Političen list za slovenski narod. P» poŠti prcjointin velja: Z» celo leto predplačan 15 pld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 irld. 40 kr. V administraciji projeman veljii: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 f?ld., za četrt leta 8 jld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in okspedicija, Semeniške ulice it. 2, II., 28. Naznanila (inseratil se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr če sc tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vrednlštvo je v Semeniških ulicah k. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1,6. uri popoltidne. «štev. V Ljubljani, v četrtek 21. februarija 1889. Letnilt X'VI r. O slovnisltCIII šolstvu lioroškmi. 9I<) * * Večkrat smo že v svojem listu opozarjali, kako težko stališče imajo naši bratje po Koroškem v borbi za slovensko šolo. Zdaj so na tisti stopinji, katero so zavzemali drugi Slovenci — oso-bito oni v osredji — pred kacimi 10 — 15 leti. Duhovščina koroška je že večkrat opozarjala visoka oblastva — duhovska in deželska — dn tako osnovane ljudske šole mej Slovenci ne morejo obroditi želenega sadu. V dosedanjem načrtu za koroške šole o slovenščini ni duha ni sluha, niti kot učni predmet se ne nahaja. Torej je vse poučevanje s pomočjo materinščine le uvod v daljno nemško-vanje. To prepričanje si dobiva mej koroškim prebivalstvom zmirom več tal. Celo priprosti ljudje, ondotni slovenski kmetovalci, so prišli k spoznanju, da take učilnice so le trapilnice njihovej deci. Zato so sami posestniki in davkoplačevalci stopili na noge ter prosijo za pametno vrejeno slovensko šolo. Nedavno nam je došel prezanimiv popis od preprostih mož, kateri so se z lastno pridnostjo priučili svojega ljubega materinega jezika, ki nam drastično pojasnjuje napore za slovensko šolo, a nas tudi potrjuje v nadi, da bode slednjič zdrava kmečka pamet zmagala zofistiko odtujenih izobražencev. Ako bodo vsi kmetovalci-davkoplačevalci neomahljivo vstrajali — in se tudi po drugih občinah poprijeli jednacega postopanja, upati je najboljšega vspeha. Naslednji spis neučenega slovenskega oratarja je zanimiv — se ve, da žalosten — donesek k zgodovini o slovenskem šolstvu. Povestnica bo hvaležno beležila imena teh priprostih boriteljev za narodno stvar. P. n. gg. državnim poslancem slovenskim priporočamo to zadevo v blagohotno uvaževanje. Krajni šolski svet v Šent-Lenartu pri Sedmih studencih jo dne 8. decembra 1885 sklonil in podpisal sledečo prošnjo: Visoki državni zbor! Udano podpisani krajni šolski svet je sklenil v svoji seji dne 8. decembra 1885 visokemu državnemu zboru predložiti naslednjo prošnjo: | Ker mi s sedanjimi šolskimi postavami nikakor j zadovoljni biti ne moremo, želimo in prosimo, naj se šolska postava premeni, in sicer v treh rečeh: I. Našo šolo obiskujejo sami katoliški otroci. Zato prosimo za versko katoliško šolo. II. Mi prosimo za šestletno šolo. katerej naj sledi tri- do štiriletna nedeljska šola. III. Mi prosimo za slovensko šolo, in sicer tako, da bo v prvih treh letih pouk čisto slovenski, s početkom četrtega leta pa naj se poučuje tudi nemščina, pa le kot obligatni učni predmet, ne pa kot učni jezik. Krajni šolski s v e t v Se n t-L e n a r t u pri Sedmih studencih, dne 8. dec. 1885. Podpisi polnoštevilno. Enako prošnjo podpisali in odposlali so tudi šent-lenartski farani s 1 IG podpisi. Na prošnjo od S. decembra 18S5 nismo dobili odgovora. — V pomladi leta 1888. pa sta se državna poslanca gg. Klu n in Gre goreč v državnem zboru prav izvrstno potegovala za slovenske šole na Koroškem. Naša podklošterska občina pa je njune govore zavrnila in dež. šolski svet prosila, naj se šolske postave še nadalje tako vzdržujejo kakor do zdaj, ter naj se slovenske šole še zmirom tako ponemčujejo, ker Slovenci sami tudi tako hočejo. Tej občinskej prošnji nasproti so šent-lenartski fa-rani na deželni šolski svet odposlali sledečo prošujo Prešla v ni c. kr. deželni šolski svet v Celo vci! Podklošterska občina, pod katero spadamo tudi v šent-lenartski (ari pri Sedmih studencih, je ob enem, ko se je oglasila dne 8. julija t. 1. zoper govor državnih poslancev gg. Kluna in Gregorca zastran slovenskih šol na Koroškem izrekla željo, naj se ne preminjajo dosedanje določbe glede poučnega jezika v naših šolah. Podpisani šent-lenartski kmetje niso nikakor v primernem številu zastopani v podklošterskem občinskem zastopu. Omenjena izjava te občino glede naših šol nikakor ne velja za šent lenartsko šolo. Opiramo se na prošnjo našega krajnega šolskega sveta od 8. decembra 1885 in ono šent lenartskih faranov od ravno tistega časa, kateri obe smo na visoki državni zbor na Dunaj od- | poslali. Podpisani kmetje in stariši otrok, ki šolo j obiskujejo, nikakor ne odobravamo omenjene vloge podkloštertke občine iu prosimo: Preslavni c. kr. deželni šolski svut naj našim željam blagovoljno ustreže in šolo v Šent-Lenartu pri Sedmih studeucih tako vredi, da bo v šoli podlaga vsemu pouku slovenki jezik. Nemški jezik naj bo neobvezen predmet od četrtega šolskega leta naprej. V S e n t - Lenartu pri Sedmih studencih, dne 26. avgusta 1888. Sledi 50 podpisov. Ker tudi na to prošnjo skozi tri mesece nobenega odgovora prejeli nismo, zato smo se zopet oglasili s sledečo prošnjo: Visoki e. k r. deželni šolski svet v C e 1 o v c i! Dne 7. septembra t. 1. odposlala se je prošnja visokemu c. kr. deželnemu šolskemu svetu, katero je podpisalo 50 posestnikov iz šent-leuartske fare pri Sedmih studeucih, naj visoki c. kr. deželni šolski svet šolo v Šent-Lenartu pri Sedmih studencih tako vredi, da bo v šoli podlaga vsemu pouku slovenski jezik. Nemški jezik pa naj bo neobvezen predmet od četrtega šolskega leta naprej. Ker na to prošnjo še do danes (16. dec. t. I.) dotičniki nismo prejeli nobenega odgovora, dovoljuje si ponižno podpisani kot pooblaščenec na navedeni prošnji podpisanih kmetov prositi, da se mu blagovoli rešitev omenjene prošnje čim prej poslati, ker so dotičniki pripravljeni z isto prošnjo se obrniti tudi do visokega c. kr. ministerstva za uk in bogočastje. Na Vočilu, dne 16. decembra 1888. Matija W u 11 i, posestnik na Vočilu, p. Riegersdorf. (Dalje sledi.) Socijalni ml in socijaliiih demokratov program. VII. Na podlagi teh pravil in prej opisanega programa so nastopali govorniki nemški in slovenski. LISTEK. Bohinjske črtice. (Dalje.) Ravno v to severno stran, toda iz Srednje Vasi, je pot na Triglav, katero vbira zdaj čedalje več hribolazcev, in jaz mislim, da bi jih bilo še več, da ni vožnja ali hoja do Bohiuja tako dolga. Ta pot je namreč zložnejša in krajša. Vodnikov je zdaj več, med njimi prvi Lorene Šest, kovač v Srednji Vasi, ki imajo tudi svoj po gosposki določeni red in tarifo. (Memogrede bodi tu omenjeno, da se vodniki iu nosači pritožujejo, da so glede plačevanja največji sitneži in umazanci — Nemci.) Za prenočevanje takih letovičarjev je zdaj tudi nekoliko bolje oskrbljeno v tej gorčnji dolini, posebno v Srednji Vasi in tudi še v Češnjici. Letos je bilo videti več takih ptičev v raznih nenavadnih opravah. S tem sem obrisal Bohinj, kakor je zdaj, ostaje mi popisati še nekoliko nekatere posameznosti in to je tudi lov, ki je v lasti „obrtne družbe" in nekaterih posameznikov, ki imajo tudi svoje lovce. Po visokih gorah nahajajo se divja koza, srii3, divji petelin, planinska jerebica, zajec, ki pa zlasti s snegom vred prihaja na pašo v dolino; o medvedih iu volkovih ni že davno slišati, pač pa o vidrah, ki po Savi ribštvu delajo veliko kvare. V dolini se dobe o svojem času divje race in kak kljunač. Kedar se napravi veliki lov, pride gospoda iz raznih krajev iu takrat je veliko pokanja iu nazadnje, če že ni veliko plena, jo tem več dobre volje in goščenja. Divjih ali lovskih tatov že ni veliko ali vsaj se ne dajo zasačiti, ker jim ostro stopajo na prste. Takemu divjemu lovcu pa lov ni „tatvina", kakor Kraševcu ne, če kak čok poseka v gozdu. Vasi so skoro brez izjeme druga drugi podobno. Stavljene so na kupe ali v gručah, vse s skodlami (deskami) krite, sprednji konec obrnen proti cesti, zadnji pa tiči večjidel v bregu. Bohinjec, če le more, spravi vsa poslopja pod eno streho. Spredaj je zidana, redko lesena, „hiša", kjer bivajo ljudje, zadej pa lesen skedenj in pod njim hlev za živino, kateri potem nad glavami mlatijo; pa saj živina nima mehkih živcev. Zidane hiše so pobeljene, da se od zunaj zale vidijo; tembolj si pa iznenaden, ko stopiš v vežo, ki je ob enem kuhinja za ljudi in živino ter od vednega dima črna kakor pekel. Ta dim sili po vseh odprtih prostorih in iz vež ven, da so nad vratmi okajene. Prej še dimnikov niso imeli, še le v novejšem času so jih županije prisilile, da so jih napravili. Pa kaki so ti dimniki! Večji komaj mole iz streh, čez streho steza se malokateri. Včasih se po teh vežah tako kadi, da drug človek ne more strpeti dima in tudi ženske, ki imajo pred ognjiščem opraviti, kar krvavo glodajo. In to je poleti, kaj šole pozimi, ko imajo zaradi mraza vezna vrata zaprta ! In če kdo pogleda celo gručo teh nakopičenih, poleti od solnca kar razbeljenih streh, kar strese ga strah, če misli na -— ogenj! To bi bilo hipoma vse v plamenu, gašenje nemogoče, ker je vse preozko, nepristopno, akoravno vode ne manjka, kajt* ne glede na to, da ima skoro vsaka vas tekočo vodo, ima tudi še celo po več vodovodov z bistro Povedali so marsikaj pametnega, dobrega in rab-Ijivega, zraven so vpletali tudi čisto napačne nazore. Govorili so, kakor mislijo in kolikor si pri naših razmerah povedati upajo. Nekaj si je vsakdo lahko zapomnil in bo sebi v prid obrnil, če ni brez vse razsodnosti. Obžalovati pa moramo, da se govorniki zoper dostojnost večkrat pregreše. Nam je sicer vse jedno, kaj socijalni demokrati o duhovščini mislijo, sodijo in govore, — ker sojena ne bo od njih, ampak od Njega, pred katerim se bodo morali tudi soeijalisti prikazati, vendar dostojnost zahteva, da se tudi o nasprotnikih pri očitnih shodih dostojno govori. Tiste premlele fraze: vom beutel pflicken, in za duhovnika samo izraz „pfaff" je že več kot samo humor. Sicer pa to dobri reči ne more nič koristiti, znamenje pa je, da socijalni demokrati ne morejo mirno in trezno soditi, kadar pridejo na duhovščino, dasiravno so v zadregi, zakaj ravno duhovščino tako sovražijo. Velika večina duhovnikov ni nikoli nobenemu soci-jalistu še storila nič zalega, in če ja jeden ali drugi res premalo usmiljen, tega naj primejo, ne pa kar vse vprek. Ker smo že prej označili vir tega srda do cerkve in duhovščine, se dalje pri tej reči ne mudimo. Potem so bile sprejete naslednje resolucije, kakor na shodu v Hainfeldu: Prva vravnava notranje prepire socijalnih demokratov in jih opominja k edinosti, torej je to domača reč. Druga resolucija govori o političnih pravicah, koje zahtevajo socijalni demokrati. Proletarijat je prevzel nalogo svetovno-moderni socijalni red prestrojiti, zato je potreben boj s gospodujočimi strankami; ta boj bo toliko manj grozen in se bo toliko hitreje in mirneje vršil, kolikor bolj jasno na obeh 6traneh spoznajo, za kaj se bojujejo in kaj nameravajo doseči. Ker pa sedanji gospodarji ovirajo to razjasnenje s postavnimi in policijskimi pripomočki, socijalno gibanje sicer zadržujejo in poostrujejo, a ustavili ga ne bodo. Z ozirom na to izjavi shod: Vsako omejitev prostega pomenka in vsaki monopol političnih pravic za posestnike zavržemo, ker škoduje naravnemu razvoju rečij. Zato tirjamo celo prostost za socijalno agitovanje in za razširjevanje svojih nazorov, ter da nas nikdo ne moti v naši organizaciji. Posebno tirjamo ts-le pravice: 1. Vsak sme hoditi in bivati, kjer hoče. Zato naj se odpravijo vse postava zoper vagabunde in vse naredbe za odgon in druge enake določbe. 2. Naj se odpravijo vse ovire prostega tiska, kot cenzure in monopoli za imovite v jamščinah in kolekih; smejo se vsi listi po ulicah in po hišah prodajati. 3. Prostost, shajati se kjer in kadar si bodi, zato naj se odpravijo vse postave o shodih in društvih. 4. Vsak naj ima direktno, pa tajno volilno pravico od 20. leta naprej; to je imenitno sredstvo naše agitacije in organizacije. 5. Naj se napravi gotovost, da so sodniki neodvisni, in da sodijo brezplačno; vsi prestopki in zločini pridejo naj pred porotnike, koji se volijo na podlagi občne volilne pravice izmed vsega ljudstva. gorsko studenčnico za ljudi in živino. Ali v take ožine ne more nobena še tako izurjena požarna bramba, kaj še le drugi brez pravega gasilnega orodja! In vendar Bohinjce v tem oziru varuje sv. Florijan, na katerega se nekoliko preveč zanašajo; če se vname le ena hiša v vasi, gre vsa vas v pepel. „Požarna bramba" je zdaj še-le na Bistriei, pa ta je vredna le za to vas, druge, posebno v gorenji dolini, so preoddaljene, še tako nagla pomoč prišla bi prepozno. Naj bi se na to koristno in zdaj pre-potrebno napravo mislilo tudi v zgorenji dolini! Morda se bo to zgodilo, ko — česar Bog obvaruj! — rudeči petelin pokonča kako vas; dozdaj pa manjka mož, ki bi ljudi probujali za to. Skoro vsak je skrben le z&-se in za svoj dom, skupnosti ni, to kažejo najbolj poljska pota, ki imajo kolovoze ali tire kakor konjske železnice, da se o mokroti pogreza živina in voz. Pa brez zamere, Bohinjci, resnica je grenka in oči kolje. Zdaj sem pri kraji z grajo in imam na ta pelin za vas nekoliko medenice. (Dalje sled/.) 0. Naj se izd;i postava zoper uradnike z ostrimi kaznimi, ki pri shodih ali društvih pravice posameznih zatirajo. Mi bi te zahteve radi podpisali s socijalnimi demokrati vred, ko bi bili soeijalisti poroki, da se te velike prostosti ne bodo zlorabile. Kdor pa čuti nadloge od postopačev in rokovnjačev in ciganov in vlačugarjev — kakor bore kmet na deželi — ko mu kradejo, po sili jemljejo, škodo delajo, živali zastrupijo, pohištva zažigajo in si tak posestnik celo nič ne more sam pomagati; glejte, ta je že zadovoljen, če je varen pred temi skrivnostnimi obiskovalci. Lahko je govoriti v gostilni zoper vse postave, a drugače je težave razuzdanosti nositi. Prost tisk je nam prav všeč, ker težave kolekov posebno čutijo mali katoliški listi; tudi take cenzure kot jih vživamo dandanes, katoliški stvari nič ne koristijo, ker vedno našim sovražnikom, liberalnim mogotcem skozi prste gledajo. Samo po sebi se razumeva, da najvišja cenzura naravnega in božjega prava vedno ostane v celi s v o j i moči in veljavi. Ako torej jamčijo socijalni demokrati, da njihovi listi pri polni tiskovni svobodi nikdar ne bodo pisali proti praviti, resnici, čednostim, proti sveti katoliški veri in cerkvi, tedaj jih hočemo krepko podpirati v boji za tiskovno prostost, dokler pa zadostnega poroštva ne dajo, je prost tisk v rokah socijalistov grozno sredsvo pohujšanja. Prosti shodi in prosta društva 80 sama po sebi nedolžne reči, z ozirom na namen pa dobijo razno lice. Toliko pa morajo paziti socijalni demokrati že zaradi svoje koristi, da taki shodi in taka obilna društva ne poderö in ne razkopajo naravnih potrebnih shodov in družb. Taki shodi so služba božja in take družbe so krščanske družine. Cerkev je prosto shajališče, kjer se zdrava načela razpravljajo, in domače ognjišče in domača družina prvi in najvažnejši delokrog. Ako pa eoci-jalist cel teden predela in v nedeljo v shodih in družbah presedi, mora zanemarjati svojo družino in zdrav napredek in razvoj je nemogoč. Soeijalisti se Bmejejo tej čisto naravni in resnični trditvi, in so prepričani, da so vzrasli že tako visoko, da jim duhovniške razlage verskih resnic nič več treba ni, da celo ravno te verske nauke bolj ali manj očitno dolže, češ, da so krivi propada in bede med delavci. Očitno krivična sodba; toda ako nočejo gledati resnice, naj sede v temi. Občna volilna pravica je res nekaj vabljivega, a gotovosti dobrega vspeha nima. To pri-poznajo soeijalisti sami; ker pa je pri volitvah lepa prilika agitovati, shode in odbore snovati, zato se Zii-njo potezajo. Nam bo dobro došla občna volilna pravica. Kadar bo ljudstvo verno, bo tudi volilo pametno, ako vero izbacnete iz javnosti, botete tudi vi kmalu siti občne volilne pravice. Neodvisnost in nepristranost sodnika je že naravna zahteva in se mora vedno tirjati. Porotne sodnije so pa lahko prav dobre, še Iožje pa so prav slabe. Ce so porotniki verni, vestni, razumni, neustrašeni možje, lahko dobro vplivajo na razpravo, če jim pa le ena prej naštetih 1 a s t n os t i ma n j k a, niso več sposobni it porotnike. Zakaj ne — vsak — sam lahko ugane, in skušnje zadnjih let dosti jaBno pričajo. Ker pa so socijalni demokrati vero vrgli iz svojega programa, zato so pač vsi njihovi možje brez vere nesposobni porotniki. Politični pregled. V Ljubljani, 21. februarija. Notranje dežele. General Popp je odstopil kot načelnik cesarjeve kabinetne pisarne. Ta njegov korak se mnogo razpravlja posebno v vojaških krogih. Popp je rodom Rumunec in je bil v madjarskih krogih jako malo priljubljen. Vlada je konečno vendar sklenila izročiti go-spodski zbornici predlogo o predrugačenju državne ljudsko-šolake postave. „Reichswehr" poroča: Vojaške vaje se bodo temeljito preosuovale. Skušnja namreč uči, da vaje pri veliki vročini prvič škodujejo zdravstvenemu stanju vojne, drugič se pa niti ne doseže pravi namen, ker se morajo premnogokrat vaje pretrgati zaradi neznosne vročine. Ker so v oni ddbi polja še polna, omejena so bila gibanja vojne večinoma le na ceste in druga občila. Državno vojno ministerstvo namerava „male" vaje zaključiti že koncem julija, tretji letnik odpustiti in do dne 1. septembra odrediti takozvaui orožni počitek. Dne 1. septembra se skličejo rezervniki ter se prično z ozirom na večinoma že prazua pulja brigadne in divizijske vaje, s kratka: vaje z mešanim orožjem. Drugi kor (Dunaj) bo imel že letos svoje vaje v smislu te naredbe. Na najmerodajnejšem mestu se pripisuje veliko važnosti temu, da Tisza no odstopi pod pritiskom pouličnih izgredov. Dunajskim listom se je neki poluuradno naznanila želja, uaj slikajo položaj kot tak, da Tisza nima nikakoršnega povoda za odstop. Tianje države. Iz srbske prestolnice se je minole dni poročalo o napadu na kralja. Poluuradno se preklicuje ta vest, kije izmišljena od radikaleev kot „strankarska poteza". Hujskanje zoper radikalno stranko se je tedaj pričelo. — „Times" se z Dunaja poroča, da so kraljico Natalijo s panslavistične strani pozvali k delovanju. Ona pa je odgovorila, da so koristi Milanove ob enem tudi koristi njenega sina prestolonaslednika. Nikdar se torej ne bo vdeleževala spletk zoper hišo Obrenovicev ter bo mirno čakala, kdaj bo prišel dan, ko se bo smela z dovoljenjem kraljevim povrniti v Belgrad. — Čujejo se razne govorice o kronanji Milanovem. Najprvo je nameraval kralj slovesno kronati se dati že v bližnjem časi ; kmalu potem so to trditev preklicali dunajski in bu-dimpeštanski listi, sedaj pa se zopet javlja, da bo kralj v dan obletnice srbskega carja Nemanjica objavil naredbo gledé priprav za kronanje. — Pri bel-grajskih občinskih volitvah so pridobili radikalci ogromno večino; tudi liberalci bodo dostojno zastopani v občinskem svètu. Temu nasproti pa je popolnoma propala naprednjaška stranka. Natančnejši podatki o številnem razmerji mej strankami še niso došli. Predvčeraj se je pripeljal bolgarski princ Ferdinand v Sofijo, kjer se jo posvetoval z nekoliko bolehnirn Stambuiovom ; še isti dan se je povrnil v Plovdiv. — „Pol. Corr." poroča, da so se pretrgale razprave zaradi srbsko-bolgarske trgovinske pogodbe. Nemški „Reichsanzeiger" objavlja naredbo o sodstvu gledé v vzhodni Afriki zaplenjenih ladij vsled blokade. Razsodba pristuje v prvi vrsti sodišču v Zanzibaru, v drugi vrsti berolinskemu nadsodišču, skupno poslovanje pa nadzoruje državni kancler. Obsojena zaplenjena ladija se v Zanzibaru proda, skupilo pa se porabi, kaleor cesar pozneje to sam določi. Francoska ministerska kriza še sedaj ni rešena. Méline je, kakor znano, odklonil izročeni mu nalog. Obravnaval je zaradi sestave kabinetove v prvi vrsti z vodjo oportuncev, Rouvierom. To pa je bilo dosti radikalcem, ki so začeli za Mélinovim ministerstvom slutiti „skrito oportuusko bojno ministerstvo", ministerstvo „Ferry brez Ferryja", kabinet „republikanske nesloge" itd. Pokazalo se je tudi tukaj, kak prepad je mej oportunci in radikalci. Kaj namerava sedaj storiti Sadi-Carnot, ni znano. Govori se o radikalnem ministerstvu Frey-cinet ali Goblet, o oportunskem ministerstvu Rouvier, da, celo o kabinetu, ki bi bil sestavljen iz samih senatorjev. Carnot je v veliki zadregi ter hoče počakati dotičnih izjav v zbornici in na levičarskem shodu. O predvčerajšnji zbornični seji se poroča : Poslanci so došli polnoštevilno ; vsi odstopivši ministri so bili navzoči. Živahnost v razgovorih mej posameznimi poslanci je bila velika. Predlog, da se seja preloži na soboto, se je zavrgel. Bonapartovec je stopil na govorniški oder, tù pa je navstala velika razburjenost. Predsednik je sejo zaključil ob 2. uri 25 minut. — Neresnične so vesti, da namerava Boulanger odpotovati v Italijo in Budimpešto. Republikanski poslanec departementa Cher, Mellot, je pismeno naznanil Boulangerju, da se pridružuje njegovi stranki. Italija in Avstrija ste te dni sklenili pogodbo, ki so nanaša na vzajemno pomoč pri pomorščakih, katerih ladije so se razbile. — V Milanu je, kakor po celi Italiji, razburjenost mej delavskim stanom velikanska. Posebno zidarji, blizu 5000 oseb, prêté popolnoma ustaviti delo. V rumunsko prestolnico pričakujejo že prihodnje dni srbsko kraljico Natalijo, ki jo ukazala, naj se jej v Bukareštu kupi večja hiša; iz tega sklepajo, da kraljica namerava dlje časa ostati v Bukareštu. Jtusko-abisinska ekspedicija pod vodstvom Ašinovim je v Sagalli ob Rudečem morji, kakor poroča „Pol. Corr.", razobesila rusko zastavo. Angleški listi pišejo tem povodom: Sagalla je francosko posestvo, toda ko bi Francija hotela to zemljo odstopiti Rusiji, privoliti bi morala v to po neki pogodbi, ki se je pred leti sklenila mej Francijo in Anglijo, tudi slednja; inače bi bil odstop posestva neveljaven. Sploh so angleški diplomatje mnenja, da bode ruska ekspedicija kmalu za Francijo predmet velikim sitnostim ; verojetno je tedaj, da bodo francoske oblastnije pozvale Ašinova, nuj zapusti sedanje bivališče. Izvirni dopisi. Iz Tržiča, 19. februarija. Mirno in tiho je plakal lojalni Tržič ob odprti rakvi presvetlega ce-sarjeviča. Črna zastava nad stanovanjem županovim je oznanjevala potrtim prebivalcem prežalostno vest, najslajša tolažba pa, daritev sv. maše, katera se je darovala Šolski mladini, je bila poslana za prevzvi-Sebim rajnkim na oni svet. V soboto, 9. t. m., so se v srenjski pisarni e. kr. komisarju kot namestniku c. kr. okr. glavarja na uradnem dnevu poklonili: duhovščina, c. kr. uradniki, srenjski zastop, učitelj-stvo in več drugih odličnih Tržačanov, ter izrazili globoko sožalje na prebritki in nenadomestljivi izgubi. V nedeljo se je pela zapovedana slovesna vo-tivna sv. maša. Navzočni so bili gg. učitelji s šolsko mladino in polna cerkev vernega ljudstva. Čast. gospod administrator je v kratkem nagovoru najprej omenil pretresljivega dogodka, potem ljubeznjivega ukaza milostnega knezoškofa, ter v dokaz važnosti in pomenljivosti Njihove ekscelencije odredbe razložil pomen votivne, zlasti slovesne votivne sv. maše. „V smrti cesarjevičevi •— je rekel govornik tresočim glasom — so premilostni knezoškof ljubljanski spoznali toliko za vso državo žalnega, da le od Boga pričakujejo tolažbe, ter svoje vernike spodbujajo, naj se v toliki nesreči zatečejo k Bogu pri votivni sv. maši, katera se prične z besedami: salu s populi ego sum — »blagor ljudstva sem jaz", govori Gospod. S to odredbo so prevzvišeni nadpastir v najsvetlejši luči pokazali svojo vdanost do presvetle cesarske rodovine, katero lojalnosti jim nobeden, še tako zlobni napad, očrniti ne more." Na podlagi votivnega evangelija je konečno čast. govornik opominjal vernike, naj z živo vero, trdnim zaupanjem, pa tudi s pravo krščansko ljubeznijo prosijo tolažbe in moči presvetlemu cesarju in vsi cesarski družini ter molijo za blagoslov božji za prevzvišeno cesarsko hišo in vse cesarstvo. Ljudstvo je bilo globoko ganjeno — nekateri so jokali — ter je goreče molilo v napominani namen. K sklepu se je pela cesarska pesem. Vsemogočni Bog naj po svoji milosti potolaži presvetle stariše, prevzvišeno vdovo; Bog ohrani slavnih Habsburžanov rod na veko na sijajnem prestolu ter pod njega milim žezlom mogočno Avstrijo! Iz Dola, 19. februarija. V Dolu ob Savi je bil ljudski misijon od 10. do 18. t. m. Vodila sta ga čč. oo. Doljak in Stare, katerima je ves čas neutrujeno pomagal č. o. Celzij, pa tudi č. gosp. župnik iz bližnje fare 6v. Helene. Vreme sicer ta čas ni bilo povsem povoljno, od začetka so le bližnji ljudje prišli, a potem se je ljudstvo vdeleževalo toliko, pa tudi še v«č, kakor so jih mogli sprejeti cerkveni prostori. Farani so se vsi vdeležili sv. mi-sijona, vse je radostno in hvaležno Bogu in častiti duhovščini, ki jim je naklonila to dobroto. G. župnik je po vsi fari razdelil spovedne listke, tako, da so domači poprej opravili svojo pobožnost mimo vnanjih faranov. K sklepu misijona so prišli iz Ljubljane visokočast. g. prošt dr. Ant. Jarec. V družbo treznosti se je dosihmal že vpisalo 500 udov. Upajmo, da bode seme božje besedo dober sad obrodilo med našim vernim ljudstvom slovenskim. Iivanredni časi res potrebujejo izvan-rednih sredstev, ljudstvo napreduje, da, napreduje včasih tudi tako, kakor človek, ki hiti proti breznu. V tacih okoliščinah pa se modri dušni pastirji potrudijo, da preskrbe vernikom dobroto sv. misijona, kjer se duh krščanski poživlja, mlačni zbujajo in iz samopašnosti bude. Sto let in še nekaj več je že minolo na Kranjskem, odkar so bili ljudski misijoni, in sedanji čas se pa zopet ponavljajo. Tako se menjajo na svetu žalostni in veseli dogodki. Dnevne novice. (Nj. c. kr. visokost cesaričinja-vdova Štefanija) pripeljala se je, kakor poroča „Edinost", v torek zjutraj po devoti uri v Miramar s svojo hčerko, nadvojvodinjo Elizabeto. Z Dunaja je odpotovala dne 18. t. m. ob 1/i9. uro zvečer. — V Miramaru ostane do srede aprila. Iz sosednih vasi nabralo se je veliko občinstva, ki je visoko gospo srčno pozdravilo. (Gospodom dopisnikom.) Dan za dnevom nam dohajajo izjave od skupin in posameznih oseb, ki se strinjajo z našim postopanjem zadnje dni. Ker nam ne dopušča prostor, da bi vca objavili v celoti, objavljamo le posamezne, iz druzih pa bodemo povzeli glavne misli ter je priobčili s podpisi. — <31ed3 cerkvene lojalnosti in stališča slovenske duhovščine nasproti sedanjim šolskim razmeram došle so nam skupne izjave duhovnikov kamniškega, vipavskega in postojinskega dekanata. — Bog i narod ! (Družba sv. Cirila in Metoda.) Kakor smo vže «poročili, napat je neki dopisnik iz Gradca v „Neue Freie Presse" dné 23. januarija družbo sv. Cirila in Metoda, da je v zvezi s „Slavjanskim blagotvorltelj-nim občestvom" in da je predsednik tega društva, grof Ignatjev, pokrovitelj naše družbe. Vodstvo je poslalo popravek dunajski Židinji, ki ga je v zju-trajšnji številki dné 19. t. m. priobčila. Popravek 86 glasi: „Ni res, da je grof Ignatjev pokrovitelj družbe sv. Cirila in Metoda; ni res, da je družba v zvezi z grofom Ignatjevim ali z voditelji „Slav-janskega blagotvoriteljnega občestva"; ni res, da družba dobiva od tega občestva ali sploh darove iz inozemstva; ni res, da naša družba agituje za slovansko liturgijo, ker taka agitacija je preti njenim pravilom. V Ljubljani dné 14. februarija 1889. Za družbo sv. Cirila in Metoda: Tomo Zupan, predsednik. Anton Ž log ar, tajnik." (V budgetnem odseku) državnega zbora je glavni poročevalec dr. M a tuš predložil svoje poročilo o budgetu za leto 1889. Po tem poročilu so proračunjeni troški na 539,980.215 gld., dohodki na 542,800.274 gld. Prebitek torej znaša 2,820.059 gld. (V katoliški družbi) je sinoči govoril gosp. Pichler prav poučljiv in razvedrilen govor. Pokazal nam je v zgledih, česa je treba človeku, da je zadovoljen in srečen. Najprej naj si izvoli vsakdo stan, kateri mu je odločil Bog, in gotova mu je božja pomoč. Zoper to pravilo se ljudje večkrat pre-greše. Drugič naj vsakdo v prvi vrsti spolnuje dolžnosti svojega stanu, potem naj se pečA z drugimi rečmi. To pa je v sedanji moderni službi prišlo že iz navade. Konečno naj med delom pomisli, da ga čaka višje večno plačilo za trud in nadloge. (Slovensko gledališče.) V nedeljo dne 24. t. m. bode se pela opereta „Vzbujeni lev" zadnjikrat v letošnji sezoni. Ta opereta je jako priljubljena našemu občinstvu. Pred opereto se bode igrala igra „Na kosilu bom pri svoji materi", iz francoščine prevel V. Mándele. Za prvo postno nedeljo se pripravlja izvirna veseloigra J. Skalca „Pene". Za mesec marcij je poleg treh premijer v prozi na repertoirji tudi opera „V vodnjaku". (Osepnice ua Kranjskem.) „Laibacher Zeitung" je objavila poročilo o sedanjem stanji osepnic na Kranjskem. Najprvo so se pokazale proti koncu mi-nolega leta v občini raški na Dolenjskem. Odtod so se razširile v občine škocijansko, šentjernejsko, krško in kostanjeviško in okužile skoro ves krški potitični okraj. Najbolj razsajajo v občinah šentjernejski, ško-cijanski in zadnji čas tudi v šentruperški. Začetkom tega meseca so v celem krškem okraji našteli 411 bolnikov. V kranjskem okraji so se prikazale kot kužna bolezen v dveh občinah, v Selcih in Sorici, kjer je še 17 bolnikov. V litijskem okraji je ta bolezen v 14 občinah, sedaj je še 63 bolnikov. Posamezni slučaji so tudi v ljubljanski okolici (42), v novomeškem okraji (21). v kamniškem (23) in črnomaljskem (12). (Dva pogreba.) „Stari morajo umreti, mladim se pripeti", pravi pregovor. Pokopali smo v bližnji žumberski vasi Brašljevica osemnajstletnega mladeniča. Vozil je kolje. Ko se hoče voz prevrniti, priskoči dečko, a preslab, da pridrži, pade voz vrh njega, da revež odmah mrtev obleži. — Tu na Ra-dovici je umrl tukajšnji posestnik Mihael Badovi-nac, oče zagrebškega župana in dvornega svetovalca Nike Badovinca. Bil je pokojnik najstarejši človek v celi okolici. Živel je nekaj mesecev čez 90 let. (Gosp. Karol Dežman), deželni odbornik in kustos „Rudolfinuma", je bil včeraj previden s sv. zakramenti. (Marijine bratovščine občni «bor.) [Konec.] Odbornik gosp. Knnc potem poroča o vspehu društvene loterije in računu draštvene hiše .Marijin dom" tako: „Ker bivši načelnik naše bratovščine gosp. Josip Begali sedanjemu novo izvoljenemu odboru ni hotel iaročiti računa o loteriji, katera se je vsled sklepa občnega zbora „Marijine bratovščine" izvršila, in ker je našema društvu odrekal vso pravico do dohodkov loterije, oziroma do hiše .Marijin dom", pooblastil je sedanji odbor gospoda dr. Sajovica, nastopiti pravno pot proti gosp. Regaliju, da pride „Marijina bratovščina" do svoje pravice. Do tožbe pa ni prišlo. — Vsled poziva društvenega zastopnika gosp. dr. Sajovica je izročil gosp. Regali dné 14. maja m. 1. sedanjemu načelniku gosp. Lachainerju znesek devetinosemde-set krajcarjev kot preostanek loterijskega računa. V vtemeljenje navedenega preostanka izročil je gospod Regali sledeči račun loterije o dohodkih in troških brez slednjega dokata o is t i ni tos t i navedenih svot. Našim čast. članom objavimo nepremenjeno ta račun, da si sami napravijo podobo o vspehu in izvršitvi loterije, za katero so v občnem zboru glasovali. Iz druzega računa razvidi se sedanje stanje društvene hiše „Marijin dom", kakor tudi to, da je bilo bratovščini poravnati še nekaj dolgov, katere loterijski odbor ni poplačal za tiskovine, zidanje in za prepis v skupnem znesku 390 gld. 75 kr., kar je vzrok, da kaže račun hiše „Marijin dom" navzlic doneska 200 gld. slavnega deželnega zbora še vedno 175 gld. 99 kr. prl-luanjkijcja. — Račun loterije je sledeči: Dohodki: Za prodanih 8186 komadov srečk po 50 kr. 4093 gld.; milodari, vmes darilo rajnke Urše Medvešček 200 gld. 33 kr., 868 gld. 93 kr.; prijetih vlog z obresti od kranjske hranilnice 1332 gld. 86 kr.; prijetih vlog od hranilnega društva 910 gld.; vrnjene loterijske takse 257 gld. 35 kr.; obresti (Pfandbriefa od Bod.-Credit-Anst.) za jedno leto 3 gld.; za po srečkanji prejeta 2 komada srečk 1 gld.; prejeta stanovina od hiše 280 gld. 8 kr.; vrnjena ivota zaostalih davkov od prejšnjega lastnika hiše 13 gld. 31 kr.; za prodani Pfandbrief 103 gld. 53 kr. in za Dombau-Ioz 8 gld. 50 kr., vkup 112 gld. 3 kr.; skupaj 7871 gld. 56 kr. Priložena sledi tudi knjižica hranil-uičnega in posojilnega društva št. 48. (Vrednost dno 31. decembra 1888 = 12 gld. 33 kr.) — Izdaj ki: Vrnjena odškodnina upravnih troškov, za pisarije, inserate, kurjavo, pisavne potrebščine, koleke, knjige, šematizme itd., skozi 2'/2 leta 983 gld. 4 kr.; pošt. za marke pisem, reklam., dopisnice, vpraševalne liste in rekomandacije pisem 1396 gld 98 kr.; na račun tiskovin gg. Kleinu in Kovaču 213 gld.; provizija prodanih srečk 61 gld. 96 kr.; vloge v kranjsko hranilnico 1295 gld; vloge v hranilno in posojilno društvo SOI gld.; na kup hiše I. rok 500 gld.; plačana loterijska taksa 462 gld.; za novo zidanje, pohišno opravo, plačane obresti od vknjiženega dolga na hiši in na račun plačane percentovale od hiše 1277 gld. 91 kr.; troški srečkanja: za obod kolesa gosp. Pakič-u 60 kr., služniku Smrekarju 2 gld., dvema dečkoma darilo po 80 kr., za dvorano Štrik-u 2 gld., za zavijanje 50.000 srečk gosp. Dežmanu 15 gld. itd., skup 23 gld. 28 kr.; potni troški v zadevi zemljišča za „Marijin dom" v Krško k gosp. Hočevar-ju in na Bled k gosp, baronu Lazarini-ju 36 gld. 36 kr.; 2 pismonošem darilo za novo leto (v dveh letih) 5 gld. 50 kr.; nakup „Pfandbriefa" in „Dombauloza" 108 gld. 84 kr.; inserati „Slovenskega Naroda" 10 gld. 80 kr.; za dobitke 695 gld. Skupaj 7870 gld. 67 kr. — Razvid: dohodki 7871 gld. 56 kr., izdajki 7870 gld. 67 kr.; ostanek gotovine — gld. 89 kr. Josip Regali 1. r., bivši načelnik za „Marijin dom". Franc Sturm 1. r. — Po tej točki je bil škandalozen prizor. Glasen krik, sramotilni klici. Gosp. Regali je ugovarjal gospodu Kuncu, da poročilo ni pravilno in da je loterija do-nesla 1700 gld. (Klici: Ni res!) Gosp. Dostal pravi, da je bil ud loterijskega odbora. Ko je vsak dan došlo do 200 pisem, zahteval je, da bi bila vsaj po dva odbornika navzočna, kar pa je gosp. Regali odločno zavrnil, češ, da ima sam pravico. Ko ga je vprašal, kje ima to pravico, odgovoril mu je gosp. Regali, da ta njegova pravica leži na gnoji. Ko je še poročevalec gosp. Kune s številkami dokazal, da bratovščina nima od loterije nobenega dobička, in ker se je gosp. Regali branil izročiti dokaze za loterijske izdatke in druge stvari, predlaga g. Dimic, da se pravdnim potom zahtevajo, kar zbor potrdi. (Slov. akad. društvo „Triglav") v Gradei ima v soboto, dne 23. t. m., v gostilni .zum schwarzen Adler" svoje VII. redno zborovanje. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika. 2. Odgovor gosp. Poček-a na kritiko svojega spisa v zvezi s kritiko o predavanju gosp. Koran-a. 3. Predavanje gosp. Rakež-a. 4. Poročilo društvenega soda. 5. Slučajnosti. Začetek ob 8. uri zvečer. Gostje dobro došli! (Imenovanje.) Nižjeavstrijski ces. namestnik je imenoval konceptnega praktikanta pri c. kr. policijskem ravnateljstvu na Dunaji Josipa Gršaka koncipistom. Raznoterosti. — Nesrečni dogodjaji v habsburškem rodu. Prvi iz habsburškega rodu, ki ni umrl naravne smrti, bil je drugi sin eesarja Rudolfa I., imenom Hartmann. Dne 20. decembra leta 1281 hotel je v spremstvu 12 vitezov iti čez led na Reni pri Šafhauzenu; vratolomno podjetje se mu ni posrečilo in Hartmann s spremstvom vred je utonil med ledenimi ploščami. — Soproga cesarja Maksi- milijana I. (hči Karola Predrznega) je pala na levu dne 16. marca leta 1483 raz konja in se je tako pobila, da je vsled tega umrla. — Cesar Rudolf II. umrl je v Pragi nagle smrti; povod tej smrti ostal je tajnost do danes. — Brata njegovega Alberta umoril je dne 1. maja leta 1308 v Bruku sin Rudolfa II., Janez. — Sigmunda Franca, avgsburškega škofa in sina nadvojvode Leopolda, ostrupil je njegov telesni zdravnik Agricola (Bauer?). — Henrik Lju-beznjivi bil je v bitki pri Muhldorfu vjet od češkega kralja Jaua in je umrl leta 1327 kot vjetnik vsled prestanih muk. — Leopold III. umrl je v bitki pri Sampachu proti Švicarjem leta 1386. — Aleksander Leopold, sin Leopolda II., se je pri ognjestroji tako opekel, da je umrl za opeklinami. — Nadvojvodinja Matilda, hči nadvojvode Albrehta, je tudi umrla za opeklinami. Lohka njena obleka se je vnela od cigarete in plamen je popalil nesrečno princesinjo do kosti. — Maks, cesar mehikanski, pal je kot žrtva revolucije. Leta 1867 so ga ustrelili v Kveretari. — Toplota prihodnjega dne se lahko izve na prav priprost način. Kroglja toplomera, v kateri je živo srebro, se zavije v tenko platno ter namoči četrt ure, predno se hoče izvedeti toplota prihodnjega dno; eno uro pred solnčnim zahodom se obesi toplomer na prosto v senco, in tu ti bo pokazal v sto slučajih gotovo 80krat ono stopinjo, katero bo doseglo drugo jutro ob 8. uri živo srebro v nenamočenem toplomeru. Ta toplota je navadno tudi srednja dnevna temperatura. V naših krajih velja to pravilo samo od aprila do oktobra, v drugih časih, posebno po zimi, pa je treba navadno po dve stopinji odračuniti toplote, katero kaže toplomer z mokrim platnom. Ako v slednjem poleti doseže živo srebro 20 ali več stopinj Celzija, sklepati smeš z gotovostjo, da bo drugi dan nevihta. Telegrami. Dunaj, 20. febr. „Vaterland" objavlja odgovor papežev na skupno pismo avstrijskih škofov meseca decembra. Odgovor naglasa, kako papeža tolažijo take izjave v nezgodah, ki ga težijo, izraža veselje, da škofje vzlic preloženega slovesnega shoda niso čakali z izjavo svojo udanosti, ter pravi: „Izjava je dobila novo vrednost zaradi tega, ker se iz pisma ne kaže nikakoršna malosrčnost ali potrtost, marveč trdno, neomaliljivo zaupanje v večnega Stvarnika in Cerkev." Konečno podeljuje sv. Oče duhovščini in vernikom škofij apostolski blagoslov. Zahvala. Podpisani se je pred pol leta vzajemno s svojo soprogo i vi zavarovalnici za življenje „Tlie Grl•eíailu^ll^''l■ v Londonu zavaroval za večjo svoto. Po smrti soproge moje je glavni zastop v Ljubljani zavarovano glavnico najtočneje izplačal. Izvršuje prijetno dolžnost zahvaljujem se najtopleje javno gospodu glavnemu zastopniku in slavni družbi ter ne morem dosti vroče vsakemu priporočiti to jako glasovito družbo, kdor hoče zavarovati prihodnjost svoje družine. SLOV. BISTRICA, dne 19. februarija 1889. (D Edvard Janach, zdravnik. Listnica vredništva: (r. A. L. v K.: Za dotično spričevalo z dostuje kolek za 50 kr., ako ste je le potrdili. Če pa ste dostavili podatke iz rojstvene knjige, zahtevajo dotični uradi dvojen kolek. Slorda pa kolek ni bil pravilno prilepljen, to je prave besede niso lnle_ pisane vrh kolka. 01. „Laib. Dieoebltt" 1877 str. 64. (J mrl i ho: 17. febr. Jožef Prime, dninar, 84 let, Kravja dolina 11, marasinus. 18. febr. Ivan Dornig, kondukter, 80 let, Dolge ulice 7, marasmus. — Pran Mihelič, delavčev sin 3", leta, Ilradeckega vas 21, exudat pleur. — Jožefa Hartweger, vojaškega jetničarja žena, 49 let, Pred kosarno 4, vnetje trebušne mrene. — Pran Hofer, klepar, 50 let, v delavskih hišah za liožigradom, jetika. 19. febr. Julija Bončar, hiš. posestnika hči, 19 let, Pred škofijo 17, pjaemie. Vremensko »poročilo. Srednja temperatura —0-7° C., za 0 3° nad normalom. Dunaj sk si borza. (Telegrafično poročilo.) 21. februarija. Papirna renta 5 % po 100 gl. (s 16% davka) Sreberna „ 5% „ 100 , „16% 4% avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta .... Akcije avatr.-ogerske banke . . . • Kreditne akcije ........ London ........... Srebro............ Francoski napoleond........ Cesarski cekini ......... fvemške marke ........ 83 gl. 3," kr. 83 85 . 111 «O . 99 05 . 885 _ 25 l» 15 — 9 57' 68 v« 17 Kupi se pripravna v .stanovanje za vpokoje-nega duhovnika. Natančnejši dogovor ustno. Sv. Križ poleg Litije, dne 3. febr. 1889. J. Marolt (0-5) | Pošilja naročeno blago dobro spravljeno in poštnine proitollk Visokočastiti duhovščini priporočam se vljudno podpisani v napravo ccrkvcuih posod in orodju iz čistega srebra, kineškega srebra in iz medenine najnovejšo oblike, kot fceliko^ s^etttaie» me^nMmv/ lt(l. itd. po najnižji ceni. Zadovoljim gotovo vsakega naročnika, bodisi da se delo prepusti mojemu ukusu, bodisi da se mi je predložil načrt. Stare reči popravim, ter jih -v offiiji pozlatim in posrebrim. Čč. gg. naročniki naj ml blago-vole poslati iste nefrankovane (15) Teodor Slabanja, srebrar v Gorici, ulica Morelli štev. 17. ¡Pošilja naročeno blago dobro spravljeno in poštnine prosto a se iz proste roke pod ugodnimi pogoji lepo posestvo (grunt) blizo TJubljanc, ob velikej cesti, obstoječe iz 48 oralov njiv, travnikov in gozda; 6 trdnih z opeko kritih poslopij, z živino (12 glav), vozovi, sploh z vsem premakljivim blagom. Natančneje se poizve privg. Ja,lcol>n IVrnljiimi po domače Žibert-u v zgornjoj Hiški št. 17 pri Ivju-l»ljaiii. (3-2) Ji Čas Stanje Veter Vreme Mokrine na 24 ur v mm epazovanja zrakoraer. T mm toplomera po Celzija 7. u. zjut. 20 2. u. pop. 9. u.zvec. 735-0 7310 fc724-5 - 6-6 36 0-8 brezv. si. zap. megla oblačno n 0-90 dež -!G Razglas. C. kr. okrajno sodišče v Krškem naznaja,, da so bodo velika zaloga dobrega starega m novega vina vsega skupaj 332 veder, spadajočega v zapuščino dne 20. januarija 188i) umrlo Petrinje Vizgoršek iz Studenca, z vinsko posodo vred rine 1. marca 1880 in ako treba še prihodnji dan točno ob 8. uri pričenši na Studencu prod njulfi javnim «lmžlieiiim. potom proti gotovemu plačilu. C. kr. okrajno sodišče krško, dne 15. februarija 1880.