Letnik m.	v lažnjivi obleki.	št, 24.
Izhaja po dvakrat na mesec v Ljubljani, kedar ga prebere in ne konfiscira policija. — Velja celo leto 3 gold., pol leta 1 gold. 50 kr. in četrt leta 80 kr. za vsacega brez ozira na stan, osebo in narodnost. — Posamezne številke se dobivajo, de jih kaj ostane, po 10 kr. v administraciji. Vredništvo in opravnistvo (administracija) je na včlikem trgu hiš. št. 3 v
prvem nadstropji na ulice. Tam se sprejema denar. tW Kdor ga bere in ga ni kupil, se bo, ako se zasači, ostro kaznoval.
Kranjskim volilcempo volitvah.
Kaj tako me vbogate, tako poslušate moje skrbne očetovske nauke ? Kaj imate ušesa s svedrom prevrtana, da gre beseda na prvi strani noter, na drugi ven? Kaj ste tako kosmatih ušes, da se jih nobena stvar ne prime, ne lepa, ne grda beseda, ne hvala, ne graja, ne obetanje, ne žuganje?
Vam je mar knez Auersperg po silni prošnji Sup-pana in Kalteneggerja deželni zbor zato razpustil, da volite prav tiste poslance, kteri so Vam bili nazaj poslani, ker ministerstvu niso bili nikakor všeč? Ali trdovratnost nima konca ne kraja ?
Res, slabo ste se obnesli! Posebno kmečke občine ne vedó menda še prav nič o nemčurski kulturi, menda so jo po njivah sejano vrane pozobale, če je ni slana vzela, drugače bi se je bili že lotili in v kratkem popustili domače žgance. Kmet ima svojo bučo, si ne dá ničesar dopovedati, vedno le eno goni in se dá zapeljevati po duhovščini, da ne voli takih poslancev, ktere mu ponujajo nemškutarji. Zato pa Dežman na kmet h ni pridelal ne enega poslanca.
Komaj bolje se mu je godilo po mestih. Le vrli Kočevci, pri kterih je lansko leto Svetca skoro toča pobila, so se dobro vedli. Poznajo že sad nemčurske kulture in vedó, da proti Dežmancem zarad slabega pridelka poslancev po zimi velika lakota; toraj so poslali v deželni zbor vsaj nekaj kože in starih kosti — dru-zega na Kromarji že ni veliko — ktere bo Dežman glodal, da se ne loti sam svojega života. Gosp. Kromar je stara kost, nad ktere si utegne Dežman zobé polomiti. Dobro, Kočevci! „Hoch!“
¿ O drugih mestih ni vredno, da bi človek govoril. Skoda za vso inteligenco, ktera se je zvozila, da bi se pognojila tla za nemčurske poslance. Še v Tržiču, s kterim se je Dežman tako rad oponašal, v Idriji, kjer
se je ta prerok rodil, v Novem mestu, kjer rogovili srditi gospod Grčar, in v Postojni, kjer se je lotil pastir Deu nemčurske piščalke, so zrastli slovenski poslanci, v Kranji pa ni bilo nemčurske bilke. Taka žetev po taki setvi! Bog se usmili!
Ljubljani bom povedal na drugem mestu, kar jej gré.
Le veliko posestvo je še rešilo čast nemčurstva. Sprejelo je tudi letos gospoda Dežmana v svojo vrsto, ter ga posadilo za deželno peč, da mož ne bo zmrznil. Veliko posestvo porinilo je 10 hrabrih junakov, večidel žlahnega stanù, v deželno zbornico, da v njej hrabri in neprestrašeni sedé, ustajajo in molcé. Čemu bi pa tudi krhali svoje jezike? Po pet goldinarjev imajo na dan že tako, za krhanje jezikov bi jim pa nihče nič ne dal. Toraj bi zastonj govorili, zastonj se pa še mačke ne švigajo.
Na Kranjskem je res huda zima za nemškutarje. Dasiravno močno kurijo, jim vendar skoro povsod glasovi do malega zmrznejo in vsak nemškutar prinese Šinkovca na nosu domu.
Kdaj bote neki prevideli, da ne smete voliti Slovencev, da se volitve vselej le zarad tega razpišejo, da bi prišlo več nemškutarjev v deželni zbor? Menda o sv. Nikoli, kaj ne?
O,	le delajte,, le počenjajte, kar se Vam zdi, jaz sem se naveličal prazno slamo mlatiti, iz ktere se ne izmlati ne eden nemčurski poslanec. Od zdaj naprej volite, kar hočete, same mežnaije ali briče, meni je vse enako. Samo potlej mi ne pridite tožit, če vam zopet deželni zbor razpusté; jaz sem vam dobro svetoval. — Kdor ne vboga, ga tepe — Auersperg.
resnico ljubeči lažnjivec.
Ministerski predsednik
knez Adolf Auersperg
po volitvah.
Povsod« vse pri starim! Pogorel sem. Kranjski deželni zbor mi voli take poslance, ki ne gredo na Dunaj. Le enega dobim, ta je sicer Turn, pa vendar jako majhen. Ne vem, čemu mi je ta bič v roki? Zebce je vkrotil, kako, da se ga Slovenci ne boje? Jim bom že pokazal!
Staremu letu.
Vse te radostno sprejelo, Časov boljših se nadjalo, Več svobode pričak’valo, Dihati prostejše jelo.
Volilcem ljubljanskim po volitvi.
0 joj, joj, joj, joj, joj, joj, joj, joj, joj! O joj, joj, joj, joj, joj, joj, joj, joj, joj, joj, joj! 0 joj! joj, joj, joj, joj, joj, joj, joj, joj, joj, joj!
Kaj si šel tudi ti, dragi moj Ljubljančan, med puntarje, ktere Slovence imenujejo! Vdarki, ktere sem dobil po deželi, sicer bole a Tvoja palica skli, ona mi je razmesarrla ves hrbet, da se mi meso in kosti vidijo,
Et tu, mi Brute?! Tedaj tudi Ti si se mi »izneveril in dal mojema otrokoma Suppppanu in Kalten-eggerju toliko glasov, da jih bo premalo! Vse bi Ti odpustil; vse Ti pregledal, toda tega Ti ne morem odpustiti, da si zavrgel moja preroka.
0 nesramno, nehvaležno mesto! S tako skrbnostjo sem Te lišpal z nemško obleko, povsod sem se bahal, da si moje zvesto dete, ktero se drži mojih principov. Ponašal sem se s tem, da si Ti edino dete, kterega se še niso prijele slovenske koze in zdaj me -tako osramotiš! ------——■ •	;——————
Se leto ni, kar si volila po meni priporočena kandidata s ponosno večino, zdaj pa se je zgubilo čez sto glasov, da se ne vč kje so. Ali jih je strah vzel ? Jih je morda mačka snedla?
Oh, tega se nisem nadjal! Stavil bi bil glavo, da boš tudi letos Ti Ljubljana pokorna hči „prokletih grabelj“, da boš volila tudi letos brez glave, kakor do zdaj, le naša kandidata, poslal sem ti na pomoč dolga krdela uradnikov, pa vse ni nič pomagalo, Ti si volila po svoji glavi in dala mojema privržencama komaj 47 glasov več, kakor Slovencema. Mar misliš, da je to zadosti? Ne veš, da bo deželni zbor zavrgel teh 47 in še kakih 20 drugih glasov, tako, da bosta imela Slovenca večino? Ne veš, da imamo potem le 11 mož v deželnem zboru, ktere bodo potem Slovenci lahko na želji za večerjo pojedli? Enajst proti petindvajsetim! Me že trebuh boli. Mene bo gotovo Costa pojedel, če jo prej iz zbora ne potegnemo.
To si storila le ti Ljubljana s svojim glasovanjem. Gorje Tebi, goije!
0 joj» joj» joj, joj, joj, joj, joj, joj, joj, joj, joj!
Dežman,
žalosten pogrebec.
Kako neki bode pelo Tebi zdaj čez leto hvalo! Hohenwartha, našo skalo,
Si predrznih rok nam-vzelo.
Le poberi zdaj kopita,
Hitro se na noge spravi,
Zver ti stara, nikdar sita!
„Brencelj“ ti še to-le pravi:
Pojdi zd-nj na Žabjek v ječo Zobat ričet, repo, lečo!
„Brencelj“, vesel pogrebec.
JPresÈ'cna Uvala !
izrekava tistim, ki so rekli, da so Slovenci, pa niso šli volit ali so pa volili naju. Posebna hvala gré učiteljem in bukvovezu G e r b e r j u, blagajniku katoliškega društva, kteri so volili po lastnem prepričanji — naju. Vsak glas je dober, kteri se vjame. Učiteljem pa tiste groše priboljška zarad dragine za gotovo obljubiva, kajti obljuba nič ne stane.
Kaltenegger, in Suppan.
Nasledki volitve v Ljubljani.
Pri čevljarji.
TurŠkovič. Gospod čevljar, Vam bo mogoče, narediti mi čevlje do torka?
Čevljar. Ne bo mi mogoče, gospod profesor Pisker je včeraj naročil dvojne, kjer jih je pri agitovanji za volitve strgal.
TurškoviS. Toraj do srede ali četrtka?
Čev Ijar. Mi tudi ne bo mogoče. Gospod dr. Schaffer hoče imeti do četrtka troje. Jih je tudi pri agitovanji strgal.
TurŠkovič. Do nedelje mi jih boste vendar naredili?’
Čevljar. Sem obljubil gospodu Posamerju, kteri jih potrebuje pet parov. Kar jih je imel, je vse pri volitvah strgaL
TurŠkovič. Pa vsaj ta mesec?
Čevljar. Težko! Za temi pridejo: gospod Susters, kteri je že skoro bos, gospod Trpin, gospod Dežman, Kaltenegger in drugih celo vrsto, kteri so se ravno pred Vami oglasili.)
TurŠkovič. Za božjo voljo! Da se pri volitvi toliko čevljev strga, bi ne bil mislil.
M
Grof Aleksander Auersperg
kterega je doletela nezaslužena in nepričakovana čast, da je postal deželni glavar in toraj tudi predsednik kranjskega deželnega zbora, ^se je učil politike pod vodstvom gospoda Pajka. • Kaj se je naučil pri slavnem Pajku, si vsak lahko misli; le toliko omenim, da so se ga blagi nauki učitelja dobro prijeli, kar je posebno na Janjčah pokazal, ko je po znameniti bitvi turnarski s pomočjo žandarjev in vojakov kmete lovil, kakor lesica kokoši. Zarad tega junaštva si je pridobil glasno ime: „Janjški brič“, in je bil v Litiji, kjer je bil dozdaj okrajni glavar, tako znan, da so se se pesi in mačke poskrili, kedar so ga zagledali.
Zakaj je postal deželni glavar, to sam Bog vč. V deželnem zboru ni treba loviti kmečkih fantov, tudi bričev in vojakov ni, s kterim je tako rad hodil. Najbrž je ime njegovo krivo, da je dežela dobila tako pokoro, da mora plačevati človeka, za kterega tako malo mara, kakor za bolho v Čevljih ali ozeblino na nogi. Gotovo bi jej bilo ljubši, ako bi bil mož vrh Triglava ali Snežnika kje okrajni glavar. .
Ime „Auersperg“ je naklonilo to nadlogo deželi, kajti tudi ministerski predsednik je tega imena. Da bi se pisal n. pr. Bleiweis, Costa ali celo „Brencelj“, stavim glavo, da bi ne bil postal deželni glavar.
Toda ali bo mogel glavariti brez bričev, žandarjev in vojakov, kterih je tako navajen, kakor Hrvat Špeha?
Novice iz kranjskega deželnega zbora.
Gospod Kromar, Veliko-Nemec iz Ribnice, je tudi letos imenovan desetnik (korporal) deželnega zbora s tem pristavkom, da ima v razveseljevanje občinstva jahati — paragrafe.
Ravno ta poslanec je že v prvi seji naznanil svoj program, kteri se glasi:
1.	Zedinjenje vsih Slovencev v „Slovenijo“.
5.	Češki fundamentalni članki so mu vodilo pri vsem delovanji.
3.	V državni zbor ne gre nihče, kdor ni voljen.
Gospoda Suppppan in Kaltenegger, kterih volitev se bo še le pozneje dala na rešeto, nista ne kuhana, ne pečena, t. j. voljena, a potrjena še ne. Toraj ne moreta ne v zboru in tudi ne zunaj biti. V tej zadregi sta sklenila, tako dolgo, da se razsodi volitev, stati na pragu.
*	*
*
Gospoda Deu in Trpin, prvi voljen v Postojni z 20, drugi v Idriji z nekoliko več glasovi, sta se odpo-► vedala poslanstvu. Ravno to je storil gospod Hočevar iz Krškega; gospoda Suppppan in Kaltenegger sta si prepisala dopise, ker bi jih utegnila rabiti.
*	*
♦
Naš Auersperg in dunajski sta naredila med seboj stavo, kteri bo dalj časa predsednik. Nekdo, kteri je v stavah dobro izurjen, je rekel, da bi bilo bolj jasno, ako bi se glasovita stava tako napravila, da jo tisti plača, kteri bo šel prej rakom žvižgat. Na dolgost se pri takih stvarih ne more staviti.
*
Gospod grof T h u r n, kteri bi bil v Tržiču kmalu voljen, je prepustil tistih 5 gold., ktere bi imel na dan kpt poslanec kamniško-radoljško-tržiški svojim volilcem,
da jih zapijč na njegovo zdravje. Tržičani, kteri so prvi zvedeli o tej blagodušnosti, so sklenili, drugič ravno tako poslati grofa Thurna v deželni zbor, kakor zadnji pot.
I
Rešpehtarjova kuharca.
toko, da mu ne bo nič hud’ga.
- „Brencelj“ ima res pasjo srečo. Zavolj enga psa in enga sitnega Žnidarja mora iti dva meseca na Žabjek, to je keha za tiste, k’ ne pridejo na Grad.
Fletno to ni, to že vem. Cel dan sam biti al
kakšno pa zelje v sebe metati, ni nič za tak’ga, k’ je zmeraj meškutarske krvi navajen. Pa mu bodo že tisti, k’ so ga rihtal, poslal vsak dan kakšno klobasco, pratco al kapunčka in kakšen firkelj vina ali pira,
Pa glih za praznike so ga posadili, k’ je navada, da se komu kakšna šenkenga da. Za potico mu pošljejo urtelj, novo leto mu pride vošit brič, ki ga prosi, da b’ šel ž njim. Al se more komu kaj sitnejga per-godit? — Pa nič naj se ne boji „Brencelj“, bom že jest šla ž njim na Žabjek in mu kuhala, pekla in po-hala take šniceljne, rostbrateljne in piške, kakoršnih še angeljci v nebesih ne dobe. Jest sem z „Brenceljnam“ perjatla, se reče tolk, kar se sme, ga imam prat rada, zato se mi pa zlo feržmaga, da ni bil ofrajan. Čakajte, nemškutarji, bote že še piskal, „Brencelj“ ne zašona nič. — Pa naj povem, kej sem bla zdaj tolk cajta. Terjala sem tiste, k’ „Brenceljna“ prejemljejo, pa ga nočejo plačat. To so res čudni ldje! Še žlebtnej so koker meškutarji, ki ga ne plačajo, pa tud ne prejemljejo. Ne vem, kaj bi takim rekla! Kaj mislijo, da „Brencelj“ samo od jeze, lufta in Žabjeka živi! Kaj mislijo, da mu gvant kar s kožov vred rase in da je povsod zastonj kvartir, koker na Žabjek! Zdaj ne bom šla več terjat, k’ se mi ferdrisa do takih, zdaj bom šla raj s šrifto k rihti, da bodo še štempeljne plačal.
Ta druge pa, k’ so zvesti pryatli „Brenceljna“, vabim, da b’ nas tud drug let prejemali. „Brencelj“ ne bo nič prenehal, dokler ho on zaprt, bom pa jest ferantvortleh derehtar, bo tud’ vse v oreng, saj znam tud jest kakšno špasno povedat.
Zdaj pa vošim vsem vesel nov let, da b’ še dolg živel, pa nikol na Žabjek ne peršli. Drug let se vsi spet vidimo, k’ smo že eden druzga tako navajeni. Kaj ne ? Adijo!
Gospodu Leitmeierju.
Vi morate biti Pajkove žlahte, ker ste „Brenceljna“ lovili. Vas si bo že zapomnil.
/
T r; Pogovori.
Jaka. Kakošen razloček je med slovenskim in nemčur-skim poslancem?
Tone. Slovenski je poslanec, nemčurski pa neslanec.
* *
■	*	... g •	ei •
Jože. Sveti Miklavž se je letos Slovencem čudno obnesel. Tine. Zakaj ? Jim nemara ni nič prinesel?
Jože. O pač, toda nič dobrega. Andraši-j a, Auersperga, in Kranjcem pa se posebno glavarja grofa Auer-i sperga, kteri slovi po svetu zarad pretepa na Janjčah. Tine. Hm ! Temu se ni čuditi. Ne veš, da sv. Miklavž • nosi tudi — parklje?
' I	tq *.	*
*
- Jože. Kranjski deželni predsednik TVurzbach bo ‘ tedaj pobral kopita in šel.
Jaka. Skoda za moža!
Jože. Zakaj škoda? Mar ne zasluži —.
Jaka. Da bi šel sedet? Da, to pač zasluži.
♦	*
Tine. Med nemčurskimi poslanci jih 12 vendar le ne mara za dunajski državni zbor.
Tone. Iz česa to sklepaš?
0Tine. Iz tega, da — niso šli na Dunaj.
Ulag odusnost.
Porotniki, kteri so „Brenceljna“ krivega spoznali, so sklenili, da popravijo svojo razsodbo, „Brenceljnovo“ kazen razdeliti med seboj. Ker jih je devet, pride na vsacega 6]/3 dni, toraj še teden ne, kar bodo laglje prestali, kakor „Brencelj“ 2 meseca.
~ Ravno tako bodo plačali vse stroške obravnave in druge priklade.
. Glejte, tudi nemškutar vč, kaj se spodobi.
Ljubljanskima poslancema.
„Brencelj“ je takrat, ko sta bila izvoljena, stavil, da bo on prišel prej na Žabjek, kakor vi-dva v deželni zbor. — Dobil je stavo, kajti vi-dva še ne vesta, če bosta prišla v deželni zbor ali ne, „Brencelj“ pa že ve, da pride na Žabjek.
Nektera reč se res nič ne vč!
Pred. glediščem.
A.	Kakošen razloček je med ljubljanskim glediščem
in deželnim zborom?
B.	j .V gledišči- se plača ustopnina, v zboru se pa smeje 'rzastopj.
Neslano darilo.
Gospod Aussetz iz Novega mesta je poslal ministru Auerspergu košek lepih rakov. A minister se mu je slabo zahvalil, ker je mislil, da mu je g. Aussetz te rake za to poslal, da bi jim šel minister kmalu žvižgat. Vendar je volja gosp. Aussetza vse hvale vredna.
Vprašanje na deželno sodnijo.
Dva meseca na Žabjek! Ali ni to premalo za —-nekoga druzega?	(	; r ;
Vosilo za noyo leto. *
-Ministerstvu lepe rake,.	< ■- 1 v . ¡;i j
‘ Kakor žvižga Beust jim, take; - i : •	.
Wurzbachu pa konje hitre	.iirfo
Auerspergu za žabe „citre“,'	i 1 •
• Kalteneggerju, Suppppanu Glasov tol’ko, da sta v stana,
* V deželnem zboru obsedeti, ; > i ® Porotnikom pa dve leti. .ht v -.'.-v
Konšt društvu dosti slame,__i:—«j—--
Da jo mlatit’ precej jame. , r : mi •; : „Fajerbčrora“ dosti piva, • >1 ■
■ > „Tumar“ naj si hlače šiva.
Očetom mestnim dosti vspeha,
Ker brez Dolfi-ta ni smeha.
Mulej naj še barantači,
Mahr volilce na rotovž vlači,
SchSnwetter naj ima lepo vreme,
Ogrinc naj bo nam dalje breme,
Seidl, Brandstetter in taki Bodo naj nemškutarjem prvaki,
Dežman grablje naj nabrusi,
Kromer jaha naj na stari kljusi.
'•rr ’ Vsi drugi hudi naj nemcurji * Ostanejo še dalje Jurji.
Slovenci, ki niso volili,
Naj kozjo molitvico bi se učili.
Sebi pa dost’ nemčurskih bikov Več pa še naročnikov,
, Kteri bi denar poslali	,.
Ter za „ričet“ mi kaj dali.
„Brenceli“.
Vsim svojini naročnikom
želi „Brencelj“ pred odhodom na Žabjek
veselo novo leto
ter prosi, da bi ga tudi prihodnje leto na vso moč pod* pirali. Zdaj bo še bolj jezen, ker so mu perutnice pristrigli.	- . •	'	7,-
„Brencelj“ piše:
Gosp, A._ Č. P. Stvar je preveč lokalna, bi bila za vse drugo občinstvo nerazumljiva.
Gosp. A. B. v A. Ravno tako. Vrh tega je Vaš dopis, ako se. ne da dokazati resnica, razžajiv in bi me utegnil še enkrat na Žabjek spraviti. S poslanim sem zamašil prazno oknice drnzega polletja 1871. leta.
Gosp. A. P. v V. Hvala za dopis. Danes kakor vidito, ni bilo mogoče, ker je drugo tvarine preveč, Zarad podobe se bo videlo. Moram pisati na Dunaj.
Gosp. Alojzi Čatarlč pri sv. Lorencu poleg Ptuja. Vaše ravnanje je res nesramno. Skoro 2 leti prejemate list in zdaj mi pišete — in cel6 v nefrankovanem pismu, da Vas ni bila nikdar volja list plačati.. Taki tiči so prav tako hudobni, kakor oni, kteri bi ga radi videli na Žabjeku. Mesto hvale dobi človek razžaljive besede. Le stojte, Vam bom že še uro navil.
„Brencelj“ se je vjel.
• " . . ..... •
Dva dni pred božičnimi prazniki so „Brenceljna“ vlekli pred porotnike in sicer kakor je že znano, zarad Riesterjeve pasje krote.
Tožil ga je slavni deželni pravdnika namestnik in'znani nemškutar dr.’Leit-meier in gospod Čuček. Toda gospod Čuček odstopi od tožbe, ko mu „Brencelj“ reče, da ga ni hotel žaliti. Hvala mu!
Porotniki Kui	t
’	1 _.V. . Simonetti Peter, -zlatar na velikem trgu-;—;—;—1
Maček Ferd., ravno tak;	-; . im
Ahčin Gašper, hišni posestnik blizo Križankov;
Gallé Korel, Hišni posestnik;
Kottek Eduard, urar na starem trgu;	')"	|
Karinger Korelj, trgovec na velikem trgu;
Peskiak Spiridion, trgovec v gledišnih ulicah; v;
Tambornino Korel, zlatar v „zvezdi“.
Krasckovitz Janez, (? ?)
Lercher Juri, bukvar na velikem trgu.
Polzi France, kavamar;
Jamšek Janez, trgovec na velikem trgu in narodnjak.
Kakor se vidi iz tega, so razen treh vsi zagrizneni nemškutarji. Slovence je bil vse gosp. Leitmeier zavrgel Zapomnite si te tič, da jih boste dobro poznali, kedar vas bodo potrebovali.
„Brencelj“ je imel jako slabega zagovornika, namreč samega sebe, gosp. Leitmeier mu je nakladal butaro za butaro na ramo, videlo se je, kako bi rad „Brenceljna“ na Žabjek spravil. Govori, prosi, roti porotnike, se jim prilizuje in stori vse, kar bi utegnilo „Brenceljna“ potisniti na Žabjek.	,	_
Govoril je ušesom, ktere rade poslušajo ustavoveme govore, kajti razen treh so vsi hudi nemčurji. Toraj ni bilo drugače, kakor da so spoznali ubozega „Bren-, celjna“ krivega kaljenja javnega mirú in Bog vé, česar še. Gospodu Leitmeierju je srce radosti skakljalo in da bi obtoženemu pokazal svojo ljubezen in sočutje, prosi sodnijo, da bi ga obsodila za 3 mesece na Žabjek, kjer je prav dober ričet.
Toda sodnija mu privoši le dva meseca in vsake 14 dni postni dan, da bi imel tako lepo priložnost, v samoti Žabjeka premišljevati, kaj premore pri nas 9 nemškutarjev in Risterjeva pasja krota.	.
To se je zgodilo dva dni pred prazniki in sicer ne na Kitajskem ali kje drugod, ampak v Ljubljani, kjer se šopirijo liberalci. Deveteri, kteri so obsodili „Brenceljna“, so vsi liberalci ali liberaluhi, to je, vsi govore, da bi se vpeljala veča svoboda, sodijo pa tako, kakor se vidi iz „Brenceljnove“ tožbe.
Potlej naj pa še kdo pride in reče, da je nemškutar hudobna zver, ktera bi vse Slovence rada raztrgala! Mu bom že jaz uro navil.
„ Brencelj“,
na poti proti Žabjeku.
Pred novim letom.
Tretje leto moje starosti se bliža koncu. Tri leta sem že star, videl sem Žabjek, dobrotno napravo za prebude slovenske muhe, a tam še nisem bil, Še le po novem letu, toraj v četrtem letu moje starosti se mi bodo vrata odprla in se mi dala priložnost^ „procul negotiis“, oddaljen od človeške drušine pre- . mišljevati pasjo srečo in dobrohotnost devetih porotnikov, kteri so izrekli, da sem tako- bolan, da me le ričet na Žabjeku more ozdraviti. ,	, i T .
_ Prijatelji! Preden ^remr na ta za grešne Slo^--vence jako ugoden kraj, se moram še od Vas slovesno posloviti. Toraj stopim pred Vas v svoji praznični obleki in prosim zaostalo in prihodnjo naročnino, brez ktere mi ni živeti. Izposodil sem si od Dežmana „proklete grablje“ in nasadil nd-nje pušico, da boste precej vedeli, po kaj sem prišel.
Nemškutaiji me zapirajo, Vi me morate pa podpirati, kajti nemškutar mi ne privošči ne drobtinice od svoje mize. Brenčal in frčal jim bom zato okoli gluhih ušes, da bo joj, drugo leto bom že hujši, ker me bo Žabjek okrepčal. Obleko si bom napravljal čedalje lepšo, tudi drugo glavo si bom nasadil; vkljub večih stroškov pa bom veljal za Slovence kakor do zdaj:	Za leto in dan le	3 gold. — kr.
Za pol leta le	,	.	1	„	- 50	„
Za četrt leta le ...	—	„	80	„
toraj tako malo, da je res čuda. Za nemškutarje pa ne bom po nobeni ceni. Večkrat me bo poldrugo polo, toraj 6 strani, kakor danes.
Iz tega vsak previdi, da bom res po ceni. Vsak naj toraj, prejemši ta list, teče k bližnji pošti in naj pošlje brž naročnino, da ga zapišem v zlate bukve svojih izvoljenih.
Tisti pa, kteri so še kaj na dolgu, naj se podvizajo, da poravnajo dolg, dokler je „Brencelj še prost; kajti pozneje jih ne bo mogel sam nadlegovati, temveč jih bo moral izročiti svojemu doktorju kteri bo vse iztirjal, da bo „Brencelj“ imel kaj za ričet.
Gorje pa vsem tistim, kteri bi zdaj odpadli! Prečrtal jih bom z grdo, debelo, črno črto, da bo vsak precej videl, kaj so. ¡'d	r;
Prvi list četrtega letnika se bo poslal še vsem starim naročnikom ; kdor se noče dalje naročiti, naj ga pošlje nazaj, kajti če ga obdrži, naznani s tem, da mu je po volji, in je vezan, plačati toliko listov, kolikor jih je sprejel.
„Brencelj“, na potu v vice na Žabjeku.
Današnji list obsega 6 straiil in velja 15 kr.; prva številka četrtega letnika pride na svitlo v začetku januarja meseca.
Odgovorni vrednik in založnik Jak. Alešovc v Ljubljani. — Natisnil F. Skaza in drugi v Mariboru.