, bila nekoč sama voda. Fawcett misli, da so v Ameriki ljudje prej živeli in poprej dosegli visoko kulturno stopnjo kot v Egiptu in Mezopotamiji ali Mongoliji. Iz Cuyabe je nastopila potovanje proti severu samo ekfDedrciia troje oseb. namreč polkovnik Fawcett, njegov sin in angleški znanstvenik Rimel. Spremlja jih le nekaj domačinov, ki nosijo tovore. Fawcett ima že precej izkušen!, ker je bil že prejšnja leta na ekspedici-iah v brazilskih pragozdovih. Polkovnik računa, da bo našel veliko reko. ki teče proti severu in se izliva v Amaconski veletok. Na tisoče kilometrov daleč se razprostirajo sami pragozdovi in močvirja. Zato je notranjost Brazilije še dandanes najmanj znana pokrajina na svetu. Fawcett misli, da se mu ne bo treba vrniti po dosedan!i poti. ampak da bo lahko prišel po vodi do morja. Polkovnik se ie odločil za tako majhno ekspedicijo. ker ve, da velike karavane v tako divjih krajih nimajo uspeha. Največja ekspedicija v brazilske džungle je bila ona. ki jo je pred leti organiziral Krupp iz Essena v Nemčiji Ni pa imela uspeha in se je morala hitro vrniti, ker ni našla dovolj živil za tako številno ekspedicijo. Marša! Petain generalissimus francoske vojske, ki je pred kratkim odpotoval v Maroko, da prouči na licu mesta položaj in izvrši pregrupacije francoskih čet za novo ofenzivo proti Abd el Krimu. „0rgije duhov" v ženskem samostan« pri Varšavi V Rigi izhajajoči ruski list »Segod-nja« (»Danes«) priobčuje senzacionalno zgodbo o orgijah duhov v ženskem samostanu sv. Jožefa pri Varšavi. V tem samostanu se vzgajajo hčere premožnih roditeljev. Nedavno si je privoščila družba fantov iz bližnjih vasi izlet v to zavetišče mladih deklet. Prišli so v samostan, kjer so se preoblekli v dolge, črne halje in priredili ples s pojedino. Ti »duhovi« so naravno preplašili vse samostanske gojenke. Gojenke so takoj obvestile duhovnika, ki je baje maševal za duše teh strahov v trdnem prepričanju, da so preoblečeni fantje duhovi umrlih. Toda to ni nič pomagalo. Orgije duhov so se ponovile več dni zaporedoma. Duhovi so prodrli celo v samostansko kapelico v hipu, ko so bile tam zbrane nune in mlade gojenke. Fantje so izjavili preplašenim ženskam, da so duhovi neznanih vojakov, ki so padli v vojni za svobodo Poljske. Priznali so tudi, da so v življenju mnogo grešili, zlasti kar se tiče zapeljevanja žensk, sedaj pa so obsojeni na jok in škripanje z zobmi v peklu. Teh peklenskih muk jih lahko reši samo mlada in nedolžna nevesta. Pobožne gojenke so prišle v ekstazo. Za-čuli so se histerični kriki In vse mladenke so hitele na pomoč neodrešenim dušam. Za ta dogodek se je začela zanimati poljska vlada, ki je uvedla strogo preiskavo. Tako poroča varšavski dopisnik ruskega lista »Segodnja«. Poljski listi pa pravijo, da je vse to izmišljeno. Zelo zanimivo pri tem je, kako utemeljujejo ke. Vendar pa vemo iz spisov cerkvenih očetov, da jih verske formule niso absolutno zadovoljile; pod vso skola-stično moraiko leži jedva viden, a zato tem straliotnejši vprašaj. Tudi svetniki so morali občutiti kakor filozofi in umetniki, da se prav najtežja vprašanja, ki so neločljivo združena s človeškim življenjem, na nekem mestu prekinejo; oko, ki se nagiblje v čolnu nad vodo, izgubi na nekem mestu dno in se zaman trudi, da bi prodrlo skozi debele plasti vode . . . Oko intuicije pa je marsikje zašlo globočje ko oko intelekta. ki je vodi! tudi verske moraliste. Tako je n. pr. ustvaril Shakespeare celo galerijo zagonetnih tipov: morilcev, blaznežev, samomorilcev, ljudi z oslabljeno življenjsko voljo itd. Še danes občudujemo Shakespearjevo globino. Hamlet, ki maščuje umor s tem, da mori druge, je slejkoprej «nerešen» problem (če že morajo bit: problemi «rešeni!»). Samomor Oielije se nam zdi kot dejanje blaznosti umljiv. ali blaznost sama je tako zapletena, tako zavozljana z življenjem, da ostrmimo pred labirintom Ofelinega življenja. Veliko so se bavili z morilci In samomorilci realisti in naturalistL Flanbert nam je v samomoru gospe Bo-varyjeve pokazal tragično naturo greha. Zola je skušal postaviti izsledke sodobne znanosti v življenje in je Dri tem često zastrmel nad globinami človeške notranjosti, ki jih ni mogel dogledati. Ibsenove in Strindbergove drame so prepričevalen dokaz, da je intelektualni človek 19. stoletja zrl s strahom v vrtince človeških duš. v kraje mračnega dna, kjer je zasluti! domeno neznanih sil in bogov Njuni spisi nudijo obilo gradiva za psihologijo umora in samomora. Bourget je v »Učencu* analiziral umor v zvezi z znanostjo. Dostojev-skij — ta čudoviti diagnostik človeške duše — pa je pokazal v »Zločinu in kazni«, kako blizu je umor modernemu človeku. Spisi Dostojevskega nudijo neizčrpen izvor za proučevanje umorov in samomorov. Tudi Tolstoja, ki se je hotel ubiti zbog verske krize, so neprestano zanimali ti mračni problemi. Omenili smo le nekoliko imen, a vse kaže, da so naše vsakdanje sodbe o ljudeh, ki ubijajo in ki se ubijajo, sila enostranske. # Ne poznamo podzavestnega življenja, ki je važna komponenta človeka, zakaj v njem so vozlji »usode*; v njem so zarodki raznih pojavov, ki jih zaznavamo šele tedaj, ko postanejo dejstva. Moderna psihologija skuša trdovratno prodreti na te tečaje človeške notranjosti. In sodobna filozofija se po Bergsonu vedno bolj bavi s svetom, ki ga na lahno otvarig intuitivno spoznanje. Morda bomo nekoč zasledili povzročitelje tajnostnih epidemij, ki gredo skozi podzavestne sfere, kakor gredo epidemije bacilov skozi področje atmosfere. Morda bomo spoznali tiste Maupassan-tove sedaj še fantastične «hor!e». ki se oprijemajo od narave disponiranih možganov in žive od človeške duševnosti tako kot bacili od snovi človeškega organizma. Morda bomo odkrili nekako zakonitost. »plimo m oseko« v valovanju človeške duše: pa nam bodo jasnejši zapleteni konflikti, ki se gode v naši notranjosti in v notranjosti naših bližnjih. Razumeli bomo. zakaj povzročajo gospodarski, politični in idejni konflikti ubijanje v masah (vojno, pokolje itd.) in zakaj privedejo manjši, a zato v neznatnih dimenzijah posameznega človeka enako siloviti konflikti do umora ali samomora Skratka: človeštvo še čaka ogromno dela na Newtonovem oceanu življenjskih ugank. Upajmo, da bo vidno še marsikaj, kar je sedaj nevidno. • Masaryk je spisal na začetku svoje znanstvene poti uvaževano študijo o samomora v masah. Njegov sklep je bil: število samomorov raste radi tega ker ljudje izgubljajo vero v Bega, izgubljajo kompas na morju življenja; ni- nasprotno trditev. Tako piše »Kurjer Polski«, da v bližini Varšave sploh ni omenjenega samostana. Je sicer tam ženski samostan in zavod za mlada dekleta, toda ta predstavlja nedostopno trdnjavo, kamor navadni zemljani sploh i ne morejo. Res je le to, da sta nedavno , pobegnili iz samostana dve gojenki, kar ! pa ni v nobeni zvezi z orgijami duhov. Pobožno poljsko javnost je zelo razburilo senzacionalno odkritje ruskega dopisnika _ X Tutankamncrva krema. Po daljšem pre« stanku so začeli zopet raziskovati Tutan« kamnovo grobnico. Kakor poročajo listi, prihajajo neprenehoma r.a nove stva-' v naši moderni dobi nimajo primere, 'i so našli nedavno v grobnici posodo za mo, ki je prekrasno izdelana. Ima obliko valja, pokrov je okrašen z odpočivajočim se levom, noge posode so narejene iz glav ujetnikov sredozemskega tipa. Na stenah je prizor, ki kaže naskok levov proti bikom in pse, ki se ženejo za antilopami, gazelami in zajci. V posodici je ohranjena krema, le je še sedaj po 3300 letih mehk« in prijetnj dišeča. Krema je sedaj v rokah strokovnj« ka dr. Al. Scotta, ki jo analizira. X Kje se piše največ pisem za i nožem, stvo? Na prvem mest-j stoje seveda Zedir,ja ne države severoameriške s 725 milijoni pj, sem na leto. Na drugem mestu je Anglij, s 490 in na tretjem Nemčija s 450 milijoni Potem pride Francija, ki pošilja po 300 mili, jonov pisem na leto v inozemstvo, Japonska 225, Belgija 140 in Italija 130. Pred vojn« je bilo razmerje nekoliko drugačno. Takrat je bila na prvem mestu seveda tudi Ameii, ka, ki pa je zadnja leta pred svetovnim kla. njem pisala po 900 milijonov pisem v ino, zemstvo. Na drugem mestu je bila Nemčijj z 800, potem Anglija s 560, Francija s ISJ in Japotiska z SO milijoni. NT.»ibolj ie naza, dovala Nemčija, ki so jo zavezniki tako te, meljito oklestili. Danes prida na leto ij glavo po 7 inozemskih pisem. Vendar korespondenca z inozemstvom stalno dvioj in bo, kakor vse kaže, prav kmalu preko sila Anglijo. FaiziHkati nsšifa vinarskih portevnih znamk Mnogo manj nevarni kot ponarejene 15-in 20-K-znamke so falzifikatl ljubljanskih portovnih znamk, ker ji je bilo tiskanih le okroglo 600 serij po 5, 10, 20 in 50 vinarjev, 15- in 20-K falziiikatov s ponarejenimi po-Izkusnimi tiski vred pa okrog 10.000 komadov. Te 15+20 K poskusne tiske razen drugih še seda) pošilja v Slovenijo tudi dunajska tvrdka »Universum«, ki jih je od ponarejevalcev zamenjala za čez tri in pol milijona avstrijskih kron vredne druge znamke. Tvrdka prav dobro ve, kaj prodaja, saj je radi njih imela opraviti kot priča s sod-nijo, pa je še vedno tako predrzna, da jih »ponuja kot I. poizkusne tiske«, torej poskusne I. plošče. Razen tega pozna firma gospoda, kateremu jih je poslala, osebno kot enega naših največjih zbiralcev in kot gmotno najboljše potprtega trgovca, pa zato z vso gotovostjo upamo, da bo ta gospod že znal najti pota tja, kjer bodo >Universum« naučili reelnega trgovanja. Za kakšne »strokovnjake« nas smatrajo na Dunaju, najlepše dokazuje ta ponesrečeni poizkus s celim blokom 16 komadov (torej cela ponarejena pola!) 15 K dvoti-ska sivkasto vijoličaste barve 20 K znamk na sivkastem papirju ravno po objavi dr. Petričevega opisa teh falzifikatov v zagrebškem »Filatelisti« in mojega v 136. številki »Jutra«. Manj nevarni pa so falziffkati vinarskih portovnih znamk ljubljanske Izdaje tudi zato, ker se prav lahko ločijo od pristnih. Ponarejevalec Je prenesel s pristnega kamna s poizkusi za nameravane portovne znamke po 5, 10, 20, 30, 50 in 100 vinarjev, seveda le vrednosti po 5, 10, 20 in 50 vinarjev, katere je tudi Izdala poštna direkcija ljubljanska, tako da Je bilo na ponarejenem kanmu po ena vrsta s šestimi znamkami vsake vrednosti. Pristne znamke pa so se tiskale le v vrstah po pet in deset znamk. Padevetove portovne znamke torej niso tiskane s pristnim kamnom in zato niso ponovni tiski, temveč falzifikati, ki za zbiralca nimajo nobene vrednosti. Ponarejevalec Je poizkušal falzificlrat! tudi kronske vrednosti portovnih znamk. Ker ni našel kamna s temi znamkami, Je izbrisal z vinarske znamke vrednostno številko ter Jo skuša! nadomestiti z 1 krono, oziroma s 5 in 10 kronami, kar pa se mu ni dobro posrečilo, tako da je napravil le nekaj poizkusnih tiskov kronskih znamk, ki so pa bolj podobni kronskim vrednostim portovnih znamk dunajske izdaje. TI poizkusi falzifikatov pa že radi skrajno malega števila ne predstavljajo za zbiralca nikake nevarnosti, zato tudi natančnejši opis ni potreben. Pri prenosu s pristnega kamna se je slika znamke v marsičem Izpremenila, tako da lahko tudi zbiralec, ki ima samo eno znamko v rokah, loči pristno znamko od po-npreiene. Napis »DRŽAVA SHS ZlpsaBa CXCie sestavlien na pristnih znamkah iz enakomernih in debelih belih črt, na ponarejenih pa iz tankih črt različne debelosti, ki so pri krajih večkrat zalite z barvo. Drugega, vsem štirim vrednostim skupnega znaka se mi nI posrečilo odkriti, pač pa sem našel znamenje za vrednosti po 5 in 10 vinarjev. Pri pristni 5-vinarski znamki je črka »2« v besedi »DRŽAVA« sestavljena iz enako- merno debelih ravnih črt in ima zaokrože-J no strešico -U" ,pri ponarejeni pa je zgo nja črta te črke zlomljena, na prvi znamk' je strešica nevidna, na ostalih petih pa je nespretno sestavljena iz dveh ravnih, ne enakih črtic -- ,kl tvorita kot Značilno Je pri falzifikatih tudi cirilska črka S ki ima mesto srednje spodnje črte vedno le malo, komaj vidno pikico. Razen teh zna-j kov imajo falzifikatl še več drugih retuš. Pri pristni 10-vinarskI znamki Je črka »2. enaka oni pri 5-vinarskl znamki, torej s ss mirni ravnimi črtami, pri falzifikatih ima pa ta črka spodnje koleno zlomljeno in top Drugih popravkov torej ni potrebno navijati, opozoriti pa moram, da Ima tudi pr! falzifikatih črka 2K celo srednjo spodnjo črtico kot pri pristnih znamkah. Pri drugih dveh vrednostih, torej znamkah po 20 in 50 vinarjev, se je pa pre nos tako posrečil, da mi nI mogoče navesti vsem šesdm ponarejenim znamkam skupne napake, po kateri bi jih lahko tudi začetnik ločil od pristnih. Posamezne znamke Imajo sicer male retuše, katerim pa Je mogoJe najti podobne tudi na pristnih znamkah in bi se lahko dogodil slučaj, da bi kdo pristno znamko smatral za ponarejeno. To pa se najbrže ne bo pripetilo, ker se falzifikatl prodajajo le v serijah vseh štirih vrednosti in ker se na prvi pogled ločijo od pristnih po papirju In barvi. Kakor Je splošno znano, so bile portovne znamke ljubljanske Izdale tiskane le na dveh različnih papirjih in sicer najpreje na močnem in gladkem, popolnoma belem papirju, kot n. pr. prve litograflrane frankov-ne znamke po 5, 10 hi 25 vinarjev ter vse litograflrane znamke po 40 vinarjev, pozneje pa na tankem, hrapavem papirju kot vse litograflrane 3-vInarske frankovne znamke. Ta drugI papir pri spoznanju falzifikatov sploh ne pride v poštev, ker ga s pa-pirjem falzifikatov nI mogoče zamenjati. Papir, na katerem so tiskane ponarejene znamke, Je ali rjavkast, recimo umazan, ali pa siv In znatno tanjšl od debelega, čisto belega papirja pristnih znamk, tako da Je zamenjava tudi za začetnika izključena. Razen tega so bile vse znamke na tem debelem, čisto belem papirju tiskane v č;sth in Jasnih barvah in sicer Je bila barva najprej živorožnata kot so maline, pozneje pa žlvordeča, kateri Je bilo primešano tnalo rmene barve, a rjavkasti odtenki barve teh znamk niso ponarejeni. Kakor Je barva pristnih znamk jasna in čista, tako Je barva falzifikatov motna ln kalna, anilinsko rožnata In opekasta ter kot pri portovnih znamkah dunajske izdaje bolj protena in mrtva Falzifikatl so kakor originali zobčanl ll'i In rezani. Ker rezani originali na debelem papirju spadajo med naše največje redkosti in so vsi v rokah najboljših poznavalcev, naj začetnik vse rezane portovne znamke ljubljanske izdaje smatra za sumljive in na! Jih primerja z rabljenimi znamkami Iste vrste, enako naj pa seveda stori tudi z zo čanimi znamkami, pa bo prav lahko spoznal faizifikate, katere naj takoj z. navedbo firme, od katere jih je dobil, pošlje na ogled uredništvu, ki bo z vsem! sredstvi delalo na to, da sodni.ia popravi svojo napako, ki lo je storila s tem, da Je veliko večino 15- ia 20-kronsk:h kakor tudi portovnih falzifika tov vrnila trgovcem ali jih jim pa celo nI zaplenila, da še danes sleparijo lahkoverne filateliste. Ante Gaber. majo več zanesljivega vesla, ki so ga v manj racionalističnih dobah nudila religiozna verovanja To je globoko opažena resnica, ki pa kakor vse druge pokaže le eno izmed neštetih zaznatnih komponent. Samomori rastejo paralelno z brezverstvom, ker za sedaj ne more nič drugega umiriti človekovih poza-vestnih potreb, nič drugega ne more slabiča — in slabiči imaio večino v človeštvu — tolažiti v viharjih življenja ter dajat: nasvetov v kompliciranih za-pletljajih, v »vrtincih duše», ki jih nujno prinaša tok življenja. Vendar pa se ubi-iajo tudi ljudje, ki imajo resnično vero; ljudje, ki pred smrtjo molijo in trepetajo od strahu pred večnim sodnikom. So sile. ki so močnejše tod naših verovanj. nazorov in čustev; so imperativi, ki jih v usodnih trenutkih bolj slišimo kot glas vesti; kadar napoči ura žene mračna Neznanost človeka h koncu kakor krvnik svojo žrtev. Drhti od strahu in obupa, na vendar gre. če je tisti X v duši silnejši od oameti in vere. Nekoč so mu pravili satan, demon . . . Naš Cankar je nekje zapisal, da bi bilo strahotno pogledati, kako ljudje, ki gredo nasmehliani in zadovoljni po ulicah, odkrivajo, ko so sami v tišini svoje sobe, samemu sebi bridke bolesti, peko- če očitke in neozdravljive notranje i ne. Kako se pač zrcali marsikateri čet dan zadovoljni obraz v ogledalu na steni? Koliko - skritih žaloiger se doga:3 pod masko vsakdanje brezbrižnosti? Koliko duš ječi na tihem, da jih čuje samo on, ki vse vidi in vse sliši! Skozi to tanko špranjo v človeški notranjosti. ki nam jo je pokazal Canka se razbere — jedva razbere — v mraku duše gnezdišče samomorov, zlo činov, strahotnih žaloiger, ki jih posameznik nc zna nikoli povedati, in če pripoveduje. ga ne razumemo, kakor da bi govoril človek z drugega sveta . . . • V rastočem številu samomorov je nemara tudi znak nekega kolektivnega propadanja. Propadanja katere civilizacije ali kulture. Sociologi trde, da je samomor kot pojav v masah nastopa pri primitivnih narodih šele tedaj, ko Je začela pnodirati vanie nova civilizacija. Zgodovinarji bi nam to bržkone lepo utemeljili. Ko si ie jela osvajati grško-azijska kultura, nadomeščujoč s svojimi kulti zdravega duha grške »zlate dobo. je jelo rasti tudi število samomorov. Nastopili so filozofi, ki so javno zagovarjali samomor. Tudi stoiki so bili mea njimi. Čim bolj se je kazala dekadenca časa tem raznmljivejši se Je zdel lju* »jutro* §t. 172 9 : Nedelja 26. ^IL 1925 = estvo mode Kaj se je zgodilo? Med najznamenitejše pariške modne prireditve spada tekma za Dianino na« grado, ki se vrši vsako poletje v Chan« ti!Iy. Letos so se vračale s te tekme nekatere modne vestalke tako prepla« Jene in presenečene, da bi človek mislil, da so komaj ušle kaki katastrofi. Kaj se je zgodilo? Na tekmi so se pojavili široki klobuki. Modni svet je bil ves iz sebe. Ni torej nobene pomoči, si je mi« slila marsikatera krasotica, ki je že imela zalogo letnih klobukov '/. ozkimi krajevci. Na to nepričakovano ofenzivo širokih klobukov ni nihče mislil in tako je bilo treba hočeš nočeš izpopolniti zalogo nakupljenih letnih klobukov vsaj z enim nadležnim novincem. Možje so godrnjali, žene protestirale, če ni šlo drugače tudi s solzami, rezultat je bil pa le ta. da je z malimi izjemami obve« ljala njihova. Široki klobuki so prišli na svoj račun. Prede jim sicer huda, ker se jim razni piskrčki in skodelice na žen« skih bubi«glavicah nočejo brez boja umakniti, ali čas stori svoje in ne« omejeni oblasti klobučkov z ozkimi kra« jevci ali pa celo brez njih bo menda kmalu odklenkalo. Pa bi še ne bila tolika nesreča, če bi imeli ti široki klobuki običajno obliko. Toda moda jih je tako prekrojila in deloma spačila, da prav za prav nimajo pravice preganjati onih drugih skrom« nejših, bolj okusnih in praktičnih brat« cev z ozkimi krajevci. Solnce je solnce, in če pripeka tako, kakor je pripekalo oni dan v Ameriki, kjer so cepali ljudje od vročine kakor muhe — kdo bi za« meril dami. ki je zlezla ood klobuk v obliki znamenite kranjske «rdeče ma» rele>. Taki so namreč nekateri široki klobuki in naj bo zamera ali pa ne. Ima« jo pa še drugo slabo lastnost, da vise preveč nazaj ali pa naprej. V obeh slu« čajih so nežni stvarci v večjo škodo nego korist, razen če odštejemo senco, ki jo delajo obrazu, in muhe, ki si pod tako «:rejto» gotovo ne upajo. Če visi preveč naprej zakrivajo ves obraz doli do podbradka, če pa se povešaio nazaj, je konec razgleda na oni del damskega telesa, ki mu pod pogojem, da je lepo zaokrožen in oblikovan — ne gre odre« kati, da ni zaneljiv. Oboje, tako obraz, kakor tilnik in zgornji del hrbta, od« nosno rame, igra pri lepi ženski zelo važno vlogo in zato bi bilo priporočati širokim klobukom večio obzirnost in več smisla za splošni blagor. To pa še ni vse. kar moramo v njiho« vem lastnem interesu očitati širokim klobukom. Vse bi bilo v redu in tudi ogrožanje efekta ženske lenote bi iim človek odpustil, če bi se šopiril na gla» vicah običajnih stvorov. Toda kot na« lašč so jih začele nositi baš tiste dame, ki dajejo modi ton ali ki vsaj žive v tej prijetni domišljiji. Vsak izgovor, da gre za navadno ekstravaganco, je torej zaman. Škoda, zares škoda, ker si je ženski svet preskrbel tako lepo, pa tudi drago zbirko onih petih chapeaux, o ka« terih so govorili, da bodo vladali letos neomejeno. Zdaj pa hajdi znova k mo« distki. Kakor vsaka capelina, je tudi le« tošnja v garnituri pravo posnemanje, odnosno obnavljanje cloche in trot« teura. Da so široki klobuki tudi primer« no okrašeni z rožami ali celimi zbirka« mi rastlin, ni treba še posebej omenjati. Samo ob sebi se tudi razume, da mora njih barva odgovarjati barvi obleke, kar naj si naše dame prav dobro za« pomnijo, da ne bo takih kričečih kon« trastov, kakor jih srečavamo zdaj vse polno. Nekaj o večernih oblekah Letošnja moda je prinesla marsikaj novega tud za večerne obleke. Lanska «vogue» broširanega blaga in lames je stopila znatno v ozadje. Nasprotno so pa letos zelo moderne za zvečer svilene čipke, muselin, georgette, china « krep, zlasti pa chin«chin. Opažati je tudi splošno zanimanje za efekt, ki ga do« seže dama s kontrastom med jopo in krilom, n. pr. da je jopa iz progaste svi« le, krilo pa z lepo plisiranega črnega tila tako, da nastane opozicija med ble« ščečim in motnim. Kar se tiče kroja, odnosno obsega večerne obleke, je letos znatno ohlapneiša, nego lani. Vendar pa ne sme biti krilo podobno balonu. Ob« leka mora biti narejena tako, da so ohranjene vse elegantne linije in vsak pregib damskega telesa. To doseže spretna šivilja s pomočjo trakov, ki spominjajo na obliko kri! ali cvetličnih listkov, dasi ni ves rob sestavljen iz takih trakov en forme, čijih širina se postopno veča. Zelo priljubljene so le« tos tudi pastelne barve in razne varija« cije. To velja zlasti za roza in njene degradacije, violetno in resasto. Te bar« ve konmorirajo z moarom, čigar zuna« njost je pa povsem drugačna. Dame, ki si pa ne morejo dovoliti tako dragega športa, najdejo v oblekah iz črnega ali belega moara nadomestilo elegance in okusa. Večerne obleke so dobile letos ne« pričakovano novost v obliki franž iz raznih korald, kristalov in niim podob« ne ropotije, pobarvane tako. da se uje« ma z obleko. Izgledajo kakor drobni dragulji komične oblike in ve'i'r>sti. Pri hoji opozarjajo mimoidoče na okusno večerno toaleto; ker neprestano žven« ketajo, kar je tudi glavni vzrok, da so tako priljubljene. Šerpa je postala za večerno obleko tako neobhodna, kakor je bila svoj čas vlečka. Šerpe so veči« noma vezane z zlatom in tako lahke, da so podobne morski peni. Tudi klasični kolje še ni prišel iz mode. Še večja fan« tazija je zavladala v modi uhanov. Tu je toliko kombinacij iz različnih rož ali živalskih glavic, posutih s kristalčki in drugimi steklenimi imitacijami, da da« me ne vedo, za katere uhane bi se od« ločile. K sreči moda v tem pogledu ni posebno stroga in nudi damam obširno polje kier lahko nride do popolne ve« Ijave njihov okus in zmisel za eleganco. Vročega poletja preprosia r ba iz desiniranega foularja. Lila krepdeschin toaleta, kombinirana iz temneje črtastim krep-deschinom Ultravioletna luč, koža in moda Po vseh evropskih morskih kopališčih. od Atlantika in Rokavskega preliva pa do sinjega Sredozemskega morja, je zagorelost lica, ali kakor jo Francozi imenujejo »teint brique« (barva opeke). letos spet velika moda. Niso pa še daleč za nami časi ko so se lepotice na žive in mrtve borile zoper zagorelost s pomočjo pajčolanov, širokokrainih klobukov, solnčnikov (ali bolje rečeno senčnikov), krem. pomad itd. Danes pa se blondinke in brinetke kosajo v tem. katera bo bolj zagorela, bolj začrnela. Stvar gre naglo: v treh do štirih dneh so novo došle že kolikor toliko »dohitele« svoje družice, ki si že nekaj tednov palijo svoje obraze na žgočem solncu. Ko se pa vrnejo z dopusta ali počitnic domov, pa tudi ne tra.ia dolgo, da solnčna barva izgine in se spet pokaže stari beli, mlečni ali biserni obrazek. In to naše lepotice dobro vedo. ka ii i strašno bi bilo, če bi hodile pozimi na ples črne kot zamorke . . . Vprašanje je. na kak način dobi koža to novo barvo, izza katere se tem lepše svetijo beli zobje in bistre oči. Eden vzrokov potemnitve kože je brezdvom-no solnčna vročina, čeprav koža tudi potemni skoraj ravno tako močno ob oblačnem vremenu. Toda morski zrak. prenasičen s soljo, jodom in ozonom, igra tudi svojo vlogo. Glavni faktor rti tem pa ie luč. Človeška koža je nanreč občutljiva za luč. kot na primer, seveda v mnogo večii meri. fotografski papir. Toda ni enako občutljiva za vse svetlobne žarke. Najbolj vpliva nanjo neka vrsta žarkov, ki jih naše oko ne more doznati: to so ultravioletni žarki. Znano je. da vsebujeta violetna in ultravioletna luč vsled visoke frekvence in kratke valovne dolžine veliko kemično energijo Ta se tembolj veča, čim krajši so valovi, in vpliva uničevalno na žive tkanine. Prav;mo z znan- dem prostovoljni odhod iz življenja, kakor so se vedno manj čudili umoru. Propadanje ima nudi še več dokazov. Vsako propadanje civilizacije znači trpadek morale, ki je konvencijonalen Lzraz civilizacije. Tako se nam zdi tudi 'samomorilska filozofija«, ki se ie pojavila v teoriji in praksi pri rimskih stoikih, psihološko umljiv upadek morale. Ob nastopu nove — krščanske — civilizacije so se »vrhunci® stare civilizacije rušili sami od sebe, kakor so se polagoma podirala tla pod njimi. Nemara se je ta simotom pojavil tudi v naši dobi kot eden izmed znanilcev bližajoče se propasti stare civilizacije . . . Vendar pa je težko napraviti diagnozo o družabnih boleznih. Gumplowicz je v svoji »Sociialni filozofiji® zagovarjal samomor. Pravi, da ni nič napačnega, če človek sledi notranjemu klicu, s katerim ga priroda vabi nazaj v svoje naročje, zakai ljudi kljub temu ne bo premalo. Znano je. da je Oump!owicz bil tudi pri sebi dosleden: Ko mu je življenje postalo nadležno, je storil z ženo vred samomor. Tako so delali tudi pozni stoiki. Vendar pa samomora ni moči zagovarjati, ker je zlo za posameznike in za celote. Le eno je treba: samomor razumeti. V tem je vse. Za ljudi, ki bi hoteli preliti morje s školikino lupino, je tudi to greh; za nas, ki se pripogibljemo pred skrivnostjo življenja in človeške duše, pa je to dolžnost. Kajti brez razumevanja in modrega odpuščanja ne bo zlo nikoli premagano. B. Borko. J. Suchy: risu V predmestju patriarhaličnega kraja je stanoval star možakar, vulgo Furmanov Lukec, tako imenovan, ker je v svojih boljših dneh bil voznik. Živel ali pravzaprav životaril je kakor je zna! in mogel. Zlobni jeziki so mu sicer podtikali, da prisostvuje črnim mašam, ki se ob polnoči vrše na Žalah in da zna napraviti pravilni ris, v katerega da «pa-na» hudiča. No, pa to so bila zgolj spod-tikanja, zakaj če bi Furmanov Luka znal panati hudobca, bi gotovo ne živel zgolj od krompirja in mlečne kaše. Pa najsibo kakor hoče, možakar je slovel kot skopuh, živel je v pritlični hiši sam samcat, ni pustil žive duše do sebe; vrata so bila vedno zaprta. Če je izstopil, je vrata zaklenil s ključem in z zapahom; okna so bila itak zamrežena. Kaj čuda, če so ljudje ugibali to in ono. stvenim izrazom, da ie ablotična. to se ! pravi: nasprotna življenju. Na ta nacri se da razlagati njena desinfektna in mikrobe uničujoča moč, ki jo uporabljamo pri steriliziranju organskih tekočin, pri cepljenju sumljivih ran in celo pri čiščenju krvi Vendar je pa treba z ultravidetno lučjo ravnati zelo previdno. Ce bi nam solnce pošiljalo samo vioietne in ultra-violetne žarke, bi bilo vsako življenje na naši zemlji izključeno. K sreči pa prihaja ta luč k nam v čisto majhnih količinah, kajti glavni del zadrži na potu do nas zemeljsko ozračje. Malenkost pa. ki prodre preko debele zračne plasti do nas, je tembolj učinkovita. čim čistejši je zrak. Zato koža tako naglo potemni ob morskem obrežju in visoko v gorah. Poskusi so pokazali, da vpliv teh žarkov ne sega globoko in ne gre preko površnih plasti kože: obe prvi de-setinki milimetra kože vsrkate 99 odstotkov razvite energije. Toda to že zadostuje za vpliv na lasne krvne posodice, in človek ga pri močnem solncu neprijetno občuti. Ženska koketnost si je nevede prisvojila kemični vpliv ultravbletnih žarkov; koža na ta način na površju za- , mre in ponavadi pozneje v obliki luskin odpade, pod njo pa zraste nova, mlada koža, na bolj zdrav način, ko če bi se mazali ne vem s kako priznanim lepotičnim sredstvom, kremo ali tinkturo. _ Modne kresnice Vse je vezeno in poslikano. Kakor so ročne torbice iz slikanega usnja, taki so tudi najnovejši čevlji. Sprednji del čeveljčka je iz rdečega laka, zadnji del in podpetnik iz zeleno-vijoličasrto pisanega saffian-usnja. Čisto belih oblek ni. Vselej je na njih kaj modrega, zelenega, rdečega ali rme-nega. Monogram se je zepet pojavil na oblekah. • Toalete iz svilenih tančic zahtevajo perilo vjemajočih se barv. postavim: pod nežnolila obleko se nosi vijoličasta kombineža. * Do sedaj so imeli volneni plašči svileno podlogo, odslej imajo svileni plašči volneno podlogo. Pod volnenim plaščem se je nosila svilena obleka, pod svilenim plaščem se nosi volnena obleka. vjemajoča se z barvo plaščeve podloge. Lahek volnen ansambl s slikano borduro Nekega dne je v loteriji zadel ambo-solo — 21 fl. so mu odšteli na roke. V hipni duševi zablodi, ka-li. je zašel v predmestno krčmo pri »frakelju«. Tam si je moral privoščiti že nekaj frake-ljev «ta hudega«, zakaj ko so vstopili drugi gostje, so se čudom čudili, da je nedostopni Luka tako židane volje. Med posetniki pa je bil znan purenr in hudomušnež prve vrste. Hutažev Drej-če po imenu. Drejče prisede h Lukovi mizi in počne se razgovor, ki se je polagoma razvnel do glasne govorice. »Permaruha de.» je vpil Luka. dočim se je Drejče le nekako smehljal, kar je prvega privedlo skoraj do besnosti. »Greva stavit.« je vpil Luka. In stavila sta. Hutažev Drejče je bil. kakor že rečeno, hudomušnež in obenem nevernik. Ko je Luka spodtikajočih se nog zapustil krčmo, se je Dreiče urnih korakov napotil do druzega mestnega »špecija-lista«, Klicabirtovega hlapca Jerneja. Le-ta je bil babjeveren, da mu ni bilo para. Verjel bi vse in strah ter zona sta ga spreletavala. ko mu ie Dre>če začel pripovedovati, da namerava Furmanov Lukec drevi na Žalah stopiti v ris. Hlapec Jernej je bil uboga para. Večno robotanje za malo plačo, ki mu je jedva zadostovala za žvečilni tobak, ga je storilo dostopnega vsem zunanjim vpli- Zapestnico daruje kaj rada dama dobremu prijatelju. Menda kot simbol tajne vezi, ki se lahko kakor verižica po volji odpne, zvije v klopčiček, ali se razdeli na členke in ne odbija kakor monotono okrogel prstan, simbol brez-končnosti. Moška zapestnica je pripro-sto členasta, prav tanka zlata verižica, !1j_-j-U — -. __'_-".—' T^ZVJZL'-- "TT ™rl I vom. Ni čuda, če je sprejel Drejčevo povabilo, da prisostvuje pri kopanju zaklada in pananju hudobca na Žalah. Dogovorila sta se, da se ob poldvanajsti uri skunno napotila na Žale. kjer iu pri pokopališčnih vratih pričakuje Furmanov Luka. Drejče si ie mencal roke razposajenosti in diabolična misel mu je zdajci švignila v možgane. Stopil je do svojih prijateljev, katerim je zadevo pojasnil. proseč jih. da mu v stvari stoje ob strani. Noč je legla na zemljo, črna kakor peklo, semintja so švigali bliski v daljavi in šumeio je v vejevju, da je bilo kar groza človeka. Ko je na Šutni od-: bila poldvanajsta ura, sta korakala v j črne plašče zavita človeka po strmi i poti na Žale. Bila sta Drejče in Klica-birtov Jernejček. Oprezno sta hodila, gledala sedaj na desno, sedaj na levo, j da-li ju nikdo ne vidi. Pred vratmi pokopališča ju je že pričakoval Furmanov Lukec. Sedli so na stopnišče pred pokopališčem ter se tiho pomenkovali o uspehu risa. Ko je na Žalah odbila tri-četrt na dvanajsto, je trojica vstopila na britof. Sredi britofa stoji še danes velik križ in tu se križajo štiri pota po razsežni poljani mrtvih. Tja so stopili, i Čim se je začul prvi udarec zvona, ki Proč z vsemi ponarejenima! Za hitro in sigurno delovanje jamčijo samo prave Aspirin - tablete Pul-te ca munaj. kjer ie bila celih S mesecev v zaporu. Masan kova soproga pa ie ostala v Pragi, kjer je bila seveda ves čas pod najstrožjim policijskim nadzorstvom. Oktobra ieta 1918. je zasiiaJa svoboda slovanskim narodom. Poražene so bile armade centralnih sil. in cesar Karel, ki je videl propad svojega cesarstva, se je obrnil na Wilsona s prošnjo, da se sklene mir. Masarvk je s češkoslovaškim svetom sklenil, da proglasi samostojno češkoslovaško republiko, kar se ie tudi zgodilo dne 18. oktobra v Was-hingtonu. Isto je storil brez vzajemnega dogovora tudi Narodni odbor v Pragi. To je bil pač najboljši dokaz, da se Cehi in Slovaki, verni duhu svojega naroda, bili iste misli in iste vere tudi x najstrašnejših časih svetovne revolucije. Kor.stituanta se je sestala v Pragi dne 14. decembra leta 1918. Ob tej priliki so bili vrženi Habsburžani s češkega prestola in Masaryk je bil izvoljen za prvega predsednika republike. Manifestacije češkoslovaškega naroda so bile za Masaryka ogromne. Dne 22. decembra 1918. je Masaryk na Hradčanih prečital svoj prvi progias narodu, v katerem je obračunal s preteklostjo in naznanil svoj program za bodočnost. _ Zapuščina Dostojevskega Rusko časopisje prinaša senzacionalno vest, da so na Kavkazu po čudnem naključju odkrili veliko književno zapuščino Dostojevskega. V zapuščini se nahaja 22 do sedaj neobjavljenih del, mnogo pisem, ki jih je Dostojevskij pisal svojim prijateljem, in dnevnik, ki ga je pisatelj začel pisati tik pred svojo smrtjo. V tem dnevniku so tudi zanimivi podatki o najznamenitejših ljudeh njegove dobe. Dnevnik pesnikov odkriva tudi pesnikovo duševno življenje. Vso literarno zapuščino je deponiral sam pisatelj v zabojih, ki so se nahajali prvotno v podzemlju neke moskovske in petro-grajske banke. Ključe teh zabojev je hranil pisatelj sam. Po smrti je ključe dobila žena Ana Grigorjeva Dostojev-skaja ,ki je ostala nekaj časa v Petrogradu, nato pa se za stalno preselila na Kavkaz, kjer je umrla leta 1918. O tej zapuščini vdova ni nikomur ničesar poročala in zato je po njeni smrti nastopila verjetna domneva, da so se rokopisi izgubili. Vsa pregledovanja oblasti in sorodnikov so ostala brezuspešna. Toda kmalu po smrti soproge Dostojevskega je dobil pisatelj Petrovskij, raziskovalec literarnih del Dostojevskega pisma, v katerem mu nekdo proti mastni odškodnini nudi izgubljene rokopise. Pisec je naglašal v pismu, da se je osebno udeležil napada na neko kavkaško banko in da je oo tej priliki odnesel tudi nekaj velikih zabojev, v katerih je pozneje na veliko začudenje opazil, da se v njih nahajajo še neobjavljeni spisi Dostojevskega. Petrovskij je zadevo javil takoj policiji, a vsa poizvedovanja so ostala zaman. Sedaj pa so po čudnem naključju našli to literarno zapuščino na posestvu neke gru-zijske rodbine. Rodbina je izjavila, da ji je dal zaboje v shrambo neznani človek, izjavljajoč, da bo v kratkem prišel sam po svoje stvari. Ko človeka do dogovorjenega roka ni bilo, so odprli zaboje in našli v njih dragoceno vsebino. Vlada je odredila, da se rokopisi odpošljejo v moskovski muzej, kjer jih bodo pregledali in objavili. Kongres bolgarskih rezervnih častnikov Minulo nedeljo se je vršil v Varni VIL kongres bolgarskih rezervnih častnikov. Kongres je otvoril rezervni general Vazov z značilnim govorom, ki priča, kakšno stališče zavzemajo bolgarski rezervni častniki napram dogodkom v državi. Vazov je izvajal: »Bojni tovariši! Današnji kongres se je zbral v času, ko še ni utihnil odmev zločinskega atentata v katedrali Sv. Nedelje. Kongres je sklican v trenotku, ko bolj-ševiško-zemljoradniška zarota še ni zatrta. Ta zarota je hotela napraviti križ čez politično svobodo Bolgarije. Zato sem prepričan, da posveti kongres vse svoje sile skrbi za usodo države. Kot svobodni državljani se vprašujete, zakaj vlada v Bo'gariji. kjer je dana vsakemu možnost, da si pridobi dovolj gmotnih sredstev za obstanek, duh neprestanih nemirov in izgredov. Zakaj daje naše učiteljstvo iz svojih krogov voditelje raznih band, zakaj se mladina pridružuje revolucionarjem? Vzrokov je več. Toda najvažnejši je nedvomno demagoštvo. Demagoštvo ne pozna nobenih zaprek. Poleg tega so krive tudi naše šole, da je mladina tako pokvarjena. Te šole so nehale vzgajati mladino, one jo samo kvarijo. Častniki, ki se sicer ne vmešavajo v politiko, so že opetovano opozarjali me-rodajne kroge na te nezdrave razmere. Mi smo vedno naglašali, da so komunisti sovražniki države in domovine. Zato smo se začeli boriti proti njim. Ta borba se bo nadaljevala in naša zmaga je sigurna. Naša organizacija je izgubila pri atentatu 50 članov. Toda mi se žrtev ne bojimo. Nasprotno, prelita kri je še bolj strnila naše vrste. Ramo o brami z nami se bore tudi rezervni podčastniki. Ta organizacija je vedno pripravljena preliti svojo kri za narod. Bolgarski politiki naj se zavedajo, da lahko živi Bolgarija brez strank, stranke pa ne brez Bolgarije. Ko je bil izčrpan dnevni red kongresa, so odšli udeleženci na ulico, kjer so jih pričakovali člani podčastniške organizacije. Razvila se je po mestu povorka obeh organizacij, ki je odkorakala v cerkve, kjer se je vršila maša zadušnica za žrtvami svetonedeljskega atentata. Zadušnici so prisostvovali tudi člani vlade, izvzemši min. predsednika Cankova, ki se je začel zadnje čase izogibati javnih prireditev. Po zadušnici so priredili udeleženci kongresa manifestacijo po mestu. V povorki je korakalo nad 6000 manifestantov, ki so se posebno navduševali za vojnega ministra generala Vekova. Rusko kulturno delo v Sibiriji V Omsku, ki velja danes za kulturno središče Sibirije, se je nedavno ustanovila velika umetnostna galerija, katero nazivajo ruski časopisi »Sibirsko Tretja-kovsko Galerijo«. Otvoritev galerije se je izvršila na zelo svečan način. — Moskva je odstopila Omsku celo serijo umetniško zelo pomembnih del, zlasti takih, ki se nanašajo na prošlost Sibirije in na njeno zgodovinsko in socialno življenje. Dragocene darove .ie dobil muzej v Omsku od Ruskega državnega muzeja, Kleverja, Levitana Moskovskega, iz nekdanjega muzeja carja Aleksandra III. in iz številnih drugih privatnih kolekcij. Med raznimi slikami najdemo že sedaj v Omsku dela naslednjih umetnikov: Borisova. Musatova. Ajvazovskega. Be-nua, Grabarja. Dubovskega, Kleverja, Kustodijeva, Njestorova. Petrova in številnih drugih priznanih umetnikov. Muzej je dobil v dar tudi dragoceno zbirko italijanske majolike iz XVII. stoletja. dragocen francoski porcelan, porcelanske izdelke iz Anglije. Nemčije. Italije, Danske in Japonske, večinoma predmete iz XVIII. in XIX. stoletja. — Sibirsko domače prebivalstvo se za muzej zelo zanima. Mnogo sibirskih slikarjev in kiparjev je porabilo to priliko ter poslalo v Omsk na ogled svoja najnovejša dela. V ruski domači umetnosti prevladuje naziranje, da pomeni otvoritev muzeja v Omsku veliko pridobitev za pospeševanje civilizacije v tej deželi. Druga minfestacija kulturnega dela v Sibiriji je bila ustanovna skupščina Zveze proletarskih književnikov za sibirsko ozemlje. Udeležili so se je pisatelji, k: so se pridružili Zvezi proletarskih pisateljev v Rusiji. V sibirski odbor so bili med drugimi izvolejni: Klevenski, Tartibajev, Veličko, Tjestov in Ketova. Moskva je prepričana, da se bo kulturna propaganda v Sibiriji bogato obrestovala. _ Nova pesniška zvezda se je pojavila na Parnasu sovjetske poezije: to je A. Bez-imenskij, čegar poezije z naslovom »Kom-somolle« je izdal literarni tednik »Ruda no-vina.« Izdaja je bogato ilustrirana in ima celo note, ki opevajo »Zvezo komunistične mladine« (Komsomol), nado nove Rusije. Uvod je napisal »sam« Lev Trockij, ki zelo hvali pesniško individualnost novega poeta, češ da bo prekosil vse stare buržoaziiske pesnike. Poezija je zelo bojevita in op;va • rusko matku« — ru ko komunistično stran- ko, in njeno »bojevito deco«. komunistično mladino. V celem: v verze skovana para-fraza najbojevitejših govorov sodrug .v Ziirovjeva, Radka i. dr., polna sečnih psovk na bnržoazijske bandšte. Poljaki se v velikem številu selijo lz Nemčije v domovino. Te dni se je vrnil iz Nemčije na Poljsko prvi del Poljakov, ki so optirali za poljsko državljanstvo. V zadnjih dveh mesecih se je vrnilo že nad 5500 oseb, ki jih }e poljska vlada namestila začasno v provizoričnih stanovanjih. Tudi si poljska oblastva prizadevalo, da najdejo delo za svoje rojake, ki so se vrnili v domovino. Večina optantov bo naseljenih v obmejnih okrožjih, ki so nekdaj pripadali k Nemčiji. Strugi Volge In Dnjepra. Načrt za napeljavo strug Dnjepra in Volge v Azovsko morje je izgotovljen. Po načrtu se bo izliv Volge zvezal potom pomorskega kanala z Azovskim morjem. Ta kanal bo oprl pot parnikom za čas. ko Volga naraste, proti mestom Saratov, Samara in Nišnji Novgo-rod ter proti mestom Astrahan in Baku ter drugim pristaniščem Kaspiškega morja. — Vsled napeljave struge Dnjepra v Azovsko morje se bo parnikom odprla pomorska zveza proti Kijevu in še bolj daleč po reki navzgor. Ta dela bodo velikega pomena za prevozne cene žita in lesa. Ruski zrakoplovi za pobijanje kobilic. V Rusiji obstoja že od leta 1923 delniška družba za zračno plovbo z imenom »Dobrolet«. Družba je organizirala sledeče zračne zveze za pomike: Moskva-Nišnji Novgorod -Kazan, Moskva-I.jeningrad Omeniti je tudi, da je »Dobrolet« organizirala sistematično pobijanje škodljivih mrčes potom zrakoplovov. Tako uničujejo oddelki zrakoplovov na Kavkazu kobilice potom posebnega, v Rusiji izdelanega strupa. Uspeh te akcije Je baje prav dober. V resnici je bilo najdenih na vsak kvadratni meter zemlje, koder je bil natrošen omenjeni strup, po nad 400 poginulih kobilic. Anglež o Poljski. Zastopnik velike založniške firme v Londonu in sotrudnTk številnih londonskih časopisov Dud!ey Heath-cote, se je mtidH v zadnjem času na daljšem študijskem potovanju na Poljskem. V privatcfrr. rizsrovoru z varšavskimi m/v'-taTji je Dudley izjavil: »Poljska me je navdušila. kajti mi Ak!»ži srro imeli dotlei le malo stikov s Poljaki. Odslej bomo često posečali vašo državo, ki Je sicer lepa, a brez dvoma najdražja država v Evropi.« Huda vročina v Rusiji Rusko časopis; i poroča o strašni vročini, ki že nekaj dni vlada v vsej evropski Rusiji. Dnevna temperatura povprečno presera 40 stopinj Celzija v senci. V Ljeningradu je vročina raj-lujša m je zahtevala že mnogo človeških žrtev. Meteorološki zapiski kažejo, da tako hude vročine v Rusiji že ni bilo oii leta 1-310 Originalen motorni čoln Kateri šport je v sedanji vročini pač prijetnejši kot plavanje in pa veslanje? Toda veslanje ima končno vendar tudi svojo slabo plat: človek se pri njem utrudi, zlasti v vročini. In takrat si zaželi motornega čolna ali male jahte. Ostane pač navadno samo pri želji; zakaj redki so ljudje, ki si da~es morejo privoščiti motorni čoln. No, motorni čoln si lahko napraviš tudi sam z razmeroma majhnimi sredstvu Le oglej si našo sliko: ali te princip tega im- proviziranega motornega čolna ne spominja :ia hidrogliserja, ki smo ga v našem listu že lansko leto popisali? Skupnost med njim in med hidrogliserjem obstoji v zračnem propelerju, ki goni naš čoln. Ta propeler meri v premeru kakih 60 cm, goni pa ga majhen motor 1 konjske sile. Tako majhen motor ne more biti bogzna kako drag, in če se za stvar zanimaš, si boš kmalu prihranil toliko, da si ga lahko nabaviš. Kljub mali svoji sili pa Je vendar mogoče ž njim doseči razmeroma precejšnjo hitrost 10 km na uro. Na vodi je to že nekaj. Motor tehta slabih 12 kilogramov. Namestiš ga lahko na vsak čoln, ki ne tehta prazen več kot 200 kg, in v katerem ima prostora do 6 ljudi. Motor je tudi sicer skromen; na uro porabi jedva pol litra bencina. Ni-Ii to čudovito? Lahko pa si urediš, če hočeč, svojo barko tako, da jo žene vodni propeler. V tem slučaju seveda 1 konjska sila ne bo zadostovala, vzeti boš moral motor vsaj 2 in pol konjske sile. Ta motor je dražji in konzu-mira na uro 1 liter bencina. Z njim pa dosežeš večjo brzino. Lignicit je trdna snov, visokega vnetišča, Jako visoke kurilne vrednosti in uporaben tudi za metalurgične obrate. Jako uporaben ie za tvorbo generatorskega plina, in bi se dal uporabiti, ako bi se razširil naš avtomobilski promet brez bencina, jako dobro kot kurivo. Slednjič ima pa še prednost, da je jako cen, ker se ga prideluje iz lesnih odpadkov in trohnelega lesa. F. L. Y. Telelior Lignicit Tako naziva prof. dr. H. Strache na Dunaju kurivo, ki ga prireja Iz lesa. Pred krat-43 in 4. Goux (Bugatti) 11:44:11.6. kira Je predaval o svojih dobro uspelih poizkusih, ki jih je skupno z Inženjerjem Poličem napravil na dunajskem prelzkuševall-šču za kurilno in plinsko tehniko. Pri novem postopku združujeta tznaidi-telja prednosti ogljenlškega postopka (Mei-lerveriahren) in retortnega procesa. Oglje-nje se vrši v preduhu (šahtu) in poleg tega podvržejo produkt še nasičenju z vodikom tako, da doseže končno kurilno vrednost 9 tisoč kalorij. Ta produkt so nazvali iigni-cit, da s tem naznačijo njegovo provenijen-cc od lesa ia pa sorodnost z anthracitom. Izmed vseh človekovih čutov se najbolj iTorafcija vid. Zato je jako čudno, da tako dolgo nI bilo nikakega aparata, ki bi omogočal gledanje v daljavo, siično kakor telefon omogoča slišanje v daljavo. Takega aparata v obče uporabni obliki faktično tudi sedaj še ni. Dva človeka, oddaljena par sto kilometrov drug od drugega, se moreta pač pogovarjati, ne moreta se pa videU. Razumljivo je, da se je počela tehnika baviti s problemom, da bi omogočila gledanje na velike razdalje, t j. v daljave preko obzorja. Taka naprava, zvezana s telefonom, bi nam odvzela mnogo iela, bi promet zelo poenostavila in pocenila. Jasno ie, da je ceneje, ogledat; si v slučaju potrebe vozni red, borzna ali vremenska poročila, takorekoč po telefonu, kakor pa kupiti odgovarjajoče tiskovine. Po uspehih, ki so jih Američani dosegli zlasti v zadnjih dveh letih s telegrafiranjem fotografij, je upati, da se približujemo rešitvi problema gledanja v daljavo. Ta problem je brezdvomno bolj težaven nego vprašanje telefonije. Gre namreč za reprodukcijo svetlobnih valov, ki so — kaT je vsakomur znano — dosti manjši in krajši od zvočnih, ki jih proizvaja telefon. Razmerje med dolžinama je približno razmerje Aleksandrove ceste v Ljubljani z dolžino 1.5 cm. Tako majhne valove in tako kratke časovne intervale, kakor jih zahteva rsše oko, je mogoče reproducirati le s pomočjo električnega toka. Svetlobno energijo, ki nastopa v obliki luči na oddajni postaji, je treba tedaj Izpre-meniti v električno energijo ln na sprejemni postaji zopet v svetlobno. To se zgodi s pomočjo posebnega aparata, takozvar.ega oscilogrrfa. ki ga je izumil madžarski :n?e-njer Mihaly. Sliko, ki jo hočemo prenesti, moramo razdeliti na mnogo majhnih delov, približno tako, kakor sestavljajo pri tisku sliko pravzaprav le bolj aH manj gosto postavljene točke. Sliko proiecirarno torej na ploščo, sestavljeno iz samih majhnih gibljivih ogledal, Id sprejemajo svetlobo, jo preformirajo v močnejši ali šibkejši tok, ki naklanja na Sprejemni postaji ogledalca zopet na enak način. Oscilacija ali nihanje je " obeh .isei-lografih seveda jako hitra, po izjavah Sie-mensa, izumitelja oscilografa, in inž. Miha-lyja v nemških strokovnih revijah, preko 20,000 nihajev na sekundo. Za reprodukcija slike na drugi postaji bi bilo tTeba seveda toliko žic. kolikor je na oscilografu ogledale. Teh je pa precej, kajti vsako je le en kvadratni milimeter veliko. Teh ovir bi ne bMo mogoče premagati, da nam ne bi prišla narava šara na pomoč. Človeško oko ima namreč to lastnost, da obdrži svetlobne vtise približno za čas 0.1 sekunde, četudi so bili vtisi v resnici mnogo krajši. Da je temu res tako. se vsakdo lahko prepriča pri nevihti, ko vidimo namesto ene same iskre v blisku, ki traja par tisočink sekunde, cel svetel pramen, ali pa v kinematografu ko vidimo mesto mnigj različnih slik povrsti le gibajoče se podobe. To «!enobo» očesa izrabljamo na način, da ne telegrafiramo vseh slik naenkrat, ampak sliko za sliko zaporedoma, seveda v zelo kratkih časovnih intervalih. Oscilograi na sprejemni postaj! dela okoli 20.000 nihajev na sekundo, opravi torej delo za 2000 takih malih ogledale. Naše oko se prevari, in slika, ki je zaporedno telegrafirana, se nam pokaže kot sporedna ta popolna. Aparat obstoji iz majhnega ogledala, aB pa cele vrste ogledale, pritrjenih na špiraU ali zanjki lz jako tanke platinove žice. Ta ši irala je v zvezi s poloma elcktromag.ieti, ki jo privlačujeta, ako gre skozi ovoje tok. Na ta način nastane oscilacija zrcalca. Zakaj vsakokrat, ko privleče tok žico, se Spirala iztegne. Ogledalo napravi majhen obrat, ko pa se tok prekine, se špirala ia z njo tudi zrcalce vzravna. Oscilirajočo sliko projiciramo na dlafrag-mo, za katero stoji selenova celica. Selčn je žveplu sorodna prvina, ki r.na lastnost, da prevaja električni tok laže, kadar je razsvetljen, ali z drugimi besedami, da razsvetljen stavlja toku manjši odpor. Ta selenova celica izpre-rrinja svetlobne vtis« v odgovarjajoče električne impulze, t. J. močnejši ali šibkejši tok. Tako nastale izpremembe toka so za te-legrafiranje po žici ali celo brez nje seveda mnogo prešibke. Zato ojačimo tok v vakuumskem ojačevalu ln ga potem naravnost odpošljemo, bodisi po žici ali pa v brezžično aparaturo. Na sprejemni postaji se vrši ves vroče* seveda v nasprotnem smislu. Ves aparat, ki se zove telehor, obstoja lz sprejemnega aparata, relesa t j. mikrohora, ki odgovarja približno mikrofonu pri telefonu. oh!oč-ii-ce, ki ga osvetljuje, oscflografa ta pa projekcijskega aparata, sličnega onemu v kinematografu. Mikrohor ni nič drugega kot oseflogral, ki ima 20—25.000 nihajev na sekundo. Nanj sveti obločnica z ozkim a jako intenzivnim žarkom. Dokler ni toka Iz oddajne postaje, odbija zrcalce oscilograia žarek v steno diafragme. Kakor hitro pa se magnetov* pola namagnetita vsled toka, se zgane ogle-dalce, vrže žarek skozi zarezo v diaJrag.ni na cilindrasto lečo, ki ga še bolj zgosti in ga usmeri na drugi oscilogra!, ki ima i onim na oddajni postaji istočasne nihaje. To se pravi, da napravita aparata v istem času isto število nihajev. Ta drugI oscitogrnf noče svetlobo skozi sistem leč aH prizem na šipo Iz mlečnega stekla, ali pa na platneno projekcijsko ploskev. S takim aparatom se je že posrečilo Mi-halyju, prenesti tudi brezžično podobe številk, geometričnih likov ln črk. Ako se stvaT razvija z Isto hitrostjo kakor hiezžična telefonija, bo kmalu mogoče, bodisi doma aH v kinematografu opazovati dogodke na Japonskem ali v Ameriki br« velikih stroškov ki brez nevarnosti. F. L. Y. Nove naprave na parno silo v Juinl Kaliforniji. Družba Southern California Edison Co. v Severni Ameriki preskrbuje že dane« skoraj celo zapadno obal Zedinjenih držav t električnim tokom. Pred kratkim pa je družba, kakor čitamo v listih, postavila v promet nove naprave, takozvane Long Beacli Steam Plant št. 2., ki produciraio 70.000 kilowattov ln so obenem največja parna naprava za proizvajanje energije na vse] za-padni ameriški obali. Dve velikanski parni turbini sta spojeni vsaka z enim trifaznim generatorjem izmeničnega toka, kojih vsak proizvaja po 35.000 kilowattov pri 11.000 voltov napetosti in 50 perijodah na sekundo. Poleg teh sta pripravljena za rezervo še po dva pomožna generatorja, vsak za 2800 ki-lowattov in 2300 voltov. Kot posebnost tudi za ameriške razmere naj omenimo, da Je družba Stone and Webster, Inc., ki j! je bila poverjena gradba naprav, Izvršila vse delo v manj kot desetih mesecih. Potniški parnik s turbo-elektrlčnlm pogonom. Matson Navigation Company Iz San Franclsca je dala zgraditi v ladjedelnici VVšKlams Cratrrp and Sons v Filatfelfiji potniški parnik s turbo-elektrlčnim pogonom, ki ga namerava porabiti za promet med San Franciscom in Honolulu. Ladja bo merila 176 metrov v dolžino ta 23.2 metra v širino ter bo obsegala 17.800 ton. Vozila bo s hitrostjo 21 vozlov na uro. Prostora bo imela nova ladja za 600 pomikov prvega razreda in za 250 mornarjev. — Turbo-elek-trlčnl pogon na ladjah se dosedaj najbrž n! preveč obnesel, ker ga razen na ameriških vojnih ladjah ln v posameznih slučajih na angleških ln japonskih tovornih ladjah niso še uporabljali. Menad je navedeni slučaj prvi, da so opremili večjo potniško ladjo s turbo-električnimi stroji. Da-11 Imajo ti stroji kako prednost pred parnimi, o tem so mnenja različna. Vsekako pa Je veliko vprašanje, če se bodo rentirale ladje s tur-bo-električnim pogonom tudi v slučaju, da bodo padle cene premogu In olju. Svetilnik za letala. Približno 10 km zapadno od Dijona križišča zračnih prog Pariz.Svica, Pariz-Italiia ln Pariz-Sredo-zemsko morje, stoji na gori Afrique, približno 650 metrov visoko, prvi svetilnik za letala, ki je bil te dm Izročen prometu. Naloga svetilnika Je, da kaže ponoči letalom pot. Na njem Je pritrjena velikanska dvo-žarna, vrteča se svetilka, ki Ima eno milijardo sveč svetlobne moči. Ob ja?nem vre-...-enu sveti luč 800 km daleč. Ker pa jt zemlja okrogla, ne moreš na to daljavo videti svet:lnika, pač pa ga uzreš z letala 2000 do 3000 metrov visoko. Orjaški žarek tega svetilnika sega do Lillea, Bruslja, Frankfurta, Milana, Arlesa, Angoulema, Angersa, Alenoona in Rouena. V primeri z letalskim svetilnikom so rrmrskl sveflniki pravcate leščerbe, tudi največji in najmočnejši. iške železnice Pomen nove železnice Včeraj sto vozila po novi železnici od Gračaca do Knina slovesna otvoritvena vlaka, prva vlaka, ki sta pripeljala iz Beograda in Zagreba direktno v Šibenik in Split. Vsaka nova železnica pomenja važen dogodek za narodno gospodarstvo, otvoritev zadnjega predela liške železnice pa po svojem pomenu daleč presega pomen otvoritve dragih železnic, kar smo jih dobili v Jugoslaviji. Saj veže z državo veliko in važno pokrajino, ki je bila do sedaj od nje ločena, pristopna le po kompliciranem drugem potu po morju. Zato pomenjata včerajšnji in današnji dan, ko se začenja reden železniški promet med severno Dalmacijo in ostalo državo, praznik za vso Jugoslavijo. Ponovno in obširno smo že tudi v »Jutru* razpravljali o gospodarskem pomenu nove železnice. Split in Šibenik imata vse naravne pogoje, da se raz-vijeta v močni gospodarski postojanki ob Jadranu, da postaneta živahni in važni morski pristanišči. Nista pa mogla z mrtve točke, ker sta bila skoro brez zaledja. Zvezana sta pač bila z normal-notirno železnico med seboj in s Kni-nom, Split še z ozkotirno železnico s Sinjem, a vse to je bilo daleko premalo. Sedaj so se jima odprla vrata v vso Srednjo Evropo, nastala je za nju možnost krepkega gospodarskega razmaha, ki prinese lahko sčasoma novega življenja tudi v vso severno Dalmacijo, danes eno naših najbednejših pokrajin. Tudi gospodarsko življenje je konservativno; ravna se po starih tradicijah, ki se ne dado preko noči spremeniti. Zato je naravno, da bo preorijentacija, ki jo omogoči in gotovo tudi prinese nova železnica, nastopala le polagoma. Preteklo bo morda še več let, predno se bo poznala. Storjen pa je najvažnejši in najnujnejši korak, drugo bo sledilo v naravnem razvoju. Pač pa se mora vpliv direktne železniške zveze že letos ali pa vsaj prihodnje leto pokazati v tujskem prometu, ki ie tudi izredno važna panoga dalmatinskega gospodarstva. Do sedaj v Split in v Šibenik nisi mogel drugače kakor po morju. Ne glede na to, da se mnogi ljudje še vedno strašijo morske vožnje, zlasti ponoči, je ta tudi mnogo da'jša in dolgotrajnejša, in zato tudi mnogo dražja od železniške. Samo en primer: potovanje iz Zagreba v Split je trajalo do sedaj 6 ur po železnici in nato 15 ur z ladjo; direkten brzovlak bo vozil iz Zagreba v Split že sedaj, ko še ne bo mogel razviti polne brzine, samo 13—14 ur. kasneje pa celo samo 10—11. Odpeljal bo iz Zagreba ob 7. zvečer in prispel v Split ob 8.45 zjutraj. In potovanje bo pri tem skoro za polovico cenejše in v toliko komodnejše, ker ne bo treba neprijetnega preseljevanja z vlaka na ladjo. Vse to bo gotovo silno poživelo tujski promet ne le v Splitu in Šibeniku, ampak tudi v ostali Dalmaciji. A tudi narodno-političnega pomena nove železniške zveze ne smemo prezreti. Kar je bila ormoška železnica za Prekmurje in Slovenijo, to je liška železnica za razmerje med Da'macijo in Jugoslavijo. Mnogo tesneje bo privezana odslej Dalmacija na ostalo domovino, mnogo živahnejši bodo osebni, kulturni in politični stiki. Bližje si bomo orišli in to bo v korist tako Dalmaciji kakor celi državi. Zato bodo veseli žvižgi prvih lokomotiv radostno odmevali širom Jugoslavije. Nekaj zgodovine V Avstro-Ogrski je spadala Dalmacija pod Avstrijo, ki je iz gospodarskih in političnih, zlasti pa tudi iz vojaških razlogov stremela za tem, da dobi tudi ž njo železniško zvezo. Po avstrijskem ozemlju je bilo to nemogoče, zvezi preko Hrvatske pa so se upirali Madžari, v katerih upravno kompetenco je spadala Hrvatska v prometnem oziru. Tako so ostala stremljenja dunajske vlade dolga leta brezuspešna. Šele 1. 1906. so Madžari za dragocene koncesije pristali na avstrijske predloge in tako je bila takrat sklenjena zveza z Dalmacijo potom dograditve prog Novo mesto — Karlovac in Ogulin — Knin. Kljub temu oa so Madžari delo še naprej ovirali, kjer so ga le mogli in tako so bile do izbruha vojne dogotovljene le proge Novo mesto — Bubnjarci — Karlovac in Ogulin — Plaški na liški železnici. Med vojno je delo zastajalo, ker je morala večina kvalificiranih delavcev oditi v vojaško službo. Nadomestili so jih z ruskimi in italijanskimi ujetniki, ki so bili seveda slabši. Tako je bil ves čas med vojno zgrajen samo drugi del proge, to je od Plaškega do Vrhovin; promet na tej progi je bil otvorjen 21. junija 1918. Ob prevratu je bilo delo za dobro leto prekinjeno, nato oa je bilo obnovljeno z vso energijo in že 23. marca 1920 je bil otvorjen tretji odsek Vr-hovine — Gospič, a dve leti kasneje, 15. junija 1922, četrti odsek Gospič — Gra-ČflC Tudi na dalmatinskem delu proge (Knin — Pribudid je delo napredovalo le počasi, tako da ga je bilo do prevrata izvršenega komaj polovica. Po prevratu je prišla italijanska okupacija in Italijani niso samo ustvarili dela, ampak tudi vse odnesli, kar se je le dalo. Po njihovem odhodu je bilo treba začeti skoraj znova. Pred prevratom so gradili vse dele Droge privatni podjetniki in sicer na hrvatskem ozemlju budlmpeštanska mad-žarsko-židovska tvrdka Schiffer, na dalmatinskem pa splitski tvrdki Samohrd & Lončarič in Matovšič & Šakič. Jugoslavija je hrvatski del proge dogradila v lastni režiji, dalmatinski del pa je prevzelo »Primorsko gradjevinsko poduze-če« v Splitu. Koliko je proga veljala, je danes nemogoče dognati, ker se nahajajo glavni podatki v budimpeštanskih arhivih, kar pa je izdala naša država, je tudi raztreseno po raznih budžetih in raznih re-sortih. _ Proga Cgulin-Split Proga se odcepi od glavne proge Zagreb — Sušak v Ogulinu. kjer vlak obrnejo kakor v Zidanem mostu ali na Jesenicah v smeri za Bohinj Že Ogulin sam leži zelo visoko, a liška proga se vzpenja še višje in pride do višine 871 metrov nad morjem, je torej najvišja normalnotirna železnica v naši državi. Najvišja točka železnice Zagreb—Sušak ie 816 m. Na dalmatinsko stran se spušča navzdol, sprva polagoma, a proti Splitu v največji dopustni strmini, 20 m na I km. Novozgrajena proga Gračac—Knin je dolga 63 km. cela proga Ogulin—Split pa 325 km. Razdalja Zagreb—Split znaša 434 km. Ljubljana—Split preko Kar-lovca 543 km in Beograd—Split 870 km. Proga od Zagreba do Ogulina je prvorazredna proga, za brzovlake in najtežje lokomotive, proga Ogulin—Gračac je sicer malo slabša, a tudi primerna za brzovlake. Nova proga Gračac—Knin je zopet zgrajena kot prvorazredna, a še seveda ni dovolj utrjena, da bi mogli brzovlaki voziti s polno hitrostjo. Proga od Knina do Splita je danes še lokalka; tudi brzovlaki bodo smeli vo- ziti po njej le z maksimalno hitrostjo 40—45 km na nro. Ker pa je podzidek kamenit ,bo treba izmenjati le tračnice in povečati kolodvore in tudi ta del proge bo poraben kot prvorazreden. Potem bo mogoče — upajo, da se bo to zgodilo že prihodnje leto — vozne čase vseh vlakov znatno skrajšati. Težak problem, ki ga je bilo treba rešiti, je preskrba z vodo, ki jo je ob vsej progi zelo malo. Madžari so zato vzporedno s progo začeli graditi tudi vodovod, ki seže danes od Ogulina do Zr-manje in dovaja vodo za postaje, za napajanje lokomotiv,a tudi za rabo ob železnici ležečih naselbin. Od Zrmanje do Knina je vode dovolj, težavno pa je na progi med Kninom in Splitom. Tako morajo n. pr. na postaji Perkovič-Sliv-no, kjer se odcepi železnica na Šibenik, polniti lokomotive z deževnico, a kadar te ni, vodo od daleč dovažati. Tu bo treba v doglednem času poskrbeti za remeduro. Na novo otvorjeni progi bo poleg začetne in končne postaje Gračaca in Knina še 7 postaj: Cerovac, Malovan, Zr-mania. Pribudič, Plavno, Pagjene in Stara Straža. Oddaljene so druga od druge 7—10 km. Na vsej progi od Ogulina do Splita je 52 postaj, od katerih pa stoji brzovlak samo na 13. Službeni naziv proge je Ogulin-Split; spada v območje zagrebške direkcije. Vlaki bodo imeli številke 800—899. Na novo zgrajeni progi, ki nudi mnogo interesantnih in lepih partij, je 7 večjih viaduktov; najdaljši med njimi je dolg okoli 300 m. Tunelov je 5. Promet na liški železnici Redni potniški promet se otvori na novi progi danes in to ne samo na delu Gračac-Knin, ampak na vsej železnici od Ogulina do Splita. Med Zagrebom in Splitom preko Ogulina vozita v vsako smer po en direkten brzi in potniški vlak, in sicer brzovlak a št 802 Zagreb-Split in 801 Spllt-Zagreb ter osebna vlaka št. »12 Zagreb-Split in 811 Split-Za-greb. Med Ogulinom in Splitom vozita mešana vlaka št. 833 in 8.30, med Grača-com in Kninom maniDulantna vlaka s notniškim prometom št. 864 in 863 in med Kninom in Splitom brza tovorna vlaka s potniškim prometom št, 942 in 841. Na progi Perkovič-Slivno-Šibenik vozijo trije pari potniških vlakov z zvezo na osebne vlake na glavni progi. Potovanje z brzim vlakom na novi progi je zelo olajšano s tem, ker obstoja ta vlak iz samih direktnih velikih vozov. Tako ima brzovlak po en direktni voz I., n. in III. razreda Ljubljana-Karlovac-Split, I. in II. razreda Beo?rad-Zagdeb-Split, I.. II. in II. razreda Pracra-Zagreb-Split, ter 1—2 voza iz Zagreba. Razen tega ima vlak spalnik med Zagrebom in Snlltom in jedilnik med Zagrebom in P' čkim. Vozovi vozijo seveda v obeh sr-- -reh. Ljubljanski direktni voz odhaja lz Ljubljane ob 13.20. Prihod v Karlovac ob 18.55, odhod iz Karlovca z brzim vlakom ob 20.04 in prihod v Split drugi dan dopoldne ob 8.45. Vožnja traja torej 19 ur. V nasprotni smeri odhaja direktni voz iz Splita zvečer ob 19.30, prihod v Karlovac drugo jutro ob 8.50, odhod iz Karlovca ob 9.07 in prihod v Ljubljano ob 14.40. V nasprotni smeri rabi torej tudi 19 ur. Direktni voz Beograd-Split odhaja iz Beograda zjutraj ob 7.40, prihod v Zagreb gl. kol. ob 17.45, odhod iz Zagreba ob 18.50. V nasprotni smeri prihod v Zagreb ob 9.50 dopcldne. odhod ob 12.10 in prihod v Beograd zvečer ob 22. Iz Beograda v Split traja torej vožnja s tem vozom 25, v nasprotni smeri na zaradi neugodne zveze v Zagrebu 26 ur. Praška direktna vozova (I. in II. ter III. razred) prihajata iz Prage preko Maribora in Zidanega mosta v Zagreb z dunajskim brzim vlakom ob 17.45, v Prago pa se vračata ob 11. Potniška vlaka št. 812 in 811 vozita direktno med Zagrebom in Splitom z zvezo v Karlovcu na vlak v in iz Ljubljane. Odhod iz Ljubljane ob 18.50. prihod v Split ob 16.26, v Šibenik ob 15.22. Odhod iz Splita ob 11.38. iz Šibenika ob V Dioklecijanovem carstvis Treba je početi s pripovedko, da se resnica, ohranjena do današnjih dni, lepše zaključi: Dioklecijan je bil otrok siromašnih roditeljev in zelo vdan razmišljanju. V mladosti ie bil reven pastir. Kot čuvar čred na paši pa je vrtal venomer eno misel: Kako postati car. Naključje je naneslo, da mu je modra žena povedala, kako se pride do prestola: treba je ubiti vepra in se polastiti oblasti. Dioklecijan sprva ni razumel, da gre v življenju čestokrat za simbole. Ubil je vepra. toda šele pozneje mu je prišlo na misel, da sta veper in Aper dve različni bitji, prvo žival, drugo človek. In tega je bilo treba končati, da se doseže čast carja. Nanesla pa je prilika, da je Diokleci-ian trčil tudi na pravega moža, iz česar rok je bilo treba iztrgati carstvo. Izkoristil je ugodnost in se je ustoličil. Vla-Jal je modro celih dvajset let, vzel je enes:a sovladarja in dva namestnika; in sovladar je moral priseči, da se bo po dveh desetletjih odpovedal prestolu. — Dioklecijan je držal besedo in storil je kot je obljubil, njegov tekmec pa se je izneveril in radi tega je prišlo do sporov in spopadov. Za svojega vladanja si je Dioklecijan zidal palačo, katero so gradili delavci celih 12 let. Leta 303. p. Kr. r. se je vselil vanjo in je preživel pod njenim krovom poslednjih osem let svojega življenja. Palača, katere ostanki so dobro vidni še danes, ima četverokotno podobo rimskega tabora (castrum). Zidovi palače so debeli. Okolo njih so stali mogočni stolpi, na štirih oglih pa štiri trdnjave. Sredi vsakega perimentalnega zidu so bila velika vrata: po številu jih je bilo četvero. V začetku 16. stoletja so dobila vsaka vrata svoje ime: ona, ki leže napram Solinu, so se zvala Zlata (porta aurea). ona v smeri proti vzhodu Srebrna (porta argentea), ona proti zapadu Železna (porta ferrea). ona proti jugu Medena (porta aenea). Prva tri vrata so imela v notranjo stran obrnjen vestibul. Danes je videti še ostanke dveh vrat, onih na severu in na zapadu. Dioklecijan je bil v teh prostorih takorekoč prostovoljno zaprt zadnjih osem let svojega življenja. Njegovo bivališče je imelo značaj trdnjave in s pročeljem na jugu je gledalo naravnost na morje, ki ie bilo tako odprto, da se ie mogel car Dioklecijan neopaženo kopati ali pa se voziti v čolnu. Zanimiva je notranjost Dioklecijanove domačije. Palača je bila razdeljena na dve polovici. Severni del je tvoril bivališče carjeve straže in služinčadi. Tu so bile tudi staje za živino. Južna polovica pa je obsegala Dioklecijanove prostore, preddvorje carskega mavzoleja ter hram. Od vestibula v carskem delu je do danes ostala ohranjena rotunda. Na desno vestibula je bila sprejemnica za goste, knjižnica. Dioklecijanova spalnica itd. Sobe za ženske (za Dioklecijanovo ženo Prisko in hčer Valerijo) pa so ostale vedno neobljudene. ker nista niti Dioklecijanova žena niti njegova hčerka smeli nikoli k možu in očetu. Nasledstveni spori za presto! so obe ženski odtrgali od vladarja. Danes se nahaja v prostorih Dioklecijanove palače polno hiš, ki so vzidane v zgodovinske ostanke carjeve trdnjave. Tu prebiva okoli 4000 duš v tesnih prostorih, kajti tudi v Splitu je stano- vanjska mizerija občutna in zelo velika. Splitčani imajo danes v mavzoleju svojo stolno cerkev. Lani je zgorela stara škofija, toda rekonstrukcija poškodovanega dela se je tako sijajno obnesla. da to opazi le vešče oko strokovnjaka. Notranjost cerkve hrani polno starinskih zanimivosti. Med drugim je videti umetnine iz lesa v benečanskem stilu, krasno prižnico in drugo. Zvonik cerkve, ki je bil zgrajen med 13. in 15. stoletjem, je bil popravljen 12.41. prihod v Ljubljano ob 10.28. Vožnja traja od Ljubljane do Splita torej 22 ur. v nasprotni smeri pa 23 ur. Zvezo s Splitom, oziroma Šibenikom imata tudi dolenjska vlaka št 1011 in 1018. Ta pa je slabša, ker vozi po novi progi med Ogulinom in Splitom le mešani vlak in traja zato vožnja okrog 26 ur. _ Ob liški progi do Splita Liška želegnica, ki se pri Ogtflinu odcepi od reške proge, se prične kmalu od postaje Plaški dalje vzpenjati navzgor ter preide razmeroma naglo že do Jasenice na obširno višavje, ki je znano pod imenom Lika. Potem gre preko Like po vsem obsegu do skrajnega juga in zasluži tedaj v polnem pomenu ime liške železnice. Lika se je po krivem smatrala kot pust kraški svet. Nasprotno sev. del Like je prav prijetna pokrajina. Tu se vrstijo prostrane ravnine in široke doline. pokrite z debelo plastjo prsti, porasle s travo ali v njivah. Vmes med njimi na vseh straneh gozdi, gosti, lepi gozdi .iglasti in bukovi, kamor pogledaš, povsod gozd. Kakor da si kje okrog Cerknice. To je nadaljevanje onih sitnih gozdov, ki pokrivajo znameniti Gorski kotar ; okrog Vrhovin in Rudopolja, sta glavni postaji za izlete na Plitvička jezera, je še vse v gozdih. Seveda, podnebje je precej gorsko; zime so mrzle in snežene in tudi poletja kljub bližini morja ne prevroča, svet leži namreč dokaj visoko, 700 do 800 m v nižjem ravnem uclu. Zato okrog Vrhovin ne uspeva več koruza, fižola se ne vidi, pšenica je slaba, in ostane le rž, oves, ječmen in krompir. Vrhovine so imenitna postaja, ker vodi odtod dobra, široka cesta na Plitvička jezera: do zgornjega jezera pri Le-skovcu je 16 km. Tu se vrši ves vozni promet do jezer; zato se baš sedaj postaja Vrhovine preimenuje v postajo »Plitvička jezera«. Vrhovine pa so hkrati postaja za skoro enako oddaljeni Oto-čac, poleg Gospiča največje središče Like. kjer imajo vrh tega večjo, po vojni povečano pivovarno, ki zalaga s pivom Liko. Mimo Otočca dalje vodi glavna cesta na Senj k morju, mimo Plit-vičkih jezer pa na Bihač. Govorilo in pisalo se je že o železnici, ki naj bi se zgradila med Senjem in Bihačem in bi stvorila iz Vrhovin važno križišče. Od Vrhovin dalje se svet polagoma spreminja v toliko, da se vidi tudi že golo kamenje, ki ga dotlej ni bilo videti nikjer ob progi. Množijo se tndi lijaste kraške doline. Ali vendar ostane še obilo gozda, osobito na brdih. Ga-čko polje, ob katerem vodi proga, je lepa zelena ravan, ki jo obdajajo gozdnati griči. Prj postaji Lešče zapusti proga Oač-ko polje, katerega pa se je držala ves čas samo ob robu. Preide preko skoro ravne planjave, pokrite z grmovjem in nizkim drevjem, na Perušičko polje, ki je dosti lepa in obdelana ravan. Grič! pa so tudi že goli ali celo skalovitl Vidi se po polju tudi koruza in fižol; top* leje je tod. Okrog Gospiča je široka, zelo prostrana ravan Liškega polja, preko katerega gre železnica. Ravan je pokriti na debelo s plastjo zemlje, na posameznih mestih gledajo iz humusa gole ska^ le. Velik del te ravnine je državna last. Človek se čudi, kako da ni ravan boljše poseljena in obdelana, obširni so kompleksi, kjer je le rdečkastorjavo resje, ki ga je tu izredno mnogo, in praprot. Južno od Gospiča se vidi velik gozd, menda borov, tu je bilo že pričelo umetno pogozdovanje. Na vsem zapadnem robu gleda iznad ravnine markantni visoki rob Veleblta, katerega vzhodna stran je vsa v temnih iglastih gozdih. Pri Gospiču. ki je sedež liške župani-je in je vsekakor najimenitnejši kraj Like, onazuješ lahko sledove madžarske politike. Madžari, ki so trasirali progo, so postavili kolodvor 2 km od mesta, tako da se voziš tik mimo mesta, a se viak ustavi šele, ko je oddaljen skoro pol ure hoda od njega. Ljudje se jezijo in pravijo, da so Madžari napravili to zato, da bi se blizu postaje začelo raz- med I. 1890. in 1908. Visok je šest nadstropij in pogled nanj je čaroben, od daleč prav tako, kakor iz bližine. Splitski patron je sv. Duja in njemu velja v stolnici posebna kapela v neki dulbini proti severu. Dioklecijanov sarkofag je po sodbi starinoslovcev ležal v palači še več sto let po njegovi smrti. Koncem 8. ali v začetku 9. stoletja pa je izginil. Mavzolej so stražile štiri ogromne sfinge, katere je dal pripeljati mogočni Dioklecijan iz Egipta. Ena je ohranjena še danes in leži ne daleč od krstilnice, ki je bila nekoč Jupitrov aH Eskulapov hram. Kamen za palačo je dal lomiti Dioklecijan na otoku Braču, stebre in sfinge pa so prinesli iz Egipta. Še danes vidna sfinga Izvira iz grobnice Egipčana Thotmesa III„ ki je Živel v 15. veku pred Kristom. Po Dioklecijanovi smrti je postala palača državna last. V njej so namestili tekstilno tvornico. v kateri so tkale ženske. Pozneje se je v teh prostorih oklical za kralja Dalmacije Julij Nepos. Konča! je leta 480. pod brutalno roko dveh dvorjanlkov: Ovidija in Viatorja. To je torej v kratkem nekoliko zgodovine Dioklecijanove palače. Leta 615. so Avari porušili Solin (Salona). Prebivalstvo se je v skrbi za lastno življenje umaknilo na bližnje otoke, pozneje pa se je vrnilo in ustanovilo mesto Split, ki se še danes ponaša s slavnimi ostanki carja Dioklecijana. «ju st. i72 12 Nedelja 26. VII. 1925 Vijatl novo mesto, kamor 6i lahko poslali svoje ljudi. Od Gospica do Medaka se razprostira še vedno široka ravan, potem pa se prične ožiti. Proga teče ves čas po zožujoči se dolini do Gračaca; poteka ves čas tik pod Velebitom, ki tvori baš v tem oddelku svoje najvišje vrhove. Zanimivo je, da teče železnica tu samo 16 do 18 km od morja, a vendar ni o bližini morja nikakih znakov. Gračac je bil od junija L 1922 pa doslej končna postaja liške železnice. To je sicer povsem neznaten krai, oddaljen po cesti od Knina 59 km. Okolica Gračaca je že močno kraška; obilo je že golične, ka-jnenite površine. Vendar je še mnogo grmičja, tudi gozd se vidi. Vsa z gozdom pokrita pa so vzhodna pobočja Ve-lebita, prav gor do vrhov se temni gozd. Toda še dalje proti jugu prevlada Kras popolnoma in sicer najnerodovitnejši kras, skalovit, gol, pust, kjer puščavsko sivino prekinja le tuintam redko, nizko grmičevje. Dolina se zožuje vedno bolj, vasi so redke in majhne. Tudi oblika hiš ise je spremenila; še v srednji Liki so vse visoke lesene hiše, z izredno strmimi, z deščicami kritimi strehami, tu pa so kakor povsod na Krasu zidane hiše z žlebičasto streho. Hiše so urejene še primitivno; v veži je ognjišče na tleh na sredi s kotlom. Pri Cerovcu se cesta prevali. Tu se hahajamo na prelazih med Liko, Zrma-noj in Uno. Prelazno ozemlje pa je razmeroma ugodno, razvodni grebeni niso Veliki in železnica prekorači razvodje brez večjih težav. Tu je Popina Velika in Popina Mala, tu se bo priključila na liško progo projektirana unska železnica, ki bo vod'!a ob Uni navzdol na Bi-hač. Ali ta teren je ves kamenit, najhujši, najsiromašnejši kras. Nenadoma se pokaže spodaj lepa, zelena dolina. To je dolina gornje Zrma-nje, ki prične kakor odsekano z velikim kotlom. Vse je zeleno v njej; tu so že vinogradi in prvo južno rastje. Človek začuti tu dih juga, začuti, da se bliža Jadranu, da smo v Dalmaciji. Ta prehod je zelo markanten. Toda okolica zelene doline je najhujši kras in kraška ostane pokrajina ves čas tja do Knina. Knin je prijazno mestece, ki sestoji pravzaprav samo iz ene ulice. Hiše so popolnoma opustošili, deloma dobesednega tipa: kamenite, visoke, pokrite s položno, skoro ravno streho, žlebičasto seveda. Okolica je precej prostorno Kninsko polje, zeleno in sveže, prijetna irazlika od kamenitega, popolnoma golega okvira, ki se dviga na vseh straneh. Tu je že jug v širokem razmahu, tu so doma poleg prvovrstnih vinogradov smokve in mandelji. Oljke pa ven-jdarle še ni, ta prične šele pri Labinu, ioni postaji, kjer železnica preide s Kra-!sa v Kaštelansko rivijero tik ob morju. Nad Kninom je starinski kninski grad, ki pa so ga Italijani za časa okupacije popolnoma opustošili, deloma bodesed-no razdejali. Tu je tudi znameniti muzej poleg frančiškanskega samostana, ki hrani dragocen materijal iz zgodnjega srednjega veka in je v temu pogledu, osobito kar se tiče narodne srednjeveške preteklosti, danes najboljši muzej v vsej naši kraljevini. V trdnjav-škem muzeju hranijo tri kipe. mladostna dela mojstra Meštroviča, ki jih je napravil, ko je bil še deček in se sploh še ni učil ničesar kiparstva. Fra Marun, kustos muzeja, hrani tudi mladostne pesmi Meštroviča, napisane v severno-dalmatinskem' narečju. Tu imajo tudi fotografije mojstrovega očeta, matere, sestre in brata. Te stvari hranijo z izrednim spoštovanjem. Iz Knina gre proga dalje na jug, po pokrajini, ki je bržkone najsiromašnejši in najnerodovitnejši del naše države. To je znamenita Zžgora. Nikjer idrevja, kaj šele gozda, nikjer zelenja; vse le kras, skala, višina. Vendar je treba povedati natančneje: večina pokrajine je taka, železnica pa gre po nizu ravnin, oziroma kraških polj tja do Drniša. Ta polja pa so zelena in plodna, kakor oaze v kameniti puščavi. Tu se vidi vzhodno od železnice pri Drniša vasica Otavica, rojstni kraj Meštrovičev. Zapadno od železnice se dviga siva, popolnoma kamenita Promi-na planina, v kateri se nahaja premog' tu so pri Siveriču premogovniki, žal, last italijanske družbe. Pri Perkoviču Se odcepi proga na Šibenik. Do Labina teče vlak po kraških poljih in goličavah. Tu pa se izvrši precej na hitro prehod k morju. Proga zavije proti vzhodu in pride v Kaštelansko rivijero, ki je eden najlepših delov Dalmacije. Pod golim, sivim Kozjakom se vleče lepo zeleno obrežje, ravno ali vsaj Ie prav malo nagnjeno, na njem pa krasni vinogradi in lični gaji, vmes smokve, mandelji, maruške in še drugo južno rastje, povsod še vmes ciprese in aloe. Na oni strani morje, modro Jadransko morje, ki je zaprlo ta svoj kos v Kaštelanski zaliv med Splitom ali točneje: Solinom in Trogirom. Na obrežju sedem Kaštelov. sedem odlomkov dalmatinske lokalne zgodovine. In okrog Solina, ki hrani znamenite ostaline rimskega mesta Salone, predhodnika današnjega Splita, zavije železnica zopet na jug, proti Splitu. Na desni ostane še en čudovit dragulj: to je Vranjica. dalmatinske Benetke, ležeče na nizki naplavini reke Jadra, sredi morja in lagun. Od Vrhovin, ki so občina s pravoslavno večino, teče liška železnica do bližine Drniša povečini po srbskem ozemlju. Južna Lika in severna Dalmacija imata večinoma srbsko prebivalstvo in nova železniška proga gre ves čas po sredini tega predela, kamor se je naselilo srbsko prebivalstvo tekom borbe s Turki. Split zaključuje progo, Split, v mnogih ozirih naše najinteresantnejše mesto. Naj bi mu nova železnica pripeljala posetnikov, kakor zasluži po svojih historičnih znamenitostih, po svojih umetnostnih spomenikih, po svojih odlikah za tujski promet, za trgovino in gospodarstvo sploh. Split Post tot discrimina rerum je končala liška železnica. Dolga leta je madžarska politika ovirala gradnjo te železnice, ki bi Dalmacijo spojila s Hrvatsko in tako stvorila edinstvo, izraženo v naslovu »Kraljevina Dalmacija, Hrvatska in Slavonija«. Končno so prevladali vojaški oziri in železnica se ie začela graditi. Svetovna vojna je pretrgala delo in neurejene povojne razmere so zavlačevale dovršitev do letos. Gospodarski in narodni krcgi se zavedajo velike važnosti tega dogodka ter so z njim spo jili jadransko izložbo in odkritje spomenika splitskemu pesniku Marku Maruli-ču v proslavo 40P!etnice njegove smrti. Tudi naša vojna mornarica bo sodelovala pri splitskih slavnostih. Zanimiv je zgodovinski razvoj splitske naselbine. Ob izlivu rečice Jadro je v starem veku nastala naselbina Salona. Zavidanja vredna lega .ie napravila Salono za prometno središče. Velik Kaštelanski zaliv, zavarovan proti jugu po polotoku Marjanu in otoku Ciovo, tvori naravno luko za pomorski premet. Kliška soteska med Kozjakom in Mosorjem odpira pot v zaledje na kopnem. Deloma ravna, deloma z brdi posejana okolica s približno 100 km2 rodovitne zemlje omogoča razvoj večje naselbine. Umevno je. da je pod Rimljani. mojstri politične in gospodarske organizacije, postala Salona glavno mesto Dalmacije. Mogočni rimski cesar Dioklecijan si je izbral ta kraj .da tu uživa svojo cesarsko penziio. Na morski obali 5 do 6 km južnozanadno od Salone si je postavil ogromno utrjeno palačo, jo pre-skrbel z vodovodom in vsem drugim takrat znanim komfortom in sijajem ter si v njej sezidai mavzolej, kjer so po njegovi smrti shranili njegove telesne ostanke. Palača ima ploščino blizu 3 hektarjev, v njej stanuje danes 3000 ljudi, čeravno zavzemajo katedrala (bivši Dioklecijanov mavzolej) s trgom Peri-stilom in krstilnica (bivši Jupitrov tempelj) precejšen prostor, ki ne služi za stanovanja. Ko so med preseljevanjem nanodov Obri razdejali Salono, so se ostanki njenih prebivalcev nastanili v utrjeni Dioklecijanovi palači. Tako ie iz nje in okoli nje nastal današnii Split. • Salona je izginila brez sledu. Šele pred 100 leti so začeli izkopavati njene ostanke. Glavno delo je izvršil v zadnjih 50 letih neumorni svetovnoznani arheolog don Frane Bulic, monsignor in častni doktor zagrebškega vseuč'lišxa Nepopisni občutki te obhajajo, če hod'š z don Franom med oolii in vinogradi. On ti razkazuje amfiteater, konal;š?e. svetišča bogov in boginj, stnrokrščan-ske grobove, bazilike in druge znamenitosti. ki so dolga stoletja ležale po več metrov globoko pod zemlio. Stari učp-njak ti vse tako živo opisuje, da vid:š v duhu pred seboj staro Salono, njem vrvenie in življenje. Vidiš, kako hudie prihajajo v amfiteater, nri blagaini kupujeio vstopmce — don Frane ti tudi pove, koliko ie stala vstopnica za razne vrste sedežev in stojišč — iščejo svoje prostore in se pozdravljajo z znanci Vidiš gladiatorje, kako samozavestno stopajo v areno in kako po ljuti borbi zmagoslavno trium-firajo, ali pa s stoičnim mirom spreime-io smrtni udarec. Don Frane ti razlaga naprave v kopališču, lenoiila in kozmetična sredstva, ki so služila el~gantn'm Rimljanom. Med razkošno uživa;očim prebivalstvom se poiavi neko društvo, nova vera. najprej posamezno in taino. pa vedno močneiše in ia^no. Sezidajo si svoje svetišče, bazilika, zunaj mesta. Okoli nje pokopujejo svoje drage. Kma- lu pa dobijo premoč in zidajo tudi v mestu bazilike. Don Frane pripoveduje, kako se je boril z vlado za kredite, kako je vodil razne velikaše po razvalinah. Ker so med pazljivimi poslušalci tudi pravoslavni. prihaja na njihove cerkvene obrede .jih primerja s katoliškimi in razlaga, kako so se eni in drugi razvili iz starokrščanskih. Domačini, moški in ženske, stari in mladi, mu kažejo rim-ike novce in druge predmete, ki so jih izkopali na polju ali v vinogradu, ter mu jih ponujajo v nakup. »Koliko tra-žiš za to?« vpraša don Frane. »Devetdeset dinara.« se glasi odgovor.^ »Tu imaš deset, više ne vrijedi!« Kupčija je sklenjena in don Frane zadovolno po-baše v žep novo nridobnino za svoj muzej. Drugi mu ponuia t>o!no pest nov • cev in okraskov. Don Frane si izbere nekatere in iih rlača. ostale mu vrne: »To možeš prodati drugima. Ali sve treba da prvo pokažeš meni!« Kmalu ie izčrpa! svojo »brdžetsko moguč-nost«. Tam na drugi strani mu nekdo ponrna okrasek z dobro obranienim reliefom starega boga Don Frane potegne nekai iz žepa. menca ponujeni predmet med svo>imi prsti, potem ga vrne oonujalcu. češ da ne kupi. Nam pa rokaže voščeni vtis relijefa. ki si ga je ncopaženo napravil. Dcbre tri ure že blodimo po stari Saloni. Dan Frane neprestano govori kljub vetru in prahu. Občudovania vredna skoro soietna pljuča! Z vzh:čeno ekstazo. kakor da prid;ga tisočglavi množici, citira na camet razne nagrobne ^napise in razpleta cele romane iz niih. Končno ra pokaže med zgrnem ogromen starinski sarkofag Čitamo napis: »Hic Iscet Franciscus Bu'ič. peccator et in-dignns presbvtcr«. (Tu leži Franc Buli'-, grešnik in nevreden svečenik.) Starček se nasmehne: »Ovaj sarkofag još čeka. Neka čeka!« Split je naivečie mesto naše obale. Šteie 30 000 prebivalcev Mesto se bistveno razlikuje od ostalih dalmatinskih mest. V vseh drugih se zrcali bnnečan-ski vpliv. V starem Splitu prevladujejo starorimski ostanki Dioklecijanove palače. da komai ooaz:š posamezne sledove benečanske dobe. Novi Split, ki se širi na severno in vzhodno stran, kaže zračaj modernega mesta. Zelo blagodejno se razlikuje Split po svoji agilnosti. Tu je začetek in sedež rJadranske Straže«, ki s svojo neumorno propagando širi zanimanje za naše morje. Priznati se mora. da prebivalstvo s pravim razumevanjem doprina-ša tudi materijalne žrtve, da pospeši razvoj mesta. Tako je mestna občina ponudila, da sezida uradne prostore in stanovanja za uradnike Direkcije pomorskega prometa, samo da ta urad pride v Split. Do dovršenja potrebnih zgradb pa daje občina uradnikom dodatek za stanarino. Sp!itčani store zelo mnego za olepša-nje mesta in okolice. Res ie naša morska obala bogato obdarjena z naravno lepoto, toda razvajeni tujec pogreša udobnih šetališč. hladnih parkov in zelenih nasadov. Pogozdovanje se vobče prepušča vladi. Drugače Split. Zapadno od mesta ie skalnat polotok Marjan iz kršnega kamna, kakor cela naša obala. V Splitu imaio posebno društvo »Mar-tan« za olepšavo tega polotoka. Znaten del je že pogozden. izpeljana so lepa pota in udobne stopnice iz belega kamna. tako da ima Split divno šetališče. Duša društvu »Marjan« je zdravnik dr. Ivo Račič. a tudi drugi ne zaostajajo. Letos je dr. Račič obhaja! 25!etnico svoje promocijc. Društvo »Marjan« proslavlja to obletnico svoiega predsednika s posebno zbirko za nadaljna dela r.a Marianu. Ta zbirka je narasla že na 50.000 Din! Gospodarsko gibanje v Splitu je ži vahno. Prvo mesto zavzema čemer.-na industrija. Več narobrodnih družb ima tu svoj sedež. Split ima manjšo ladjedelnico in dok za popravljanje ladij. Pomorski blagovni promet splitske luke znaša skoro polovico vsega našega pomorskega premeta. Gospodarski pomen Spbta se kaže v tem, da je tukajšnja carinarnica prva na celem Jadranu IV.eg brzovoznih jadranskih, tovornih sredozemskih in velikih transat-lantskih parnikov daje splitski luki posebno živahnost cela vrsta malih lokalnih parnikov. Vsak dan med 7. in 9. uro oriha'a v Split fi do 7 parnikov iz bližnjih mest na obali in otokih. Ob dveh popoldne Pa ie prava regata. ko v>i ri parniki tik dmg za drugim zapuščaio luko. Ta lokalni promet je najbobši dokaz, da ie Snl't gospodarsko središče obsežnega okoliša. Luka .ie sicer maihna. z masnim va-lobranom umetno stvorjena. Toda Kaštelanski zaliv dais Splitu neomejeno možnost razvoja kot trgovska luka. Obstoji načrt, da se v Kaštelanskem zalivu sezida veliko tovorno pristanišče in ob njem velik tovorni kolodvor, kier bi se razvija! blagovni promet, dočim bi mestna luka in mestni kolodvor služila osebnemu prometu. In tako se Split bodočnosti vrača zopet v oni kot, v katerem je nastala in se razvila prva naselbina. stara Salona. Po otvoritvi nove železnice se bo Split brez dvoma naglo razvijal. Blagovni promet iz Slovenije. Hrvatske. Slavonije in Vojvodine bo pač tudi na-dabe šel po bližji poti na Sušak. a v Split samo ono. kar bo dajala in prejemala Lika in neposredno zaledje nove proge, ter ono. kar bo dajala in sprejemala okolica Splita. Osebni promet se bo razvil hitreje. Vpliv r.ove železnice se ja čutil še pred otvoritvijo: vozile cenc na parobrodih so letos za 30 odstotkov nižje nego lani. Tujski promet južne Dalmacije bo r.a rastel. Splitska okolica sama ima najboljše pogoje za zimska zdravilišč:) in morska pokopališča. Kaštelanska rivi-lera. oroti severu zavarovana po gor skem grebenu Koz;aku. je ustvarita da nastane ob mei nepretrgana v--,ta vi. hotelov in kopališč F. V. Naše jadranske Inke Pretirano bi bilo govoriti, da smo s pripojitvijo Splita nagemu že'ezniške-mu omrežju rešili poblem dos+opa do našega Jadranskega morja. Split je naše največje mesto na Jadranu, ne siccr na našem narodnem teritoriiu, pač pa v okviru naših državnih meja in nova železnica veže največje naše jadransko mesto z notranjostjo države. Toda napačno bi bilo napovedovati, da postane s tem Split naša edina velika luka, naše poglavitno okno v prekomorski svet. Značilnosti naše obale so drugačne, nego pri mnog'h obmorskih državah. Naša kraljevina leži po dolgem na Jadranu. tako da se naslanja s celo do!-eo jugozapadno stranjo na morje. Oblika državne površine je taka. da se nahaja največja dolžina državnega teritorija istotako v smeri od severoza-pada oroti jugovzhodu, tedaj paralelno z morsko obalo. Najpreprostejša posledica tega je. da za trgovski promet med državno notranjostjo in morjem ne more služiti samo ena glavna luka, kakor je bil na primer Trst za nekdanjo Avstrijo ali Reka za staro Ogrsko. Pri nas mora imeti severozapadni del države svojo luko v Kvarneru, pa naj je že to Reka ali Sušak ali Bakar s Kra-ijevico. Split in Šibenik sta luki, najbližji in najprirodnejši za osrednji predel našega jadranskega zaledja. Toda za Črno goro. za severni del Južne Srbije bi bila pot na Split pač vedno prevelik ovinek; ta predel je imel v preteklosti vedno svojo pot do morja v smeri na Kotor in Dubrovnik; to je teh krajev prirodna pot v svet, tod so trgovali stari Dubrovčani in Kotorani, najboljši srednjeveški trgovci našega Balkana, s srednjeveško Srbijo. Brez dvoma pa je. da obstoja danes še vedno ista potreba in o njej najzgovorneje pričajo projekti »Jadranske železnice«, ki naj bi sc po najnovejši zasnovi izpeljala od Niša in od Kragujevca v dveh progah do gornjega Ibra in odtod dalje preko Črne gore do Boke Kotorske. Boka Kotorska je tedaj istega pomena za južnovzhodni predel države kakor kvarnerske luke za severozapadnega. Pa še je treba naglasiti da ostane najjužnejšemu kosu kraljevine, in to ne majhnemu, pot na Kotor prevelik ovinek; za ta predel je brezpogojno potreben trgovsko-prometni dostop do Soluna, prirodne luke domala cele Makedonije. Splitu ostane sedaj le široki, osrednji oas državnega ozemlja kot prirodno zaledje. To je še vedno dovolj izdaten teritorij, da se povzdigne splitska luka v eno naših prvih prometno-trgov-skih središč, osobito ko leži mesto vendarle nekako v sredi naše obalske črte. In kar je še posebno važno: Spi t je tudi najprikladnejša naša luka, da potegne nase tranzitni promet iz severnejših pokrajin, iz sosednih podonavskih držav. Toda za ta namen mu otvarjajoča se železnica ne zadostuje, treba mu je še novih železniških zvez, katerih prvo predstavlja projektirana unska železnica. Potem šele bo Split dobil oni značaj, ki mu ga je odkaza-la zemljepisna lega. Konferenca v Ženevi Mednarodni urad za radiofonro je sklical v 2er.evo konferenco tehniških strokovnjakov, ki naj bi rešili nekatera tehniška vprašanja evropske radiofonije. Predvsem je šlo za to, da se preprečijo ncv/.rž e inte.-fvreiKe med oi^a^-m-ni oddajnimi postajami, ki so postale zidnje leto, v nekaterih delih Evrope tsko občutni da ;e ■ sako spr«.'eiranie koncert >/ in t-redavanj iluzorno Strokovnjaki so napravili načn o razdelitvi valovnih dn'žin iiied posamezne oddajne postaje, po katerem bo morala cela vrsta oddajnih postaj spre ne-r.eiti dosedanjo valovno dolžino. — Pri novem načrtu so upoštevali nekatere starejše in važnejše postaje, ki r.aj bi obdržale dosedanje valove. N« konferenci se je skl:nilo, naj skušajo delegati posameznih Jržav pridobiti svoje vlade za r.ačrt teh■ i.iških strokovnjak"v Če se bo v vsih d: žavah, ki prihajajo v poštev dosege! tozadevni sporazum, bodo po prvem septr-rbru t. 1. evropske oddajne postaje sprem .nik v; lovne dolžine. Na rovih valovih bodo postaje oddajale prvotno le po končanem dnevnem programu, ki ga bodo izvaiale še na starih valovih Šele ted2j. če se bo novi sistem po daljših poskusih obnesel, bodo zt-čele pustaie -"plošr.o odd^iati na ui>\ih valovih. Ze na konferenci pa se je od neka tirih strani p->kazovalo m br-zplodnos* nove p:-razdelitve valov, ki r:k-.kor nc bo mojla preprečiti interierenc. Danes namreč deluje v Evropi na valovih, dolgih od 200 do č-CO m, že 90 radietelefonskih oddajnih postaj. Število oddajnih postaj, ki so za nai-bližnjo bodočnost projektirane, oziroma se že dovršujejo, znaša 40. Torej bo imela Ev-repa v kratkem 130 radiofonskih oddanih posta i. kaT ie na sedanjem intervalu valov-rih dolžin, k: ga uporablja radiofonija, — vsekakor preveč in tudi najbolj razmeram r.d50var;a!0Č3 rarde'itev razpolo?5fviii valov ne bo mogla interierenc —""n ore-prečiti. Daventry. Angleška radiofonska oddajna postaja Chelmsford, ki oddaja vse važnejše programe angleških oddajnih postaj in ki jo vsljd velike jakosti tudi pri nas mnogo sp-eje-ir.amo, bo prenehala oddajati. Na njeno -ne-sto pride na novo zgrajena postaja Daven-tty, ki jo bodo 27. juliia t. I. slovesno ot r >-rili. Valovna dolžina Daventrvja je 1600 m, oddajna energija je 25 kw. Vsak antenski stolp je opremljen z močrim žarometom, ki opozarjajo letalce na visoke antenske stolpe, ki bi sicer lahko povzročili ponoči težke nesreče zračnem prometu. New-Yorška mestna univerza gradi v svojem poslopju oddajno posti,o, ki bo služila edino le brezžičnemu prinašanju imteresantnih predavanj ir konfe-inc iz univerze. Ta postaja bode že osemindvajseta ameriška radioionska oddajna postaja ki prenaša univerzitetna predavanja. Novost. Nemška radiofonska oddajna postaji Kon;gswusterhauson, bo odslej naprej oddajala tudi po privatnih naročilih. Ce bodo hoteli r.a taki privatni prireditvi, plesati n. pr. po godbi velikega smfon?čnega orkestra, oziroma poslušati niune priljubljene sklicatelje, bodo lahko naročili za en večer orke-iter oddaj-e posluje Orkester bo ra5'in*I 40 M., to je 600 Din naše vrednost L Na Angleškem. Po približni cenitvi, ki so jo napravili na Ar.gleškcn, na podlagi izkazov, v do.raii-rom prodanem radiomaterialu, je tam ok:og 1 m.lijon in 2P0 tisoč lajnih prejemnih po-sfaj, k iterili lastniki nimajo pri'emri'h licenc in torej ne plačujejo nobenih taks na prejemne apnate. Velika turneja praške Slavije na Orient. Češkoslovaško časopisje poroča, da so po mnogih in raznih težkočah z uspehom za= ključena pogajanja v pogledu velike turneje praške Slavije na Balkan. Praški prvorazs redni profcsijonalni klub Slavija odpotuje dr.e 30. t. tn. iz Prage preko Budimpešte v Beograd, kjer odigra dve tekmi in siccr z našim državnim prvakom Jugoslavijo in z BSK. Iz Beograda odpotuje Slavija v Sofijo kjer igra 5. avgusta s tamošnjo Slavijo, na= kar odpotuje v Carigrad kjer bo v Časa od 7. do 14. avgusta absolvirala 3 do 4 tekme z najboljšimi klubi Carigrada in z rcpre> zcntanco Turčije. Po dosedanjih dispozicij iah bo Slavija odigrala eno tekmo tudi v Mali Aziji. Pri povratku nastopi Slavija morda šc enkrat v Sofiji ali pa v Bratislavi. Številnim pozivom iz Zagreba in dngh krajev naše države Slavija sedaj ni mogla ugoditi. Ni dvoma, da bo gostovanje enega najboliših kontinentalnih klubov Slavije vzbudilo na slovenskem Balkanu veliko za» nimanja. Zanimiva ugotovitev: Dognano je na podlagi znanstvenih izjav in neštetih praktičnih poizkusov, da zavzema higijenični, t. j. preprečujoči, desinficirajoči in zdravilni učinek zobne vode Odo! vedno večji in globlji obseg ne samo na zobe, usta, bezgavke, grlo itd., ampak indirektno tudi na celoten organizem. arstvo Tedenski borzni pregled Zagreb, 25. julija. V začetku tega tedna je bil položaj na efektnem tržišču prilično povoljen, a se je koncem tedna nekoliko poslabšal zaradi preokreta na slabše na dunajski borzi. Bančni papirji so beležili živahnejši promet in povpraševanje je bilo toliko. da se je v nekaterih vrednotah občutilo celo pomanjkanje razpoložljivega blaga. Večje zanimanje je bilo za Eskomptno, katere tečaj se je povspel na 111. Po njeni oslabitvi na Dunaju pa ji je tudi v Zagrebu padel tečaj na 108.5. Za Jugo se je sredi tedna pojavilo večje zanimanje in se je njen tečaj popravil že na 100. Delnicam Hipo se je okrepil tečaj na 58 zbog nedosta-jania blaga na tržišču. Za Centro-Trgo je bilo prilično zanimanje. Večji porast je ta teden zabeležila Praštediona, ki je bila iskana z več strani. Od industrijskih papirjev so zadržali čvrstočo lesni, od katerih so posamezni zabeležili tudi večji skok Tako ie Eks-ploatacija, ki je še pred nekaj dnevi ponujala po 48. poskočila na 66. Vzrok temu porastu je posojilo, ki ga je družba dobila v inozemstvu. Gutmann in Slavonija sta oslabela. Od drugih industrijskih vrednot beleži večje spremembe Sečerana. kateri se ie v početku tedna dvignil tečaj na 515, a je po oslabitvi na Dunaju padel včerai na 500. Trbovlje, ki so bile deležne večjega zanimanja. so poskočile na 350. Dubro-vački se je spričo več kupovnih nalogov iz Italiie. zlasti z Reke. okrepil tečaj na 570—580. Od državnih papirjev se je v večjih stavkah prometala Vojna škoda, katere tečaj raste zaradi malih količin razpoložljivega blaga na tržišču. Tekom tega tedna je porasla od 240 na 250. Dinar ves teden ni pokazoval ni-kakih sprememb in je bil v Curlhu stabilen na 9.05. Zato tudi zagrebško tržišče, ki se ravna Po curiški pariteti, ni zabeležilo kakšnih posebnosti. Edino deviza na Italijo, ki je mednarodno oslabela, ie tudi v Zagrebu popustila in se je včerai zaključila po 208 napram 212 pred enim tednom. Blaga je bilo vedno dovolj, a je tudi Narodna banka večkrat nastopila s čeki. Povpraševaiie je bilo ves teden zmerno in tako tudi ni bilo večjega prometa. V današnjem svobodnem pro me t u se v efektih sploh ni poslovalo. — Dinar je v Curihu dalje nespremenjen. V Zagrebu je bila tendenca v devizah zelo mlačna. Promet minimalei. Nekaj večje zanimanje je bilo za Italijo, kateri je tečaj na mednarodnih tržiščih nespremenjen. Zaključena je bila po 20S.5. Drugače se je v glavnem čula le ponudba blaga po naslednjih taksaciiah: Dunaj 802, London 277, New York 56.9, Pariz 269, Praga 169 in Švica M 077. _ Zveza mdustriicev o Ljubljanskem velesejma Uprava Ljubljanskega velesejma nam poroča: Zveza industrijcev v Ljubljani je poslala na svoje člane okrožnico, ki jasno izpričuje velik pomen ljubljanskih velesejmo za razvoj našega narodnega gospodarstva. Glasi se: «Ljubljanskl veleseimi se štejejo med najuglednejše gospodarske manifestacije v naši državi. Od 1. 1921. sem, ko se je vršil prvi teh velesejmov, in skozi vsa leta se je sloves teh prireditev postopno dviga! na izredno višino. Splošno se priznava točnost in smotreni red velesejmske uprave, ki uživa zaupanje vseh interesentov. Zlasti za Ljubljano in za vso Slovenijo so ti velesejmi doprinesli mnogo koristi, ker so najširši javnosti pokazali našo delavnost in našo produktivno naprednost. Tudi so zbudili v vsej državi živahno zanimanje za našo industrijo in obrt ter so v veliki meri pripomogli, da so se potrebe in upravičene zahteve teh gospodarskih panog spoznale in upoštevale. Mi smo mnenja, da so ljubljanski veleseimi izdatno pomagali pri vseh pridobitvah, ki smo jih v zadnjih letih mogli izvojevati. Ce se nam tudi niso Izpolnile vse upravičene želje, vendar vemo. da bi bi! naš položaj še težav-nejši. če bi se ne mogli opirati na to našo ugledno institucijo. V. Ljubljanski vzorčni velesejem se bo vrši! v času od 29. avgusta do 3. septembra 192-5. Vse kaže. da bo navzlič občutni gospodarski krizi letošnja prireditev dobro uspela Prijave iz inozemstva so skoro številnejše nego lansko leto, udeležba iz drugih pokraiin naše kraljevine ie dokaj živahna. Nasprotno pa so mnoga domača industrijska nodict.ia s svojimi prijavami v zamudi. dočim so druga podjetja zmanjšala obseg najetega prostora. Bati se je, da ne bi razstavlja!ci iz ostalih pokraiin kraljevine in iz inozemstva potisnili naše domače producente v stran. Notranji prostori v velikih paviljonih so Povečini že oddani, vendar ie še nekaj prostora rezerviranega za domače tvor niče. Ker je redni prijavni rok že potekel. more veleseimska uprava prosto odločiti, katera zakasnela prijava naj se upošteva, in je naravno, da bo dala domačim interesentom prednost. Nova carinska tarifa, dasi ni izpolnila vseh naših želja m pričakovani, ja vendar mnogim našim industrijskim obratom omogočila in zasigurala na- daljni obstoj. Baš v času, ko se naj vrše in zaključijo trgovinska pogajanja s sosednimi državami moramo porabiti priliko letošnjega velesejma, da javno prikažemo ustroj in kapaciteto domače industrije, da jo tako obvarujemo pred kvarnimi koncesijami napram inozemski konkurenci. Novo stanje, ki je nastopilo Po 20. juniju t. 1„ je pa občutno zadelo več industrijskih strank, ki so postale žrtve političnih argumentov. Tako n. pr. je ostala vsa mlinska industrija brez zaščite. Mi bi priporočali, da mlinska industrija Slovenije korporativno nastopi na ljubljanskem velesejmu in da tam na zorno predoči svojo žal neizrabljeno kapaciteto. Taka demonstracija bi se mogla prirediti z razstavo slik, ki pokažejo zunanje lice naših velikih mlinov ter niihov notranji ustroj, dočim bi mogli diagrami o kapaciteti in zaposlenosti. o razmerju nabavnih in prevoznih stroškov napram cenam žita in finalnih oroduktov jasno ilustrirati sedanje prilike ter potrebo po odločnih ukrepih v korist tej industriji Kar velja za naše mline, bi se moglo slično navesti za več drugih strok. Odločilnega pomena bi bilo. če bi se zlasti one stroke, ki niso bile deležne zadostne pozornosti in nravilnega upoševanja. korporativno po kazale na letošnjem velesejmu in tako solidarno dokumentirale nujnost svojih zahtev. V takem smislu si usojamo apelirati na naše p. n. člane, da se po možnosti še prijavijo za letošnii Ljubljanski velesejem. kolikor tega še niso storili. NI niti Dotrebno. da poedina podietia zasedejo velike prostore, marveč bo največ zadostovalo, če vsako podjetje vza me le nekaj metrov, kjer more razporediti slike in diagrame o svojem obratu, pa tudi zbirko svojih vzorcev, ki nai pričajo o kvaliteti proizvodov. Končno navajamo, da so baš meno-datni gospodje v pristojnem ministrstvu že ponovno poudarili, naj domača industrijska podietia ne izostanejo, kadar se naša produktivna delavnost kaže širšemu svetu. Mi se pridružujemo temu naziranju in oolagamo p. n. članom na srce. da nomaoajo našemu letošnjemu velesejmu do čim popolnejšega uspeha.* Upravi velesejma je priznanje Zvez;' industrijcev v naivečie zadoščenje in stremi tudi letos z vsemi močmi za tem. da s prireditvijo velesejma pomore razvoju naše industrije, obrti in trgovine in si ohrani zaupanje vseh interesentov. __ Položaj na žitnem trgu Na našem tržišču se kupčevanje postopno razvija, toda pravega prometa še ni. Tendenca v pšenici ie zelo mlačna. Čeprav so cene sedal Čvrste'še, sedaj slabše, vendar v temelju kažejo cene tendenco slablienia. Po ječmenu, tako pivovarskem kakor ozimnem, je povpraševanje prilično. Oves se išče za domači konzum. Tendenca v tur-ščici je zopet oslabela in so cene nazadovale. Cene: pšenica, baška. 78 do 79 kg. za avgust 280 do 285: ječmen, pivovarski. 66 kg. 240 do 250 s postaje, ozimni 62 do 63 kg, 180 do 185; tur-ščica 185 do 190; moka «0» 560 do 570. italijanska franko Zagreb 520 do 530 dinarjev. Tudi na inozemskih žitnih tržiščih je nastopil preobrat in so začele cene slabeti. Predvsem je bilo to opažati zadnje dni na dunaiskem tržišču. Evropska tržišča so se precej osvobodila ameriškega vpliva. Zaradi zakasnitve letošnje evropske žetve so sicer nekatere evropske države bile še pred kratkim prisiljne kriti svoio potrebo s preko-morskim žitom, toda v zadnjem času že prihajajo večje količine evropskega žita na tržišča. Žetvena poročila iz evropskih držav so vsa zelo ugodna. Sedanje prilike v Evropi najbolj označuje dejstvo, da računa letos Madžarska z izvoznim prebitkom od 5 do 8 milijonov metrskih stotov. V Rumuniji uoajo na višek 7 milijonov metrskih stotov. V Češkoslovaški se ceni donos žetve kot dober srednji, zlasti pridelek ječmena je obilen. Ljubljanski trg Promet na našem trgu Je bil ta teden še precej velik, zlasti obilen pa je bil v soboto Kakor kaže, bo vsega blaga letos v izobilju le sadja bo manj kakor druga leta. Češnje in marelice se prodajajo že zadnje; zato so jim cene poskočile. Na trg prihaja tudi banaško sadje: slive, hruške, jabolka b drugo. Krompir se je pocenil od 50—75 par pri kg. Zaradi deževja so se zopet pojavi-vili na trgu juTČki. Prvič so se prodajale ta teden zelena paprika in brusnice. Bohinjski sir se je prodajal za 3 dinarje ceneje pri kg. Cene so bile naslednje: Meso: govedina I. 18—19, II. 15—16, III. 9, teletina I. 20, II. 17, svinjina: I. 27.50, II. 23, III. 20, Din za kg. Slanina: salo in riba 27.50, mešana 25, trebušna 20, mast 30—32 Din za kg Drobnica: koštrunovo meso 15, kozličje 22 za kg. Klobase: hrenovke 35 Din za kilogrami (kos 3.50) kranjske klobase napol prekajene pri mesarjih 32—40 Din kg. P e-rutnina- pišč3inec majhen 13—15, večji 16—23, kokoš 28—35, petelin 25—50. raca 20—30, neprtana gos 25—30 Din za komad. Ribe: ščuka 30, som 35, klin 20. mrena 25, pečenka 10, postrv 50 Din za kg. Mlečni Izdelki: mleko 2.50—3. Din liter maslo sirovo 45, čajno 60, kuhano 45, bohinjski sh 42, sirček 10 Din za kg. Jajca: par 2.25—2.50. Din. Kruh: beU 7 Din črni ta rženi 6 Din za kg. Sadje: domače črešnje 6—7, marelice 16—30. tmr&e 5—15, Jabolka 6—10, breskve 20. paradižniki 6—7, sifve 5—6, češplje 10 Din za kg. Zelenjava In so čl v je: vse solate 5—6. zgodnje zelje 3—4, kislo zelje 3 ohrovt 5—6, karfi-jole 20, koleraba 1.50—5, špinača 7—8, kumare 3—4.50. kumarce za okisavanje 100 kom 13—15, grah luščen 10—20. fižol v stročju 2—7, čebula 2—3. česen 12—14 krompir 1—1.50, repa 0.75—1. kisla repa 2 50, korenje in petršili 10—12 Din v kg, litrih in komadih. Gobe: jurčki 6.25. lisičke 4 Din za merico. Mariborski trg Včeraj so pripeljali slantnarji na trg 12 vozov z mesom, ki so ga prodajali po 15— 22.50— Din kg po kakovosti in vrsti. Slanino so prodajali po 22.50—25 Din za kg Dalje se je pripeljalo 46 vozov krompirja in 38 vozov čebule. Trgovala sta se krompiT Oo 0.75—1.25 in čebula po 4—5 Din za kg Ostale cene so bile: Perotnlna: kokoš 35—40, piščanec 15— 27.50. gos 50—60 raca 30—32.50 Din za komad. Domači zajci: 7—10 Din komad. Mlečni izdelki mleko 2.25—3. smetana 11—13 Din liter, maslo sirovo 38—44, kuhano 50 Drn za kg. Jajca: 1—1.25 Din komad. Zelenjava in sočivje: glavnata solata 0.25,-1 Din komad, paradižniki 8—10, Din za kg, sveže zelje 1—5 Din glava, kumarice 0.75—1.25. buče 0.25—2.50 Din komad, fižol v stročju 1 Din kupček, luščeni grah 3—4 Din liter. Sadje jabolka 5—8. hruške 3.50 —7, slive 4—7. breskve 22, marelice 12—20 Din kg, maline 4.50—6, borovnice 1.50—2 Din 'iter. Krma se je trgovala: seno 55—60, slama 40—45 Din za 100 kg. Tržna poročila Dunajska borza za kmetijske produkte. (24. t. m.) Danes je bil promet nekaj prijaznejši. Razpoloženje za nakupovanje se more označiti za živahnejše. Notirajo za 100 kg v šilingih vključno blagovno-promet-ni davek brez carine: pšenica: domača 39—40, s Potisja 44.50—45; rž: domača 31.75—32.25; turščica: 31.50—32.50; oves: severoameriški 43—43.50. = Prekrižani (kroslranl) ček! v našem poštnem čekovnem prometu. Pošiljanje čekov poštne hranilnice je povzročalo inozemskim, pa tudj domačim zavodom velike izdatke na poštninah, oteževalo pa je tudi sicer naš promet z inozemstvom, kjer so krosirani čeki že uvedeni, ker poštna hranilnica ni upoštevala lz inozemstva doha-jajočih čekov naših računoimetnikov ter je celo honoriranje takih čekov odklanjala, češ, da se v smislu naših sedaj veljavnih predpisov čeki s prekrižanjem razveljavljajo. Da od pomore tem nedostaikom in doseže ugodnosti, ki jo nudi krosiranje čekov glede varnosti ln čim večjega zavarovanja pošiljateljev čekov poštne hranilnice, je Zbornica za trgovino- obrt in industrijo v Ljubljani s posebno spomenico naprosila poštno hranilnico, da tudi v naši kraljevini uvede krosirane čeke. Nadzorni odbor poštne hranilnice je o tej spomenici sklepa! na seji 20. t. m. in sklenil, da se lastnikom čekovnih računov pri poštni hranilnici in njenih podružicah dovoljuje, da čeke, kat ire izstavljajo na poštno hranilnico, morejo prečrtati z dvema paralelnima črtama preko sredine čeka, a med črte morajo napisati »Odobriti v računu«. Tako prekrižani (krosirani) čeki se ne honorirajo v gotovini, ampak odobrujejo samo na račun predlagatelja Ako predlagatelj čeka nima čekovnega računa pri poštni hranilnici, more ček pre-zentirati samo s posredovanjem kakega denarnega zavoda, ki ima čekovni račun pri poštni hranilnici = Jugoslovenska razstava na Praškem velesejmu. Na praškem velesejmu. ki se bo vršil od 6. do 13. septembra t. 1. se priredi tudi jugoslovenska razstava. V ta namen se Je osnoval v Pragi poseben odbor tod predsedstvom našega generalneja konzula g. Svetozarja Rašiča. ki Ima nalogo. da našo razstavo organizira žn omogoči nešim interesentom udeležbo. V interesu naše izvozne trgovine priporočamo interesentom, da se čim številneje udeležijo te propagandne prireditve, katero je tudi ministrstvo gmotno iztlatno podprlo. Prel-vsem priporočamo to vinogrzdnikom in Industrijskim krogom. Podrobneje informacije o razstavi dnje Odbor za priredjivanje Ju-goslovenske izložbe — Praha, Staromestska radnice (P. V. V.) Prospekti, pogoti In prijave za razstavo so interesentom na razpolago v Zbornici za trgovino, obrt in Industrijo v Ljubljani. = Trgovanje po kuponskem sistemu za-branjeno. Minister za trgovino in industrijo ie zabranil trgovanje po takozvanem kuponskem (lavinskem) sistemu kot nepošteno »n nezakonito trgovanje, s katerim se samo slepijo lahkoverni ljudje. Ker se te nedovoljene kupčije obavljajo večinoma s priročnimi pošiljkami Po povzetju, je ministrstvo za pošte in brzojav naročilo poštam raj ne prevzamejo pošiljk, o katerih sumijo da se z njimi trguje po kuponskem (lavinskem) sistemu. Ako so pa tako pošiljko že prevzele, na) jo vrnejo pošfljalcu. = Potrditev prisilnih poravnav. Potrjene so naslednje poravnave: Med Francetom Fijavšem, trgovcem v Dramljah pri Celju, in njegovimi upniki za 35% na glavnici, obre stih fn stroških, do dne, ko se je otvorilo poravnalno postopanje, dalje med Robertom Bachom, trgovcem v Račjem, in njegovimi upniki zs 25% njihovih terjatev, in tred Adoifom Sellinscheggom, trgovce n v Ptuju, in njegovimi upniki za 75% njihovih terjatev. Narok v poravnalni zadevi Marije Pristernikove. trgovke v Mariboru, je določen na 7. avgusta ob 9. pri okrožnem sodišču v Mariboru. Prezadolženka ponuja 15 odstotno kvoto. = Kooktsrz Je nzslaSea o tocvtoi Ivana Bračka, trgovca v Gornji Radgoni. Prvi ztor upnikov bo pri okrajnem sodišču v Gor. Radgoni 4. avgusta ob 9. = Male električne centrale. Na znanem Iipskem tehničnem velesejmn nam je pokazala nemška industrija vrsto cenenih malih električnih central, kl so prikladne za razsvetljavo posameznih podeželskih hiš, gospodarstev, farm itd., in celo v nekaterih primerih Izbomo uporabljive za razna druga podvzetja. Najvažnejše dejstvo pri teh strojih je, da delujejo fn se regulirajo popolnoma samostojno, bodisi v obratu z akumulatorji ali brez njfh. V največ primerih je služil za pogon motor s tekočim gorivom, a bila je zastopana tudi centrala s pogonom po mali vodni turbini brez regulatorja. Turbina je bila prikrojena raznim uporabom bi vodnim množinam potom kolesa, ki se poljubno prestavlja. Nemška, fabrikacija se je odločila za Izdelavo enotnega tipa ter je kakor vsaka moderna fabrikacija zmožna delati natančno in ceneno. Pripoznati moramo, da ni boljše prilike, spoznati izdelke moderne tehnike kakor tmrav obisk Iipskega vzorčnega in tehničnega velesejma. Prihodnji velesejem bo traja! od 30. avgusta do 5. septembra, tehnični pa do 9. septembra. Obl. pav, ceameter In kult Inženjer ing. O. Gusimčič Ljubljana, Rimska cesta 12 izvršuje vsa geometerska dela, vse vodne in cestne gradbe. — Cenitve zemljiše, poslopij in dr. CURIH: Beograd 9.05, Berlin 1.2260, New, vork 515.10; London 25.005; Pariz 24.30, Mi. lan 18.87, Praga 15.25, Budimpešta 0.007235. Bukarešta 2.65, Sofija 3.70, Varšava 98.375, Dunaj 72.475. TRST: Oficijelne borze danes ni bilo. V prostem prometu so se precej popravili za. varovalniški papirji, tako da so Assicurazio. ni Generali veljali od 8300 do 8400, Riuni. one Adriatica pa od 3900 do 3950. Od paro. plovnih družb so bili posebno iskani Cosu. lich po 331 do 333 in Libera po 522. — Devi. zo so ostale skoraj nespremenjene. London je veljal 132.60 do 132.80, Newyork 27.25 do 27.35, Paril 128.60 do 129, Beograd pa 47.75 do 48. Izdajatelj in lastnik: Konzorcij r Jutra* Odgovorni urednik: Andrej Raiem Tisk *Narodne tiskarne* v Ljubljani pranr TaDaau^anuLiuuuDnnnnnnnn 5 steklenice za vkuhavanje sadja in povrt- — 2 nine so najboljša in najcenejše. E h Slavna zaloga za vso državo: n g Lovro Pefovar, Ivanjkovci « — Istot.im se dobe Zupančeve knjiee „Kon- §■ zerviranje sadja In povrtsln za n o domačo noorabo" v slovenski in £ ° hrvatski izdaji. "61 Z. = Gospodinje, naročite!- J; .ii. ,G< noDnnnonoaaonrannncD i mm laenafaRfurne irpvisg L. Mi Gafcerjc-Ce! jc Tem potom naznanjam svojim cenjenim odjemalcem, da sem se P5*£SSIŠ§ iz hiše Plevčak v novo urejeno ter bogato opremljeno trgovino Gaberjc šiev. 55. V zalogi imam vseh vrst raznega tu- in inozemskega blaga, kakor vedno, po najnižjih konkurenčnih cenah ter se priporoča za nadaljna obilna naročila. Z odličnim spoštovanjem L aCudšš. Ie se za M samlo.! in. stroke ml ali pa kupec (prodajni pogoji zelo povoljni) za vpeljano tvornico keksov in finega peciva v prometnem industrijskem kraiu na Gorenjskem, Poslovodje kavcije zmožni imajo prednost Samo resne ponudbe na upravništvo .Jutra* pod ,,Tovarna keksov". 1.) enonadstropna, na prostem ležeča, lepa stanovanjska hiša s pritiklinami, velikim dvoriščem in obširnim vrtom; 2.) enonadstropna stanovanjska hiša na vogalu z vei'kimi poslovnimi lokali, prvovrstna zgradba. Obedve sta v neposredni bližini glavnega kolodvora v Mariboru Ponudbe na Ludvik Mayer, Maribor. nStrgulc Sobe z razgledom na jezero za osebo Din 20'— do Din 25'—. Penzion za osebo Din 60'— do Din 65-—. V hotelu autogaraža in čolni. Josipina Sm"d. Avtomobili, motocikli, kolesa, delavnice, garaže in pneumalika Pirreli-ftSichelin se priporoča cenjenim odjemalcem z nizkimi cenami in točno postrežbo. Ljubljana, Vegova ulica 8 ZAHVALA. Rodbina Kranjc v Celju se tem potom naj-iskreneje zahvaljuje za vse dokaze odkritega sočutja povodom težke izgube nenadomestnega, nepozabnega in ljubega nam soproga oziroma očeta, gospoda posestnika in irgosca. Presrčna hvala vsem, ki so došli od vseh strani ter ga spremili na njegovi zadnji poti zlasti vsem častitim duhovnikom in vsem, ki so kakorkoli čutili z nami. Najlepša zahvala vsem darovalcem krasnih vencev in t^fi cvetja. Sa* V srcih vseh, ki so ga poznali, bodi ohranjen nanj lep in blag spomin. V Celju, dne 24. julija 1925. Dr. Ivo Šorli: ■ rstemku «A, a, a! Glej glej! in pa... in pa — dispenzo ima? Škofovsko verec,» poreče, «ki mu smrdi cerkev in služba božja ter živi kakor pagan.» Toda, ko se je Luka v torek oglasil pri njem, mu je zatrdil, da je prešla nedelja v miru. Pač pa se govori, da je gospod hudo ozmerjal Matejčevo Nežo radi njenega poseta tu gori in ji prepo« veda! pod najhujšo kaznijo, da bi prišla še kdaj. «Kakšna kazen jo more zadeti?« se je nasmehnil Bogataj. d,» »e Je zahttrftal firednflt, nt fenska, Id Cesto zahajajo k njim, duhovni gospodje že najdejo kazen. Sicer pa veste, da se oni i grehi še vedno manj pregreše, nego mi, če govorimo o njih!« se je hudomušno udaril po ustih. XI. ' Tega Bogataj ne bi bil pričakoval, da zagleda že tisto popoldne na stezi pod senožetmi vprav prelepo Nežo. «Glej, glej!« je rahlo vzdrhtel »Kaj nam je res namenjeno, da v ti tihi dolinici doživimo celo svoj najslajši življenjski roman?« Poklical je pse, ki so svobodni dirjali po vrtu, jih priklenil in hitel proti vratom. »Nežika!« je vzkliknil. «Ali Je mogoče? In navzlic temu, da ste imeli neprilike radi mene?« «Ej, kaj tisto!« je zamahnila z roko. »Jaz grem, kamor hočem, in vem sama, kaj je prav!« «Co je kaj prav, Nežika, je gotovo to, da se spomnite ubogega puščavnika. A da, saj res!« se je zasmejal. «Vaš črednik mi prigo. varja, naj si izberem ta poklic. Potem mi gospod župnik celo ne bo mogel blizu, ker bom večji svetnik od njega.« Dospela sta med tem do koče. Bogataj je to pot odprl vrata v skromno, a dovolj udobno sobico ter posadil Nežo v širok naslanjač. Pogledala ga je sicer dokaj koketno, a vendar vseskozi resno odgovorila: «Gospod, nikar se ne norčujte iz svetih stvari! V resnici vas prosim, če hočete, da ...» «Da?« «Da si ostaneva prijatelja.« «0h, Nežika, kaj mi hočete res biti prijateljica? Pa dk, saj drugače ne bi bili prišli!« «Veste zakaj sem prišla?« «1, če ne iz prijateljstva, potem... potem res ne vem...« »Zadnjič sva govorila o vsem mogočem, samo o tem ne, kar je najbolj treba. In tako sem vas pozabila prositi, da ne pošiljajte perila drugam. Saj je sramota za ves kraj, da tu ne bi našli perice! Če imate kaj, mi dajte kar s seboj; boste videli, da boste zadovoljni. Nazaj vam vsak teden pošljem ali sama prinesem.« »Dobro, gospa Nežika, in res lepa hvala! Gotovo mi tisto pošiljanje ni moglo biti posebno prijetno; toda dva pogoja sta, ako naj sprejmem vašo ljubeznjivo ponudbo. Prvič, da mi ne boste pošiljali, ampak nosili; drugič, da ne boste prali vi sami.« «Zakaj ne?» je vzkliknila osupla. «Saj je pranje žensko delo!« Sklonil se je čisto blizu in ji tiho odgovoril: «Je žensko delo; a samo za takšno žensko, ki moškemu 5e ni do nje... Čim pa ga je zgrabila do katere ljubezen, čim je zahre« penel po njej, čim bi rad stisnil k sebi njeno toplo telo, ji gleda! v lepe, velike oči...» In počasi je iztegnil roko ter jo ovil okrog njenega vratu, da se ni mogla več dvigniti, ko je hotela sunkoma vstati. «Kaj počnete!« je hropnila. Koži je neizogibna, ako dobim v jedi še enkrat ščurka! Zenai Bog! Saj mi pijejo ščurki že ves čas kri. Pa kaj pomaga, če pa ni sredstva zoper nje! Mož i Prej ga res ni bilo. Toda koncesionirani zavod ,|Pana!l v Ljubljani na Poljanski c. 12 je Iznašel sredstvo, ki pomori Jbrez vsake nadbžnostl in brez vseh posledic vse ščurke, miši in podgane. Pojdi ali pa piši takoj tja! IIIIlliililli!!l!l!lll'lll'illiliilHl!iliilin!!tli;li:ll)i>lillii NAROČIlA SPREJEMA TUfil»NARODNA KNJIGAR/VV PREiERSO*XULIC\ i T£VILKA 7 rftfFON JTEV 304 ! Velffaa Jabolfcp i za testenine ! iebolka ta zaa&i, slive, hrnšUe, (Sinje (ZacUerrae-lo^eni (jrozrtio, psradtinike itd. pošilja 3S93-« ! Ste^ara K"sss j izvoznik sadja S n b o t 1 c s. asa BiSiafiaiili nnr THDDnnnni- Kdor Še nima v svoji knjižnici Sienkiewiezevega romana Z ognjem in mečem naj si ga takoj kupi. Bros Din 106—, vez. Din no — brez poštnine. Dobi se v knjigarni Tiskovne za druge v Ljubljani, Prešernova ulica 54 (nasproti glavne poŠte. Kdor oglašuje, ta napreduje! lUmuuit WOtf LANZ io 6C0 H? tvora čkl novi lli gener. rapsrirsni M Ivora ltlm Jamstvom taltoijei u najam. BEZ somom ^ B3M0T0RE 6enerjlno zarfoDStto HotortnfJbrik D«rmstadt mm stroje Pogteit« nai« sklaiilt« p.atevne polsk»lca Kompletna montaža Bitimi ZAGREB Pantovček I B. Sirova svila m . . Din 69-— Shantung m . . . . Din 95"— CrSpe de Chine m Din 68, 85, 138 Pialna svila m Din 72, 90, 116 Svilene nogavice Din 32'— a. Monolite Ljubljana. KSestni t r« HU L. l€&ad£šy Cefige, Ljubljanska cesta je zopet pričela s polnim obratom izdelovati že znane prvovrstne Iz najboljših surovin, ki nadkriljujejo izdelke inozemskih tovarn. Skrbel bodem za najboljšo kvaliteto svojih izdelkov, kakor tudi za točno in solidno postrežbo po najnižjih cenah ter se tem potom priporočam za Vašo nadaljno naklonjenost in obilna naročila. Zastopstvo je prevzel zopet g. Robert Walland, Ljubljana. Z odličnim spoštovan cm Tovarna testenin ,,Savinja" CsZie (Siovenlja). IVANJKOVSI priporoča svojo veliko zalogo fernzaiems&ih la vin v izredno dobri kakovosti in po ugodnih cenah. 3936-a □ H □ j3xsnonLiuu:j'_iujuLJ!JLi'J3oric]nnoca (1030 m) Ijuftlfeno letovišče. Krasna, solčna lega na južni strani Pohorja Diven razgled. Gozdovi z igli-častim drevjem. Restavrant, depandansa Klima, po zdravnikih dokazane lekovita. rasni izleti v najbližjo okoiico. Na razpolago 28 sob z 52 posteljami. — Oskrba prvovrstna, hrana oblina. Povprečna dnevna cena FO d narjev. Sezijai JUNLJ — SEPTEMBER. Natančne informacije daje oskrbnižt-.o Mariborske koče, Marbor. poštni predal 68 in S. P. D„ Maribor. Mali oglasi, ki služIjo v posredovalne ln socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5*—. /i' J Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din t-—, Najmanjši znesek Din 10*—* Zahtevajte pokalice (K r a o h e r 1) t zajamčeno nristnim sladkorjem, katere izdeluje EMIL MORE, 50,lavi čar, Kette • Murnova Alartinova) cesta Stev. 11. 1 17035 Vulkanizira r.e vrste gumija parna vulkanizacija P Škafar v Ljubljani, Eimska cesta 11 270 Naznanjam fn se priporočam občinstvu, ii izdelujem obleke po najnovejšem kroju in sicer no 150 Din. Ivan Stanov-Sik, krojač na Tržaški c. _ Pod smreko Stev. 45. 17390 Mizarska delavnica strojna, v bližini postaje. J električnim pogonom, so pod ugodnimi plačilnimi poboji odda v najem, oziroma proda. — Dopise pod .Lepo« na upravo »Jutra« Mariboru. 17351 Otomane r blagu, prvovrstno iidela-oe po 900 Din, Patent-fotelje, garniture, žimnice, JiCr.o vložke ter vse tapetniške izdelke in vsa popravila izvršuje najceneje in solidno Rud. Sever, tapetnik, Ljubljana, Gospo-.vetska 6. "131 Za čevlje fse vrste gornje dele Ugotavlja Paviič Alojzij. Flo-rijanska nI. 24-Hrenova ul. B. 4 (na dvorišču). 17866 Pekarna ie odda takoj v najem na deželi. Najemnina prosta, pogoji zelo ugodni, pripravno za samca. Pismene ponudbe na upravo .Jutra« pod »Pekarna 1». Za odgovor je priložiti znarnko. Kleparsko orodje kompletno, se proda, event. se lahko nadalje Izvršuje Istotam obrt. Cena po dogovoru. Dopise na upravo •Jutra« pod »Dolenjsko«. 17479 V Mariboru prevzlme akademik In-štrukelje iz vseh predmetov srednjih Sol. — Pisma pod »Akademik, na podružnico »Jutra« v Maribora. 17S78 fdatoe) Knjigovodjo itarejšega. 2 večletno prakso. veščega v sestavi bilance in likvidacije firme, potrebujem za dva meseca. — Stanovanje in hrana na razpolago. Nastop takoj. — Ponudbe na up.*avo »Jutra« pod »Knjigovodja«. 16419 Nameščenci rs e h vrst lahko doba v najkrajšem času službo v Slovpniji. Hrvatski ali kje '!rugje. — Obrnite se samo takoj na Oglasno-Namjest-beni Odsjek »Delta-Stan«. Zagreb, Ilica 11. 15378 Učenca I ki Ima veselje do trgovine I in je dober računar. ne pod | H let starega, sprejme takoj trgovina J Kušlan v Kranju, Gorenjsko. 17072 Prodajalka zanesljiva, starejša moč, ki Je vešča tudi knjigovodstva. se sprejme takoj aH 1. avgusta. Prednost imajo oae. ki imajo veselje do trgovine na deželi Upoštevajo se le ponudbe z natančno označbo starosti in dosedanjega službovanja. — Naslov pove uprava »Jutra* 17011 Gospodinjo pridno, pošteno in varčno. i{če Mladinski zavod v Ma-I riboru. Ponudbe s plačilni-I ni zahtevki na upr. »Jutra-I r Mariboru pod »Mladinski I tavod«. 169S5 Vajenec > potrebno šolsko Izobrazbo. se sprejme v špecerijsko trgovino v Ljubljani takoj. Naslov pove uprava ■Jutra«. 16956 Kuharica starejša moč. samo za čez ■lan. se sprejme takoj pod dobrimi pogoji, k majhni ''nižini Ponudbe pod šifro •Knharica št. 111» na upr ■Jutra.. "217 Trs:, pomočnika Mezničarja, k! je dober prodajalec ter popolnoma r«SČ srbohrvatskega jezita. išče veliko trgovsko "odjetfe v Slavoniji. — Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Veliko podjetje«. 17136 Izvežbano kuharico |5—M let staro, išče M ^preitzer, trgovec v Ljubljani, Tabor. 17116 Železninar fcnnžen slovenskega in nem-•kega jezika in sposohen Pisarniških del. se sprejme. Ponudbe na upTavo »Jutra« Pod Šifro »Navedba plače«. 17100 Trgovski pomočnik zmožen mešane stroke, po možnosti vojaščine prost, vežč slovenskega in nemškega jezika ter priden prodajalec, se sprejme takoj. Cenjene ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Zanesljiv 40». 17232 Krajevne zastopnike za Črno, Mežico. Prevalje, Guštanj, Dravograd in Vu-zenico, sprejme stara zavarovalnica. Žglasijo naj se le tamošnji domačini. — Pojasnila daje g. Oswa!d, Prevalje. 17168 Več pletilk dobro izurjenih, sprejme takoj pletilna industrija Ciril Vajt v Kranju. 17183 Gradba žage s 5 polnojarmeniki. Iščem samostojnega mojstra, ki je že stavil slične žage — za takojšnji nastop. Informira: Ing. Robert Hartman v Ljubljani, Resljeva c. 12. 17441 Potniku ki zastopa špecerijsko blago ali kaj sličega, oddam zastopstvo za alkoholne pijačo na Gorenjskem, proti proviziji. — Vprašanja pod šifro »St. 1925» a. upravo »Jutra*. 17438 Kuharico samostojno gospodinjo, priletno, sprejmem za stalno. Ponudbe na upravo »Jutra, pod «Sam». 17460 Kontoristinja zmožna nemške in italijanske korespondence in dobra strojepiska, se sprejme takoj v industrijsko podjetje blizu LJubljane. Ponudbe s sliko in zahtevki plače na poStni predal 152, Ljubljana 17483 Knjigovodjo sprejme takoj lesno industr. podjetje tik večjega mesta v Sloveniji. — Kavcija ali ndeležba daje prednost. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Spreten ia Izvežban«. 17472 Strugar (lesni) dober in hiter delovoc, se sprejme takoj v tovarno blizu Ljubljane. Ponudbe z zahtevkom plače na poStni predal 152, Ljubljana. 17482 Postrežnica se Išče za nekaj časa dopoldne ln popoldne k obi-telji z dvema i—Sletnima otrokoma. S tem se ponovno opozarja reflektirajoče osebe, kajti predvčerajšnjim v službo vzeta Je odpovedala. Služba Je s hrano. Zeli se le zdrava, poštena in stanovitna oseba. Vpraša se v Ilirski ulici St. 22. levo, druga vrata. 17348 Zastopnike za Celje iSče zavarovalnica. Reflek-tanti naj vpošljejo oferte pod šifro »Celje« na upr. »Jutra«. 17332 Dekle dobro, pridno, vestno, trezno in pošteno, se sprejme za vsa hišna opravila. — Ponudbe če mopoče s siiko ter navedbo starosti na opravo »Jutra* pod Šifro »Trajno 8532». 17819 Trg. pomočnika mešane stroke ter 2 močna vajenca z meščanskošolsko predizobrazbo, sprejme And. Elsbacher, Laško. 17283 Kuharica samostojna, z dobrimi spričevali, "se sprejme v hotel v zasedenem ozemlju. Nastopiti je takoj. Naslov v upravi 7»ček (igrača) — dobro ohranjen, kupim. Naslov pove unrav* »J«tra». 17457 Brezov les od 14 cm debeline in 1 m dolžine naprej ter tudi smrekovo s k e r jo. r množini, kupim. Ponudbe ood šifro »Akreditiv 1000» ra podružnico »Jutra* v Maribora. 16989 Vinske sode rabljene, dobro ohranjen«, od 60 do 140 1. kupi A SiSnlk, Ljubljana. Zs^ka ^esta 21. 17478 Pnonadstr. trg. « nj'vo. vrtom in inventarjem, sre.li m.-ti — pri ■"•rkv\ se za 190 iKM Din ■od ugodnimi plačilnimi po-*oji proda Naslov v upr «JutTa». , 1728? Dvonadstr. hiša ■"^Mkl z v, likiffl dvorišč •:m enonadstrormim poslojv >m in velikim dvojnim 'veriSčrm in vrtom, v ki-•eri "e nahaja mannfaktnr-na trgovina in moderno urejena kavarna, se pro^a Poslopja zadostujejo največjim obratom. V.hajs se t lepem mestu Slovenije Naslov pove uprava «.!'•'---1667*1 Enonadstropna hiša velika, skoraj nova, z me--*ano trgovino in gostilno, v zelo prometnem trgu na Hrvatskem blizu štajerske meje. se ped ugodnimi pogoji proda Sotie rte par-ketirane ter sploh vse t »ajboljšem stanju, lep velik wt in gospodarske po--lopje, epna iste 325 0(10 Din. tako) potrebno "amo 3T>.non Din. drugo na Šestletno odplačilo. Naslov t upravi »Jutra«. Posredovalci Izključeni 16554 OIOlOlOlOlOlOlOlOeOlOlOBOBODO Pritepe se Deseti brat (umetnik In brezboinik) In sede na ljubljenčki Grad, nogo pa d6 na Rožnik. In komaj «]utro» v roko vzame, ie najde pra\i inserut: tako v Ljubljni srečo vjame zgrešeni sin — Deseti brat. Stanovanje odda, o»'.r. zamenja «P»-sredovaioee, Sv. Petra c. »t. SSrt. 17190 Lepa sobica s eepetrjranim vhodom, » sr«1ini mesta, s« odda etd-nemu goepoiiu. ki Ima lastno peetoljno perilo. N»5lo* v upravi «Jutra». 1745} Sobo prazno ali opremljeno, v 9iški v bližini Gasilske cesto. išče gospoaična. Plača jfl0_ijC!i Din. Ponudb« u nnravo »Jutra* pod šifro »Sp. 6iška». 1745» Hiša v Cel!u velika, dvonadstropna, blizu kolodvora, se po zelo ugodni ceni proda. Samo ■»podnjesra prostora 4fO m1, prostori f»o prazni, ter kup-.•u takoj na razpolago — Pripravno za vsakovrstno podjetje Refl«»ktan*i naj se blagovolijo obrniti na lastnika: Ig Toplak, Celje-Breg 14. 16427 Halo, redka prHiVa! Pro 'am žago fKrentzgattert s hišo ki ima 6 sob, 2 kleti ln koračnico — vse novo fidano, z opeko krito ter z električno razsvetljavo. na zelo prometnem kr.i-iu ob železnici, brez konkurence Cena 175 000 Din nnčflnl pogoji n godni. — Več pove lastnik Josip S e r n k o. Račje pri Maribora. 16392 Proda se hiša z gospodarskim poslopjem, v kateri se jivršuje cemen-tarska obrt in trgovina «t*vbn!b potifbščin. z vsem inventarjem, knkor tudi l vsemi modeli za izdelavo betonskih cevi fod 10 do 100 cnO. nagrobnih spomenikov. betonskih soh. več vT«t balustrade itd. Pod-ietje je brez konkurence, r-odo, pla#pni pogoji. — Ponudbe na upravo »Jutra« pod značko »Cementni ii-delki». 1702.1 I Majhna h'ša pripravna sa krojača ali čevliarja. tik rudnika Hn-ilajam«, se proda za 80.000 Drn. Več pove Fran Klemen. trgovec, Hudajama-i LaSko. 17293 Posestvice hiša z 2 sobama (25 000 D), restavracijo v Marihoru, vilo in trgovsko hišo. prnna Zagorski, Maribor, Barvarska 3. 17493 Drurinska vila lepo ležeča. 5 sob. kopalnica, se pro. ee ugodno proda. — Naslov pove uprava »Jutm. v Maribora. 17345 Fnonadstropno k" i najlen!« v srefli trg« I.iClto t največ b'm vrtom In 11 or«n jozda, proda Blaž Zupane t Lafkem. 1725$ Kupim hišo v Ltobllael. lahke v pred-mestln Hi*« ni I Im« najmanj 10 ««b. I vcliVo kuhinjo. vodovod in električno razsvetljavo ter vse •»ritiklrnc: poleg hiJe vrt Iti zemlja v oHsegu 8—10 oralov. Ponudbe s popisom in navedb« cene na upravo «Jutr»» pod »niSa 10». 17415 Dve hiši s sadnim vrtom, v ljubljanski okoliet se po nizki reni j»rodact.v Naslov peve ava «Ju sprava «Jutra». 17452 Prvovrstni h^tel ▼ Zemnon. s popolnoma opremljenimi 85 sobami za goste, prodam aH oddam v najem. Več sob ima po d v« postelji, razen tega v«lik» sol>» ta kavarao. 2 veliki •obi na verandi. Resni re-flektanti naj se obrnejo pismeno ali ustno na naslov •Tovo Jerinič, Zemun. ulica štev. n. Aleksandra 17485 Pisarna Odda se 1 del pritlično ležeče. J.iko lepe pisarne, na zelo prometnem krajn, z velikimi izložVniml okci in event. telefon, ta takoj. — l'e»?udbe na nnravo »Jntra» pod »Lepa plsaraa». 16977 HosHnc ati kavarna na prometnem kr:;4u r Mariboru ali Ljubljani, se vzame v na«'em —■ Naslov pri podružfrlei cjutra» v Maribora pod »Emilija*. 17148 Majhen lokal na prometnem kraju, iščem za takoj ali pozneje. — Cenjene ponudbe ra npr. »Jutra« pod iifro «Dobra točka*. 17109 Trgovina t melanim blagom, vpeljano. prevzamem. Ponudbe na upravo «Jutra» pod šifro »Dober promet». 17079 Gostilna se odda v n.tj^m. najraje dalmatincn. — Ponndbe na upravo «Jutra» pod žnačko «A. F L.» 17«8 Trgovski lokal Tezno »t. 10 orl Maribora, so olla v najem s 1. avgustom. 467 Mala klet se odda v Sp. SiKki. Celovška cesta 41 1G843 Manjši lokal najraje v Prešernovi. 6«-l^nburgovi ul.. Dunajski c., Mn«tn»»m trjru ali Wo!fovi uliei. iščem za takot ali pozneie. Plačam dobre. — Ponudbe na npravo »Jutra* pod »St lOOfl*. 1*184 Lokal v Ljubljani z rnanufr.kturo. s« pod zc-lo ugo*lnimi peToji proda. Nnfpmnina njzka — Ponudbe pod »P»snost 8.536* na upravo »Jutra* 17334 Gostilna na prometni cesti v Ljubljani, dobro ldo*a. se ©<*da v naj**m. Potreben kapital 3?.A00 Din Ponudbe je poslati na upravo »Jntra* pod Pifro »Gostilna 8534*. 17323 ia c»!r. dijakinje. p* 'o 'i-o pn ge Likar na Polj«j« Si ceeti št 87. vit« Bergman 15487 Prazno sobo večjo ali tudi manjšo, event. tudi opremljeno, išče za takoj ali i 1. septembrom, boljši, solidni frospod, za stalno. — Ponudbe z zahtevo najemnine do 1. avgusta pod značko • Sam 8443* na upravništvo •Jutra* Soba naj ima se-pariran vhod. 17124 Poletno stanovanje r:a Bledu (vila Lipa), 3 sobe z vso opremo fet velikim vrtom, se odda proti nizki cajeiiinini. Pri domači preskrbi življenje na Bledu si dražje kakor doma. — Vpraša se istotam ali pri društvu hišnih posestnikov v Ljubi iani, Sodna ulica 4 17084 Sobo solnčno, mlrr.o in pepo!» noma čisto, z event. spo* polnitvijo z lastnim po* hi?tvom — najraje tudi £ priprosto, toda prav dobro pripravljeno brano, išče pri stareiši izobraženi vdovi — starejši viSji drž. uradnik. Ponudbe na upravo »Jutra* pod Šifro »Državni uradnik« 17474 Opremljena soba z električno razsvetljavo, se išče s i. avgustom, ro-nndbe na upravo «Jutra» pod bifro »Bančni uradnik». 1747S Opremljeno «obo oddam, event. tudi zakoncema. Naelov pov6 uprava »Jutra*. 17262 Kot sostanovalec se sprejme gospod na Po-Ijanrkcffl nasipu 46/1, vTata št. 7. 17259 Dijakinja ali gdč. se sprejme na vso oskrbo v Sp. ftiški, Vodnikova B (Lovšin). 17255 Stanovanje 2 sob, IŠČem s 15. av^ru-Ftom. Ponudbe pod šifro »Dr. H.» na upr. »Jutra*. 17226 Gospod akad. izobražen. Želi lepo opremljeno sobo na t51ei-weigovi cesti, ali vsaj v Milini iste, event. v Rožni dolini. Plača dobro. Cenj. ponudbe pod »Mlad In priden gosf>od» Ea upravo »Jutra*. 17318 Počitniško stanovanje 3 sob in kuhinje, ee odda za 8 meseca proti majhni odškodnini. Stanovanje se nahaja na okraini ceeti M«ngeš—Vodice, tik unro-kovega gozda ln tekoče re^e ter je 4 km od postaje »TurŠe oddaljeno. — TTeflektanti naj se obrnejo ali pa pismeno žglasijo pri letniku: Janez Raroovž, Koseze-Ket. pošta Vodice nad Ljubljano. 17276 Sobo Išče uradDik Trnovski in Šentjakobski okraj imata pTflroet. — Ponudbe po«i * Soba 8582» na upravri5tvri «Jnfra». 17S8S Sobo in kuhinjo i P č e zakonski par brez otrok, v sredici mesta, za takoi ali pozneje. Naslov v upravi «Jutra». 17309 Opremljena soba lepa ln zračna, na B\ei- wri?ovi ce«-ti. se odda bolje situiraoemu gospodu Naslov peve uprava »Jutra* 17367 Pisarniške lokale in sicer 1 veliko, ali dve manjši sobi. s prosim vhodom. v pritličju «!i prvem nadstropju, na cesto ali dvorilče. blizu glavne pošte ali kolodvora, fš^e tr» e»jvee. Ponudbe na upravo »Jutra* pod »P^araa 17411 Trgovci! Trgovci I Prostorno, suho in zratno sklad*šče se e'da v najrnn s 1. av-gnstom. — Pojn«nila daje Jakob A c e e t t o. stavbno podjetje, Tabor Štev. 2. 171C3 Trgovina i mešanim blagom, staro-znana. ob glavni cesti, se j po zelo ugodni ceni proda, I event. da v najem atrilne-mu trgovcu. — NaplaČjlo ■» piz- nila daj« K. Werli, Cerk' niča. 173255 Opremljeno sobo priprosto in snažno, išče s 15. avgustom ali 1. septembrom soliden gospod na Sv Petra. Resi je vi. Ppljan-plji cesti ali v bližini teh u^c. — Ponudbe ca opravo »Jutra* pod »JTiren 8970». 17409 Stanovanje sobo in Jcuhlnio. odstopim nn/-wu, ki plača prevoz pohi5»va z avtom km). CVtej»tM» ponudbe na upravo »Jutra* pod »Prevoz 277» 17448 100.000 Din. drago po nS; kem obrestovan jo Ppja*- 400—500 Din M plača za majhen lokal-fiek na 8taretn trgu Cen), ponudbe na upravo «Jutra» pod Šifro »Lokalček 6."A1». 17309 Mlad zpknnski psr mož mejvir (prvovrstna troČ) »eli dobiti go-tilno. Sl»t »H pa mesarijo ti« račun. Cenjene ponudbe pod Iifro »Ljutomerčan« n» opravo »Jutra». >7486 Sf-ha in knhinia s pritlklinarai. se odda mlrtii in selldBi stranki brez otrok s 1. avguctom. Ponudbe na upravo .Jutra, pod Silro »Avgust 500 t)in» 1 (443 Dijake sprejme jigledna rodbina ra st-nnovanje in hrano. Električna ratsvctl'ava. — Na z^ljo nemška konverzarijn. Naslov pove uprava »Jutn« Stanovanje .ob s kuhinjo, i I č e ta takoj mlad zakonski paj _ tvert 2 sobi. on katerih eno lahko n« svoie strelke preuredi v kuhinjo. Dopise na npr «Jutra» pod Mfro »Mir 6616». 17462 Sobo s po«ebrlm vhodom, 11 č e gospod. Ponudbe na upr. »Jutra« pt>4 <1. avgust« 5—10.0C0 D nagrade ali pa 20.000 Din posodim za stanovanje 3—3 sob. — Tudi zamenjam moje pofl. pritlično stanovanje pn gl. poŠti. Ponudbe pod značko »Center do 1000 Din mesečno« na unravo »Ju,tra»; 17392 Sobo s hrano odda boljSa gospa gospo, 'lični, katera bi dobila tudi brezplačen pouk v italijanščini. Naslov pove uprav. »Jutra«. 17408 Prazna soba s posebnim vhodom, se ifiče za takoj. Ponudbe na upr. .Jutra* pod mačko »Samec 8590«. 17423 Mesečna soba lepa, s posebnim vhodni, električno razsvetljavo !n lepim razgledom, se odd. v vili v Knafljevi ulici St. 13, stalnemu boljfemu gomodu. Vpraša se V n. nadstropju. 17S10 Doktor juris išč« s 1. avpustom opremljeno sobo s posebnim vhodom. Ppnudbe pod značko »Mir 8307» na upi. «Jutr.» 17263 Pisarniško sobo v visokem pritličju, od(l«ja z avgustom Pokojninski za-vod f Ljubljani, Aleksandrov. cesta. 17337 Opremljena soba prostorna In snažna, i dv». ma posteljam, in posebnim vhodom, ee odd. t mesto. N»»l0v pore uprav. »Jutru 17274 Prazna, svetla soba se iSče. Ponudbe na npr. »Jutra« pod cn^Sko »šivilja 8499». 178» Opremljeno sobo čedno, » posebnim rhodoflL elektr. raJtsvetljaro in {risalno mizo, ilčem ta takoj. Pohudbe t označbo cen« na upr. «JjitT3» pod Pifro »intelifent 8523». 17289 V Kranjski gori se s 1. avgustom odd. stanovanje dreb sob s 5 posteljami, sobo za služkinjo ia uporabo kuhinje. Ponudbe na upraro »Jutra* pod bito »Kranjska gor«., 17261 Gospod se sprejme kot sostanovalec t zajtrkom. Naslov r uprari »Jotra». 1737> Dve prazni sob! oddam. Naslov v upravt »Jutra«. 17418 Dve prazni sob! veliki, v centru mesta, nd-daiu najraje samcu, oriro-ma majhni družini. Najemnina 750 Din mesečno. — Stanovalec lahko tudi dobi dobro hr«ne po zmerni ceni. Ponudbe na upr. »Jutra« pod Šifro »Pansion«. 17127 Soba z elektr. razsvetljavo, bIV zu glavne pošte, se takoj oddA. Naslov pove uprav« »Jutra.. 17368 Mirna stranka iSče s 1. novembrom stanovanje j—3 Pob s kuhinjo Ponudbe na npravo .Jutri« pod »Stanovanje 8561«. Soba « posebnim vbodom, se odda boliPemu gospodu s 1. avgustom na Bleiweisovi e. 61. ŠAH. 17365 Stanovanje event. 2 sobi, kat/rih en. hI se lahko uporabila z. kuhinjo. Iščem. Plačam tudi nekaj mesecev naprej. Ponudbe na upravo »Jutra« pod Šifro »Suho ln zračno». 17429 1000 Din nasrade onemu, ki odstopi ali preskrbi sobo In kuhinjo za t mirni osebi. Ponudbe n. upravo »Jutra« pod značko »Takoj ali kasneje«. 174S1 Sobo in kuhinjo event. samo prazno sei»-riraro sobo. iščem ra dve, cel dan odsotni osebi. — Ponudil na upravo »Jutra« pod Šifro »Plačam naprej«. 17490 Opremljeni sobo s pro°tim vhodom, iSCe ■ 1. avgustom, uradnik. — Ponudbe na opravo »Jutra« 17451 I pod »Soliden«. 174» msmmm '--V1 ir/- '.- -j, Fr. Aba. rd. Takso 65 Din vposlati! — Naslov potreben, sicer ce priobčimo! Gostil, koncesijo za po vsej državi, prodam. Naslov pove uprava «Jutra» 17-158 Ako nisSe prepričani o po< trefenesli kopalne obleke ka pite samo se iščejo za Ljubljano za prvorazredno tovarno kem. tehn. izdelkov. Vpošievaio se samo taki gg., ki so v svojem ra>onu dobro vpeljani, in ki zastopajo izvrstno tvrdke 398Sa Cenjene ponudbe z navedbo prima referenc pod »Marljiv Za-5664" na Public tis d. d. ogla^n1 73vo<1. Zagreb, GunduPčeva ulica 11. za železno konštrukcijo razumen, popolnoma samostojen, s3 išče. Ponudbe na Splošno stavbeno družbo, Tezno pri Mariboru. CROBATII Franc d. z o. z" Kranj dobavlja izredno ugodno dslen, krep, tiskovine, delen rafe, rjavo 1*0.onšsa in razna nonufak-ture. Cenjeni trgovci dobe cenike na zahtevo po pošti. krojaški mojster — javlja vsem cenj. svojim naročnikom, da se je s svojo obrtjo preselil na Sv. Petra nasip St. 51 (deseta hiia od zma-skega mosta). 4021-a Dr. V. Breskvnr nedoločen čas ce ordinira. 174S7 Črn pianino ali kratek klavir novejše konstrukcije, preigran, brezhiben, lepih tipk. kupim. Ponudbe z navedbo 6voj-stev, izdelovatelja in cene pod Šifro «Pianino», Konjice, predal 26. 17403 Otroka sprejmem na hrano in stanovanje. — Naslov pri podružnici «Jutra» v Mariboru 17409 Vpošte^a pa vsaki slučaj tvrdka H. S en d a, LfiaMJaii&j Ztlestni trg &tev. 17. Po Izvanredno ugodnih cenah. skoraj nov, se zamenja t nadoplačilom za težko ma-šino z ali brez priklopnega voza. V poštev pridejo samo . 17463 ne ©reSmipa Koroška Slatina, Rimski vrelec, j- alkalična aloska kiselica. Izbor- • v!- no zdravilišče, dobra namizna 't v voda, prilika za kopanje, prav ■ $ dobra kuhinja. Sobe z vso oskrbo ■; v' 50—60 dinarjev. Pošta Kotlje, < ^ eno uro hoda od Guštanja. Južna } Š železnica. Slovenija. 399:^ y SI__y Gostitnščarji! Velik, lep, godbeni 4VTOMAT z električnim pogonom oddeni radi poman;kanja prostora za zelo nizko ceno. Tudi avtomate na utez oddam zelo ceno. A. Rssberger, Ljubljana, Tavčarjeva ubca 6. Zaloga grnmofonov, plošč, itd. Za 15 Din dnevno priporoma baffet univerze «Dvorec», okusen obe.1 in večerjo 15775 Pianino ki ima dober glas, proda po nizki ccni Juntes. Velika čolnarska 10/11, Trnovo 17465 Na hrano dobro domačo, v ir.teligent-ni družbi, v centru mesta, se sprejmejo So 4 osehe. Naslov pove uprava .Jutri'» 17092 Harmonika nova. štirivrstna, se proda po nizki ceni v vili «Peta-ros», Ljubljana, Valjavčeva ulica. 17480 Učiteljica na Sestrazr osnovni šoli. v lepem kraju ob železnici. č*1!i menjati z gdč tovari-Sico. tudi na rnanirazredni Soli ob železnici Dopise Je poslati na upravo «Jutra» pod »Menjava službo 17331 Na^nmjsm cenienim dimsm, da sem se razstala z mojo dru*abnn co gospo Zofij o M-hnič Garjanc, ter bom odslej samostojno vodila tvrdko pod imenom Boškovičeva ulica 46, zastopstvo svetovnih tovarn As-tiebolagct Baltic in Joel Oestlind Stockholm Zatekla se je volčja psica pod imenom .Drina*. Naproša se, da se proti nagradi odda na naslov: Anton Sila, Sv. Petra cesta 49. — Istotam se je zatekla druga iste pasme. 17384 2500—3."00 n;n lahko zaslužite mpsrfcno. in to v svojem kraju poleg drugega zaslužka. Reflekti-rajo lahko moSKI, izjemoma pa tudi ženske. 7.a otv širna pojasnila je treba priložiti in Din. Ponudbe na upr. «.Tntr.i» pod šifro cSreČa 8325>. 17078 Sv. Petra cesia štev. 27. Trgovina se nahaja v istih prostorih, kot prej tvrdka Z. Gorjanc & Co Modhe novitete vedno v zalogi; vsakovrstna popravila, preoblikovanje; cene priznano najnižje. Za nadaljno naklonjenost se priporoča ERNA DJUKANOVIČ, Sv. Petra cesta 27. Izgubila se je 21. jul. popoldan od Aleksandrove ceste do Turjaškega trga zlata igla z rožnatim rubinom in dvema polovičnima biserjema. Odda naj se proti nagradi pri avstrijskem konzulatu na Turjaškem trgu. 17469 ZAHVALA Za E K S P O S T deželnih in gozdnih pridelkov (suhih gob in fižola) se IŠČE DRUŽABNIK, kateri je v teh kupčijah verziran. — Udeležba tudi tvrdke, ki se že bavl s to vrsto trgovine. — Predlogi in ponudbe se prosijo na upravo .Jutra* pod šifro .E^sportV Več gosporilcen se sprejme ca dobro domačo hr.mo. Naslov povs uprava «Jutra». 17287 cPovodom moje sedemdesetletnice sem sprejel od svojih prijateljev in znancev toliko prisrčnih in lepih čestitk, da mi ni mogoče zahvaliti se vsakemu, poedi-nemu. Jtadi lega izrekam tem polom vsem, ki so se me na ta dan spominjali, mojo naj-iskrenejšo zahvalo. V Ljubljani, 24 VIL 1925. 4015-a c/lugust %abkar. Velik zasli-Sek se nudi sejmskim prodajel-cem. Dober govonrk. ki ima nekai densm. naj se javi pri Hansu Kraf v hotelu Štrukelj 17238 Za defike Za deklice Vrtnarju Veliko denarja z majhnim trudom lahko zasluži vsak. s prodajo naših brezkenkurenčnib svetovnih novosti. Ponudbe na upravo «Jutra» pod šifro »Velik ic siguren zaslužek« 17278 Kranjske klobase najboljše, se dobe v restavraciji na kolodvoru Grosuplje. 325 Prešernova ulica št. 29 Z lastno gospodinjsko šolo in izobraževalnim letnikom Mmm ,,Rlffl™ v Trstu, ulica C. Ghcga št. 7 v neposredni bližini glavnega kolodvora, (lastnik Vaclav Siengei) se pripor ča potujočemu občinstvu, izborna kuhinia, prvovrstna domača vina, kraški teran, vedno sveže pivo, točna postrežba, govori se slovenski. 261-a Prostora za 60 gojenk. Prostora za 100 gojencev, Gospodinje! Ni vsak kozarec za vku- Jj^R. f znamice A «Weck» (* A. > Varujte j M se pona- j && Glavna JgarffiE zaloga «Fructus» Ljubljana, Krekov trg 10. 17391 Goienci in gojenke obeh zavodov imajo v zavodih stanovanje, popolno oskrbo in vzgo.o in lahko obiskujejo realno gimnazijo, deško ali dekliško meščansko šolo in šolo Glasbene Matice. Prospekti so brezplačno na razpolago pri vodstvih zavodov. popolnoma kvalificiranega in strokovno izobraženega, IŠČE za čimprejšnji vstoo v veliko rudniško pod etje s precejšnjo gozdno posestjo. Ponudbe z navedbo pogojev in opremljene s spričevali na Svinčeni rudnik, Mežica pri Prevaljen. 3993-a Košnjo detelje lucerne in otavo, se proda. Naslov pove uprava »Jutra > 17420 lepe debelosti, 2 uri od Mozirja Ročna dela vsakovrstna, po nizki ceni iz^otavlja po dogovoru Oti-lija Rožanc, Slape štev. 33, pošta D. Mar. v Poljju pri Ljubljani. 17414 Resne ponudbe pod ,,Ve!eposestvo pri ijloiiriu" na u^ravništvo .Jutra*. Pljuča! Zdravniški zavod dr. Peč-nik, na gori Janina, občina Sečovo. pošta Rogaška Slatina. Za lahke pljučne bolezni. Prospekt 8 Din. 15365 po zeSo ugodnih cenah ^□□□□□□□□□□^□□□□□□DnnGcr.rrr'' SrsmIJ trgovcev pretresljivo vest, da je predsednik, gospod srez Ersnf )v velezaslužni Inžinir HERMAN REŠ, ALBINA RES-KOMAN sta se vzela. KRANJ ŠKOFJA LOKA. za vrrilni tok, tipa KUD, k v A. trajno 52. obratov na minuio 750. A 154, V 1"5, period 50, vzbuda 110 V, dalje tvrdke Kolben & Co., Praga, tipa G 20, V ,00. period f0, obratov na minuto 1000, < ba generatorja s pre-tikalno tablo (Schalttalel). Proda se tudi ena ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□GCjOCD iarslce ,Osram', ,Tnagsram'. .Phliijs', električna naoeijave (najboljši proizvod, (estenco, svetilka in arn^tare, e'. .JstriOie števce (šv:carski proizvod), oleUtriias Ilkcl-nike in posode, telelone, novce in e\i njenie, ves drugI elelUrični raeterif«! KUP-TE en^cene;e pri eJcktros^rdkl Karol FEoriančeč, Celje. PoitrcSra točna. 3904 v Škof ji Lok? nenadoma preminul. Pogreb se bo vršil dne 25. t. m. ob 18. uri na pokopališče v Škofji Loki. Blagopokojnik je bil med ustanovitelji naše organizacije ter je bil od početka njen podpredsednik. Neumorno in požrtvovalno je deloval za napredek rn procvit trgovstva. Bodi mu časten spomin! V EHA3?JU, dne 24. julija 1925. tvrdke I. M. Voith, St. Polten, 146 KP i ročnim regulatorjem in zatvoi-n co (LeerschOtzen). Te narrave so zelo malo rabljene in v n-jb Ijšem stanju. Redka prilika! Ponudbe pod „Cezcrator-Tarb!aa" na upravništvo .Jutta". Ob bridki izgubi našega nepozabnega soproga, očeta, brata, strica, gosp. nadučitelja izrekamo iskreno zahvalo učiteljstvu in pevcem, ter vsem ostalim, ki so v tako velikem številu spremili dragega pokojnika na njegovi zainji poti, kakor tudi onim, ki so nam ustno in pismeno izrekli sočutje in sožalje. V Ljubljani, dne 26. julija 1925. Žalujoči estali. Igvafti» VlUenu Bcauns Celje Stanovanje •dstopim. Ponudbe z navedbo odškodnine, na upr. .Jutra, pod šifro cDrama>. 17501 Pozor! PozorI Trgovci in mlinarji! Kupujem in prodajam vse Trste žita: pšenico, koruzo, »jdo, ječmen, lan itd. — Postrežem točno ia solidno ■— Travizan Aoton, Bršljin, Kovo mesto, trgovina z deželnimi pridelki. 17407 Milijone •1 lahko prislužite v kratkem, če kupite prvovrstne patente. Interesenti zahtevajte ponudbe. Naprodaj je več brezkonfeurenčnih patentov od 23—203.000 Din. ISčejo se izumi za tekstilno ic kemično industrijo. «Yak», vcovčcvalnica patentov in izumov, družba E o. z. v Ljubljani (palača Jadransko-Podunavske banke, soba 33). 17110 50.000 Din posodim ali pristopim k industrijskem podjetju. — Stanovanje pogoj. Ponudbe ca upr. «Jutra» pod šifro tStrojci tehnik.. 17241 Družabnika C 50.000—70.01X1 Din sprejme podjetje s kemičnimi predmeti, ki dor.aša dnevno 1000 Din čistega dobička. Event. se sprejme tudi posojilo in se dotič-nika sprejme v službo proti dobri mesečni plači. — Ponudbe na upravo pod značko .Trgovina z mešanim blagom*. 17313 Družabnik (ca) ■ vsoto 500.000 Din, išče k večjemu Garancija obstoji iz 3 in večjega posestva. — Ponudbe na upravo . 17399 «Draga 26» Dvignite pismo. 174S9 Potovanje v Pariz! v drugi polovici avgusta, se lelim pridružiti sopotniku ali sopotnici v Pariz. Popies na upravo .Jutra* pod Šifro .Potovanj« 8620» ' 17471