St 47.
V Gorici, v soboto dne 4. julija 1914.
Tečaj XL1V.
Izhaja dvakrat na teden, in sicer v torek in soboto ob 4 uri popoldne.
Stane «iia .IM Yft ¦%$$L.,;-.
Vt 1©*»     •   •   •   »»   8*—-
7,     „      ...   » 2-50
Posamične številke stanejo    - ... 8'vhtfr
Na naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo.
Telefon št. 83.
>Vee za narod, svobodo in napredek!« Dr. K Lavrtč.
Uredništvo
se nahaja v Oosposki ulici 5t. 7 v Gorici v i. nadstr. na desno.
Upravništvo se nahaja v Oosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na to?o  v Goriški Tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
Oglasi In poslanice .se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat pc pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Ob skoraj še odprtem grobu prestolo-nasledniške dvojice stoje danes narodi monarhije in žalujejo po pokojniku. Kakor-šni so ljudje, kteri narodnosti in stranki pripadajo, tako tudi izražajo svojo Jalost. Ljudje, ki imajo smisel za pieteto, ljudje, ki so ljubili pokojnika, le ti žalujejo vredno visoke pokojnikove osebe, le ti žalujejo dostojno in spodobno.
Zemlja je sprejela trupli visoke dvoji ce in nam je dana prilika, da izpregovori-uio odkrito, brez olepšav in brez pretiravanja o dogodkih po atentatu, da konstati-ramo, kako so žalovali narodi in politične stranke, (iabne prizore gledamo, ko zasledujemo dogodke. Na kraju nesreče, kjer bi morala vladati najsMnejša pobitost, tam je neomejena gospodarica — strankarska strast. V znamenju žalosti in patriotizma pobija mob iti sodrga šipe, razbija pohištvo in ropa trgovine, da mora besno divjanje ¦patriotov« končati preki sod. In vse te pustolovščine se gode v imenu pokojnika, li je vedno in povsodi skrbel predvsem za red v državi. Protanacija brez primere, barbarstvo prve vrste! Z do skrajnosti stopnjevano popustljivostjo bi končno vendar lahko razumeli divjanje katolikov in mofiamedancev v Bosni in Hercegovini. Sodili bi notem, da so hoteli oprati deželo pred madežem iu morda bi jim tudi oprodih, čeprav vemo. da se z barbarstvom ne operejo madeži in čeprav mislimo, da v vsem namenu ni ravno preveč možatosti.
Ali dogodki so se nadaljevali v sosedni! deželi, ki ji ni bilo treba prav nič čistiti s sebe kakega madeža, dogodki so se nadaljevali na Hrvaškem in sicer proti S r-b o in in H r v a t o in in na način, ki kaže ie eno, da so b'li boseuski divjaki prekoše-: ' od Brankovih vandalov. Frankovci, vc-eeii rak na hrvaškem narodu, Frankovci, I: pi-Ziiajo le eno politično »resnico«, da so namreč Srbi iu Hrvati dva čisto druga naroda, ti ljudje so se čutili vsled atentata S r b a prizadete. Vnebovpijoča laž, ki jo je zmožen le Frankovec. In kako so kazali svoi patriot;zem <. kako so dokazovali svoje ogorčenje«. Hrvaški sabor ni smel podati eožalne iziave dostojno, »edino-pra-vi Hrvati sn hoteli, da je le hrvaški sabor podal sožalno izjavo na način, vreden bez-nice. Omadeževali so Hrvaško, poteptali :-o po blatu pieteto do pokojnika in vendar s«, se proslavljali - kot »patriotie«. In ne ¦ e dosti začeli so razbijati in demonstranti ms nazdravljali policiji, dejstvo, ki najjasnejše priča o uiih podlih in ostudnih namenih. Potom nasilstva naj bi se razbila enotnost med Srbi in Hrvati, potom pouličnega barabstva bi se nai obnovil stari boj med Srbi iu Hrvati. Nizkotna politična špekulacija — nevredna hrvaškega naroda; na vredna Frankovcev.
Pa tudi te dogodke bi končno razumeli, ker dejali bi si, to so delali pač Frankovci iu kdo more pričakovati od njih kaj drugega. Ali dogodki še niso bili končani z divjanjem na jugu, v glas demonstrantov in žvenketanje razbitih šip se je oglasil še sever -- izpregovoriti je moral »državo-ohnmjujoči element« — nemški rcnegati m paiigcrmani. Povdarjamo predvsem, da vemo ločiti Nemca od Nemca, povdarja-
mo, da vemo, da so nekateri Nemci žalovali za visoko dvojico na način, kakor delajo kulturni ljudje. Zato tudi te izvzamemo in ne mislimo na ves nemški narod, ko pišemo o nečednem delu renegatov in. pangermanov po žalostnem atentatu.
Kakor da bi se stopnjevali v aritmetični progresiji oddaljenost od kraja nesreče in pa nespodobni dogodki po atentatu, tako. so »žalovali« Frankovci in panger-mani, osobito pa zadnji. Vajeni smo, da paugermani ravno niso prevneti Avstrijci, da veliko rajše obračajo pogled v Berlin nego na-Dunaj, vajeni smo, da ni panger-mau ravno preizbirčen v sredstvih in čisto nič bi se ne čudili, če bi porabljali ti nadpatrioti žalostno smrt prestolonaslednike dvojice le v gonjo proti Slovanom. Razumeli bi, da z ozirom na svoje tradicije ne morejo nastopiti drugače, da se pač mora vsak njihov nastoi . istuditi vsakemu poštenemu človeku. Nikdar pa ne bi mislili, da more celo pangermau in rene-gat nastopiti tako, kot so nastopili na Dunaju. Po mnogem in mnogem trudu so nabrali na Dunaju vendar poulični mob, da ie mogel demonstrirati proti Srbom in da ie mogel klicati na vojno proti Srbiii. To nekulturno kričanje za vojno ne preseneti. Ali pntigermanom in renegatom ni zadostovalo *o, začeM so z denuncijacijatni po listih in ko še to ni zadostovalo, so nonovili te '/ večio sHo demonstracije po Dunaju. Kot patriotie so nastopali, do skrajnosti ogorčeni nad atentatom, kot nai večji Iju-hi<cl'i pokojnika iu ko je bila demonstranta na višku — ie nastonil govornik in govoril y.\ Iex Ko1;sko. Kot »Patriotie« so zahtevali zakon, ki razbije Avstrijo v dva absolutno sovražna tabora, ocrorčeni nad a-tentatom so zaceli napadati druge V\ kot linbitolii raink^ra so mesto izraza žalosti naklonili s poliFčno demonstracijo nroti "'emu. Ker izven dvoma je. da je bil pokojni prestolonaslednik pravičen vsem narodom, da ie imel pred svojimi očmi le blagor Avstrije in da ie radi tega moral tia-snrotovati 7 vso s:lo zakonom Kolisko.
katoliki in mobamedanci v Bosni so kazali otforčenie iu svoj patriotizem z div-ianifMTi in barbarstvom. Frankovci z one-eašeeniem svojega rodu in z vaudalstvom, n;in<T(»rrnani in renetfafi z denuncijacijatni. HiviMiijem in          rolitič^o demonstracijo
nrrfi rajnkemu prestolonasledniku. Tn vsa ta Pabna d^iania so izvršena le radi tega, ker hočejo biti za svoie divjaštvo plačani, ker -žele korita nri vUHi. — Značilno za na*o vlado, ('a hočejo ljudje na ta način pri+i do nieue milosti.
Oloboko brezno ostuduosti so pokazali dogodki po atentatu — razkrili so vso gnjilobo, ki vlada v naši državi.
Mi pa stojhno ob grobu moža, ki je imel voljo in zmožnost usnešno se bojevati proti tem razmeram. Zlobna roka ie hotela, da je moral prekiniti sredi dela to svoje delo, upaimo pa, da dobra roka vodi novega prestolonaslednika po poti, ki za vedno konča te gnjile razmere. V tem znamenju smo pozdravili ranjkega prestolonaslednika in v tem znamenju pozdravljamo novega.
Pogreb.
V Metkoviču.
Ob 6. zjutraj je pripeljal poseben dvorni vlak trupli prestolonaslednika in njegove soproge na kolodvor. Z vlakom je prispelo tudi spremstvo prestolonasledni-kovo. Na kolodvoru je pričakoval vlaka dalmatinski namestnik grof Attems, potem
deputacije častnikov ter odposlanci raznih oblasti in prebivalstva. Ob železniški progi je stalo prebivalstvo v neštetih množicah. Bilo ga je na tisoče in je-odkritih glav pozdravljalo izprevod.
Mornarji so dvignili krsti iz železniškega voza. Katoliški duhovniki so izvršili nato cerkvene obrede ob zvonenju vseh zvonov v Metkoviču ... Nato je ob grmenju bobnov krenil mrtvaški izprevod s kolodvora proti pristanišču. Krsta umrlega prestolonaslednika je bila pokrita v vojno zastavo. Mornarji so nato vkrcali krsti na parnik »Dalrnat«, ki je bil ves pokrit z venci. Ob strelih generalne desarže, ki jo je oddala častna stotnija, je parnik nato odplul.
Prebivalstvo iz vseh krajev obali je v velikanskih množicah staio odkrito na obrežju, z gorečimi svečami v rokah. Ko je plul parnik mimo njih, so množice pokle-kale iu katoliški duhovniki so ob zvonenju zvonov blagoslavljali krsti.
Ko je parnik dospel do izliva reke Neretve v morje, je krenil proti dreadnough-lu »Viribus Unitis«, ki je pozdravil mrtvega prestolonaslednika z 19 topovskimi streli. »Dahnat« se je potem približal dre-adnoughtu, nakar so obe krsti dvignili na krov vojne ladje. Na zadnjem koncu vojne ladje »Viribus Unitis« je bila pripravljena kapelica, okrašena z vojnimi zastavami in avstrijskimi štandartami. Duhovščina vojne ladje je blagoslovila krsti.
Ob 9. dopoldne so nato ponovno zagr-meli topovi in »Viribus Unitis« je dvignil sidra ter z vojno zastavo na pol droga krenil proti Trstu.
Dohod v Trst.
Fskadra z »Viribus unitis« je prispela v Trst v sredo zvečer.
Ko je eskadra prispela pred tržaško pristanišče, je pozdravilo zemske ostanke prestolonasledniške dvojice zvonenje zvonov vseh tržaških cerkva.
Krsti ste bili na dreadnoughtu »Viribus Unitis«, na krovu, kjer se je nahajala tudi nalašč za to priliko postavljena kapelica, okrašena ?. vojnimi zastavami.
Izkrcavali so krsti z vojne ladje »Viribus Unitis« in ju položili na mrtvaški oder pred ljudskim vrtom na Velikem trgu in to na morski strani.
In tako je končal veličastni pogreb po morju, katero je pokojnik neizmerno ljubil, na katerem je hotel ustvariti Avstriji trajno moč in lepo bodočnost; spremljala ga je mornarica, za katere procvit je bil tako unet, videč v njej veliko oporo države v bodočih časih. Končala je pot po morju in konec je sanj... Načrti za veliko moč Avstrije na morju pa se morajo uresničiti, ker to ie zahteva časa in skrbi za bodočnost monarhije. Jugoslovani prihajajo pri teh vprašanjih na prvo mesto. Njim pravice, polno upoštevanje njih ob Adriji in lahko se razvije zaželjena velika moč države na morju!------
V Trstu.
Točno ob sedmih in tričetrt v četrtek zjutraj so položili trupli na torpedov-ko, ki je bila ovita vsa v črno in ki je pripeljala pokojnika na obal pred Velikim trgom. Tu sta bila postavljena dva mrtvaška odra, eden z grbom nadvojvode in drugi z grljom vojvodinje, na katera so položili mornarji obe trupli.
Oba mrtvaška odra sta bila okoli in okoli pokrita z neštevilnimi venci. Okoli odrov pa so bili na eni strani zastopniki civilnih oblasti z namestnikom princem Hohenlohetn in duhovstvo s  škofom *dr.
Karlinom na čelu, a na drugi strani občinski zastopniki ter zastopniki trgovskih in drugih korporacij z županom dr. Valerio na čelu. Poleg tega so bili razvrščeni pb obrežju in po velikem trgu Učenci ljudskih in dijaki srednjih šol. Ko je škof blagoslovil oba pokojnika, je žalni sprevod krenil proti južnemu kolodvoru. Sprevod je otvoril oddelek redarjev na konjih, nato je prišlo šest voz z venci, a temu so sledili učenci ljudskih in dijaki srednjih šol. Potem je prišel mrtvaški voz; kondukt je vodil škof in duhovščina. Na obeh straneh mrtvaških voz je delala stotnija pehote častno stražo. Za mrtvaškima vozovoma je sledilo najprej nadvojvodovo spremstvo, namestnik princ Hohenlbhe, župan dr. Valerio, državni uradniki, mestno zastopstvo .zastopstvo trgovske zbornice in drugih korporacij, a nato številna društva s črno ovitimi zastavami. Sprevod so zaključile tri stbtnije pehote in četa redarjev na konjih.
V ulicah, po katerih se je pomikal sprevod, so delali špalir vojaki, orožniki in gasilci ter občinski iu državni redarji. Za špahrjem je bila silna množica ljudstva ter se sploh ni bilo mogoče gibati. Ceni se, da je sprevodu prisostvovalo 150 tisoč ljudi. Južni kolodvor je bil popolnoma pokrit s črnimi tapetami, a atrij je bil spremenjen v veliko dvorano s palmami, cipresami in črnimi tapetami. Obe krsti so prenesli mornarji iz mrtvaških voz na kolodvor, kjer so jih položili v že pripravljen- salonski voz. Tu je škof dr. Karlin še enkrat blagoslovil trupli pokojnikov, na kar je posebni vlak ob 10. predpoldne krenil proti Dunaju.
Po Kranjskem.
Po vsej vožnji na Kranjskem je prebivalstvo ob progi delalo Špalir; ljudje so poklekali in molili na glas. Društva in kor-poracije so pršle z.zastavami, povitimi v žalne trakove. Kolodvor v Ljubljani in železniška proga je bila posuta z vrtnicami, ker jih je prestolonaslednik izredno ljubil. Navzoči so bili zastopniki vojaških in civilnih oblasti, škof Jeglič je ob asistenci duhovščine blagoslovil krsti. V Ljubljani se je mudil vlak 5 minut.
Na  Dunaju.
Ob 10. zvečer je dospel vlak na Du-??aj: tiho in spoštljivo so pozdravljali voz s krstama navzoči dostojanstveniki. Navzoč je bil tudi prestolonaslednik Karol Fran Jožef. Krsti so prenesli v dvorni salon kolodvora, od tam v vestibul, nato se je začel kmalu pomikati' izprevod izpred kolodvora.
Ves trg je bil obdan od gostega špa-Hrja deželnobrambne pehote. Dva bataljona infanterije sta spremljala ambulančni špalir. Izprevod je otvoril dvorni črni vitez na konju, s križem v roki. Za njim je sledil oddelek dragončev, natp.dvovprežni vozovi za dvorno spremstvo. Takoj nato mrtvaška vozova š.krstama prestolonasledniške dvojice. Voz s truplom nadvojvode je bil zavit s črnim pajčolanom in opremljen s štirimi gorečimi s.vetiljkami. Pred vozom je bilo vpreženih 6 velikih črnih vrancev. Enak je bil tudi voz s krsto vojvodinje Hohenberg. Na. eni strani obeh voz so korakali telesni cesarski gardisti. Za furgoni so korakali. vojaški in .civilni dostojanstveniki. Sprevod je zaključil oddelek ka valerije.
Ob t. z. velenoslaniških stopnjicah je čakal dvorni Župnik s svojo, asistenco. Podčastniki so vzeli krsti iz vozov, obsto-pili pa so   jih   dvorili   dostojanstveniki.
UVUlIll *UPUHV.JC Miliu iviau uiasuaiuvu, nakar se jenadaljeval sprevod v dvorno cerkev. Ko so se odprla cerkvena vrata, se je iz kora začul žalostni: Miserere. V cerkvi je čakalo 8 pažev z gorečimi sve-tiljkami. Podčastniki so položili krsti na katafalka pred aftarjem. Dvorni župnik je še enkrat izvršil svoj ceremonije!, nakar je pristopil majordomus prestolonaslednika k najvišjemu majordomusu cesarja, knezu Montenuovo in mu izročil zapečatene ključe krst. S tem ste prišli obe krsti tudi formalno pod cesarjevo varstvo. Ceremonije so bile končane šele o-koli polnoči.."
Slovesnega blagoslovljena trupel nadvojvode Franca Ferdinanda in vojvo-dinje Hohenberške v dvorni farni cerkvi včeraj popoldne ob 4 se je udeležil tudi cesar Franc Jožef.
Včeraj je bila odprta dvorna kapela ljudstvu na Dunaju in v ogromnem številu je šlo kropit pokojnika... Do opoldne je bila odprta, potem se je vršilo slovesno duhovniško opravilo, zvečer so odpeljali krsti v Aftstetteh.
Vlak so spremljali ves dvor nadvojvode in pobočnik polkovnik Bardolff. Ob pol treh so prepeljali krsti čez Donavo. Krsti so dvignili iz voz hišni častniki in jih prenesli na mrtvaški voz. Ob štirih zjutraj je prišel sprevod pred grad Artstetten. Krsti so položili nato na mrtvaški oder v farni cerkvi. Po svečanem rekvijemu ob 11. dopoldne je blagoslovil župnik Doner pl. Maria TaferI trupli knežjih pokojnikov. Potem so prenesli krsti podčastniki 4. dragonskega in 7. ulanskega polka v rodbinsko grobnico, kjer se je vršil zadnji blagoslov trupel. Popoldne se vrnejo visoki gostje s pogreba nazaj na Dunaj.
Navzoči so bili pri pogrebu novi prestolonaslednik, nadvojvode, vojaštvo — Sedaj počivata v miru v Artstettnu združena v življenju, združena v smrti...
Otroci pokojne prestolonasledniške dvojice
so se pripeljali včeraj iz Hlumca na Dunaj. Pripeljala jih je grofica Henrieta Chotekova. Ob pol osmih zvečer so peljali otroke v dvorno kapelo h krstam njihovih starišev. Prizor, ki ?e. je odigral pred krstama ljubljenega očeta in blage matere knežjih sirot, ki so tako nenadno in na tak krut način izgubili svoje najdražje na svetu je bil silno pretresljiv. Ko so odtrgali otroke od krst svojih dragih nepozabnih staršev so padli otroci na kolena in so molili za svoje nad vse ljubljene roditelje.
Demonstracija visoke aristokracije; pri pogrebu.
Na Mariahilferci je prišlo do senzacionalnega incidenta, ki je napravil na velikanske množice ljudstva, ki so stale odkritih glav, nepopisen vtis. Tu je ramreč nenadoma prispelo 120 članov najvišje avstrijske aristokracije in se vrinilo v izpre-vod, na čelu jim knezi Fiirstenbergi, princi Lobkovici in knezi Thun - Hohensteinski, v črnih žalnih oblekah. Uvrstili so se v pogrebni izprevod neposredno za mrliškima vozovoma. Aristokracija je s tem svojim korakom ostentativno demonstrirala in obsodila nepijetetno prireditev izprevodov, ki so jo zakrivili dvorni uradniki. Vsled tega incidenta se je izprevod malo zakasnil in ste prispeli krsti na za-padni kolodvor par minut pozneje.
Uradna izjava srbske vlade.
Belgrad L Srbsl« tiskovni urad je priobčil, pooblaščen od srbske vlade, sledečo izjavo: Srbija se zgraža enako, kot ves ostali kulturni svet nad atentatom in nad atentatorjema. Čudimo se, kako je mogoče, da zlorabljajo nekateri nemški, avstrijski in ogrski listi to nekvalificirano dejanje dveh zmedenih, duševno bolnih Jjudi za obdolžitve in napade na Srbijo. Ravno v zadnjem času si je prizadevala Srbija na vse načine in ni ničesar opustila, da bi dosegla zopet boljše in prijaznejše odnošaje med Srbijo in Avstrijo. Srbska vlada je mnenja, da ji nalagajo ti žalostni dogodki v Sarajevu nalogo, da posveti še Večjo pozornost kot do sedaj spletkam sumljivih elementov, in da od-redi proti njim, če so na srbskem ozemlju.' najstrožje varnostne odredbe, da prepreči njihovo delovanje, da onemogoči Hidejstvitev njihovih ukrepov, v kolikor je to mogoče pri  nenormalnih  eksaltiranih
odnošpji med Avstrijo in Srbijo kolikor mogoče zboljšali, so ti dogodki, ki so se pripetili v Sarajevu, ravno tako neljubi, kot avstrijski vladi. Srbska vlada bo napela vse sile, ki so ji na razpolago, da pomiri duhove in da zaradi teh dogodkov, za katere se ne sme nikakor* dolžiti Srbije in srbske vlade, ne bodo pretrgani ekonomični odnošaji med Avstrijo in Srbijo.
Opustošenje srbskih hiš,   trgovin in stanovanj.
Sarajevo 1. Mesto ima normalno lice. Skoraj vse trgovine so odprte. Vlada popoten mir. V Konjiči (Hercegovina) so bile včeraj patriotične demontracije mohame-dancev in katolikov ter protisrbske demonstracije: pobili so šipe po mnogih srbskih hišah. Straža je razgnala kalilce miru.
V  Livnem so bile patriotične manifestacije: srbske trgovine in s~bsko šolo so de-molirali. Orožništvo je naredilo zopet mir. Tudi v Stolcu so razbili mohamedanci in katoliki, razburjeni vsled sporočila o atentatu, šipe na srbskih hišah, razbili pohištvo v gostilnah in trgovinah. Vojaštvo je naredilo zopet red.
V vasi Opličič so napadli katoliški in rnohamedanski kmetje srbsko cerkev in šolo. V Zenici je uprizorilo 600 katoliških in mohamedanskih delavcev žalni izprevod in protisrbske demonstracije: poškodovali so srbska poslopja. V Bosanskem Brodu so uprizorili katoliki in mohame-denci patriotični obhod in   psovali   Srbe.
V Tesarju so uprizorili mladi ljudje ekscese. Razbili so šipe na srbskih hišah. Red je zopet vzpostavljen.
Atentatorja. Čabrinovič je bil tudi v Trstu in na Reki; v Trstu je bil v neki tiskarni ali le malo časa, ker je veljal za slabega! črko-stavca. Iz Trsta je šel na Reko, pa ni mogel dobiti nobenega posla. Dobil je nekaj podpore in na to šel peš v Belgrad. Tam je vstopil v narodno stranko. Vsi, ki so ga poznali na Reki so rekli, da je to prenapet, eksaltiran človečk. Ni pil ne piva ne vina, kupoval pa je vedno vse polno listov in jih strastno čital.                   ,
Čabrinovič se obnaša povsem hladnokrvno. Ko mu je bilo naznanjeno^ da se je atentat posrečil, je cinično. vsKliknil: Hvala Bogu, vsaj ne pridem zaman pred sodnijo! Obžalujem vojvodinjo, ali pomagati se ne da. Glavna stvar je, da se je atentat posrečil.
Princip je   jasno in odločno   izjavil: Sem kriv. Prišel sem semkaj, da izvršim atentat. Že kot gimnazijec v četrtem razredu sem bral več anarhističnih knjig in anarhizem mi je prišel takorekoč v kri. | To anarhistično strast, ki se je pojavila v | moji duši, sem sedaj končno le   potolažil. Ko sem namreč prebiral anarhistične knjige in liste, sem prišel do prepričanja, da v sedanjih razmerah ne more biti nič lepše-; ua na svetu kot izvršiti kak atentat. Že ta-1 krat sem napravil trden sklen, da: podrem en steber monarh'je in to se mi je sedaj res posrečilo. Koncem   meseca   mainika j sem čul odnosno čital v Belgradu, da pride koncem junija v Sarajevo prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand. Tn takrat sem sklenil, da porabim to lepo priliko za izvršitev svojega sklepa.   Prišel sem v Sarajevo meseca junija in sem se nastau?! pri nekem bivšem učitelju. Samokres in naboje sem dobil   v   Belgrachi. V Saraievem sem občeval.z več osebami. I Gledal na sem, da sem se gibal vedno le j v krogih, ki niso bili nikdar osumljenih
Komplot proti nemškemu cesarju?
Nemški cesar Viljem in princ Henrik sta   odpovedala   svoj   prihod na   Dunaj na podlagi dejstva, da je policija na Du-[ naju odkrila obširen anarhističen komplot, [ naperjen proti cesarju   Viljemu,   oziroma princu Henriku ter   opozorila berolir.sko vlado, da odklanja vso odgovornost, če bi i cesar  Viljem ali princ Henrik   vkljub tej opozoritvi prišla na Dunaj. Dunajska policija je potem aretirala nekatere   mednarodne anarhiste, ki so prispeli na Dunaj. — Viljema in Henrika ni bilo na Dunaj.
Protisrbske demonstracije na Dunaju.
Zdivjali so krščanski socijalci na pu-
naju.  Nahujskanci so hoteli udretf v Pav-
lansko ulico v srbsko poslaništvo. MnoŽi-
I ca je vpila:   Doli s Srbi! - Ven z morilci!
stracije malce ponehale, ali nato so zopet izbruhnile.
Množica, ki se je zbirala pred policijskim kordonom, je vedno naraščala, ker so se jej pridruževali ljudje, ki so prihajali od izprevoda. Naenkrat so zopet izbruhnili divji kriki: »Doli s Srbi! Proč s srbskimi morilci! Ubijmo jih! Abzug kralj Peter!« Drugi del demonstrantov pa je prepeval avstrijsko himno in princ Evgenovo pesem.
Policija je z ozirom na vedno kritič-nejši položaj začela nastopati energičneje in je porinila večje gruče demonstrantov na neki majhen trg, kjer se je prejšnja pa-trijotična dmonstracija izpremenila v navadno farso. Nastopil je namreč neki nem-škonacijonalni govornik, ki je začel govoriti za IexKoIisko in poživljal demonstrante, naj demonstrirajo za ta zakon, ki za-gotavljanemštvuodločnonad-vladovAvstriji.
V  drugih ulicah je množica vedno močneje pritiskala na policijski kordon in zahtevala, da se odstrani srbska zastava s srbskega poslaništva. Končno je množica pretrgala kordon. Z divjimi kriki in žvižgi je udrla pobesnela množica pred srbsko poslaništvo in ga naskočila s kamenjem. Tu je posegla z vso odločnostjo vmes policija na konjih, potegnila sablje in začela razganjati množico. Več oseb je bilo ranjenih v metežu, vendar pa nobena težko. Bilo je tudi aretiranih več oseb.
V tem so našli drugi demonstratje zasebno stanovanje srbskega poslanika, kjer je bila tudi izvešena žalna srbska zastava. Tudi tu je prišlo do br«'irih demonstracij. Policija je morala tudi tu nastopiti z golimi št; ".jami.
Sinoči so se demonstracije ponovile. Ob 9 zvečer so se po ulicah IV. okraja, ki vodijo k poslopju srbskega poslanika, začele zbirati velike gruče ekscedentov. Aranžerji demonstracij so začeli razširjati med občinstvom vesti, da je bila danes dopoldne vržena v Belgradu na poslopje avstrijskega poslaništva bomba in da je poslaništvo razsuto. Policija je z gostimi kor-doni zaprla vse dohodne ulice k srbskemu poslaništvu. Pred kordoni so stali eksce-denti in divje kričali: »Fuj! Ven z morilci!« Zabavali so se tudi s tem, da so metali na policijo t. zv. »žabice«. Policija je nekaj časa čisto mirno gledala frivolno in cinično zlorabljanje žalostnega dne.Ob 11. ponoči je nato naskočila demonstrante z orožjem v roki. Odigravali so se divji prizori. Več ekscedentov je pričelo z bodali in noži zbadati policijske konje. Demonstranti so bili končno s silo razgnani, a so se pozneje pričeli zopet zbirati. 2^gali so tudi demonstrativno že dve srbski zastavi. Ekscedenti so izdali tudi narolo: Pred rusko poslaništvo! A bilo jih je premalo in niso mogli predreti tamkajšnjega gostega policijskega kordona, vsled česar so se kmalu razpršili.
Shod na tt Viškigori.
Shod slov. pol. društva na Št. Viški Oori, dne 28. VI. 1914. je vspel nepričakovano dobro. Shoda se je vdeležilo čez 150 zavednih mož, kljub temu, da je bilo ljudstvo zaposleno pri spravljanju sena, ker je začelo rositi ravno isti čas.
Župan Ivan P i r i h je pozdravil poslanca dr. Frankota in Mikuža in predlagal predsednikom shoda podžupana T o m a -ž a Laharnarja, kateri je prevzel predsedstvo in dal besedo poslancu dr. Frankotu.
Dr.  Franko
je govori! prosto nad jedno uro. Pojasnjeval je politični položaj v deželi, delovanje deželnega odbora in naloge poslancev, združenih v Slovenskem klubu. Pojasnil je tudi napad »Novega Časa« na naša odbornika ter je navzoče ljudstvo obsodilo tako pisavo.
Navzoči so bili z govorom odbornika in poslanca dr. Frankota prav zadovoljni in so dali svoji žadovoljnosti glasnega duška.
Poslanec Mikuž.
Burno pozdravljen se predstavi poslanec Mikuž svojim   volilcem in se  za-
tia shodu mu je zagotovilo, da hočejo vo. lilci prijateljsko sodelovati s 'svojimi dej želnimi poslanci. Povdarja, da ni prišel J Ooro agitirat ali delat zdražbe, ampak nrj. šel je, da sliši na lastna ušesa njih želje jj težnje, ter da se skupno po domače pogoj vorijo, kako delati in kako pomagati. |J javlja, da je kot njih poslanec .odgovor J volilcem po svoji vesti in svojem poštenju! za svoje delovanje in želi, da volilci sproti! slišijo poročilo poslancev in da sproti soj dijo o njih vspehih ali morda tudi nj uspehih.
Potem pojasnjuje, kako težko stališče! imajo slovenski poslanci v goriškem deJ želnem zboru, kjer so za eden glas v manj šini, kljub temu, da zastopajo dve tretjini vsega goriškega prebivalstva. Ker je o pj litičnern položaju v deželi poročal žt dol volj jasno tovariš dr. Franko,.pride poslal nec Mikuž na gospodarsko polj c|
Poroča o. mizernih deželnih financah! katere je podedoval novi deželni odbor J leta 1913. s primanjkljajem nad pol milij na kron. Ker ni bilo novih virov dohodko! in davkoplačevalce še bolj naložiti ni bili mogoče, ostal nam je edini izhod: z a C eti v a r č i ti p r i iz d a t k i h.                     I
Omenja, da se je ugodilo v .pretekfeil zasedanju le najnujnejšim prošnjam zJ podpore a druge odložilo za leto 1915. kol narn vlada izplača obljubljeno podporo i! takozvanega »malega finančnega načrta! v znesku okroglo 400.000 kron.              I
Pojasnjuje, zakaj ni bil proračun pol trjen, ker zahtevajo Italijani, da jim /;<-| plača dežela jednak znesek v denarju, ka-j terega vložijo v banko na obresti, kako! ga dobijo Slovenci za dokazane najnujnciJ še zgradbe občinskih cest, mostov, vodil vodov itd. med tem-ko so si Italijani vx vv| to preskrbeli, ko so naši zastopniki š| spali. Oni so si z deželnimi denarji že \\| preskrbeli, kar rabijo. Kjer so imeli mokri travnike, so jih umetno osušili, kjer jii!.|/,;| škoduje suša, napravili so.namakanju,kari stane deželo, toraj tudi naše žepe, vci mil Ijonov kron. Na drugi strani pa iiiinaui S Slovenci posebno v naših gorah niti tiajl Pihnitivnejših kolovozov.do naših \cCjil županstev, kakor so Št. Viška flora. 1'iJ nikve, Šebrelje in druge; ima pa Furl.niii.| lake ceste, da se pride z avtomobilom Ok; vsake njihove bajte.                             I
Dalje poroča o d o m a č i h po t r ef b a h cerkljanskega okraja, pit sebno županstva Št. Viška Gora t. j. ^:.| Prapetnobrdo-Polje; cesta Policc-Laze rjj idrijski državni cesti. Omenja, da je sprJi jel okr. cestni odbor tolminski v zadni; ocl borovi seji njih občinsko cesto od cef kljanske meje na Prapetnem do Tara!,f proti Slapu, med okrajne, da bodo lalr-f v naprej več pozornosti lahko posveCi drugim občinskim kolovozom, ker cevi sploh nimajo.                                       1
Naznanja, da je dovolil dež. zbor K | kron podpore za poprave kaplanije na ''1 ri, katera'je unikurn vse Avstriji.1 t. j. da | Mtn s slamnato streho in še ta ka'-: ':ff •Je'j časa gola rebra.                            j
Omenja končno pravdo med fuaačj prokuraturo in davčno občino Police rJ lastninske pravice tamošnjega vikariv^lj ga poslopja, katerega je občina pred "''1 leti sezidala in je bilo protizakonito l"»E vednosti županstva in dež. odbora \!> '¦'%) ženo na ime vikariiskega benefierat. I/ Policah. Poroča dalje o raznih imčrPli.^t tere izdeluje za okraj dež. stavbinski i:'-'I in razlaga važnost novo . ustanovlier-Jj agrarnega urada posebno za naš gora''-^ K dežele.                                                p
Konečno poziva poslanec Miku/ ^f' volilce brez razlike strank, naj se v ! i trebi obračajo za pojasnila nanj, te v "j, ljublja za izkazano mu zaupanje, /av/I se z vsemi močmi za njih potrebe. k«-'r-r-izrasel iz njih srede, pozna tudi ilol,:k kmečki stan in njega potrebe. Upa not«11 jj na vspelie, ker ima sam trdno-jekkij voljo in se dela ne straši. A kar uc l",;f§ mogel sam, ima pa v slov. klubu še I" *fc delovalcev. med kojimi sta tudi dva "'fj žavna poslanca.                                   i
Navzoči so pazljivo poslušali lep i'm vor svojega deželnega poslanca in s<> "I hvaležni za pojasnila.                           1
Ljudstvo uvideva, da se ni varal«'J svojih poslancih in da je storilo prav. da ifl zaupalo Slov. političnemu društvu v (li rici, ki je priredilo ta lepo uspeli sliod. I
Priloga ,.SožB"žt. 47, Hne 4. julija 1914.
Narodna šola na Blančah V Gorici.
»V spomin prestolonaslednika Frana Ferdinanda.«
Odbor moške podružnice družbe sv. Cirila in MeHoda v^jri^ie^Š^P^z^j;
redni seji sklenil: Dvorazredna narodna šola dr. sv. C. in M. na Blančah v Gorici se razširi. Nova štirirazrednica n&, se imenuje po umrlem prestolonasledniku nadvojvodi F ranču Ferdinandu, Odbor naj iz-posluje na pristojnem'mestu dovoljenje, da sme imeti nova šola na pročelju napis »V spomin prestolonaslednika Fran Ferdinanda« in da se vzida v šoli spominska plošča.
Nova šola bodi trajen spomenik goriške slovenske dece in naj priča o spoštovanju, zvestobi in udanosti do umrlega prestolonaslednika.
V imenu ženske in možke podružnice dr. sv. Cirila in Metoda v Gorici se je izrazilo gospodu c. kr. namest. svetniku Re-bekti iskreno sožalje in globoko sočutje nad neizmerno izgubo, ki je zadela Najvišjo vladarsko hišo in   celo   monarhijo.
0 vprašanju reciprocitete zagrebškega vseučilišča.
»Siidslavische Rundschau« piše: Predvsem je avstrijska vlada proti temu, da bi se priznale študije oziroma izkušnje avstrijskih državljanov na zagrebški univerzi. Navidezno se je sicer udala tozadevnim zahtevam jugoslovanskih poslancev in podvzela gotove korake v tej smeri. In sicer je poslala hrvaški deželni vladi predlog, da bi se v izpraševalne komisije zagrebške univerze, pred katerimi bi imeli polagati juridične izpite avstrijski dijaki, privzeli avstrijski izpraševalni komisarji s polno glasovalno'pravico. To da bi bil modus za priznanje zagrebških juridičuili študij v Avstriji. Ta predlog pa je bil namenoma stavljen v taki obliki, da se ni strinjal z državnopravnim stališčem Hrvatske in je bil tudi poniževalen za zagrebško univerzo, tako da je bila avstrijska vlada lahko gotova, da bo njen predlog odklonjen. Vrlmtega naj bi takozvana re-ciprociteta veljala le za Dalmatince ali k večjemu še Tstranc, nikakor pa ne tudi za ostale avstrijske pokrajine t. j. tudi za Slovence.
Avstrijska vlada je mnenja, da bi bilo za koristi naše države jako neugodno« ako bi v Zagrebu skupaj študirali vsi Jugoslovani, ker bi potem politične vezi med njimi postale premočne. To vladno stališče je neomajno. Avstrijska vlada bi bila raje pripravljena svojim Jugoslovanom — obljubiti posebno vseučilišče, bodisi na Kranjskem ali pa v Dalmaciji. V tem oziru so z vlado popolnoma solidarni tako avstrijski Nemci kakor tudi ogrska vlada. —'
ki je podvržen gnitju. Pokazalo se je, da se nam ni bati ničesar od ogrskega krompirja. Na to predsednik opominja kmete, naj pokrivajo krompir na vozu ob dežju s platnom. Da ne pride le izbrano blago na trg, krivda je tudi v trgovcih, ki sprejmejo vse in tako kvarijo goriški trg. Ko bo Zadruga sama pošiljala krompir, se kaj ta-1?ef a*HST)b" VSe" godilorPredsednik poda nekaj pojasnil glede tare in preide na »d o-,iii ačo.koh k u r en co«. Imamo več trgovcev s krompirjem; glavna družba je Bombig & Co. Poslali so v syet okrožnico, v kateri pravijo, da bo dosti krompirja, d a pa so cene začetkoma s e z i j e nekoliko višje potem pa p a d e-j o, češ, prve cene ne naročati (naperjeno proti Zadrugi), potem pridejo nižje. To je bil namen v korist trgovcev. Ali obrnili so se odjemalci vendar na nas, ker trgovci jih niso mogli zalagati. Okrožnica govori tudi o novih nasadi h, doli v Furlaniji. Ali ti nasadi so samo v bližnji Fari in majhni okolici, drugodi krompir v Furlaniji ni za Izvoz. Furlan svojega krompirja še sam noče jesti. Furlani so poslali v Gorico komaj 1 vagon krompirja. Sedaj je začel M a g d e b u r š k i k r o m p i r, Italija pošilja dobro blago. — Trgovci so hoteli škodovati in so zagnali radi neke debate v odboru krik, da Zadruga propade. Ali trgovci zunaj so videli, da ima Zadruga dobro blago, da jih redno zalaga in tako so prišli naši k o n k u r e n t j e ob vse z a u p a n j e z u n a j. P o s 1 a 1 i s m o 5 2 v a g o n o v v č e r a j i n p r e d-včerajšnje ni, trgovci pa 4 ali 5 v a g o n o v. Če mislijo, da Zadruga propade, se motijo. V okrožnici so trdili, da bodo cene padale. Ali mi smo držali skozi 10 dni stalno ceno 13 K prodaje z vrečami vred. Le malo ugovorov je bilo... glede plačila pa je zatrdil predsednik, da dobijo zadružniki dvakrat več, kot bi dobili, ako bi ne bilo Zadruge.
Alojzij Brajnik spregovori par lepili besed, kako morajo biti složni. Skupaj zvite palice se ne dajo zlomiti, posamezne pa. Pove tudi tisto o ježu in lisici in to na postopanje tvrdke Fratclli Lenardo na trgu.
Mermolja omeni, da ta tvrdka hoče biti le sama povsodi in ni res nikaka do-brotnica goriškega trga. Omenja, kako je ponujala v Berolinu krompir po 9'50, ko je poslala Zadruga 10 vagonov krompirja tje po svoji ceni!
Predsednik zaključi lepo uspeli shod in kmetovalci se razidejo.
Kmečki shod
je sklicala v nedeljo 28. pr. in. Gospodarska Zadruga za Goriško okolico na vrt »pri Jerasu« ob južnem kolodvoru.
Predsedoval je predsednik Zadruge Ivan Mermolja, ki je poročal o kupčiji s krompirjem. Letina je kazala dobro, preveč dežja je bilo. krompir ni napredoval tako naglo, kakor se je pričakovalo. Lani je bila'letina slaba, 6 tednov brez dežja, Italija pa je imela dobro letino. Da se je lani spečalo kaj našega krompirja, se je zahvaliti onim odjemalcem, ki kupujejo razen krompir pa hočejo imeti tudi goriškega. — Letos se v I ta 1 i j i prvi krompir ni obnese!, zato se ni bilo bati, da ne bodo pri nas cene visoke. Ko smo mi začeli, je bil doli dež. V Italiji sadijo tudi bel krompir v konkurenco goriškemu. Začetna cena prt nas je bila 13 K. pokvarila nam jo je nestalnost vremena. V Italiji je bil štrajk in železniški promet ustavljen. Dobili smo zato vprašanj za 30 vagonov več nego smo mogli dati. Tisti teden pa je bil dež. Po končanem štrajku so ponujali krompir po naših cenah, nastopil je dež in mi smo mogli dati le 15—20 vagonov namesto 60-70. Odjemalci zunaj so naročili blago iz Italije. Tam je bilo tisti čas vreme ugodno. Ogrska zalaga trg,s krompirjem isti čas, ali tam  imajo rdeči krompir.
,!' Eco" proti Slovencem.
V torek, v številki, v kateri žaluje za prestolonaslednikom, je zagrešila katoliška »L'Eco« tak-!e članek:
»Nagib do strašnega umora ima svoje uzroke v vseslovanskem in v vsesrbskem duhu. ki preveva zadnjih 5 let življenje na Balkanu in v južnih mejah monarhije.
Vsesrbska agitacija je začela v letu 1908., v času aneksije. Srbija ni mogla požreti grenkega grižljaja in pričakujoč novih političnih dogodkov je skušala s svojim časopisjem in s svojimi plačanimi agitatorji spraviti Bosno in Hercegovino v stanje stalne revolucije. Ustanovljena so bila tajna društva po vzorcu onih v Pije-montu v letih 1820- 1830 in posebno mladina je bila pritegnjena v društva. Ta irre-dentistična društva, vzdrževana odkrito od vlade v Belgradu, so razširila svoje niti tudi med Slovani v Avstriji in znano je, kako je bilo razkrito široko dijaško vseslovansko društvo, ki se je fanatizova-lo ob čitanju proglasov, dohajajočih iz Bel-grada.
Ne samo pri Jugoslovanih, marveč tudi pri Čehih se je globoko ukoreninilo to vsesrbsko čustvovanje in znano je, da so bile izrečene tudi v Gorici obsodbe radi srbskih irreden tistlčnih vsklikov, ki so jih izustile tudi odraščene osebe in ki so bile v državni službi.
Lahko si je predstaviti, kako daleč je dospela vsesrbska agitacija ob mejah monarhije, ko smo celo v Gorici sHŠali s svojimi ušesi slovenske dijake, ko so peli nemoteni srbsko himno v nasprotovanje klicu: »Živelo laško vseučilišče v Trstu«, od strani Italijanov, ki so se zavzemali za svojo pravico na javni ulici.
Ne/samo to; znano pa je tudi, da se je v nekaterih slovenskih srednjih šolah zgo-
dilo Še hujše: odtrgana je bila celo zadnja stran iz šolskih knjig, kjer je avstrijska cesarska himna in so jo nadomestili s himno na Srbijo in s tem so se morale baviti tudi šolske oblasti.
Vse to se je godilo in se godi tukaj v Gorici, daleč od središč vseslovanske agitacije in vsakdo si lahko predstavlja, kakšne so te reči ob sfbšKfmeji fn sosednih deželah.
Slovensko časopisje ni nikoli obžalovalo tega irredentističnega gibanja, kakor' smo mi obžalovali in živo obsodili italijansko irredentistično gibanje.
Tragedija v Sarajevu je zadnja bru-; talna epizoda fanatične agitacije, vršeče! še mnogo let po intencijah in metodah zarote.«                                                    i *
Ob_letošnjih volitvah v Goriški mest-; ni zastop se je »L' Eco« popolnoma spre-! menila. Poprej je bila res pošten boj proti kamori in proti irredentizrriu med Goriškimi Lahi, ali letos ob imenovanih volitvah je krenila na drugo pot, na pot natolcevanja, sumničenja Slovencev, na pot neizprosnega boja proti nam. Nič več jej ni mar kamora in njeno pogubonosno mestno gospodarstvo, irredentizma ni več med Lahi, ampak med Slovenci je iztak-nila iznajdljiva L' Eco v polnem cvetu se nahajajoč irredentizem, naša šolska mladina je polna irredentizma, vse med nami hrepeni po Veliki Srbiji. To podtika >L' Eco« Slovencem v Gorici v gori navedenem članku. Odkar se je ogrela za laške iredentovce, revolucionarske Mazziniance in brezverske nemške liberalce, odkar hodijo pristaši laške ljudske stranke volit Jude in framasone, se lovi »L'Eco* okoli in udriha po Slovencih. Ob splošnem žalovanju po smrti prestolonaslednika, ko se je pri nas v Gorici s sočustvovanjem govorilo o pokojniku, ko smo vsi čutili globoko prebridko izgubo in obsojali zločin — ¦ ni mogla krščanska »L* Eco« drugače, nego da je udarila po Slovencih! Nesramnost je to, lopovstvo najnižje vrste tako podtikanje, tako suni ničen je: z indignacijo zavračamo insinuacije, visoko stoječ nad podtikanjem, katero nas ne zadene. Med Slovenci v Gorici ni nikakega irredentizma in med slovensko šolsko mladino ni bilo takih dogodkov, kakoršne navaja »L'Eco«, ki je pozabila na zapoved: Dili-; gite veritaten, filiam Dei! — Če pa kak! nezrel mladič nerazvitih možgan kaj blek-ne, tega vendar resni ljudje ne obešajo^ dotičnemu narodu na hrbet kot velikanski irredentovski zločin. Koliko smo mi že culi o italijanski mladini, pa smo mahnili z roko in rekli: otročarije! Samo »Eco« vidi V; slovenski mladini v Gorici nevarno irre-j dento; nihče drugi je ne vidi; vidi pa jol zato, ker sovraži slovensko mladino, j Vsi tisti vskliki po zmagah na Balkanu soj bili tako nedolžni, da so bili obtoženci poj § 305. kar po vrsti oproščeni.                  i
Mi se ne bomo prerekali z »Eco«, kij naj mše rotel! na laškega Luehenija in Iaš-1 kega Oberdanka, ki naj poišče tistega, kij je pel v Italiji v poeziji na Napoleona, daj naj prežene iz Italije »gli Austriaci, questi figi? de!P Averno segnati in fronte colj marcliio deli' infamia« in tistega, ki je v] sonetu na Garibaldija imenoval njega »di-; vo vegliardo« pronto ognora ad abbatterej ia Tiara ed il vile Impero!« — v Avstriji) pa je velik avstrijski patriot!
Mi svetujemo listu L'Eco, naj molči,; bo bolje za njo, vprašamo pa še, ali se; strinja laška ljudska stranka z omenjenim! člankom v svojem glasilu; ali je morda izšel celo na iniciativo vodstva stranke?! Umevno samo po sebi, da ne bomo prenašali mirno takih-le izbruhov s strani; laške ljudske stranke, kakoršne vsebuje^ omenjeni članek, marveč se jih ubranimo, najenergičneje, in laška ljudska stranka utegne nesramno početje svojega glasila še bridko obžalovati!
finančniki delajo že intenzivno, da ustvarijo podlago finančne skupnosti. Pomen unije je velik. Prvič se prihrani mnogo na upravnih stroških, predvsem pa dobi Čr-nagora moderno srbsko upravo. Skupni vrhovni armadni poveljnik bi naj bil kralj Peter, ki se odpove prestolu in vlada mesto njega Aleksander.
Preiskave slovenskih dijakov. — Po slavnih Veleizdajhiških procesih med Hrvati in Srbi išče sedaj policija lavorik med slovenskimi dijaki, ki se upajo pripadati jugoslovanski nacionalistični omladi-ni. Policija je uvedla obširne preiskave med dijaki na Dunaju in v Pragi. Preiskala je vso korespondenco. Dosedaj sta bila a-retirana dva dijaka, ki sta pa zopet prosta. Zatrjuje se, da ima policija v rokah obširen materijal in da obnovi dijaške preiskave med ljubljanskimi srednješolci. Preiskavo vodi ljubljanski policijski komisar Skubl.
Politični pregled.
Unija med Srbijo in Črnogoro. — Na
pritisk Rusije se marljivo izdelujejo načrti za unijo med Srbijo in-Črnogoro. Rusija je namreč odtegnila Črnigori letno podporo in radi tega mora Nikita popustiti nekaj na svoji kraljevski sili. Unija bo izdelana po principu državne zveze, kakor je to v Nemčiji. Po uniji imata Črnagora in Srbija skupne finance, zunanjo politiko, car* stvo, vojaške zadeve in monopole*. Ruski
Domače vesti.
Deželni poslanec g. dr. K. Podgornik'
je posetil voditelja tukajšnjega glavarstva g. nam. svetnika Rebeka in mu izrazil sožalje vsled smrti prestolonaslednika in njegove soproge v imenu Slovenskega kluba v deželnem zboru ter v imenu Slov. političnega društva in Pevskega in glasbenega društva v Gorici.
Deželni odbor je po smrti prestolonaslednika in njegove soproge takoj odposlal na min. predsednika grofa Stiirgkha, ministra Berchtolda in barona Rummers-kireherja sožalne brzojavke; v prvi se prosi min. predsednika, naj sporoči sožalje Goriško-Gradiščanske na Najvišje mesto. — Deželni odbor je razposlal na župane vabilo, naj se starešinstva udeleže maš-zadušnic po pokojnem nadvojvodi in naj skličejo izredne seje, v katerih naj se primerno spominjajo pokojnega prestolonaslednika.
Goriški mestni svet je imel v sredo izredno sejo, v kateri se je župan Bombig v toplih besedah spominjal strašnega dogodka v Sarajevcm, ga obsodil, omenjal globoko žalovanje mesta in opozoril zastopnika vlade na izraze odkritega sožalja celega mesta; nam. svetnik Rebek je odgovoril, da sporoči na Najvišje mesto ta pa-triotični čin in spontanim in »odkritosrčno izražanje sožalja. — Sklenilo se je, da naj za časa pogreba v Trstu gorijo svetilke po mestu, obdane v črno-bele tančice, in prebivalstvo se je pozvalo, da naj da tudi na zunanje izraza svojemu čustvovanju. Tako se je zgodilo. Mesto je bilo res vse v črnih in cesarskih zastavah, zavese po oknih in balkonih. Luči po mestu so gorele tudi včeraj popoldne od 4—5, ko je bil pogreb na Dunaju, prodajalne so bile tisti čas zaprte.
Na Rojcali je bila danes dopoldne vojaška maša v spomin nadvojvode Frana Ferdinanda; v Stolni cerkvi je bila maša danes zjutraj ob 8. uri.
Poroka. — Danes opoldne se je poročila v Stolni cerkvi v Gorici visokorodna baronica Karlota pl. L o c a t e 11 i, hčerka barona Jurija pl. Locatelli, člana gosposke zbornice, dež. poslanca in župana v Krmi-mi. s P. nI. H a g e n a u e r, poročnikom pri tukajšnjem dragonskem polku. Poročil ju je nadškof in knez ekscelenca mon-s;gnor Sedej. Za vstop v cerkev so bila izdana vabila.
Poroka se je vršila v Stolni cerkvi, v katero je bil dovoljen vstop le proti posebni vstopnici. Cerkev pa je bila skoro polna odličnega občinstva iz meščanskih krogov. Mladi par je poročil sam nadškof in knez M j. Ekscelenca dr. Fr. Sedej ob običajni asistenci, ki je imel nagovor v nemškem jeziku o važnosti zakona in dolžnostih zakoncev. — Novoporočenca in svat je so se odpeljali na to v 12 avtomobilih v hotel Sudbahn, kjer se je vršil svečani obed.;-—' Med svati srno opazili najodličuejše predstavitelje tukajšnje aristokracije. Bilo srečno!
Slovensko izobraževalno društvo na Cingrafu v Gorici bo imelo jutri dopoldne ob 10. uri svoj občni zbor v prostorih, gostilne pri Maražu v Stračicah.Dnevni red: poročilo odbora, volitve, slučajnosti.
Umrl je v ljubljanski bolnišnici v Gorici dobro znani g; Fran Z u p a n, vpoko-jeni davkar; zahajal je prezimovat v Gorico skozi več let. Star je bil,62.let.
Na c. kr. navtičnl akademiji v Trstu je. napravil izpit z dobrim uspehom g. Ludvik B a j e c iz Gorice.                              •
Vodstvo Narodne šole ha Blančah v Gorici razglaša: Da ne bo več nikakih ne-sporazumljenj, javlja šolsko vodstvo, da se vrši cepljenje koz na tej šoli prihodnji teden. Dan se pravočasno naznani. Le vsled pomote magistratnega sluge je bilo naznanjeno cepljenje za četrtek mesto petek, kar je šol. voditelju pojasnil mestni protofizik g. dr. Bramo.
Za člana deželne komisije za agrarne operacije v Goriško - Gradiščanski je imenovalo justično ministerstvo gg.: viš. sod. svetn. Matijo Rutar, sodna svetnika Josipa Cechet in dr. Hinka Stepančič in okr. sodnika Antona Bonne. Za namestni- J ka sta imenovana gg.: okr. sodnik dr. Avgust Trevisan in svetnik Rudolf Sterle.
Politična šola v Štandrežu. — Po dobro uspeli politični šoli v Dutovljah je priredilo agilno Slov. politično društvo v Oorici šolo v Štandrežu. Priglasilo se je 50 slušateljev, ki so vestno in marljivo sledili izvajanjem predavateljev. Vseučiliški docent d r. B o g u m il V o š n j a k je razpravljal temeljito in stvarno o ustavi. O občini, njenih nalogah in pravicah in njenem ustroju je predaval g. Andrej Pod gor ni k. G. nadučitelj Rakuš-č e k je knjižničar veliki knjižnici, zato pa je imelo tudi njegovo koristno predavanje j o ljudskem knjižništvu popolen uspeh. — | Temperamentno, stvarno in poljudno pa je J govoril dr. DinkoPuco praktičnih političnih vprašanjih. Tem je dodal še aktu-ehio vprašanje socializma, ki ga je v kratkih potezah orisal pregnantno. — Šolo je otvoril ko tudi zaključil s primernim nagovorom predsednik Slov. političnega društva v Gorici, dr. Kari Podgornik. — Radi žalostne smrti prestolonaslednika je moral žal odpasti drugi del predavanj, j Za šolo pa gre Slov. političnemu društvu v Gorici vse priznanje in iskrena hvala!
Akad. društvo slov. veterinarjev na Dunaju naznanja, da daja za časa počitnic informacije glede živinozdravniškega študija Filip Pahor, cand. med. vet. Vrtojba pri Gorici in tekom šolskega leta društvo Dunaj III. Linke Bahngasse 11.                  J
Slovenska gimnazija v Gorici je za- J ključila šolsko leto z   dobrim   vspehom. Padlo je povprečno le 18% učencev. Sta-riši: pošiljajte svoje otroke v — slovensko gimnazijo!!
V prvi razred c. kr. slovenske gimnazije se je oglasilo 144 učencev, od katerih je bilo že sprejetih — 136. Ker se oglase v septembru brez dvoma še drugi, bodo prihodnje leto najmanj štiri paralelke I. razreda.
Na realko v Gorici je sprejetih za prihodnje šolsko leto v prvi razred 24 učencev; med temi je 18 Slovencev.
Na moško učiteljišče v Gorici je sprejetih za prih. šolske leto v prvi tečaj 40 gojencev, torej predpisano število.
Sklep šolskega leta. — Danes je bil sklep šolskega leta na vseh srednjih šolah v Gorici. — O vspehih prihodnjič.
Razstava na realki. — Tudi letos je tukajšnja realka pokazala svojo umetnost v risanju pri svoji razstavi, katera je trajala tri dni. Slike so bile razstavljene v dveh sobanah in so bile splošno zelo lepe. Posebno lepe in umetniške slike je imel Pilon, šestošolec, v vseh strokah risanja, posebno pa v umetniških oljnatih slikah. V njegovem portretu, katerega je sam izvršil, je dobro zadet. Obiskovalci so si torej lahko ogledali našega mladega umetnika. Dekleva, sedmošolec, nam je tudi pokazal svojo umetnost, posebno v svojih dveh lepih oljnatih slikah. Tudi Pitarevič, šesto-šoleL, je imel več umetniških slik. Nadalje moramo pohvaliti lepe slike Zopetti-ja, sedmošolca, Pitamica šestošolec in več drugih dijakov. Kot rečeno je bila razstava zelo lepa in to se imajo zahvaliti dijaki g. prof. Vohanka in g. prof. Žnider-eiču* kot tudi asistentom g. Cossar-ju in g. Fornazarig-u. Toda ne samo prostoročne j slike so bile hvale vredne, temveč tudi geometrične, izvršene pod nadzorstvom g. prof. Nachtigall-a in g. prof. Thoner-ja. j Udeležba je bila velika in lahko je žal onim, kateri si razstave niso ogledali.
Razstava risb fn ročnih izdelkov tukajšnjih učiteljiščnikov bo v soboto, dne 4. julija (od 9. do 12. ure dop. jn od 3. do 6. ure pop.) ter v nedeljo, dne 5. julija (od 9. do 12. ure dop.) v prvem nadstropju »Šolskega Doma«.                                   ,     I
»Slovenski dekliški zavod« v Oorici, I Via Ponte Isonžo 32. Učenke in dijakinje, ki želijo vstopiti v slov. dekliški zavod, ki ga vodijo čč. šolske sestre, naj pošljejo svoja oglasila se semestralnim šolskim iz-vestjem do 15. avgusta 1.1. in sicer naravnost v zavod v Gorici, Via Ponte Isonzo 32. Na željo se dopošljejo tudi prospekti, v katerih so označeni vsi pogoji natančno.
Kabaretni večeri, katere so hoteli prirediti člani slov. gledališča v Trstu v hotelu »pri Zlatem Jelenu« dne 1., 2. in 3. t. m., so se morali prenesti na nedoločen čas vsled nenadne smrti našega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegove soproge.
Upamo, da nas slav.   goriško občinstvo o priliki naših predstav   v   obilnem številu poseti ter s tem pripomore k bolj- I šemu uspehu. — Člani slov. gled. v Trstu. J
»Evviva 1'Italia«! je baje zakiical j Fran Bertogna v Beljanu, zraven pa je težko ranil nekega R. Andrijana. Obsojen je na 4 mesece ječe radi težke telesne poškodbe, radi klica Evviva 1' Itaiia pa se je Pzmazal iz obtožbe po § 305. k. z. Državni pravdnik je vložil ničnostno pritožbo.
Gostovanje cirkusa Charles v Gorici se prične 7. t. m. Gostovanje, za katero vlada že splošno zanimanje bo le kratko, ali zato bo pa gostovanje tem bolj nepo-zabljivo. Že zunanje lice cirkusa kaže, da imamo tu opravka s cirkusom, ki mora I vse navdati z največjim občudovanjem. I Mesto pod tesni cirkuški šotor stopamo v j visoke dvorane in naš pogled se zgubi v j obsežnem prostoru. Na uho nam udarja prijetna godba, kakoršne pač ni slišati v drugih cirkusih. Cirkus Charles pred-njači danes vsem potujočim cirkusom po svojem brezkončnem osobju, živalih in materiialih; njegove ideje in načrti so me-rodajni povsod. S 400 živali in 600 osebami prekaša cirkus Charles vsako slič-no podjetje. S svojimi grandioznimi sku-Dinami divjih zveri, z dresurami in spretnostmi konjenikov tvori nekak original sam v sebi in vsi narodi so zastopani v njem s svojimi najboljšimi artisti. Da so zastopani tudi vsi najboljši evropski artisti le sarnoobsebi umljivo, zato pa mu gre tudi naš pozdrav pri njegovi prvi turneji po Avstro-Ogrski.
Družbine užigalice. — Ob obračunu ie izročil veletržec gosp. Iv. Perdan v Ljubljani od prodanih vžigalic družbe sv. C. in M. 3.721 K. — Ta znamenita vsota je glasen opomin vsem Slovencem, naj uporabljajo te družbine užigalice, ki pospešujejo slovensko kulturo in narodno obrambo.
Kres, ki je imel goreti drevi v Fonovi gostilni na Solkanski cesti — odpade.
Naznanilo preselitve. — Krojaški mojster L. Rijavec je preselil svojo krojaško delavnico v Gosposko ulico št. 3,1. nadstr.
Zanimive predstave   prve   vrste___
Prva od vseh izrednih, znanstvenih predstav, ki se bodo še deloma vršile, je bila dne 2. t. m. Imela je res velik in tudi zaslužen vspeh. Treba je priznati, da so eksperimenti iz telepatije. sugestije, prenašanj« misli itd. itd.v kakor jih izvaja v »Cen-tral-Bio« gospa Miloska, naravnost čudoviti in presenetljivi in so tudi v mnogo-I brojnem občinstvu vzbudili silno zanimanje. Sodeluje nri teh eksperimentih prof. Balsamo, in tako rešujeta oba »Čarodejni-ka« najtežje poskuse elegantno in precizno. V^nored snopolnuje znameniti iluzijo-nist Ben-Aly-Bev in pa plesni komadični sospice Lunier. Vsa predstava v resnici-zasluži polnoštevilnega obiska. Zadnje J predstave se vrŠe danes v soboto in iutrt v nedeljo. »C e n t r a I-B i o« pričakuje naiobilnejše udeležbe od strani slavnega občinstva.
Mnoflro stiskalnic in kmetijskih strojev bo na ogled dne 4. in 5. julija v Rihenber-jiu v prostorih hotela Maks Ličen. Interesenti so uljudno vabljeni, da si ogledajo iste.
Stanovanje s 3 sobami v Gorici iščeta j novoporočenca za 1.   september.   Stanovanje snažno, mirno. Ponudbe na uprav n?- | štvo »Soče«.     ______                           I
dopTsi.
Tombola na Volčjidragl, — Tombola, . ki se je imela vršiti dan sv. Petra iit Pavla na Volčjidragi, se bo vršila v nedeljo dne, 12. t. m. ravno po istem vsporedu.
Protlalkonolno društvo »Sveta   voj-' ska« v Tolminu je imelo svoj redni letni
občni zbor v nedeljo 28. junija. Vdeležba je bila precejšna, dasi ljudje sedaj trudni ob nedeljah radi poiščejo sence in počitka. G. predsednik c. kr. okrajni zdravnik dr. A. Serjun je pozdravil navzoče, nato pa v dolgem govoru pojasnjeval, da se ne pijejo alkoholne pijače iz potrebe, temveč iz navade in nevednosti. Ljudje niso zadosti poučeni o škodljivosti alkohola. Ko pa občutijo na lastni koži njegovo škodljivost, je pa navadno že prepozno, da bi se še mogli rešiti. Toplo je priporočal popolno abstinenco, dasi ni ta cilj društvenega delovanja, kar se mu časih predbaciva, temveč popolna abstinenca je le najradikalnejše sredstvo v dosego društvenega cilja, ki je vsesplošna treznost. Društvo ima 542 čla- i nov, med katerimi je 81 popolnih abstinentov.                                                    I
Iz Vrtojbe. (V obrambo.) — Dopisnik j v »Goriškem Listu« napada g. župana, češ j da ni dovolj skrbel za koristi občanov j dotičnih zemljišč, kjer so postavljeni dro- I gi za električno napeljavo, dalje, da župa-nuje nekdo drugi, ne on, itd.
Županu ni nobeden nič omenil, da naj on vso stvar v roke vzame, ponujati se on nobenemu ni hotel, torej je vsak zase na svojo roko delal. Ako se sedaj dotični posestniki kesajo,.naj si pripišejo to le sebi! Valiti krivdo na nedolžne, je hudobija! Župan ima tudi v svojem zemljišču tak-le drog, pogodil se je pač kolikor je mogel dobro; sedaj pa ne dolži nobenega krivde, kar je edino pametno, in tako naj store vsi, ker zapirati vrata, ko je že krava ušla, je nespametno. G. župan je energičen in neodvisen mož. Se ne pusti okoli prsta ovijati kakor bi želel dopisnik G. L. in ravno zato ga je treba seveda napadati in blatiti.
Kar se tiče ceste Vrtojba-Štandrež, je »dotični« član starešinstva ravnotako navdušen kot pred 5 leti, ko ni bilo še Gospodarske Zadruge ne Zadružne opekarne! Dokaz naj bo to, da je dotični v zadnji seji predlagal precejšen znesek za nujno popravo iste, dalje je sam naprosil župana iz Štandreža, da bi štandrežki posestniki pripeljali nekaj grušča brezplačno, kar so obljubili. To je vse drugo, ne pa oviranje, kakor dopisnik pravi. Dotični se je pa energično vprl proti temu, da bi se celi znesek, kron 32.00 0, toliko namreč je proračunjena cesta, naložil davkoplačevalcem naše občine na hrbet! Rekel je: prvo moramo poskrbeti, da se doseže državna in deželna podpora, da bo . občina prispevala le z nekaj odstotki, med tem ko so drugi zahtevali ne glede na podpore, ampak naj se kar prične z delom! Kje bi pa potrebni denar vzeli, meni je to do danes uganjka. Ko je pa država, z motivacijo, da nima denarja, prošnjo začasno odklonila, med tem ko dežela je dovolila okroglo 6 tisoč, ve se pa, da dežela ne izplača podpore, ako istočasno ne dovoli tudi vlada, je dotični resnično se izjavil: »Brez državne in deželne podpore se cesta vsaj dokler sem jaz v starešinstvu, ne bode delala, popravila pa se bode po možnosti!« To je resnica in nič drugače ni! Kar pravi dopisnik, češ, da potem ko se je ustanovila G.'Zadruga in opekarna sezidala, je dotični spremeni! svoje naziranje, lo je spretno zavita laž, ki ima vse drugo namene samo poštenega ne. Mi verno za nekoga in tudi dopisnik »G. Lista« ga dobro pozna, ki je prav pogosto že presedlal! Kar se pa tiče spomenika, ga dotični ne potrebuje ter ga prav rad odstopa dopisniku G. Lista.                               X.
Brje. — Dne 28. junija se je poročil iz znane rodbine Čibronove v Brjali starši sin Josip z mladenko Frančiško Kodriče-vo. Pri domači slavnosti so veseli gostje zbrali za družbo sv. C. in M. svoto 9 kron, ki se jih je poslalo šolski družbi v Ljubljano. Živeli darovalci in mnogo sreče novo-poročencerna!
Sokolski vestnik.
V. zlet Goriške Sokolske Župe, ki je bil 5. t. m. radi dogodkov v Sarajevu od-goden, se vrši z istim vsporedom v nedeljo, dne 12. julija.
Gš. S. Z. — Bratje! Pripravite se za nedeljo 12. t. m., da bode naš nastop časten!
Corrigeudum, — Ustanovnik društva »Sokolski dom« v Gorici je postal med drugimi tudi g. deželni odbornik Dominko in ne kakor je bilo pomotoma poročano, -- ravnatelj Dominko.
Razne vesti
Pogreb prestolonaslednika je bil brez posebnih svečanosti. — Program za pogrebne svečanosti je izključil vsak sijaj. »Reichspost« je bila radi tega vsa iz sebe, ker ni vojaštvo v večji meri sodelovalo pri pogrebu. »Arbeiter Zeitung« pa pravi, da se ni vršil posebno svečan pogreb radi tega, ker španska dvorska etiketa izključuje od sličnih časti ženo prestolonasled-nikovo, ki je bila-po rodu lenavadria gro-fica. Kadar gre zaJ dvorsko etiketo, takrat ne dela nobene izjeme niti smrt. — Soproga bi ne bila mogla biti zakopana v Kapucinski cerkvi na Dunaju, zato pa je od-bral prestolonaslednik Artstetten za svoje počivališče. Tam počivata sedaj v življenju in v smrti jednako združena.
Prestolonaslednikova zapuščina. — Prestolonaslednikova zasebna zapuščina so Konopište, Hlurnec, ki sta vredni 20,000.000 kron, nadalje Artstetten in posestvo Lolsing na Koroškem. Posestva in umetnostni zakladi pripadajo prestolona-slednikovim otrokom. Glavni dedič je prestolonaslednikov najstarejši sin princ Maksimilijan, ki mu pripada Konopište. Važno je, da se glede na dedŠčino dožene, če je umrl prej nadvojvoda ali nadvojvodinja. Usoda Konopišta se rnora Šele odloČiti, ker tvori zdaj objekt luksusa, ki si ga je mogel le bodoči cesar dovoliti. Prestolonaslednikova oporoka se je nahajala v oklepni blagajni praške podružnice dunajskega bančnega društva. Spisana je bila pred desetimi leti in obsega tri poznejše kodicile.
Deset milijonov škode v Sarajevu. —
Izgredniki, ki so pobijali Srbe in demoli-rali njihovo imetje, so napravili škode za 10 milijonov kron. — Slučajno so bili te dni v Sarajevern tudi neki angleški znanstveniki, ki so fotografirali razdejane srbske hiše, prodajalne itd. Te slike bodo šle križem civiliziranega sveta.
Krivi glasovi o zavarovanju rajnkega prestolonaslednika   in   njegove soproge.
—- Iz Amsterdama dernentirajo vesti, da bi bila pokojni nadvojvoda Fran Ferdinand in njegova soproga zavarovana pri neki holandski banki za 45 milijonov goldinarjev. Nobena holandska banka ni bila v zvezi z nadvojvodo. — Premoženje o-trok prestolonaslednikovih ni tako veliko, ker posestva in gradovi ne nesejo dosti. Zato pa se določi za otroke stalna apana-ža. —
Grad Artstetten se imenuje v zgodovini že leta 1143. in sicer so bili takrat lastniki gradu gospodje Auerstetten ali Artstetten, po katerih se sedaj tudi imenuje. Po mnogih prodajah je postal 1. 1823. lastnik gradu cesar Franc I. V kratkem se je priljubil grad posebno nadvojvodi Kari Ludviku, ki je grad prenovil. Po' njegovi smrti pa je prevzel grad pokojni prestolonaslednik, ki je znatno zlepšal grad. Napeljali so tudi centralno kurjavo in električno razsvetljavo. L. 1907. pa je poklica! nadvojvoda nek francoski red, ki je prevzel župno uradovanje v Artstettenu. • L. 1910. je pa dal sezidati nadvojvoda obsežno in priprosto rodbinsko grobnico v grajski cerkvi. — Nadvojvoda je bival zelo dostikrat v tem gradu in je imel kraj tudi od njega precej dobička ali občeval je pa zelo malo z ljudmi in so bili vsi oficielni pozdravi prepovedani. Tako pozdravljajo sedaj prebivalci nadvojvodo in njegovo soprogo, prvič in sicer oba mrtva.
Francoski listi komentirajo prerokovanje znane pariške vedeževalke madatne des Thebes, ki je prerokovala: On, ki misli, da postane vladar, ne bo nikdar, mlad mož bo vladar. Še predno poteče pol leta, bo žrtev atentat. Po isti poti pojde tudi njegova soproga.
Oboroževanje naše artiljerije. — »Neuc Freie Presse« poroča, da bo vojna uprava zamenjala leta 1899. vlite havbice. Preizkušali so jeklene in bronaste topove in so se odločili za bron. Havbice bodo vlili v dunajskem artiljerijskem arsenalu, lafete, obrambne ščite, municijske vozove in strelivo bodo pa izdelale zasebne tvrdke. Za havbične polke bodo morali vliti okroglo 800 havbic.
Gradec je zadela včeraj velika vodna katastrofa. Vse ceste so razdejane. Dva konja požarne hrambe je ubila strela. Škoda je velika.
Zakonodajstvo proti alkoholizmu. —
V 1.1912—1913 je nastopilo zakonodajstvo proti alkoholizmu v trinogih državah. Naj-radikalnejše so.nastopile Združene države v severni Ameriki. Mnoge države imajo že sedaj prepoved, da se v njih ne sme alkohol niti izdelovati, niti točiti in prodajati. Toda tej prepovedi, so se izognile s tem, da so kupovali attfolioT ^ro^iMn i^Pf?' dovoljeno. Sedaj pa se more tudi to prepovedati po zakonu Kenvon-Shepjpard-Webbovem iz 1. 1913. V Evropi je alkohol' popolnoma prepovedan na Islandu. Od 1. januvarja 1913 velja tarn •zakon* ki določa, da smejo obstoječe gostilne prodajati alkoholne pijače še do 1. januvarja 1915. Od tega časa je prepovedana prodaja alkoholnih pijač, toda le takih, ki imajo čez 2y.>% alkohola. Na Škotskem je bil lani sprejet zakon, ki daje od I. 1920 nadalje občinam pravico, da glasujejo o podeljevanju koncesij. Glasovati se mora, če zahteva to najmanj 10% vseh h glasovanju opravičenih občinprjev. Na dan glasovanja morajo %Wi zaprte vse gostilne. Ako se naj glasuje o zatvoritvi vseh gostiln, mora biti navzočih 35% volilcev in za zatvori-tev mora biti oddanih 55%. Zakon tudi določa, da lastniki zaprtih gostiln ne dobe nikakršne odškodnine. — Novi zakon v Luksemburgu predpisuje, da se mora za otvoritev nove gostilne plačati toksa 200—3000 frankov. V občinah, kjer pripada ena gostilna že na 200 ali; manj oseb, je taksa še enkrat tako visoka. "V"občinah, kjer pripada ena gosflna na 150 oseb, se ne sme dati nobene nove koncesije. Gostilne morajo biti zaprte ob 11 uri ponoči. Osebam, ki še niso stare 17 let, je prepovedano hoditi v gostilne. — Na Danskem je v veljavi zakon, po katerem se ne da koncesija za celo življenje, temveč le za 5 let. Na vsakih 350 prebivalcev sme pripadati le ena gostilna. Pri tem pa ne sme biti v nobeni občini število gostiln večje kot je bilo 1. januvarja 1912. Osebam, ki še niso dopolnile 16. leta, se ne smejo prodajati alkoholne pijače. — Na Švedskem je bil snreiet zakon, vsled katerega so občine in država "popolnoma neodvisne od dohodkov iz alkohola in ki daje občinam pravico, da pošiljajo v sanatorije pitance, ki ogrožajo javno varnost, ki ne skrbe za žene in otroke ali pa ki so v breme rodbini. Razventega pripravliajo zakon, podoben omenjenemu na Škotskem. Italijanski parlament je sprejel zakonsko predlogo, da se ne sme podelUi nove koncesije v občinah, kjer pripada ena prodajalnica. vštevš? pivo in vino, povprečno na 500 prebivalcev. Osebe,- ki so bile- dvakrat kaznovane zaradi pijanosti ali za delikt. izvršen v pijači, izgube za pet let volilno pravico in se črtajo iz seznama porotnikov. Osebam, ki n;so dopolnile 16. leta, se ne smejo prodajati alkoholne pijače.
Strežniška šola v deželni
Z dnem 15. septembra t. 1. se otvori v ljubljanski deželni bolnici šola za bolniške strežnice z dveletno učno dobo, združena z internatom v prostorih cesarja Franca Jožefa zavetišča.
V to šolo se sprejmejo a) brezplačno prosilke, ki se zavežejo, da se bodo po dveletni šolski izobrazbi in ako so si pridobile državno strežniško diplomo,, posvetile strežniški stroki in da bodo v slučaju, ako jih potrebujejo zdravstvena ekrožia ali dežela, proti primerni   plači   prevzele
Ml-ev Seidlitz-prašek
Že f& na ielodco trpe?!« neprekonljivo sredstvo »tem Ima ptednost pred  tneml drntfmi 4r» ¦tiCnhni ClstiJ. kroglicam! in ffrenBtcaml.
Cena orig. Skatlje K2-
Ponarejanje se aodnljsko zasleduje.
Jollo-vo Franc, žganje in sol
ta ribanje Kvota — RolcClne olajlujoCe in oUrepfaMe *¦»-roetiano sredstvo protf trganja In prebujenju mke vrste. OriR% steklenica K 2-—
Na prodaj po neb lekarnth ^ In mirodilnicah. Glavna lekarna h. lOtt, c. In kr. dvorni uloinlk, Dunaj,
Tuchlauben 9. Uobivn se v Gorici v vsoh lekarnah in
niirodilniflRh,
službo okrožnih' aji bolničnih strežnic; ta obveznost velja po pridobitvi diplome najmanj za dobo 5 let. b) proti mesečni odškodnini 70 K tudidruge prosilke v kolikor dopušča prostor.
Sprejemne prošnje je opremiti z do-movnim in krstnim listom (pri mladoletnih s privolilno izjavo očeta ali varstvene "•rrb-lastih z-uiw:lnini iajmčevalom o nravnosti, z izpričcvalom o'uspešno dovršeni meščansk' ali višji dekliški šoli, oziroma 2 dokazilom o splošni izobrazbi, s popisom dosedanjega službovanja ter potrdilom o cepljenih kozah. *
Tako opremljene prošnje je vložiti do 1. avsnista 1914 na vodstvo deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani.
Da dokažejo telesno usposobljenost, se imajo pros:lke zglasiti pri pristojnem c. kr. okrajnem zdravniku, (v Ljubljani pri mestnem fizikatu.) Prosilke dobe pismeno obvestilo, da se določenega dne osebno zglasijo pri sprejemni komisiji, ki bo odločila o vsprejemu. Sprejmo se najprvp začasno; po' dvamesečnern zadovoljivem učenju pa definitivno. Vse nadaljne podatke se izve pri vodstvu deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani. — Deželni odbor kranjski.
Odgovorni urednik In izdajate!) Ivan Kavčič v Gorici.
Tiska: »GoriSka Tiskarna« A. OabrSCek (odgov. J. FabdIC).
Zalaga: Družba za Izdajanje listov »Soča« in »Primorec«.
Mali oglasi.
lajmanjla pristojbina stane 60 vin. Ako Je oglu obsetnejll «6 r&Bnna u vsako besedo 3 Tin. Hajprtpravnejle lnserlranje la trgovce in obrtnike.
Za SrbijO (Belgrad)
potrebujem   3  violiniste,   1   basista,  1
flautista in igralca na harmonij. Reflektiram le na-v-G-š Lfc moči. — Plača dobra in služba stalna. Ako so reflektanti- obrtniki ali uradniki se jim nudi lep zaslužek. — Ponudbam je priložiti znamko za odgovor.
Stanislav Volarič.
kapelnik
Belgrad, (Srbija), Kosovska ul. 45.
ontfinemSelodfinemluUri,
.Zaloga: A Seppenhofer-
za sedlarsko obrt
Ivan Kravo s v
61-1
Spreime takoj učenca
Gorici, na Kornu.
Ifnnalna ha ni a (Schaukol-Wanne) proda se MJUdllla UaillO poceni. Vprašati je v trgovini Pregred & Černotič.                         189-1
Podpisani   naznanjam,   da   sem preselil svojo
krojaško delavnico
iz ulice Vetturini štev. 3 D KriŽIlO UlICO (Via' Croce) SfeD. 8 nasproti Šolskemu domu ter se priporočam slav. občinstvu iz mesta iti dežele za na-daljna in obilna naročila.
Z velespoštotanjem
Franc Mlečnik,
185—4                                    krojaški mojster.
Mihajlo Turk
priporoma svojo              teo-io
BRIVNICO=-aOoHcVe_
Originalne mayiarth-oue oblastveno
zavarovane olnslie In sadne stiskalnice
„HERKULES«
Prvovrstni izdelek. Hidravlične vinske in sadue stiskalnice.
Neprekosljive! Grozdni ia sadni mlini mostne naprave
Ph. magfarth & C.s
Tovarna poljedelskega orodja
__      DIMHJ, II. Taborstrasse Sten. 71.
Posebno izdelovanje stiskalnic in priprav za pridelovanje vina. Ceniki brezplačno   -**¦                                   |r  Iščejo se zastopniki«
C. kr. priu. tovarna mila in sueč E. HOLZER
nasl. G. BRHTTIHH
140 let obstanka
tovarne je najboljše jamstvo za občinstvo, da so izdelki prvovrstni. Omenjena tvrdka, izdeluje milo in sveče in je ena najstarejših tvrdk v Avstriji, ki je bila 7 krat odlikovana z diplomi in svetinjami. — Da spozna si. občinstvo vso dobroto kakovosti izdelkov, ki so napravljeni iz pristnih maščob in kljub temu se ne boje nikake konkurence* je sklenila tvrdka staviti na razpolago si. občinstvu uzorce mila, ki se jih lahko vdobi zastonj v tovarni v ulici Torrente št. 5.
1
CHARLES
BML? 400 «m.i sv^vni rekord!
GORICA Le 7 dni!  GORICA
Od 7.-13. julija
na malem vojaškem oežbališču pri južnem kolodvoru.
25.000 qm šotora. *w* Prostora za
Ni!
Vstopnice u predprodaji u knjigarni Paternolli na Trauniku. - Tel. št. 14.
OGLAS.
,¦
¦!
I. Felberbaum - dorica
Cono Gius. Verdi St. 11, Via Caserma St. 15 vis-a-vis izvoznega trga
Obleke za gospode, gospe in otroke
Perilo, nogavice, rokavice itd.
v veliki izberi.
Novosti: športne iopice in bluze.
*;
^n^VlaraMinsk^lopnc^ (Hrvaško).
ŽelezniSka in poštna postaja, telefon, brzojav-Novo   zdravilišče z  električno  razsvečavo.
Staroznano radioaktivno zdravilišče z žveplom + 58° C. jako priporočljivo proti
protinu, reomatizma, iscftias itd.
Zdravljenje z pitno vodo  pri  boleznih v  vratu, grlu,  prsih,  jetrah,  žeiodcu  in  črevesnih  boleznih.
Elektr. masaža. — Blatne in solnčne kopeli.  — Zdravljenje potom
gorkega zraka. — Odprto celo  leto.   — Moderna oprema. — Novi
hoteli. — Krasna okolica. — Vojaška godba.
Prospekte pošilja gratis. Zdravnik: Dr. I. Lofcert.
mirodilnica, papirnica in touarna šolskih zuezkov
Kožnor & C" —Qonca' *ih sadne9a frga«
Najcenejši nakupovalni vir. Ha drobno in debela.
Naznanilo preselitve.
Slav. občinstvu uljudno naznanjam da sem preselil svojo krOj9ŠkO delavniCO ir/ Gosposke ulice št. 25
v Gosposko ulica št 3, i. nadstr.
Priporočam se si. občinstvu za na-daijno naklonjenost
z odličnim spoštovanjem
Leopold Rijauec
civilni in vojaški krojaški mojster.
NaroLa]te se na SOČO" in
Primorca",
9»
Kutastruhia   občina   lfolfillflrail
pri Komnu odda potom javne  ponudbeno obravnave
gradenje šolskega poslopja.
Delo je proračun j eno na skupno vsoto 6692 K 90 vin.
Načrt in troškovnik sta na oglod pri šolskem vodstvu do obravnavanega dne 12. julija t 1. do 11. ure pivdp. Varščina znaša 5% proračunjene ceno.
N.13. Občina si pridržuje pravico oddaje.
VOLČJIGRAD, dne 2. julija 1914.
m-i                   Šolski odsek.
Glavna zaloga
Palma podpetnikov
A. Orufovka Gorica, Rašteij 3 Zaloga usnja.
••¦
R
omerbad
postaja juž. žel. začetek sezone prtrega maja
(Štajerski Gastein\  -*3i Najbolj   zdravilne   radioaktivno   Akrato toplico Štajerskega 3 r5 do 37fi gradov C, nSinkujo kakor Gastein, Teplitz, Pfiiffcr proti protinu, revmatizmu   ženskim in živčnim boleznim,   oslabelosti,  poškodbam, influenci in nje posledicam. Mihi. podalpska klima. — Modemi konfort. Stanovanje po ceni. Zvezo brzovlakov iz Dnuaja s, iz Trsta o,  iz  BudapeSta  9 ur. — Prospekti zastonj potom ravnateljstva kopališCa Rdmerbad na Štajerskem.
Kupujte samo dvokolesa ,fGeriC(B" in „llltena"f
ki so najboljši francoski sistem in najtrpežnejše
vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke. Šivalni  stroji Original UiCflOrla  so  najprak-tičnejši   za   vsako   hišo.   Isti   služijo   za  vsakovrstno   šivanje   in štikanje (vezenje).   Stroj  teče
brezšumno in je jako trpežen. Puške,  samokrese,  slamo-
reznice   in  vse v  to  stroko
spadajoče,predmete se dobi po
tovarniški ceni pri tvrdki
Kerševani & Čuk
GORICA, na Stalnem trgu št. 9. GORICA.
•
CROATIA
zavarovalna zadruga v Zagreba:1 Edini domači zavarovalni zavod.
Ustanovljena 1884
Telefon štv. 25-94
Podružnica: v Trstu, via del Lavatoio Centrala:
Zagreb, v lastni hiši, vogal Ma-rovske in Preradovifeve ulice.
1, ti. nadstr. Glavna zastopstva:
Ljubljana, Osjek, Reka, Sarajevo.
Ta zadruga prevzema pod ugodnimi pogoji sledeča zavarovanja
f. Na žloljenle:
1.  Zavarovanje glavnic za  slučaj  doživljenja  in  smrti.
2.  Zavarovanje dote.
3.  Zavarovanje življenske rente.
2. Proti škodi po požaru:
1.  Zavarovanje zgradb (hiš, gospodarskih zgradb in tovaren).
2.  Zavarovanje premičnin (pohištva, prodajalniškega blaga, gospodarskih strojev, blaga itd.)
3.  Zavarovanje poljskih pridelkov (žita, sena itd.)
3. Zaoarooanie steklenih Sip.
Zadružno imetje v vseh delih' znaša..........   . K 3,375.05088
Letni dohodek premije s pristojbinami .   .'........„ 1,571.135-97
Izplačane škode...................„ 6,400.99652
Sposobni posredovalci in akvižiterji se sprejmejo pod ugodnimi pogoji. Natančneje informacije daje
FRANC  PERKO,
restaorater »Trgouskl Dom".
Zastopnik za Goriško "   "            Gorici:
#
Ljubljanska kreditna banka podružnica v Gorici
Centrala
podružnice:. Celfe-telooec, Saraleoo, Split, Trst.
Vloge na knjižice po 41!«0!« v tekočem računu po dogovoru Nakup in prodaja vrednostnih papirjev, vseh vrst deviz-valiit. Borzna naročila. Promese za vsa Žrebanja.
Delniška glavnica K 8,000.000 Rezervni  zakladi K l,0(NMM)i).
Vnovfienje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev.
Eskont menic.
Stavbeni krediti.
Predujmi na vrednostne papirje,
Srečke na obroke,
Sprejemanje   vrednot v varstvo  in  oskrbovanje
Sufes.
Nakazila v inozemstvo,
Kreditna pisma.