Folitični oglei Na Kranjskem so začeli liberalci zaaasati straakarako politiko celo 7 sodno dvoraao. Pri aeki obravaa^i 7 Ljabljaai je predsedaik Polec dal liberalaemu zagovoraiku aaj7ečjo prostost za aapade aa aasprotao straako, od^etaikoma dr. ŠastersiČu ia dr. S^ajcerja pa je delal 7edao 07ire. Pripastil je tadi aapade aa aeudeležeae oaebe. Sodaa dvoraaa bi morala biti pres^eta za straakarske boje. Sloga na Kranjskem*? Pri ot7orit7i 7elikaa8kega, do^ršeao ao7od>bao arejeaega hotela ,,Uaioaa je izgo^oril liberalai žapaa ljabljaaski Ivan Hribar7 aago7ora tadi te-le besede: BKakor sta ae daaea aašli tu d^e alo^enski atraaki 7 slogi, tako Baj bi iz daaaanjega primera aaatala sčasoma dragod sloga." (Gromo^ito odobra^aaje.) Hitro po teb besedab se je vzdigrjil vodja katoliško-aarodae straake dr. I^aaŠasteraič ter izjavil: nNisem imel aamena daaea govoriti in mislil sem, da ae bo prilike, da bi jaz poprijel za besedo. Blage ia resaičae besede g. ljubljaaskega žapaaa pa so me aapotile, da aem se tndi jaz oglasil k beaedi. Političai aasprotaiki smo, a političai aasprotaiki sedimo pri mizi ia 7si se veselimo svojega dela. Radajemo se iz^raeaega kraaaega dejaaja. Ia 7prašam vas: ali ae bi moglo biti vedao tako, da bi se 7sakega dejanja mogli veseliti 7si, ki ljabimo domoTJDO, ae vpraaujoč, kdo je dejaaje izvrsil? Tu ae 7eljajo političaa aasprotst^a, 7si se radajemo aad tem, kar je domoTiBi 7 blagor ia aapredek. Oe je goapod žapaa ljubljanski proslavljal moderaost te atavbe, ae pa mi veselimo modemega žapaaa ia če amo tndi političai aaaprotaiki, pogum imamo ia resaicoljabaoat, da vse zasluge tega župaaa odkritosrčao pripozaa^amo. G. župaa je omeajal idealae podobe sloge: kakor kaže ta d^oraaa daaes pmkrat podobo sloge, da bi se iz te sloge izcimila tudi draga sloga. Kateri reaaižai prijatelj domoTiae, katerega srce bije za toliko let teptaao b 1 ove«sko zemljo, katerega srce ae hrepeai po slogi, katero je omeajal 7eleceajeai aaš pr^i meščan gosp. župaa? D 7 i g a m čašo, da bi s e aresaičila blaga želja g. žnpaaa, izrečeaa ravaokar 7 aaši 8 r e d i, ia aapijam g. župaau kot modernemu župaau moderae ljubljeae Ljabljaae!" Te besede ao izvabile aepopisao Davdusenje. Vse je hitelo h go^oraiku ia g. župaaa, aapijajoč obema. Prepričaai smo, da bodo aedaj atihaili isti čepra7 redki glaso^i aav Štajerskem, ki so trdili, da je tadi dr. Šusteršič aasprotea slogi aa Kraajskem. Edor dela za aarod ia ae živi samo od zaaikaaja, bo 7 dr. Ša8teršiča aašel 7edao 87ojega prijatelja ia pra^ičaega ceaje^alca. Liberalci proti krščaaskemu zakonu. Iz Prage poročajo, da ao 7 zadaji seji oadotae od^etniske zboraice skleaili, delo^ati za spremerabo zakoaa. V tej seji se je že predložil popola aačrt resolacije, ki so ga člaai zboraičnega odbora soglasao odobrili ia bo prisel aa dnevni red prihodajega redaega občaega zbora. Resolucija predlaga sledeče: Sprememba zakoaakega prava se ae ame odlaaati do apremembe celega drža^ljaaskega zakoaika. Sprememba aaj ae izvrši aa sledečem temelja: Zakoa aaj bo za 7se drža^ljaae brez razlike 7eroizpo7edaaja eaak. Zakoa aaj bo prost 7aeh cerk^eaih 7pli707. U7e8ti se mora prisiljen posvetea zakoa. Labko se pa zakoaska daata še cerkveao poročiti. Vai zakoaaki zadrski ifl razloček vcrstev aaj odpade. Zakoa aaj ae proglaai za ločljiv. Vzrok ločit^e je poleg 7 §115 ozaačeaih 7zroko7 tudi kako kazaji^o dejaaje, ki oaečasti človeka ia pa aeozdra^ljiva ali več ko 3 leta trajajoča bolezea. Po ločitvi lahko 7sak del Btopi 7 B07 zakoa. Sodišče razsodi, kdo 7zame otroke ločeaega para. — Tako se liberalci pripra^ljajo, da aastopijo za razkristjaajeaje ljudstva. Iste zakoae, ki so Fraacijo pri^edli 7 sedaaji grozai ara7ii propad, bočejo uvesti tadi pri aas. Treba je, da 86 proti tem aakaaam dvigne vsakdo, ki vidi še 7 poateai, nerazdružni, zakrameatalai zakoaski zvezi podlago aaše dražbe! Ogrski miaistrski predsednik Fejervari je aazaaail aačrt, po katerem aamera?a 7ladati ia reaiti Ogrsko iz sedaajih zmed. Varo^al bo skupaoat 7ojaat7a ter zago^arjal ataliače do ima le vladar aam določe^ati po7eljai jezik. U^edel bo sploaao, tajao ia aeposredao 7oH1bo pra^ico, a skrbel bo, da se 7arajejo držaTBe ia aarodae koristi. To je zelo ne^araa pripomba, kajti skoro goto^o je, da bo skrbel le za aarodae koristi Madžarov, drnge aarodnosti pa bo zatiral, kakor 7se 7lade dosedaj. Nadalje se je izrekel za d7eletao vojaško slažbo. Da bi se že zdaj posta^ile cariaske meje med A^strijo ia Ogrsko, to ma sedaj se ae sodi, pač pa bo delalo ajego7o miaistrst^o aa to, da ae Ograka atrdi gospodarsko ia se še komaj 1. 1918 loči od A7strije. Da se ae bo treba ograkim ljudem izselje^ati, dala se jim bodo drža^Ba poaeat^a 7 najem, ali se jim tndi prodala. Ljudske iole bodo 7sem priatopae ia brezplačae. Glede da7ko7 se bo B7edlo aapredajoče obdače^aoje ia ae uredili ažitaiaski davki. Če bo 7ečiaa za7rgla 7 drža7Bem zbora ta program, potem Fejer^ari razpaati sedaaji drža^ni zbor ia razpiae B076 7olit7e. Povratek avstrijskih vojnih izvedencev z mandžnrijskega bojišča. Na Daaaj sta se po^raila a78trijska čaataika podpolko7aik pl. Caicerics ia stotaik grof Szepttycki, ki sta se kot avatrijaka vojaa ataseja (iz7edeaca) udeležila 7ojske 7 MaadŽBriji pri raski armadi. Caicserics aaglaša, da ao bili Rasi jako prijazai m gostoljubai. Iz^edeaea sta bila 7es čas ^ojske 7 Karopatkiao^em glavaem staau. Smela 8ta si ogledati po koa- čaai 7ojski tudi Vladi^ostok. Izborao imajo Rasi arejeao zdravstveno slažbo ia se je tema zah^aliti, da niao 7zbruhaile med vojsko aalezlji^e bolezai. Podpolko7Bik pl. Csicserica je zadovoljea a tera, kar je videl aa bojiaču. Turški sultan dobi^a pogam, odkar se godijo 7 BOtraaji Rasiji aeprestaao apori ia odkar ima Avstrija dela čez glavo, da pomiri aporae Madžare. Avstrija m Ruaija sta boteli pre^zeti aadzorst7o m odrajteaje da7ko7 7 Makedoaiji ter tadi že poslali tje S7oje aradaike. Toda Turki so se 7edeli 7sakokrat izmazaiti, da ni prislo do aadzorovanja. Ruski in avstrijski aradniki so se 7sled tega boteli sedaj pritožiti aaravnost pri sultaaa, toda snltaa jih ai hotel sprejeti. Velike drža^e bodo poslale 87oje brodo7je 7 tarške 7ode, da saltaaa poučijo, kaj se spodobi. Če to ae bo pomagalo, ai izkljačeao, da bi A^strija ae dobila naloge, z orožjem pridobiti aadzorovalnim uradaikom pra^ice 7 Makedoaiji.