taiaja zavod za gospodarno propagando Domžale, Mubljansku s»2 — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Milan Flerin — Izhaja vsakega 15. v me-cnpu — Ziro račun 508/ M>2-6 — Cena 20 dinarjev ~ Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani G&clmblfcl Leto IV. št. 10 Domžale, 15. decembra 1965 lì o'to C VI'ulve GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE i 'zaupanjem v novo žeto rečno, tako in podobno smo si obi-rajno zaželeli ob menjavi leta v zad-.^leh decembra, ter ob tem ob kri-Presoji rezultatov gospodarjenja IVWi smer nadaljnjih gospodarijo Prizadevanj. orda ge bolj kot pretekla leta, pa e eto( ki odhaja, bilo leto silne živah-Oo vseh področjih našega družbe-in gospodarskega življenja. for*110 Sre<^* izvajanja gospodarske re-sk'k ’ s POS«*0*" družbenoekonom-' načel izpopolnjuje naš gospodarski sn em' ^ nkrepi reforme so storjene J^embe na temeljnih področjih go-sPr ^StVa- ^ebo je na področju cen ^osčen proces osvobajanja cen od ad-prcn,Slitivnega določanja; postopno se Pusca oblikovanje cen samoupravno ^c'0Vnim organizacijam po eko-trž^- i *0f!>'bi blagovne proizvodnje in m , a‘ Spremenjena so količinska raz-rja v delitvenih odnosih. Relativno ^Povečan delež dohodka, ki v delitvi i®ga ”a ^^^‘vnim organizacijam; razen Pa so tudi znatne spremembe v razporeditvi viška dela med posameznimi gospodarskimi dejavnostmi. Tako je znaten premik v prid dejavnosti bazične industrije, pridelovalcem surovin in reprodukcijskega materiala, vse manj pa predelovalni industriji: le-ta pa je v naši občini najmočneje zastopana in so zato možnosti večjih težav. Ekonomski instrumenti so izpopolnjeni tako, da vzbujajo večjo vključitev našega gosopdarstva v mednarodno delitev dela. Gospodarska reforma zahteva večje vključevanje v mednarodno menjavo, pri čemer naj bi predvsem pospeševali tisto proizvodnjo, s katero dosegamo v tujini ugodno prodajo. Delovne organizacije na področju gospodarstva so samostojnejše; do konca so se osamosvojile, s sprostitvijo večjih sredstev dohodka skrbijo tudi same za razširjeno reprodukcijo. Z zaostritvijo kreditne politike, ki je bila kot povod v gospodarsko reformo, pa je nujno preiti od ekstenzivnega na intenzivno gospodarjenje, oziroma na bolj varčno Nadaljevanje na 2. strani zgoraj Uredniški odbor Občinskega poročevalca želi, da bi bili naši skupni napori za uresničitev ciljev gospodarske reforme v novem letu uspešni in s to željo čestita občanom in vsem delovnim ljudem naše domovine PRIHAJAJOČE NOVO !%h LETO Reelekcija na vidiku Vprašanja reelekcije se v zadnjem času pojavljajo v razpravah v družbeno-poli-tičnih organizacijah, delovnih organizacijah in neorganizirano tudi drugod. Dostikrat se mnenja o uresničevanju tega ustavnega določila oddaljujejo od smotrov in osnovnih principov reelekcije kot integralnega dela pravic in dolžnosti samoupravljanja. Določila temeljnega zakona o volitvah DS in drugih organov upravljanja določajo, da se mora vsaka stiri leta ponovno razpisati delovno mesto direktorja delovne organizacije. Določila temeljnega zakona o delovnih razmerjih pa uvajajo obvezne ponovne volitve vsaka štiri leta tudi za tista delovna mesta, ki jih določa statut delovne organizacije. Direktorji, ki so že osem ali več let na tem delovnem mestu pa že sedaj padejo pod udar reelekcije. Začetek štiriletne dobe zn vodilna delovna mesta mora predvideti delovna organizacija sama. Ti štiriletni roki pa morajo začeti veljati najkasneje do t. januarja 1%7. Razpisi za direktorje, kateri so prekoračili prej omenjeno osemletno dobo, morajo biti objavljeni najkasneje do 26.1. 1966, reelekcija pa izvršena do 26.4.1966. To pomeni, da je reelekcija za direktorje tik pred izvedbo, medtem ko bo obvezna reelekcija za druga vodilna mesta aktualna po štiriletnem roku, vendar najkasneje 1.1.1967. To je kratek povzetek zakonskih določil o reelekciji. Seveda pa postavljeni termini ne obvezujejo vseh delovnih organizacij. da že sedaj opravijo reelekcijo, ker so postavljeni skrajni roki. do katerih je potrebno ta opravila izvršiti. To na obvezuje delovne organizacije in družbene organizacije v njih, da skrbijo zato, da postane reelekcija integralni del prizadevanj za izvajanje intcncij gospodarske reforme. Ugotovljeno je, da so priprave še zelo nesistematične in ne slone na globljih proučevanjih posameznih vprašanj reelekcije. Zaradi tega bi bilo potrebno vključiti v te priprave vse zainteresirane faktorje, od delovnih organizacij do komune in družbeno-političnih organizacij. Delovanje teh pa bi moralo biti usmerjeno v čim kvalitetnejše priprave. Ob tem navajamo nekaj vprašanj, ki ostanejo odprta in nekatera stališča, ki so se ze izoblikovala. 1. Pojem reelekcije še ni povsod pravilno dojet. Marsikje se tolmači kot rotacija, kar pa reelekcija ni. Definicija tega načela je lahko le ta, da se vsaka štiri leta direktor in drugi vodilni ponovno volijo, kar pomeni izvolitev istih ali pa novih vodilnih ljudi. V delovnih kolektivih se mora uveljaviti zavest, da je poslej delovna skupnost odgovorna za to, kakšnega Nadaljevanje na 2. strani spodaj gospodarjenje. Nadaljnji razvoj naših gospodarskih zmogljivosti in seveda tudi življenjske ravni je odvisen od tega, ali bomo sposobni pri istem delu narediti več kot prej, tako kakovostno kot količinsko. V gospodarskem pogledu bodo naša podjetja v prihodnjem letu morala doseči notranjo konsolidacijo tako z uveljavljanjem na zunanjem trgu, z uveljavljanjem pozitivnih odnosov do ljudi, do vrednotenja kadra, s pravilnim nagrajevanjem po delu itd. V industriji bo potrebno posvetiti pozornost modernizaciji, modernejši tehnologiji, izkoriščati dosežke znanosti ob ustreznih spremembah strukture proizvodnje in potrošnje. Neizkoriščene kapacitete bo vsekakor potrebno vključiti povsod, kjer so dane možnosti, tako da bo na nova mesta mogoče za- posliti mlade delavce, ki so ostali trenutno brez zaposlitve. Mnogo nalog, ki jih ima komuna je ostalo odprtih, posebno še z zmanjševanjem virov sredstev za občinski proračun. V proračunu in skladih se sredstva zmanjšujejo, ni pa uveljavljenega sistema prostovoljnega zbiranja sredstev za izvajanje določenega programa. Zato bo naloga skupščine in krajevnih skupnosti, da sprejmejo program, ki bi odražal materialne možnosti občine, delovnih organizacij, kakor tudi občanov. Posebno bomo podpirali razvoj družbenih služb in skušali doseči boljšo organizacijo in boljši materialni položaj le-teh. In ne nazadnje bo potrebno posvetiti vso pozornost razvoju komunalnega sistema v smeri vse večje učinkovitosti za zadovoljevanje potreb občanov, kajti naša občina mora v si»i' slu ustave biti tista skupnost, v kateri ima občan možnost neposrednega leževanja v javnem življenju in mož' nest neposrednega odločanja o njem- Za dosego ciljev gospodarske refor' me bo potrebno sodelovanje vseh obča* nov, le to nam je porok za izvrši^ nalog in rešitev perečih problemov, so pred nami, predvsem na podrocjUi ki zadeva skrb za delovnega človeka. Vsem delovnim kolektivom in o^8' nom želim pri nadaljnjem delu za a8' predek in razvoj naše občine ter Pr‘ utrjevanju in krepitvi samoupravlja' nja mnogo uspehov in vso srečo v lc*u 1 9 G 6 ! Jože Pogačnik predsednik skupščine občin® Domžale Popis stanovanj V ponedeljek 13. XII. 1965 so v občini Domžale začeli popisovati stanovanja in poslovne prostore. Popis bo opravil Zavod za stanovanjsko gospodarstvo in poslovne prostore Domžale v času od 13. do 23. decembra 1965. Zavod bo ugotovil realne površine stanovanj oziroma poslovnih prostorov, hkrati pa bo ugotovil njihovo kakovost, opremljenost, lego in število stanovalcev v posameznih stanovanjih. S popisom zbrano gradivo bo služilo za poznejše ugotavljanje vrednosti stanovanj, kar bo osnova za ugotavljanje novih stanarin, za katere plačujejo zdaj stanovalci le akontacije. Vsa stanovanja v naši občini bodo popisovalci popisovali po enotnih merilih, tako da bo vrednotenje stanovanj enotno in čimbolj realno. Oiiiova popisovalcem za popis in točko- vanje stanovanj in poslovnih prostorov je poseben »Prirpč-nik«, ki so ga izdali Združenje stanovanjskih investitorjev Slovenije. Gradbeni 'center Slovenije in Republiški sekretariat za urbanizem. Ob bližnjem popisu stanovanj in poslovnih prostorov bodo občani verjetno hoteli vedeti, kolikšna bo nova stanarina njihovih stanovanj. Tega popisovalci še ne bodo vedeli povedati, ker bodo nove stanarine odvisne od vrednosti točke, to pa bodo na osnovi gradbenih cen iz decembra 1964 šele izračunali. O višini vrednosti točke za območje občine Domžale bo sklepala Skupščina občine Domžale. Pri vnašanju podatkov na posebne obrazce bodo sodelovali tudi nosilci stanovanjske pravice, ki bodo po opravljenem popisu morali popisovalno polo tudi podpisati. Ce bo prišlo do kakršnih koli nesporazumov med nosilcem stanovanjske pravice in popisovalcem, se bodo stanovalci lahko posve- tovali pri popisni komisijii bo zasedala v popoldanskih dopoldanskih urah. Stanova . bodo dobili kopije šele bM*! z odločbami o novi stanarli**' Proslave ob dnevu republike Kot vsako leto smo tudi letos praznovali praznik republike 29. november v znamenju delovnih zmag, z izleti ali v drugače prazničnem razpoloženju. Organizirane so bile tudi številne proslave, bolj ali manj skrbno pripravljene. Kolektivi v delovnih organizacijah in ustanovah so pripravili svoje, prav tako vse šole, nekatere samo zase, druge za vse občane. Z bogatim kulturnim programom, ki bo ga izvedli člani domačega Prosvetnega društva, so bili posebno Moravčani, ki so do zadnjega kotička napolnili novo dvorano, zelo zado- voljni. Tudi v Domžalah J izor». skoro polna dvorana P.0i'pri. sledila svečani akademiji. reditelji pa bi lahko PoSl^t. vali ljudem dosti bolj kv«1* j ne in sodobne proslave, ®e bil v Domžalah vsaj en tehnično opremljen oder. Čuden in neprijeten obČo^ pa so imeli izvajalci akade® J v Mengšu, kjer je bilo v (iv°£e ni manj ljudi kot na °drU:,ez ne bi bilo otrok, ki so se bj vsakega nadzorstva, kot šolskim odmorom podili s?10-«j tja, bi bila dvorana sk°r J prazna. direktorja bo imela. To pa pomeni, naj delovna skupnost sama odloči, ali bo direktor ob reelekciji zamenjan ali ne. Interesi delovne organizacije morajo torej biti neposredno povezani s sposobnostjo direktorja. 2, V delovnih organizacijah bi bilo potrebno ponovno opredeliti vlogo in funkcijo direktorja ter tej instituiciji dati tako mesto, ki ji po svojem družbenem pomenu tudi gre. Gre namreč za to, da se ta funkcija pravilno strokovno in družbeno ovrednoti, pri tem pa se je treba odločno politično zoperstaviti raznim poskusom podcenievan ja delovnega človeka in nje-ove vloge v samoupravljanju. Ponovno i morali spregovoriti tudi o profilu (znanje. sposobnost) direktorjev. Profil bi se moral oblikovati v delovnih organizacijah, pri čemer ne bi smeli zanemarjati dosedanjih uspehov celotnega dela, nalog, ki stoje pred organizacijami in odnosov znotrni organizacije. Oh tem imam v mislih oblikovanje kriterijev za ocenjevanje dela dosedanipga direktorja, oziroma pogojev, ki jih mora izpolnjevati vsak kandidat. Ker teh meril v delovnih orga-nizacirah ni, obstoj: nevarnost subjektivnega ocenjevanja direktorjev, kakor tudi nevarnost, da bi nekateri z dcinagoškimi potezami mobilizirali kolektiv in branili svoj položaj. 3. Reelekcija bo sprožila mnoge probleme, s katerimi moramo računati. Marsikje bo smatrana kot osebni napad, ne pa kot eden izmed osnovnih principov samoupravljanja, ki naj zajame vse vodilno osebje. Direktorjem, ki bodo ob reelekciji zamenjani, bo potrebno preskrbeti primerne zaposlitve. To pa ne pomeni, naj bi šli po starih poteh, ko so razrešenim direktorjem vnaprej rezervirali enaka ali na še celo boljša mesta. V zvezi s tem je lahko več rešitev. Osnovno nalogo pri tem imajo delovne organizacije, ki so dolžne za te ljudi poiskati ustrezno zaposlitev v organizaciji sami. Kolikor pa^ to ni mogoče, morajo pristojni organi reševati te probleme skupno z upravnimi organi skupščine in zavodom za zaposlovanje. 4. Reelekcija naj bo pomenila istočasno tudi evidentiranje vseh tistih kadrov, ki bi s svojim strokovnim delom, politično razgledanostjo in organizacijskimi sposobnostmi bili primerni za direktorja. Ta izvedba obvezuje in opozarja na realno ocenjevanje takega kadra, tako v domačem okviru kakor izven delovne organizacije. S tem v zvezi moramo opozoriti Irgfl na dosedanjo razpisno prakso. Ta je v preteklosti kompromitirala razvrednotila razpisno politiko. morajo biti ob izvedbi reelekcije no demokratični in odraz volje kole^^j in stopnje samoupravnih odnosnov v družbi. v0. Vse kaže, da bo izbor sposobnega ^ dilnega kadra postavil na dnevni ’.jj, marsikatero od odprtih vprašanj, , -V bo potrebno začeti reševati. Nerealno j, bilo pričakovati, da bi pri izdelavi ^j, terijev za prvo reelekcijo dosegli "^, maino dognanost in objektivnost fo Zaradi tega je brez dvoma seznaiJ -je kolektivov s cilji in smislom reelCi0 pl odgovorna naloga političnih sil. V*® morali povezovati z napori delovnih o*®|, nizacij in samuprnvnih organov Pr* .‘Xv' njevanju in oblikovanju statutov ? Jonih organizacij, v katerih bi mornl» ^ ločila o reelekciji dobiti ustrezno ®eIl0-Ta naloga mora angažirati vse druž -, politične činitelje, organe skupščin®’,ko-sebno pn statutarno komisijo, j^gko1' membnejšo vlogo pa bo ob tem vsCK nje-moral odigrati kolektiv sam oziro®® sj„, gova organizirana dejavnost v wkv,^,ftviilk (likalne organizacije in samoupr“ . organov. Franc Gabrov*® Razgovor s predsednikom občinske skupščine zaključek lela, ki odhaja, smo obiskali predsednika naie Sil' J k C sklinž^ini» in ffn nro- ^prašanj, ki naj osvellij« e m ocenijo napore, dosežene skupščine in ga pro-’1‘l> Ua nam odgovori na nekaj Prasanj, ki naj osvetlijo uspe-e m ocenijo napore, doseže letu 1965. Žan val j ujemo “m za razumevanje, s katerim ®s, je sprejel in nam odgo-varJal- Uredništvo „ : Leto, ki odha-ilo prav gotovo leto sil- uri tem se odkrivajo dobre in slabe strani dosedanje gospodarske strukture. Zato so vzrok za večino težav, ki so nastale v nekaterih organizacijah, zlasti dosedanja neustrezna proizvodnja v razdrobljenosti kapacitet, zaostala tehnologija, nesodobna organizacija proizvodnje in poslovanja, premajhno upoštevanje strokovnosti itd. Druge težave povzroča pomanjkanje nekaterih reprodukcijskih materialov, pomanjkanje rezerv, obratnih in kreditnih sredstev in nekatere premalo proučene in nedosled-_ -v « j je mio iiojuioi'- no izvedene spremembe pari- v nM *eKa dogajanja že tetnih odnosov v cenah. Vse- Kos ,1 '*U Pre<* uveljavljanjem kakor so kolektivi sedaj pred R Pudarske reforme? vrsto problemov im važnimi od- Ijredno živahnost na po- ločitvami od katerih bo odvi-na5eSa družbenega in sem nadaljnji razvoj njihovih ^hodarskega življenja že pred Podjetij. Prav posebno pa tam ‘“sW,,, ekonomske reforme kjer je potrebno preusmeriti i5k0 pripišemo predvsem ures- proizvodnjo, ali celo ukiniti ‘ cevamju nalog resolucije Vlil. določeno dejavnost, je treba s°agresa ZKJ. skrbno proučiti vse vzroke se- Med drugim je tudi evidenti- danjega položaja, tako da ne . Vprašanje je bilo prav e dinamike na vseh področjih ^asega družbeneira in irosoo- f^eV^TvUeT kargX s. 0. 'la splošno kot tudi za na-. n hči no. Kaj je bilo najmoč- ynl:,e 'n izbor kandidatov za SDBVvf “k »mali rotacijiz pri-sai H ‘*nenovani dinamiki, Utili, ii s *um dan močan pobi n. demokratičnosti pri iz- Puslancev'.l°Vih wll>ornikov in Čini ^Pfa^anje: Kako smo v ob-Z edv!?11it'n*tH*' ukrepe v zvezi lilf: Pudnrsko reformo in v ko- a, bi prišlo ločitev. Werrie"biUCoWinska vkun' nal^' P° ^Pravi‘ okraJ,a na l>'- ^na usme, clalcc za ni Ciiru'- Iliso ,>Wine Prejele us,re' Pavlino uveljavljanje? ~”:U ---................... refaiì^116 priprave za ukrepe dobreQl\rS°i •bile P° moj‘ lK'c“i diti i. b! P« mogel tega tr-lerih ..-i ln'.^no i/vt‘dbo neku- zV*n pomanjkljiv. Zato je sam me- so r!.kt|ire predvsem pri cenah sformi •' ZiU ,lrvo obdobje jm) diirsl.ii,1 ■*e' 1 a ie večina gospo-teiizivk 0,'*ahizucij pričela in-ŠiTT; "^..Proučevati in izkori-šanie az'kvne možnosti za zbolj-"ja rsP.,Wzvod« je in poslova-toČena^jVn?st je bila osredo-Puložni zlns|i nu ugotavljanje Pofoji/a._v unvih gospodarskih 5. Vprašanje: Katera pereča vprašanja želite kot predsednik, da bi bila v naslednjem letu dokončno rešena? Izdelava srednjeročnega programa za vsa področja. 6. Vprašanje: Kako ocenjujete delo občinske skupščine? Ce kritično ocenim, manjka tesnejše povezave z občani. Le-ti so največkrat slabo informirani o delu skupščine. Preko zbora delovnih skupnosti, oziroma njegovih odbornikov naj bi utrdili tudi povezavo nu zborih volivcev v delpvnih organizacijah. 7. Vprašanje: Kakšno je bilo sodelovanje občinske skupščine in njenih organov z drugimi družbenimi in političnimi organizacijami v občini in njihovimi predstavniki? Tovariš urednik, poslužil se bom besed predsedniška občinskega sindikalnega sveta, ki pravi: ».Sodelovanje z drugimi družbeno-političnimi organizacijami v občini lahko opredelimo obojestransko, tako pozitivno kot negativno. Operativno sodelovanje je bi,lo tesno in zadovoljivo, nezadovoljivo pa je bilo v neenotnem gledanju na metode reševanja problemov...« Sicer pa menim da bi bilo potrebno tesnejše sodelovanje in več medsebojnega zaupanja pri našem skupnem delu. do preti ranjenih od- Bliža se čas novoletnih prireditev Vsako leto obširno razprav- tve otrok zaposlenih staršev Ijamo o tem, kako naj pripravi- same. Tako je stara oblika zbirno novoletno praznovanje, če- ranja »redstev za centralno prav imajo naše organizacije prireditev in kolektivno ter v pripravah na novoletni proz- individualno obdaritev odpadla, -ii. x.m~* a...».iv • * •» • i r 3. Vprašanje: Katere so bile v tem letu osnovne težave, s katerimi se je skupščina srečevala iu kateri problemi bodo kot nerešeni preneseni še v naslednje leto? S prenosom pristojnosti nik že večletno tradicijo in je to ena najuspešnejših akcij in najbolj priljubljenih nalog članov društva prijateljev m'adi-ne. Iznajdljivost, ustvarjalnost, želja, da bi bila novoletna jelka najlepše praznovanje, združijo v teh dneh v skupni akciji odrasle in otroke. Vsi otroci naj praznujejo novoletno jelko, zato hi morali pripraviti praz- snj so bile edini vir zbiranja sredstev ravno te tovarne. Vsekakor je taka obdaritev po ustanovah pohvalna, toda vprašamo se, kaj pa otroci iz Moravske doline in Črnega grabna? Odbor za letošnjo proslavo dedka Mraza je formiran, toda njegovo delo ho samo organizacija kino predstav po občini, zn,ih sredstev. Pomanjkanje le-teh pa povzroča težave pri realizaciji osnovnih nalog občine. predvsem na področju družbenih služb, osnovnega šolstva, oiroškega varstva, socialnega skrbstvu itd. Zmanjšanje proračunskih sredstev in slub wU;,Iok' k'T j** ^ deln •>Vm“,,ik,i,v. ':aM Jc proračunskih sredstev m stal» službah 1 K]®zk<)*™P Pr‘ na's|l’ odziv gospodarskih organizacij barskih ’ . °-r lu, , VxT*fJ>sl>0' zn združevanje sredstev v med- fS začet, ,BU"Uut'1Jah-. N,'k'vU'- občinski sklad za strokovno lurfekti,... nejasnosti m mnoge šolstvo nam povzroča veliko skrbi, saj prav zato ne bomo mogli izpolniti vseh naših obveznosti. Vrsto zadev komunalnega značaja bo vsekakor potrebno preložiti, oziroma bo potrebno pristopiti po proučenem in utrjenem programu v okviru naših finančnih in materialnih možnosti. Na vsak način bo potrebno več sodelovanja delovnih kolektivov in vseh občanov. Draga mamica in očka! Dedek Mraz je tudi letos naše veliko pričakovanje! 4. Vprašanje: Kaj smatrate za naš naj večji dosežek v tein letu? Pri tem vprašanju je kar težka odločitev — morda ureditev arepotrebnih cest v Mengšu, zaciink . n nekaterih organi- Hovan/6. sH0 le I,reve£’ I,r‘-sk||l>nosti resl ve te/av s struni PoreZi‘ivno Inkko ocenimo na-Pfi tolkli ar'sk'l| organizacij lejše ‘v1 za izvedbo temelji- K.~,—.—......... ............. ... j6, zbol'» eZni':aciie tehnologi- Radomljah. Domžalah, proti in lS£,nje organizacije dela Moravčam in Dragomlju, tnor-inoraja°Vania- Podjetja bi sicer da gradnja šole na Brdu, iz-Vp “^Pfestano stremeti zn gradnja zdravstvenega doma, temu «j aT Ponekod do sedaj številnih stanovanjskih objek-Zorn^f^pPosvetili posebne po- tov, komunalnega centra ali z RosoJj redvidevanjii v zvezi kulturnega doma v Moravčah. ^jei, i 0 .rel°r,no se ures- Vesel sem. da je na Cešnjicah rezultat , ns*' ocenjujemo zgrajen vodovod, kjer so si vaja kot K xb^u ^ratkcga obdob- ščani in sosedje iz kamniške navada pa je, da *acije procesa stabili- občine s skupnimi močmi ures- mnoge ustanove in gospodarske gospodarskega razvoja, ničili svojo dolgoletno željo. organizacije novoletne obdari- novanje povsod tam, kjer so otroci. Centralna prireditev, ki jo poznamo že vrsto let v naši občini, pa bo letos zelo okrnjena. Občinski odbor Zveze prijateljev mladine je v novembru sicer sklical na posvet o tem vprašanju predstavnike vseh družbeno-političnih organizacij da bi to vprašanje rešili v prid naših otrok. I/, razgovorov pa je bilo razvidno, da v letošnjem letu ne ho na razpolago finančnih sredstev v takem obsegu, kot je bilo to v preteklih letih. Druga, tudi že vkorenin jena prirejajo ki jih bo 24, po večini po šolskih okoliših. Veliko je bilo tudi razprav, da naj organizacijo letošnjega praznovanja prevzamejo terenska DPM v sodelovanju z RK, turističnim društvom. ZB in krajevnimi skupnostmi, ki so tudi odgovorne, da pripravijo program /a to praznovanje. Vendar, ostalo je le pri razpravah. Iz navedenega lahko zaključimo da je zaieln tudi naše najmla.iše gospodarska reforma. AH pa je taka šfednja res tudi upravičena? Zveza prijateljev mladine občine Domžale Gradbeno podjetje pod prisilno upravo Da bi bralce seznanili s situacijo v tem podjetju po obsežni razpravi, ki je zajela vse občane naše občine in potem, ko je občinska skupščina postavila prisilno upravo, smo članom novoimenovanega začasnega organa postavili nekaj vprašanj. Odgovore nanje objavljamo. I. Vprašanje: Kdaj je odbor prisilne uprave prevzel svojo nalogo in kakšne so obveznosti, ki mu jih je naložila občinska skupščina? Odgovor: Skupščina občine Domžale je na seji dne 2. novembra 1965 sprejela odločbo, s katero se Gradbeno podjetje Domžale za dobo treh mesecev postavlja pod prisilno upravo. Občinska skupščina je sprejela ta ukrep po poročilu, ki ga je podal oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve skupščine občine, iz katerega je bilo med drugim razvidno, da sta delavski svet in upravni odbor 30. X. 1965 sprejela sklep, v katerem predlagata uvedbo prisilne uprave, člani DS in UO pa so kolektivno odstopili. 30. X. 1965 je odstopil še direktor podjetja. Obveznosti, ki jih je občinska skupščina določila prisilni upravi so v tem, da v omenjenem roku da pristojnemu organu predloge o prihodnji usodi Gradbenega podjetja. Možnosti so tri: nadaljnja samostojnost, priključitev k drugemu podjetju ali pa stečaj. II. Vrašanje: Vaše dosedanje ugotovitve v zvezi s kritičnimi pripombami o poslovanju podjetja v preteklosti? Odgovor: Gradbena dela na vseh prevzetih objektih so v zaključni fazi. 1’odjetje je tako rekoč brez pogodb za dela v letu 1966, in je resno vprašanje smotrnega izkoriščanja obstoječih kapacitet. Tudi druga večja gradbena podjetja še nimajo za leto 1966 zasedenih vseh kapacitet, zato dajejo na licitacijah sorazmerno velike popuste. Različni skladi pa vplivajo na to da delajo dela tista gradbena podjetja. ki se trudijo, da z večjo produktivnostio in boljšo organizacijo dela nudijo nižjo ceno. Nerešeni problemi financiranja in kreditiranja gradbenih podjetij in kupcev stanovanj prinašajo nove težave pri reševanju problematike gradbenega podjetja. V upadanju je tudi stanovanjska gradnja za trg, ker ni na razpolago potrebnih kreditov. niti za gradnjo niti za nakup stanovanj. Podjetje pa v zadnjih letih ni bilo v stanju ustvariti si sredstva zn lastne sklade, s katerimi bi lahko v letu 1966 s tako gradnjo začelo. V podjetju pa nastopajo še pr in strokovni kadri. Smelo lah- drugi problemi. To so delavci ko trdimo, da bi moral imeti delavec v gradbenem podjetju znatno višji osebni dohodek od delavca v drugih panogah, ker ga v druge panoge vedno lahko dobiš, v gradbena podjetja pa le težko. Kakor je že sam navedeni problem važen, pa ga zaostruje še drugi, to je vprašanje delavskih stanovanj. Podjetju ni uspelo, da zagotovi svojim stalnim delavcem dostojna stanovanja ali samski dom. Tisto, kar jim je uspelo napraviti, pa seveda še zdaleč ne more kriti potreb po delovni sili. Za zgraditev že prevzetih objektov potrebujemo material. Kakšni so problemi v tej zvezi? Nekateri materiali so deficitarni, če že ne po količini, pa po asortimentu. Dobavitelji pri določenih materialih zahtevajo plačila vnaprej, zahtevajo podatke za vse leto naprej o potrebah podjetja, čeprav še niti ne vemo kje, kaj in kako bomo delali — gradili. Pri obrt- niških delih pa ima podjetje težave v tem, da nikdar ne ve, koliko bodo stala, še manj pa kdaj bodo opravljena. Ce se vprašamo, kako je z mehanizacijo pri podjetju, lahko ugotovimo, da je podjetje z malo mehanizacijo preskrbljeno, da pa težka mehanizaci-ia ustvarja določene težave. Ker ie podjetje v pogledu proizvodnje obstalo, se ni razvijalo, je bila mehanizacija le delno izkoriščena (8 ur na dan) in je komaj krila lastne anuitete. III. Vprašanje: Ukrepi za sanacijo? Odgovor: Ce primerjamo Gradbeno podjetje Domžale s podjetji izven občine, lahko ugotovimo, da v kvaliteti dela ni bistvenih razlik, so pa bistvene razlike v pogojih dela. Druga podjetja imajo bolje urejeno nagrajevanje delavcev in uslužbencev, kar ima svoj vpliv na hitrost gradnje in hitrejšo aktivizaci-jo investicijskih vlaganj. Odkor prisilne uprave je pri- ZAKAJ TAKO? V življenju nove Jugoslavije praznujemo praznike, ob katerih se spominjamo dogodkov iz narodnoosvobodilne borbe in socialistične graditve. Med vsemi temi je brez dvoma najpomembnejši 29. november, saj je na ta dan bila ustanovljena nova Jugoslavija in postavljeni temelji naše družbene ureditve. Toda to, kar se je za ta praznik zgodilo v Domžalah, se verjetno ne more zgoditi v nobenem drugem kraju. Zaradi tega, ker bi morala odpasti ena sama kinopredstava, smo prestavili proslavo, ki je bila ua dostojni kvalitetni ravni, že na 23. november. Vprašamo se lahko, kakšen sniisx:) ima to. da 6 dni pred praznikom organiziramo proslavo in tudi to, če je prav da proslavo 29. novembra lahko organiziramo samo takrat, kadar ni kake druge prireditve. Ob tej, sicer kvalitetni proslavi. pa smo opazili še nekatere druge slabosti. Domžalčani so bili o proslavi zelo malo obveščeni, v dvorano smo pripeljali šolske otroke in dijake Sred 'ie tehniške usnjarske šole \ Domžalah. Ce so prvi bili mirni, potem res nikakor ne moremo razumeti, da dijaki srednje šole. ki so bili brez spremstva v zadnjih vrstah dvorane z neresnimi pripombami in nemirom motijo potek prireditve, medtem ko recitatorji na odru recitirajo pesmi o borbi za svobodo in o rojstvu nove Jugoslavije. Vsak komentar k takemu odnosu bi bil odveč. Pa še nekaj! Sprašujemo se. zakaj smo dali težke milijone za izgradnjo nove dvorane, v kateri imamo danes skladišče? Ali res ne moremo najti še toliko sredstev, da bi dvorano dokončali, da bi služila temu za kar je bila namenjena in ali res ne moremo urediti tako, da bi za tak pomembni praznik prestavili eno samo kinopred-stavo in imeli proslavo takrat, ko naj bi po običaju bila? Ne iščemo krivcev, želimo pa. da bi občane s proslavo spomnili na rojstvo naše socialistične republike takrat in ob istem datumu, ko je bila stvarno rojena! In ta proslava bi morala imeti prednost pred vsemi drugimi prireditvami! Akt.Vistka Rdečega k risa Tokrat vam predstavljamo aktivistko RK Francko Mežnar. Že vsa leta po vojni se vztrajno in marljivo posveča delu za pomoč sočloveku, vestno pa sodeluje tudi v ostalih političnih organizacijah v Ihanu. Skromna in mirna žena je. Tudi njeno delo je tiho. vendar polno elana in zaupanja v uspeh. Od človeka do človeku petje njena pot in z mirno besedo prepričuje, svetuje, pomaga. Malo je danes takih ljudi, da bi svoj rosti čas posvetili vsem tistim, i so pomoči potrebni. Med njimi je na prvem mestu Francka. Obiskal sem jo. Zaverovana je bila v svoje delo. da me je komaj opazila. Zaprosil sem jo za kratek razgovor. Tudi moji prošnji je ustregla, čeprav nerada. Težko govori o sebi in £ čel sodelovati s strokovnimi zavodi, ki se ukvarjajo z znanstveno raziskovalnimi deli da bi ugotovili proizvodne in tržne možnosti za proizvode, ki bi v prihodnjih letih donašali Prl' mereii dohodek in primerno zaposlitev. Razgovarjajo se tudi s predstavniki investitorjev o ureditvi spornih vprašanj v zvez1 s sklenjenimi pogodbami in dodatnimi deli. Nadalje se trudimo, da nadoknadimo zamujeno in sicer v tem, da se s predstavniki pod' jetij vodijo razgovori o bemh in kooperacijskih posliD za naslednje leto. IV. Vprašanje: Ali ima podjetje možnost o?' stoja v sedanjih ekonomski» pogojili? Odgovor: Že iz vsega navedena ho bralec lahko izluščil odgovor 1,3 postavljeno vprašanje. Posedati moramo le še to da odbor pripravlja poročilo, ki ga ’J1’ predložil pristojnim organom v razpravo in odločanje v smi^11 odločbe občinske skupščine, ,s katero je imenovala odbor Prl' silne uprave. Prisilna aprava «1 Francka Mežnar iz Ihnna med njenim pripovedovali1^ se mi je zdelo, cla je podotm plamenu, ki osvetljuje in KreJ okolico, sebe pa poliživa. Tov. Francka, koliko aktivno sodelujete v organ1'-ciji RK? Aktivno delam na tem P0 ročju že od leta 1946. Katere akcije so vam ,,s,a'e najbolj vspominii? Med vojno je bilo več akcd' v katerih bi skoraj izFu. življenje. Domači izdajale1 ‘j me dvakrat aretirali. P°..v< je bila prva večja akoiju ’ opustošeno Zlato polje nad -kovico, nadalje zbiralna 11,1'. v za pomoč invalidni nilnd11'1 p Kamniku itd. Predvsem p“ bo ostala v spominu 7l’!r akcija za pomoč prizadofm potresu v Skopju. ... Knlern misel vas je v‘,< !0, v zbiralni nkciji za pomoč V plavljencem? Poplavo v Prekmurju m na «morskem sem gledala na te-Opustošenje me je zelo nrii" sestanku občinskega K oril PKS sem sklenila, da n izvedla nabiralno akcijo sem • U !,retežno sama. Ker k.-! 51 PoškcKlovala roko, sem sen! '^Posobna za delo, pa del . 8 ^ils, posvetila tej dobro-hiše \ aKc‘j*- Ilodila sem od veke ° ^e: ^ človeka do člo-ja ■ Propričevala, prigovarja- Pm!40 ?0 vas 'oščani sprejeli? men,, • s^m naletela na razu-ščen^n e' Pečani so bili obve-Do r' i-° katastrofalni poplavi ‘ršK-s/rr ter mi rade volje izročali darila, ker so bili prepričanj da bodo s tem pomagali lajnati gorje prizadetim. Koliko ste zbrali? Vaščani Ihana so darovali 130,100 din gotovine, vrednost zbranega materiala pa je znašala 92.000 din. Podmladkurji RK so zbrali 11.500 din, skupaj torej 253.600 din. Prosim, povejte mi še o vaših željah, načrtih in o bodočem delu v organizaciji RK? Moja največja želja je. da bi bilo včlanjenih v to humano organizacijo čimveč občanov. S tem bi bilo delo v organizaciji lažje. Anton Križaj toeio hrajieviipga odbora SZDL Prevoje fer„8 l re1v°jah so na letni kon razam' iesun izvolil bur d/0|U' ("lllat,1 krajevni od v rlui v; na izkusili valj '! Id lahko pričako jalo 11 10 delo odbora zaosta bili ;'*! 'u/vojem. Vendar siii jetn,,1 P" kratkem času pri ko “Presenečeni ko smo (ah raoiif0 “iVl|i, (lu jo tovariš Pri Usni'1 ’ kot novi predsednik jeti,., '^tvariti v odboru pri V2dušje T^VV"’ stoim; , delovni |M)let se j ge.te'.r«1 naloge............alt vili /„\ S|1JI11 Potnimi so pripri, kateri,“ober /bor volivce. Predstav '?fc j,; udeležil tue ne, s i' luk občinske skupšči konieret er',n s" s<-" voli ved zel ki tar(,|no Pogovorili o težavni Na te,,.0 Prevojske kmetovale) 0 statin l 0,'n so razpravlja Sa tini; krajevne skupnosti i vPraša„; 8Prejoli. Zaostrili s vev : 'e Pomena zbora voliv ?kl<.'pUv prRnll/a1(ije njegovi ■!evne ji/ 11 'Molitvi svetu km 'nten/ij,k"P'!()'sti se naeluljuj take ,i„110 dolo erbeli organo delo e>beh orgu Pove';: ^ ustvarili zelo dr 8vetolnVč kmetom v sezoni. Dogovorili so se o povečani aktivnosti na področju komunalne dejavnosti. S skupščino občine se elogovurjajo o gradnji avtobusne postaje, za katero obstajajo možnosti, dn bo kmalu zgrajena. Odbor se je dogovoril za razdelitev terena gleele pobiranja članarine. Ko so pobrali članarino so ugotovili, da je bilo vpisanih več novih članov. Potegujejo se za prostore, ki bodo na razpolago po otvoritvi nove osnovne šole na Brdu. Če bodo dobili te prostore imajo pripravljen načrt, kako j ili funkcionalno usposobiti za otroško varstvo in razvijanje društvene aktivnosti na Prevojah it. v Šentvidu. Želimo, da bi v občini več krajevnih odborov SZDL lahko ocenili s tako oceno, kakršno lahko damo krajevnemu odboru SZDL Prevoje. Andrej Orinai Kek 0|istrukcija Prešernove cesie v Mengšu 1%5 ni plan občine zu leto Vt^kciii,''o1 vjdel ,lJ ‘U|Savja ,,a Gorenj- skupščina pa odvodnjavanje »,■ “^nišL..i, R< Peljati z avionom cestišča, postavitev robnikov in v' ^."itto •• p*aNSfu. Prav nič ureditev pločnikov. Vsa dela .a!' te,nli-, So ljU(lje zalite- presegaj.) znesek 28 milijonov h 1 stn, " 0 '•ekotistn.kcijo dinarjev. v'i1 broi,,a, t®?*a "Rfožalu var- Delo na cesti je opravilo tal'' strošk^ bi"a so narasli do strokovnim nadzorstvom Zavo-llvcč»i;„' °_ si oddolžili s pom i n n vseh padlih. Janko Zupan spraševali, kje je za to krivda? la veliko aktivnost. Sat ^^i tudi talcem. Organizacijo in Ra so znali odgovoriti samo mladinci '.ami uredili ^ ^ ,tfn> izvedbo žalne komemoracije je bolj potiho. Dejstvo je. da se lokal v homškeni zadr"* ve{ prevzela šola. Urejeno je litio Mam ■■AnuB&lilCff* Homec prav tako naglo razvija domu. Priredili so tudi t. celo ozvočen je. Spominski go- kot sosednji kraji, da bi v bliž- lepo uspelih prireditev. |,vr vor je imel predsednik ZB lov. V J} OPdVCdh "jt bodočnosti nujno rubili služijo vse priznanje i" Otolani, program so prispevali pošten trgovski lokal, kot so b'. žal '<• Hoinčiinom kij'1*! )(). člani prosvetnega društva m |. Pionirji osnovne šole Mo- lokali v Radomljah in v aktivnosti še do danes 111 mladine naše šole z recitacijo ____i,i:i . , Preserjah. Ta trgovinica, ki je srečilo urediti vprnšaiij® uto in pionirskim pevskim zborom. . l* ’ 1 P° sedaj, že zdavnaj ne ustreza družnega duma. kjer bi or. Delegacije pionirjev so s pro- sl111 s svoi° lastno proslavo, ki več potrebam in zahtevam tu- bili vsi sestanki množični® v[, slave odnesle jiozlačeiie lovu- so jo imeli v soboto 27. novem- knjšnjih potrošnikov. Če upo- ganizacij in se uspešno rove vence presi snm spomenik, bra v novem Partizanskem do- števamo, da niti v bližnji jalo tudi kiilturno-pro* S tis,!* Sit!; -*• 1° ^h ^ ...................... ""'‘aS* število svečk, snmo pred ploščo ^ov* ^ad-eik. je sledil kulturni vino. 'tifi' 22. Čudimo se da so jih ljudje program, v katerem so sodelo- svojem novem domu. Govor je Nekdo se je razvnemal * j. videli tov. Zupan, ki stanuje v vali vsi razredi. Člani dramske imel predstavnik SZDL tov.
  • '“ H", go, ugotovi, (la je tudi letos sola počastitev dneva republike v zadovoljni odhajali domov. nanji član. Nnce Vo° Tov Gregor Repanšek I’ sprožil vprašali ie glede k".ršjjie, velja odlok občinske sknl,!’ pida morajo biti kure zaP^^iij8 di v Homcu, pote m sc ^■0" tega odloka držati vsi v® in ne samo nekateri. se- Ob koncil jo tov. Vodni® (jo znani) navzoče z organizator nove šole im Homcu. v - je 5 minul z Jožetom Zevnikom ► ■«V-«*.'**.-* ¥ Dorri^l^^i mesec je k‘'° v VnIV-za državno prvenstvo v JWnjn. Tekmovanje je v ral a'! ?a«lovoljtsvo organizi-k„n °‘>6inska zveza za teles.no ”rt? j" kegljaški klubi iz io f123 ■ ^'a odlično organizaci-ria*!* za dograditev novega, šti-kegljišča pa ima naj-zaslug predsednik ObZTK ptoT- Jože Zevnik, da ^ se,,n tov. Zevnika, šnn; 0<|eovori na nekaj vpru-J; rad mi je ustregel. ^red nami je nov ob-VBn,1. 0Vt“jte mi, prosim, kako doirm • usPdo, da je bil objekt fa*ujJen v tako rekordnem pitk-n0bZTV ju- pjruiela Oeen w za organizacijo drzav-Prej ^rvei}stva šele mesec dni Part’,,ko Je bilo v športnem Pod i n?vo kegljišče komajda Hi (,slreW Vsi smo si bili edi-Prvii* sprejmemo organizacijo kat,? tva‘ Predstavniki sindi-bilj v s° naim skoraj vsi oblju-sc.^^oč, zato smo sklicali kai,z'Zvujn'cev del, ki bi v Prisl; Cra obdobju izgradnje še bili , v,.Poštev. Na sestanku so torin, dl Predstavniki investi-Doinžaf' ^ Invalida in KK ne^\?,?n za pospeševanje teles-itnel ure večjih sredstev ni jila 7aÌVo bila najeta poso-se t,a .dobo dveh, treh let. Ko ?01sP0^®r4if! svoin I CU m izvajalci del dali asic- Je ostala le še Pfeizl^s .izvedba. To veliko kra4i,iUsnI0 so, kljub izredno vaiali1, rokom, skoraj vsi izid ^el odlično prestali. Ze-irio &l tudi pomagali z opre-dobii; P^terialom, ki smo ga Ljubija®-1 Ae^IJišča Gradis v J lni» ki so ga podrli. Hanoj1’!. ^nko je Zev "Je ribif’k?àkLIn{5VnstTitorjia, noVL>e Pomiale la: Invall(, !" NN Sfe r|,,i ki K1 stn za novo keglji-stev . a posojilo, nekaj sreil-Vanie i i,z sklada za pospeše-P« so ? 08,10 kulture. Sredstva nvestitorju posodili tudi je potekalo c ta? izvajalci del. Investitor se bo moral potruditi, da bo s pravilnim oddajanjem objekta v uporabo kril v doglednem času stroške, ki so z gradnjo nastali. Vpr.: Kakšno vlogo naj bi imelo novo kegljišče za šport v domžalski občini? Zevnik: Danes obstajajo v domžalski občini štirje kegljaški klubi: ŠD Invalid. KK Domžale, KK Iduplati-Jarše in Papirnica Količevo. Mnenja sem, da so sedaj dani vsi pogoji, da se ustanovi kegljaška sekcija v slehernem kinektivu in sindikalni podružnici. Vse te sekcije bi lahko tekmovale v občinskem merilu, navzven pa bi občino Domžale zastopala enotna. kvalitetna ekipa. Prepričan sem. da bi ob sedmih stezah (Jarše — 3. Domžale — 4) in na taki množični osnovi Domžale kmalu spet bile na tistem kvalitetnem nivoju, na katerem so nekoč že bile. Vpr.: Res je, bogatejši smo še za en objekt. Toda ali ne ostaja vprašanje upravljanja športnih objektov še vedno odprto? Zevnik: Seveda. Prav sedaj se formira Zavod za izgradnjo in vzdrževanje športnega parka v Domžalah, za Katerega ustanovitev je Občinska skupščina že dala svoj pristanek. Zaživeti bo moral zato, ker z dosedanjim načinom upravljanja ne gre več. V drugih krajih pa naj društva sama skrbe za vzdrževanje in upravljanje objektov, ven dar Zavod za stanovanjsko gospodarstvo in poslovne prostore Domžale, Ljubljanska ulica št. 83 OBVEŠČA vse nosilce stanovanjske pravice, koristnike poslovnih prostorov, lastnike stanovanj in hišne svete na področju občine Domžale, da bo v smislu določil temeljnega zakona o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš. stanovanj in poslovnih prostorov (Uradni list SFRJ, št. 34 65) izvršil po pooblastilu stanovanjskega sklada in odloka skupščine občine Domžale, sprejetega na seji dne 7. XII. 1965 popis in točkovanje stanovanj in poslovnih prostorov v času od ponedeljka, 13. XII. 1965 do vključno četrtka, 23. XII. 1965. Nosilce stanovanjske pravice, koristnike poslovnih prostorov in lastnike stanovanj prosimo, da omogočijo popisovalcem. ki se bodo izkazali s posebno legitimacijo, vstop v stanovanje ali v poslovni prostor, da bodo lahko opravili izmero in točkovanje stanovanj in poslovnega prostora. Popisovalci bodo vsak dan sproti obveščali hišne svete in nosilce stanovanjske pravice o času, ko bodo popisovali stanovanja v njihovi hiši. Zaradi pomembnosti dela naprošamo nosilce stanovanjske pravice, lastnike stanovanj, hišne svete in koristnike poslovnih prostorov za konstruktivno sodelovanje. Smučarji domžalske občine se pripravljajo Pred novo smučarsko sezono je med smučarji v Ihanu in Domžalah že vse živo. V Ihanu so prizadevni smučarski delavci že junija začeli s preurejanjem 45-metrske skakalnice. Povečali so doskočišče in ublažili krivino v izteku, da bo skakalnica precej varnejša kot doslej. Kljub prizadevnosti pa jim je za naslednjo sezono v povezavi s krajevnimi »ta po* skupnostmi. Ce pa društvo sa- trebnu ‘ preureditve tudi nalet mo m dovolj močno pa krajev- in sodn^ki st0,p Smll5aPska prvenstvo v smučarji SK Domžale na skupnost. To bi po mojem mnenju morala biti ena od dejavnosti krajevnih skupnosti, seveda, ako samo društvo res ni dovolj močno. V znak priznanja in za zasluge pri organizaciji državnega prvenstva in dograditvi kegljišča je kegljaška zveza Jugoslavije podelila tov. Zevniku zlato spominsko plaketo. Čestital sem mu in mu zaželel( da bi šport v domžalski občini postal res tisti družbeni čini-telj, ki si ga vsi želimo. Matjaž Brojan zveza Slovenije je obljubila, da bo dala organizacijo prihodnjega državnega prvenstva za mladince prav SK Ihan. Poleg stare 45-metrske skakalnice pa je zrasla tudi nova 22-metrska, na kateri bo v zimskih mesecih šola skakanja za začetnike. Zn tekmovanja v novi sezoni se je čez leto pripravljalo individualno dvanajst tekmovalcev. Skakalec Bojan ŠORN se je udeležil skakalne šole na skakalnici iz plastične mase v Ljubljani, trije tekmovalci — tekači pa so bili celo povabljeni na zvezni trening na Vogel. SK Ihan bo v letošnjem letu organiziral precej prireditev. Tako bo v januarju več šolskih in občinskih prvenstev. 50. januarja bo v Ihanu medrepubliško prvenstvo v tekih, 6. februarja ua tradicionalno odprto občinsko skokih. Tudi se na novo sezono pripravljajo marljiveje kot kdajkoli doslej. V |x>letnih in zgodnje jesenskih mesecih so zastavili vse sile, tla bo nova smučarska proga z Gorjuše usposobljena za vožnjo. Smučarji SK Domžale so za novo progo žrtvovali več kot tisoč delovnih ur. Škoda je le, da je vse delo viselo na nekaj požrtvovalnih starejših smučarjih mlàdine pa je bilo žal premalo. Največja želja domžalskih smučarjev je. da bi ob novi progi lahko čimprej postavili vlečnico. Osnovni šoli Brde in Mengeš sta Mongšani. Po prikazani igri je 28. novembru so tekmovali učenci osnovnih šol Brdo in Mengeš v šahu, namiznem tenisu in v košarki. Tekmovanje je bilo v Mengšu v počastitev 29. novembra in ker je to prva taka prireditev med šolami po dolgem času, je prav. da o tem tudi nekaj napišemo za javnost. Najprej smo se pomerili v šahu in sicer dvokrožno na osmih deskah. Prvi krog se je končal neodločeno 4 : 4. To je bil velik uspeh za domačine. Toda njihovo veselje je bilo kratkotrajno. V drugem krogu je Brdo zmagalo 7,5 : 0,5. To je samo še potrdilo, da Brdo tačas nima resnejšega tekmeca v občini. Potem smo šli v novo mengeško telovadnico, kjer smo se pomerili v namiznem tenisu. 2e pred začetkom smo vedeli, da nimamo nobenih izgledov na uspeh. Rezultat 7 : I za Mengeš je to tudi potrdil. Rezultat je realen, toda po prikazani igri nismo zaslužili takega izida. Domačine je odlikovala napadalnost, boljša taktika in stalno dobra igra. Za poraz imamo opravičilo v tem, da nimamo takih pogojev kot Mengeš potrdil, da je res prvak občine v namiznem tenisu. Ob koncu smo sc pomerili še v košarki, po razburljivi igri je Brdo zmagalo / rezultatom 12:8. Rezultati: šah — Mengeš : Brdo 4.5 : 11 5 (4:4) Moštvo Brdu na prvih štirih deskah: Hribar. Andrejka, Jemc, Lipovšek (Mav). Namizni tenis: Mengeš : Brdo 7 : 1 Viktor Hribar Učenec Vlil. razreda na Brdu Srečno in uspešno novo leto 1966 želijo Obž nska skupščina Domžale Občinski komite ZK Domžale Občinski odbor SZDL Občinski sindikalni svet Občinski odbor ZB množične organizacije in društva Na tem mestu je v prejšnji številki pomo-motomn izostala čestitka Občinskega komiteja ZK z.a praznik Republike, kar s tem popravljamo. Uredništvo Tovarna sanitetnega materiala VIR-DOMZALE TOSAMA Sanitetni material, vata, gaza, hidrofilna, kaliko in muli ovoji, predmeti za žensko higieno, cigaretni filter Papirnica Količevo Izdelujemo plakatni papir, pergamentni nadomestek, pergamin, hivana, prepisni, toaletni, servietni in klobučni papir, razne kartone, specialne lepenke Bogata izbira — konkurenčne cene to ko tovarna kovčkov in usnjenih izdelkov DOMŽALE Vse vrste kvalitetne usnjene galanterije dobite v specialnih trgovinah in naših prodajalnah v vseh večjih mestih INDUSTRIJA PLATNENIH IZDELKOV INDÙ PLATI Jarše Izdelujemo razno tekstilno blago: lanene, pollanene in bombažne izdelke, brisače, bri-salke, namizne garniture, damast in tiskanine, posteljno platno, dekorativno blago, enobarvno in tiskano, športna platna, zavese itd. Zdrožena kemična industrija DOMŽALE za potrebe industrije in široke potrošnje proizvajamo in priporočam01 svinčene okside (minlj, glajenko), svinčno belilo, temeljne barve m kite, oljnate barve in emajle za notranji in zunanji premaz, emajl® DOM, LUMALIN, TESAROL, PIRATOL, nitro lake in emajle za leS in kovino, premaze za avtolndustrijo, dvokomponentne lake za 'eS in kovino, kazelnske in kolodijske barve za usnje, HELIOPOL (P°‘ liester lake) in HELIOPLAST (s hladnim utrjevanjem), EMULTEKS-vezivno sredstvo, škrobe — krompirjev in koruzni — naravne *n razgrajene, dekstrine in britsko gumo, dekstrlnska lepila. PRVOVRSTNA KAKOVOST — SOLIDNA POSTREŽB* TERMIT Domžale izdeluje livarske peske, egzoterna sredstva, talila, livarska črnila in druga livarska pomožna sredstva Tovarna jedilnih in tehničnih olj Sončnica Vir - Domžale jedilna in tehnična olja, oljne pogače In maščobne kisline Tovarna pozamenterijc TRAK Mengeš nudi: vse vrste elastičnih in neelastičnih trakov ter druge izdelke svoje stroke LIP RADOMLf® pohištvena oprema, parketi in žagan les Universale Domžale Žensko, moško in otroško konfekcijo, klobuke in slamnike dobite v vseh renomiranih in specialnih trgovinah Cestno podjctie Domžale Vzdrževanj® cest IV. reda. dobava gramoz8 in peska ter strojne uslu£e Trgovsko podjetje Napredek Domžale solidna postrežba in konkurenčne cene Stroji, strojna oprema, sodobne konstrukcijske rešitve Tovarna strojev Mlinostroj DOMŽALE