Papeštvo, ki Je bilo od po« četka krščanstva skozi vta stoletja vir najpiemenitejšlh teženj človeškega rodu In Izvir prave kulture, Je nenavadno svetlo sa« sijalo v papežu Piju XI. Ta veliki papež Je umrl pretekli petek ob pol testih zjutraj z besedami na ustnicah: »Mir, mir, o Jezusi« Ko s«.je belgijski kantin«! Merdet po Izvolitvi papeža Pl-Ja XI. v februarju leta 1922 vrnil v Belgijo, Je rekel o nJem n»» slednje besede: »Konklave Jo bil navdihnjen od Boga, ko Je Izbral za Petrov prestol Ahila RattlJa. Ta Izvolitev Je blagoslov za Cerkev. PIJ XI.,« tako Je dejal kardinal M«?cier, »Je brezdvom-no dovrien človek. Cerkev ima na prestolu Izrednega moža. Zato se veselimo!« 17-letno vladanje papeža Pija XI. Je dokazalo, da so bile besede, sedaj že tudi pokojnega kardinala Merdera, upravičene. Papež PIJ XI. Je napravil za Cerkev in človeštvo tako velika In slavna dela, da bo ostalo njegovo Ime med najslavnejšimi papeži, ki so vladali Cerkev Kristusovo na zemlji. On je bil najprej veliki misijonski papež. Njegovo crce Je prevevala želja, da luč Kristusove vere zasveti vsem narodom. Papež Pij XI. Je bit v vsej povojni dobi svetilnik resnice, pravice in ljubezni. Neštetokrat Je opominjal narode In države, da bodo prišli do zaželjenega miru edino lo tedaj, če se bodo Iskreno obrnili h Kristusu. Voditelji narodov ln držav se zbirajo na mednarodnih posvetovanjih, da bi ustvarili mir. Toda njih delo no uspeva. Strast in sebičnost narodov In držav, sebičnost In pohlep posameznikov kraljujejo na svetu. Kristusa in Njegov božji nauk so izrinili iz javnega in zasebnega življenja. Od tod toliko gorja na svetu. Zavedajoč se, da je vzrok neitevllnim nesrečam, ki objemajo posameznike En tudi celo narode ravno v tem, da so odpadli od Boga, je postavil praz« nfk Kristusa Kralja. Vsi naj bi se zavedli, da mora Kristcls Kralj vladati nad nemi. Z znamenito okrožnico »Qua-dragesimo anno« o socialnem -Am-brosiano«. Prefekt te knjižnice je postal 1907 in s tem je tako rekoč dosegel tisto višino na svoji življenjski poti, s katere so mu postala Ver»m©«»@vi8ek z. 2 lablrtamn Ti zavojfek t more odslej vsakdo Pto«lmo napi-iu!,- jr.iuKUS in prepričali te hiiMf o naglem učinku pri £l«vobolu, lobobolu In holtClnalt »radi ran. VERAMON Cevke i 10 In 20 tabletami. Ovitek > i tabletama iiee po taio. aoo. uoi. U) oar. tat & fcs. liisi, sy V. ti, pota odprta na najvišje vrhove vpliva in ugleda. Ze štiri leta pozneje ga je sveti oče poklical v Rim, kjer mu je izročil Vatikansko knjižnico. Papež Benedikt XV. je imel v Halli/a takšno zaupanje, da mu je poveril silno težavno diplomatsko poslanstvo na Poljskem, kamor ga je takoj po prevratu leta 191H poslal za apostolskega vizitatorja. Leta 1919 ja bil imenovan za apostolskega nunrja v Varšavi in istočasno tudi posvečen v titularnega nadškofa lepantskega. Leta 1921" junija meseca je nenadoma umrl milanski kardinal Ferrari. — Papež Benedikt XV. je poklical Rattija iz Varšave ter ga imenoval za novega milanskega nadškofa ter mu tudi kmalu poslal kardinalski klobuk. Dne 6. febr. 1922 je bil kardinal Ratti od kardinalskega zbora izvoljen za naslednika papežu Benediktu XV. Izbral je ime Pija XI. Vsebina pospeševanja Pija XI. je vsa označena po geslu, ki si ga je izbral: Pa* Cliristi in regno Christi, Kristusov mir v Kristusovem kraljestvu. V tem pravcu je vodil katoliško Cerkev z duhom, ki je takoj pokazal, na je nevklonljiv in z roko, ki je takoj pokazala, da je železna. Njegov pontifikat je zares organizacija mini med Cerkvijo in raznimi državami s pomočjo konkordatov, ki jih je sklenil več kot katerikoli drugi papež ler vpostavitev Kristusovega miru v človeški družbi s pomočjo Katoliške akcije, ki jo je postavil v frouto proti raznim razdiralnim misei-nostnim gibanjem duha, ki so se pojavili na razvalinah Evrope in sveta ob zaključku svetovne vojne. Prvo veliko delo je bila sprava med Cerkvijo in državo v Italiji, ki mu je sledila lateranska pogodba, ki je končno-veljavno izbrisala tako imenovano »italijan- Volk Jo?.»: Pri svetem očetu Ko sera prvikrat stopal po gladkih rimskih cestah h sredine mesta proti mogočni kupoli Sv. Petra, 6ml inel občutek, ki ga človek težko popiše. Nekam samozavestno sem gledal naprej, pa sam spet spotoma moral giedati Številne zanimivosti, saj človek mora vse pogledati, če kam prvič pride. Ves čas me je pa obhajala bojazen, da sv. očeta ne bom videl, saj so mi že povedali v hrvaškem Hieronimovem zavodu, da papei že tri tedne ni nič sprejemal in da ne vedo, ali to sredo bo ali ne. Škoda. Bilo je pa na praznik jv. Štefana preteklega leta in prav »a božične praznike so že poročali časopisi, da se sv, oče bolj slabo počuti, da je samo na svet: večer zadnjikrat prav kratko govoril po radiu. Moj strah je bil sicer upravičen, pa sem se zastonj bal. Ko sem se proti večeru spet oglasil pri rektorju hrvaškega zavoda msgr. Madjeracu, mi je najprej rekel, naj si kar oskrbira vse potrebno, da bo papež v sredo sprejemal. On je tudi že telefoniral p, Prešernu v Jezuitski kolegi), da bom prišel. Vendarle bom torej videl sv. očeta. V sredo, 28. decembra preteklega leta, prav na praznik Nedolžnih otročičev, sem se okoli osme ure vrni! iz cerkve sv. Trojice ua Sistimki cesti, kjer sem maše »al, pa me je takoj pri vhodu v penzijon sluga poklical k telefonu in cm naroči!, da moram takoj, čim prej k telefonu, da me je iskal neki rojak, neki jezuit, ime je pa revež že pozabil, samo številko si je zapomnil. Vse v redu, ime pa jaz vem Pater Prešeren me je klical. Naj pridem pravočasno, da bova vse uredila, da ie naval, mi ie praviL Takoj po zajtrku grem v avtobus in ee odpeljem na trg Sv. Petra, od tam pa v Jezuitski kolegij, ki je le nekaj minut oddaljen. Pater Prešeren me je z veseljem sprejel. Izročil sera mu številne pozdrave, tudi on mi jih je naročal. Preden sva odšla v Vatikan, me je povabil še na verando, odkoder je res lep razgled po vsem Rimu. Razume se, da sva na verando prišla z dvigalom. to prometno sredstvo imajo v Rimu zelo vpeljano. Z verande mi je p. Prešeren kazal Vatikan. Tam je stanovarje sv. očeta, ona tri okna so njegova spalnica, v tisti dvorani bo sprejem, tam jc obednica, v tem nadstropiu je ta kardinal in tako dalje, vse mi je pokazal in človek kar misliti ne more, da gleda na Ustne oči, da je vse tako blizu. Tudi ostali del mesta mi je pokazal, za vse cerkve ve imena m jaz mislim, da bi bil lahko precej časa v Rimu, pa bi si ne zapomnil toliko različnih imeo in podrobnosti. Okoli desete sva odšla čez mogočni Petrov trg v Valjkan. Na desni strani je vbod, mogočen hodnik, ki se polagoma dviga. To so vojaki, papeževi vojaki, postavni in močni Švicarji. Srednjeveško so naprav- j Ijeni in kaj čudna podoba bi bila, če bi ga postavil 1 Zraven kakega moderno opremljenega soldata. Sulice ,?", se, ,ka> n? za naj. Pokažem jim sicer tista formalna priporočila, ki so nekak potni list za Vatikan, pa niso tako sitni kakor kaki cariniki na men, nn. ne pregledujejo prtljage, samo eden je siten, tisti, ki ne pust! da bi a seboj nesli fotoaparate. Teh menda ne smemo nesti « seboj. Jaz sem ga imel, pa mi ni mč rekel, sam ga mu pa tudi nisem hote! ponujati. Sicer ga pa v Vatikanu nisem potreboval. i ■ •I?.U?• ,e. p.a res veliko' Vai 8 priporočili, z nekakimi listki ali kartami, ne vem, kako bi imenoval Jaz niti pogledal nisem, zame je imel p. Prešeren in on sam je šel tja, kjer so vpisavali'. Ce bi se bil sam drenjaJ tam, sploh ne vem, če bi mal priti ca vrsto. Ce imaš pa takole s seboj človeka, ki pozna vse uradnike m ki ni prvič tukaj, je pa stvar hitro urejala. Samo pet minut sem ga čakal, pa se je vrnil in povedal aa je vse urejeno, ob po! ene naj pridem. Spravil sem dobro vstopnico. Ljudje prihajajo ie vedno in polno stopnišče jih je. Večinoma sami mladi zakonski pari, pa tudi drugi, zlasti duhovnikov ie veliko. No, vesel bom, sem si mislil, če bora papeža vsaj videl, ko je toliko ljudi. Toliko se bom pa že prerinil v ospredje. Dobro uro 6em imel še časa in med tem me je prijazni p. Prešeren pelja! v prodajalne, kjer sem nakupil rimskih odpustkov. Roženvence, spominske podobice, svetinjice in podobno drobnarijo. Z menoj je hodil, kajti njega poznajo in sem na ta način zavarovan, da mi računov ne bodo preveč zasolili, kar se baje rado zgodi, če dobe v roke tujca, za katerega vedo, da bo kupil za vsako ceno. Res sem dobil nekaj lepih spominkov za mal denar, saj sem tolikim obljubil, da bom prinesel odpustke... Okoli poldneva 6em se poslovi! od p. Prešerna ia se odpravil spet v Vatikan. Nič ni težko najti pravo sobo, saj je ljudi cela reka in kar za njimi' sem 5eL Prišli smo v notranjščino, skozi nekaj dvoran in hodnikov do sprejemne dvorane. Precej kontrol, je, precej pisanih uradnikov in vojakov, vse je zastraženo. V dvorani, ki je gotovo večja, kakor unionska v Ljubljani, je bilo že polno ljudi. Reditelji nas niso pustili naprej, ker nismo ime!i takih vstopnic, zato sem moral 06tati kar bolj pri vratih. Nič ne de, videl bom pa le in to je glavno. Poiskal sem prostor. Za seboj sem zaslišal znano govorico. Hrvaška je. Dva mlada patra frančiškana sta, ki se živahno menita, kje bi bi bil boljši prostor. Ogovori! sem ju in kmalu smo bili prijatelji. Eden je prišel na romanje, drugi študira v Rimu. Ta pravi, da bo kar dobro, čeprav smo bolj pri vratih, papeža bomo videli, slišali pa tudi, saj so po dvorani napeljani zvočniki. Res sem opazil na stenah več zvočnikov. Dolgo smo čakali, skoraj do ene. Dvorana (e ie davno polna, po sredi je lep in širok špalir. Ljudje se polglasno pogovarjajo, vsi obrazi so nemimi, obrnjeni Bko vprašanjec ter je osvobodila »vatikanskega ujetnika«. Na dan svoje zlate maše je papež Pij prvič zapustil vatikansko ozemlje, ki jo postalo samostojna vladavina. Kmalu nato sta prišla italijanski kralj in kraljica, da bb poklonita svetemu očetu. Sledila je nato cela vrsta konkordatov. Najprej z Letonsko, zatem z Bavarsko, s Poljsko, z Litvo, s Pru-s'io, potem s hitlerjevsko Nemčijo in z bivšo Avstrijo. V njegovem papeževanju ni manjkalo težkih preizkušenj za katoliško Cerkev. Okrutna preganjanja katol. Cerkve in njenih vernikov v Mehiki so bila le začetek. Sledila je Španija, kjer je komunizem porušil skoraj do M vse, kar je katol. Cerkev štela lastnega, razen globoke vere španskega naroda, ki je P« večjem delu ostala nepoškodovana. Tudi trpljenje krščanstva v Rusiji je papežu Piju Pnzadelo mnogo duševnega trpljenja in je 110 vedno predmet njegove velike skrbi. Svoje obnovitveno delo je papež Pij XI. 1al v svojih velikih okrožnicah, v kate-1 zavzema stališče do sodobnih iniselnost- nih trenj in potreb. Semkaj spada njegova velika okrožnica o svetosti katoliškega zakona in zakonskega življenja, nadalje velika okrožnica o socialnih vprašanjih, ki je dala smernice za dolgo dobo let v naprej, kako katoliška Cerkev pojmuje organizacijo družabnega reda. Vse svoje sile je posvetil Katoliški akciji, ki je njegova tvorba, plod njegovega prodornega duha, program vladarja, ki gleda naprej in s pomočjo božje previdnosti najde sredstva, ki so v danih trenutkih zgodovine potrebna za obrambo človeštva pred zmotami. Veliko ljubezni je posvetil tudi misijonom in je on tisti papež, ki je posvetil prve kitajske škofe-domačine, ki je posvetil v škofe črnokožce in je preosnoval v vsen misijonsko službo. Njegova papeška doba je položila temelje za delo, ki ga bo katoliška Cerkev morala nadaljevati in končati pod vodstvom drugega moža. Tega bo božja previdnost poklicala, da vlada svet v razdobju, ko je človeštvo zavito v temo zmotnih trenj, da ga pripelje nazaj k luči vere. ' Priprave tei volitev novega papeža Vatikanski tehnični uradi so takoj ssačeli z vsemi deli, ki so potrebna za pripravo volitve novega papeža. Dan za volilev še ni točno določen, gotovo pa je, da se bo kardinalskl zbor sestal pred koncem februarja. Za vseh 62 kardinalov, ki bodo volili novega poglavarja katoliške Cerkve, pripravljajo v Vatikanu stanovanja, v katerih bodo ločeno prebivali ves čas, ko bo trajala volitev. Med vo-litvijo se bodo kardinali zbrali v Sikslinski kapeli po štirikrat na dan, dvakrat dopoldne, dvakrat popoldne, da oddajo svoje glasove za novega papeža. Glasovanja se ponavljajo toliko časa, dokler kdo ne dobi določene večine. Po cerkvenih določilih ni potrebno, da bi bil za papeža izvoljen kardinal, vendar js že ustaljen običaj, da izbero novega papeža vedno iz vrst Jkardinalskega zbora. proti vratom. Vse pričakuje nekaj velikega, vse pričakuje, kdaj se odgrne zavesa, ki se ves čas premika Nenadoma se pojavi pred- vhodom v škrlat oblečen sluga in naznani; Papež prihaja1 Grobna tišina ie v dvorani. Čez nekaj trenutkov se odgrne zavesa, najprej prikoraka častna straži telesne straže. To so pa že pravi vojaki s puškami in bridkimi sabljami, nevarni pa niso. Za njimi gre nekaj prelatov ia viijih uradnikov, nato se pa prikaže tron s < sv. očetom. Vsa dvorana zaploska in razlegne se klic: »Evviva il Papa! — Živel papeži« Sv. oče sedi na tronu, Id se nalahno ziblje po dvorani. Prvi vtis, ki sem ga dobil, je bil ta, da je sv. oče res že star in izmučen. Spomnil sem se slik, ki sem jih vidtil po časopisih in podobicah, pa nisem naše! prave primere. Saj je čisto drugače«. Obraz je opadcl, postava sključena, majhen je, skromen. Njegova roka plava po zraku in nas blagoslavlja, glava se narahlo samo obrača, obraz je resen in zaskrbljen. Počasi se nosilnica premika po dvorani proti ospredju, ljudstvo ga pa navdušeno pozdravlja. Zdaj se razlegne ca enem koncu »Evviva il Papa i« zdaj na drugem koncu udari gromovito ploskanje. Papeža sem videl, zdaj ga gledam. Poglavarja vseh katoličanov, vseh vernikov, namestnika Kristusovega na zemlji, s svojimi očmi. Ponosna je ta zavest Res še nikoli nisem bi! tako ponosen, da sem katoličan, kakor v tem trenutku, ko gledam tistega, ki je tudi zemeljskim kraljem kralj. Spregovoril je. Ljube sinove in hčere nas je nagovoril. Med vsem govorom, ki ie trajal nekako četrt ure, j« vladala tišina, poslušali smo. Govoril je italijanski. Glas je šibak, res, glas starčka, glas bolnika. Zvočniki so šibki, komaj razumemo. Še Italijani vlečejo na ušesa in zmigujejo s glavami, da ne razumejo. Toliko sem razumel, da je naveza! svoj govor na praznično misel — nedolžni otročiči — in je govoril mladoporočenec parom o važnem pomenu vzgo-ie otrok, Nazadnje nas je blagoslovi!. Blagoslovi! je tudi predmete, ki smo jih zato prinesli o seboj, molke, podobice in slično. Pokleknili smo in kleče sprejeli njegov blagoslov. Čim \n bilo blagoslova konec, je spet vsa dvorana zadonelai »Evviva il Papa!« Stopil je na ftosil-nice in sedel na tron. Močni fantje so ga dvignili. Porabil sem ugodno priliko in se pomaknil prav ▼ ospredje špalirja tako, da so ga nesli tik mimo mene. Vendar sem imel to srečo, da sem ga videl prav od blizu. Tisti Hrvat se je potem hvalil, da je prav njega pogledal, jaz sem pa seveda trdil, da ni njega pogledal, ampak mene, ker sem ravno tedaj prav glasno z drugimi, ki so vpili »evviva«, pritisnil naš kranjski: »Živijo!« Izginil je za modro zaveso, krik veselja in navdušenja je polegel Zdaj je bilo pa ie bolje, da smo bili kar pri vratih, smo bili vsaj prej zunaj, kajti zdaj «o hoteli vsi naenkrat biti sredi trga, kar je seveda povzročalo silen pritisk ki gnečo. Srečno smo spet prišli na trg in ponosno sero stopal. Morebiti — trdi! tega ae bom — sera bil zadnji Slovenec, ki je bil pri sv, očetu Piju XI.,.. O vladni izprememhi Razumeli boste, da it res pretekli teden Belgrad govori! o vladni, izpremembi. Poudariti je treba, da je bila izprememba na splošno res dobro sprejeta Časopisje je to močno podčrtavalo in t veliko spretnostjo kazalo na napake prejšnje dobe ter dajejo upanje na uspešno delo nove vlade. Med poslanci je zavladali: v začetku neka negotovost Mnogi se niso znašli v novem položaju. Bili sc med njimi, ki so bili osebno nevezani aa ministre prejšnje vlade ie niso znal; takoj ločiti meči osebami in stvarjo. Po hodnikih parlamenta te Me govorjenja, pregovarjanja, dokazovanja., da bi človek te hodnike mogel primerjati sejmišču. Te začetna nejasnost se ie pokazala tudi v veriFikacajskem odboru. Predsednik verifikacijskega odbora tirič je postal minister. Zato je bilo treba voliti novega predsednika Zaupnik nove vlade Cvrtji je bil izvoljen le z dvema glasovoma večine in ae ta dva glasova ie dala aram »pozicija. Kma-neie ie marsikateri od teb, ki ie glasoval proti viadnemu kandidatu, ta korak obžaloval w se opravičeval. Proti vladi je zlasti delala skupina lindi, ki so bili osebni priiaielji Stoiadi-mončevi. Ti so ga pozdravljali kot tvojega vodit, kakor bi ga hoteli napraviti za nekakega posnemovalca Hitlerja ali Mnsso!in«a. Toda prav to nepotrebno proslavljanje je uwagt poslance iztrezniio iu dane s je na vladni strani velika večina narodne skupščine. Beigrad govori c tem zakaj naj bi bii pade® Milan Stojadmovič Neka' sc ijudie pa? vedel: iz pisma, t katerim ie odstopilo pet ministrov. Vedeli so, 5a je eden vzrokov, ker se posamezni ministri Stojadmovičeve vlade napačno gledal: ne hrvaško vprašanje. Toda ugibanja sc šla naprei. Po Belgradn so Stoia-dmoviea pozdravljali kot vodjo po nemškem vzorcu T c ie mnogim dalo misliti Ugibanja so Ra v tel smen da odločujočim čmiteiiem v naši notranji politiki ni všeč posnemanje iašistovskih vzorcev. S tem v zvezi pa so žla egitoanja še aapre; ia mnogi so zatrjevali: Rei jc naša država v marsičem navezana na Nenv-Hj»>. k« smo sosedje. ker Nemčija od nas toliko kupi in toliko nam proda, loda vse Hu-bczsK ne moremo Nemcem podariti. Tako je ves Beigrad iskal daljnih vzrokov vladne iz-preesembe, vsem pa je ie ostala nekaka uganka, zakaj ie vs® ta stvar šla take hitro in nenadoma- Toda redki so bili, ki ne bi priznavali, da ie odločnost krone med prebivalstvom dobro odmevala. Ker je bii padec prejšnje vlade kot rečeno sprejet sorazmerno dobro, je vzbujalo seveda veliko zanimanje, kako bo sestavljena nov« vlada. Vso nedeljo, 5. februarja je Bel- Slovenski dom JB RAS CENENI POPOLMiEVKIJL KI GA SVOJIM ČITATELJEM TOPLO PBfPOROfiA M«. IZHAJA VSAK DELAVKI! OB IS IN SIAKE MBKEfTO SAMO IS PISARJEV ZA 8NMA, Ki SI SE MOSiB K AKO« TI »SLO VERCAc JE »SLOVERSKI i>om« POPOLHO »AftOMSSTIL©. PISITB HA OOPISKIC1 EPEAV1 »8LGVEKSKEGA OOMAc V Ufllt MAM, HAJ VAM -POŠLJE KBR.AJ STfiVUUK USTA HA OGLED. a* grad pričakoval, kdai mu naznanijo, kakšno vlade br, testa vil Drag*. Cvetkov*. Ministre je bilo treba izbirati pod raznimi pogled: kdo ima kaj ljudi z* seboj ia kdo k sposoben za kako mesto. Ozirati »e je bii o treba na razmere pr; nas doma in tudi na sostde Premagati je bilo treba marsikako težkoto in doprinesti marsikako žrtev Tako je trajalo sestavljanje vlade v nedeljo ao ene ponoči-Marsikdo > sestavo vlade ni povsem zadovoljen. Mnogi vprafecrieio. zakaj c: vstopil dr. Korošec. Toda povedati moramo da dela dr. Korošec vedno stvarno politiko in ne osebne. V tem trenutka je iio z* to, da ae ozdravijo naše notranje razmere Če kje ne razumejo, bodo že spoznali, da je dr. Korošcu predvsem za močno državo, ker ve. da bomo tud: Slovenci takrat močni če bo država notranje zdrava. Le tisti politik bo ka; dosegel ki zna delati za stvar samo in delati z žrtvami in potrpežljivostjo Neki nemški list je v teb dneh zapisal, da »t je poznal« pri padcu Stoiadinovičeve vlade ista režita ie ista roka. Zgodilo se i« obakrat podobno is nenadoma. Naj bo kakor hoče., mi vemo. de jc tud' pri sestavi sedanje vlade mnogo sodeloval ar Korošec in imel pred očmi le sporazum med Hrvati in Srbi. ki mora prinesti novo preureditev države in novo boljšo bodočnost Pesnik Župančič je zapisal o razmerja med trem. bratskimi narodi lepo besedo: j, f,', ,Qj, T j strahirm potnianiv. A oin iffn potrjen j« »n in hti rt t. Mi ird^ in Hm verujemo r (Mreitnuke ,.. ^ trojim neizrekljivim trpljerijm, v fmrtjo psi ttebtHL Jude premalo je ta uc rtra r«,. ijubtzm )f trti/a. forke poarlur ci.t 11 »bet. m ze rw metstmemo tmiimže*j< i;, 51»! božji zahtnžil. Zato hočemo *iiim4i kiu nmu-re k. Cer. krt. kt na? zima r iei< pmsltuh ot.■(,, ko im nori. brezumno i* bopo -ah. i a robi, de z od o stu j rmv se jjrehr nr-fa. zinili ti me, f kalenim ae Jtzut šali r ejtrtlejk» zakramentu. Liti bežen ze ljube se*' Jezi:' t c IjiiA«. m» e* tuu izkrvavel ne križu, vu . t rraisjm, da pa r teh dnt.fi rudi rečkrm oiuutmc, no primcs«tne im msultra« si m i vpm idr* žvjrrrto r srrlrm obhajilu. Kfltr m >» zri tla hii Moje duhom< Maici. fcn ajn triat pobittirni. nam p fi pin. ki so skupno kandidirale na '.:sti drin-nega nosilca dr. Mani**. Ta opoziciji it lotil v zedriiih dneh tudi »vaja posvetovimia, kji« naj nastopa v sedenjih razmerah ko g« n rešitev hrvaškega vprašan)a. Čudno sc jene katerim zdelo, da je pri teh razgovoA U enkrat r.ai-zoč tudi dr. Kramer. kj št micJi doslert rti govoril drugače kot »;-jg-islovma nacionalist s.. Vprašali smo nekoga k! poa» razmere v združeni oporicij:, kak:- pride Kt* mer, ki mm« nikogar z« seboj, rned nic*?J je takole povedal: &Zciiiw volitve sc bik a marsikoga kot strašna nevihta Nairu-.šc jcbiw za JNS. ki jo je nevihta našle čirt: nesripite Ijeno in razbit«. Sf&m osumi*.; si sc zatekli pod prvo streho, k: so jo videli T t streho p» je nudila Mačkova lista., Dsmilieir f niso pustili pod kapic. Ps sto rele!:- te jel nevihta, jc sedai minila. P* odgrvori valeč razmer v opoziciji: »Da. zt d-nge * «* vihta minila, za Kr&meria iti n^rfevo dn:«« še ni. Zato še vadno jfleda., kam bi sc pririsniK Dogodki zadnjih dni so tako živo pok* zali, da je vodil dr. Korošec pravo politik«« nas Slovencc in za vsr- drževo Prev tako P je očividno, kako zdrešeno jc bile tiste rp^ o meglenem jugoslovanstvu. ki sr g» uP:''Ef* jaH potomci nekdanjih slovenskih HberaW' - memMmm mm**™™™* , specialist z& ras,. .r.M.e o" nmmmifa :la Mdaljuje s privatne „ Ljubljane Wnlf««:a utSl .-e. • Nasveti. . Pregledi . Sredstva zr prepreJev^ in zatiranje rastlinski*) holemi. • Anali« z«®« \xftttn bskteri.i i. t <1. Mtmft« v fstli Javnih MMfšt šmrnm KAJ JE NOVEGA osebne vests o Za kapitularnega vikarja skopljanake Škofij« je izvoljen msgr. Viktor Zakrajšek dosedaj župnik v Janjem na Kosovem. Q Zakrajšek se je rodil 1903 v Trebnjem na Dolenjskem in bo opravljal škofovska opravila v Skoplju vss dotlej, da bo imenovan novi škof ali apostolski administrator. o Za ravnateljico učiteljišča šolskih sester v Mariboru je postavljena sestra Berb-mana Hajdič. o Osem križev ie nosi na hrbtu Matija ,Vidmar, posestnik, gostilničar in trgovec v Srečah pri Slov. Konjicah. domače novice Sožalna brzojavka dr. Korošca Večina vladarjev sveta izraža te dni so-žalje vatikanskemu državnemu tajništvu. Lepe besede so izgovorili o pokojnem sv. očetu tudi v francoskem parlamentu. Predsednik jugoslovanskega senata dr. Anton Korošec je poslal državnemu tajniku kardinalu Pacelliju sledečo brzojavko: »Ob smrti Njegove Svetosti papeža Pija XI. blagovolite sprejeti tako v imenu senata kraljevine Jugoslavije, kakor tudi v mojem, izraze globokega sožalja.« d Na 90 letnico največjega slovenskega pesnika Prešerna, je ljubljanska občina letos prvič razdelila književne nagrade mesta Ljubljane za najboljša tozadevna dela v preteklem letu. Del nagrad je dobila tudi — " iVkarija. d »Hrvatska obrana« piše o pokojnem skopljanskem škofu, da je užival po vsej dr-tavi največji ugled zaradi svojega svetniškega življenja. V Južni Srbiji se je posebno trudil, da dvigne h popolnemu krščanskemu Sivljenju takozvane laramane. Laramani so namreč potomci onih kristjanov, ki so se iz »trahu pred Turki podnevi prištevali h Turkom, ponoči pa opravljali krščanske obrede Laramanov je še dandanes precej, a se drže običajev svojih očetov d Ljubljanska »Prosvetna zveza« priredi v petek 17. februarja ob 8 zvečer v beli dvorani »Uniona« spominsko slovesnost za pokojnim papežem Pijem XI. d Zaradi križev v novi šibeniški gimnaziji je nastalo veliko razburjenje med katoliškimi prebivalci mesta Šibenika. Kakor sedaj poroča šibeniški tednik »Katolik«, je ta zadeva ugodno rešena. List pravi: »Od ministrstva prosvete je prišla brzojavna na-redba, da se morajo po vseh učilnicah šibe-niške realne gimnazije postaviti razpela s Kristusovim truplom.« d Par številk iz obrtniškega letopisa. V Jugoslaviji je 147.780 obrtniških obratov. Na območju posameznih zbornic je obrtniških obratov: Banjaluka 6851, Belgrad 28.227, Dubrovnik 1519, Zagreb 19.745, Niš 9602, Novi Sad 22.148, Ljubljana 21.697, Osijek 11.797, Pod gorica 2964, Sarajevo 9628, Skoplje 10.992 in Split 4653. Število šušmarjev se ceni v vsej Jugoslaviji na 72.000. Ena tretjina vseh obrtnikov živi na deželi. Povprečno je na 100 obratov zaposlenih 79—80 pomočnikov in vajencev. Na 100 prebivalcev pride 1.4 odst. obratov, dočim v Nemčiji 2.5, Obrt raste z industrijskim razvojem dežele ter pride v Sloveniji, kjer je industrija najbolj razvita, na 100 prebivalcev 2.1 obrtniškega obrata, dočim na območju podgoriške zbornice samo 0.30. Tudi število pomočnikov je v industrijskih pokrajinah večje kot v industrijsko manj razvitih. To dokazuje, da industrija ne more uničiti obrta, temveč se more ta hkrati z industrijo prav lepo razvijati. Seveda pa mora obrtnik gledati na to, da strokovno stalno napreduje in da je v svoji proizvodnji vedno sodoben. d Italijanščino kot prost predmet uvedejo s prihodnjim šolskim letoni na naših srednjih šolah. V Italiji pa baje srbohrvaščino ozir. slovenščino. d Kukavica je te dni zapela pod Sv. Jo-štom pri Kranju. Vsekakor, prezgodaj! »Vigred«, ženski list, izhaja mesečno. -Naroča se pri upravi »Vigredi«, Ljubljana, Masarykova 12. Letna naročnina 25 din. —■ Koliko imamo državnih in banovinskih uslužbencev Na to zanimivo vprašanje so odgovorili nekateri časopisi na temelju državnega proračuna za 1. 1938-39. Po teh podatkih znaša »levilo vseh državnih uslužbencev 199.067 oseb. Od tega je: ministrov in banov 28; -^nikov 70.506; uradniških pripravnikov 12.067; zvaničnikov 36.946; kontraktualnih »n honorarnih uslužbencev in dnevničarjev «»•274; nerazvrščenih 2665; oficirjev in urad-j"kov vojaškega reda 11.920; podoficirjev, pnili glasbenikov in orožnikov 32.732. Po-«« tel' po državnih uradih po banovinah 6 50.163 državnih uslužbencev, ki so razporejeni sledeče: 6595 v dravski, 10.089 v »avskt, 2288 v vrbaski, 3133 v primorski, v drinski, 3648 v zetski, 7980 v dunav-3 4452 v moravski, 5120 v vardarski in n« področju uprave mesta Belgrada. - Državnih upokojencev je bilo 1. julija 1938 vsega 59.906 oseb. Invalidov je bilo 1. julija 1938 vsega 71.737. Samoupravnih uslužbencev po banovinah je: 3237 v dravski, 5929 v savski, 1255 v vrbaski, 1572 v primorski, 2190 v drinski, 1913 v zetski, 2388 v moravski, 2453 v vardarski in 3550 v dunavski banovini. Banovinskih upokojencev je bilo 1. julija 1938 vsega 968 oseb. Ako računamo, da ima naša država 15 milijonov prebivalcev, tedaj pride en državni uslužbenec na 60 oseb, en samoupravni na 750, en upokojenec na 2(j0, en invalid na 200 oseb. Ako seštejemo vse uslužbence, upokojence in invalide, tedaj pride nribližuo na vsakih 40 oseb eden. se govor L vendar »o merodajna samo dejstva, •n dejstvo je, da ni Aspirina brez »B a y e r«-jevega križa. A S P i R i n TABLETE °sl« -3 pod S. b«,,.m 32606 od «. XI. im Kdor težko zmore celoletno naročnino naenkrat, jo lahko poravna v dveh obrokih, -i Uprava »Vigredi«, Ljubljana, Masarykova 12. d Zdravilo proti svinjski kugi je baje iznašel neki svinjerejec iz okolice Bjelovara. Svinjska kuga je velika nesreča za ljudi, zlasti pa za kmeta, ki si v primeru te nalezljive bolezni ne more nič pomagati. 2ivino-zdravniki so svinje, še preden so kazale znake obolenja, cepili, medtem ko pa obolelim živalim niso mogli nič več pomagati. Ivan Ljubojevič pa je našel v Dalmaciji neko rastlino, iz katere se izceja mlečnat sok. Ta sok je [»omešal s toplim sokom divjega kostanja in dajal svinjam. Vse obolele živali so po treh dneh začele jesti, še nekaj dni nato pa so popolnoma ozdravele. Tudi njegovi prijatelji »o preizkusili zdravilo in ugotovili, da jo učinkovito. Ljubojevič je poslal svoje zdravilo Higienskemu zavodu v preiskavo, vendar pa se preiskava ne more izvršiti prej, dokler se zdravilo ne preizkusi komisijsko na treh bolnih živalih. d Advokat dr. Jakob Mohorič v Ljubljani, naznanja, da je preselil svojo pisarno z Miklošičeve ceste 10 na Kralja Petra trg 3, pritličje (ob križišču Miklošičeve ceste in Dalmatinove ulice). d Živinski in kramarski semenj bo v četrtek 16. februarja 1939 v Št. Lovrencu na Dolenjskem, ker sejma ni bilo zaradi parkljevke na dan sv. Klemena. d Morje na jugu je zmrznilo. Te dni — bilo je v nedeljo — je zamrznilo morje ob vhodu v Kotorski zaliv. Po toplih in sončnih dneh je ta vremenska sprememba Kotorčane nenavadno iznenadila. Najprej je potegnil silno hladen severni veter, ki je bil tako močan, da je izruva' s koreninami več oljčnih ffrmov in razkril več hiš. Proti noči pa je cmrznilo tudi morje in se pokrilo z več centimetrov debelo ledeno skorjo. Plovba je zaradi tega zelo otežkočena. Kaj takega v Ko-toru ne dožive vsako leto. d Še verujejo v copernice. Kmetu Janji-ču tam okrog Rume je zbolela hčerka Zorka Nekega večera, ko se je zbralo ob njeni bolniški postelji več sosedov, je začela Zorka bloditi in vpili, da jo davi starka Darinka. Ta ženska je imela nenavadno grd obraz in V Poziv slovenski javnosti V zadnjem taca t* ie * naSi javnosti mčc.o »ivahneje razpravljati ° tocjlaem zavarovanja judstva, predvsem kmečkega. Z ozirom na prti-da 'bi « »a kmečko ljudstvo uvedlo zaenkiat lamo starostno tavarovaaj« ter na trditve, « katerimi »« aicaia tt predlog« opravičiti, čeS da bi bol-jiiko zavarovanje zahtevalo preveč denarnih sredstev, zaradi česar zaenkrat ni izvedljivo — čuti podp»ana organizacija, ki ie prrj »tav-Ja slovenski avnosti zahtevo tudi po bolniškem zavarovanju vsega »lovenskega revne,iega Irudstva, dolžnost, »vno ugotoviti »ledečc t. Bolniiko zavarovanje za kmečko liudftva «j bi po najem predlogu oblegalo farno brezplačno zdravniško pomoč, brezplačna zdravila in brezplačno zdravljen;« v bolnišnicah, a nikakih bolni-ikih podpor, kot jih prejemajo n, pr zavarovan: ielavci; 2. Poslovanje ljudskega bolniškega zavarovala naj bi izvrSevale občine, tako da ne bi bil potreben sikak posebni upravni aparat; 3. Ker to vse bolnišnice v Sloveniji, razen obče iržavne v Ljubljani, last banovine, ker je v Sloveniji že precejšnje Število zdravstvenih občin z občinskimi zdravniki in je nastavljenih "udi že pre-rejšnje Število banovinskih zdravnikov, imo prepričani, da b: ee dalo v okviru banovine liudsko bolniško zavarovanje izvesti, dogovorno z upravo obče drž. bolnišnice v Ljubljani. Treba bi bdo sa-mo te ustanove pomnožiti, izpopolniti, organizirati m povezati za enotno delo, do*edanjo mejo upravičencev za brezplačno zdravniško pomoč pa odpraviti. ker si vsak premožnejši rad vzame privatnega zdravnika; 4 Prepričani smo. da bi za kritje stroškov takega hudaiega bosega zavarovan,* ud, prispeval. v obliki banormskih doklad po »*«iih ao-čeh vsi revae;fa prebivalci Slovenije, pa tudi vsi premožae »i. k. « zavedajo da 1» bodočnost naroda ie v zšravem ljutk!vu in da 'e umr i:»ost kmečkega prebivalstva Slovenije »»orai poiov.co vija kot pa v mesti ter da ie temu vzrok izostanek zdravniške pomoči; 5 Razen splošnega bolniškega zavarovanj smatramo za naipoirebnejše aezgodao zavarovanje, ki bi se »to !Jiio moglo organizirati preko občin, k: bi iz posebnih ptroračunsk.h postavk da-;ale podpore najpotrebnejšim invalidom in onemoglim; 6. SmatramiV da je prvenstvena potrebnost Hudskega bolniškega zavarovanja dokazana tudi s tem. ker je delavsko boin-iko zavarovanj« vpeljano že pred 50 leti. dočim se je starostno uvedla Šele v zadmib letih. Zaradi teh navedenih dejstev pozivamo vea oblastva, vse ustanove in vse organizacij, ki hočejo koristiti slovenskemu ljudstvu, da m zavzamejo za takojšnjo uvedbo spioSnega bolniškega zavarovanja slovenskega, predvsem kmečkega ljudstva Vse slovenske liste in časopise naproSamo, da ta naS poziv objavijo. V Ljubljani, dne 27. januarja 1939 Zveza atuolveatov ksnelifckiii Sol dravske bacc-visc v IjuMjaai. 0» senik Jan, 2olnir Ivo, predsednik. tajnik. »o jo kmetje zato imeli za čarovnico z njeno sestro vred. Komaj je Zorka izgovorila imenovane besede, so kmetje pobrali vile in mo-like. odšli v dom Darinke in io z mukami boleli prisiliti, da bi »odčarala« Zorko. Ker starka tega ni mogla storiti, so jo pretepli 7>adeva je seveda prišla pred sodišče, kjer pa so imeli nečloveške muke, da bi prepričali obtožence, da čarovnic na svelu sploh ni Kmetje si niso dali dopovedati. Zato je sodnik prekinil razprt vo, da bo dal po zdravniku pregledali »čarovnico« in nato dokaza! ljudem, da so v kruti zmoti. d Belgraiski cista ni m sodobni. Imajo svoj lasten klub, ki ima namen pripraviti »« sioplenieniake shajališče in jim nuditi priliko za izobraževanje. Pred dnevi je klub priredi zabavo s koncertom, na katerem v> zaigrali spretno tudi nekaj koncertnih točk, v prvi vrsti pa skladbe Bacha. Seveda ao večji de! programa posvetili svoji plesni glasbi in sev-dalinknm. Prireditve so se udeležili ne samo belgrajski cisani, temveč »udi drugi gostje. d Pijane« ustavila ves telefonski premet. To je bilo nedavno v Suholici. Prišla sta proti večeru na glavno pošto. Iskala sta nekega uradnika in ko ga nista dobila, sta odprla stensko omaro, v kateri so bile varovalke za telefonske, brzojavne in električne vode. V hipu je bila vsa hi«n v temi. a telefoni in br-zojavi prekinjeni. Pijanca sta poleg tega pobrala pokrovke od varovalk in z njimi pobegnila Ct>r dobre četrt ure so vse naprave na pošti nopravili in kmalu nato pijanca tudi prijeli. Za svoje nesmiselno početje bosta trdo kaznovana. d AlknM jima je h sodev »izhlapel«. Zaradi »krščenega« vina so se oni dan zagovarjali pred zagrebškim sodiščem trije gostilničarji. Pri prvem je preiskava ugotovila 18% vode v vinu, pri drugem 13%, pri fret- CVIČEK pravi dolenjski dobite » Centralni vtaaral ? LMset jem pa Prvi gostilničar je dokazal, da so mu vodo v vino nalili neki gostje in zadevo prijavili oblastem. Druga dva pa sta se izgovarjala, da jima je alkohoi iz sodov »izhlapel«. Za tak zagovor pa sta dobila vsak po 1000 din kazni. d Vas, ki ima v Jugoslaviji najve? raj-stev je vsekakor Filipovo biizu Bačke. šteje nekaj nad 4000 prebivalcev. Večji del so to priseljeni Nemci, ki so nenavadno pobožni Predlanskim je bilo v vasi 258 zakonskih parov, ki so imeli po 6 do 9 otrok, okrog 100 parov z več kot devetimi otroki In 15 parov, kjer se je rodilo tudi od 1« do 19 otrok. Filipovo pa daje tudi največ duhovni- pre- *>vnj. kov in nsmiljenk. Doslej je šio od doma ko sto usmiljenk in nekaj nad 4tj du! kov. Ni je skoro družine, hi ne bi ini(!ja ni-roženega vsaj enega nabožnega časopisa, v* to pa omogoča dober gmoten položaj pr^j. valcev. Vsi imajo bogata polja, ki rode nino" go tudi za izvoz. Zanimivo pa je, da teh ljudi bogastvo, ki je pri njih don.a, ni naredilo preveč posvetujaških. d Mesečno {Kikojnino * me*ku 60Q dia dobe v Sabcn meščani, ki so odlikovani i Karadjordjevo zvezdo. d Pri saprtja ali pri motnjah v prebavi V7emite tjulraj na lešč« kozarec naravno »Franst-Joeef« vode. d Glede *pokft in njene slab« po^loiii«', posebno pa motnje v prebavi, se morpjo preprečiti z že davno preizkušenim sredstvom za čiščenje, z naraino »Franr-Juselovn« grenko vodo, ki se iudi po daljši porabi izkazuje kot zelo odlična. Dni, ki boiehaio na želodcu In čre\ih, p« pijejo »Frans-jnfsefnv«« vo«!o so zelo ia-dovoljni z okusom kakor tudi z njenim učinkom. o»t. nu a »•». smuai d Izredna nadarjea kmet je llija Lučii iz Sekirevcev pri Djakovu. Mlad bi šel rad r šole, toda kot edini sin je moral ta oMom prevzeli veliko posestvo. Toda želja po M-nju ga je gnala naprej, da se je naučil v teku let kar Šest tujih jezikov. Poleg tega se j« ukvarja! še z drugimi svojskimi opravili. !i lesa je izrezljal veliko stensko uro. ki še danes teče popolnoma praviino. Niti <>n vijak r,i Za naše vajence Dne 9. februarja je bila druga seja novega ravnateljstva Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, ki jo je vodil predsednik inž. Sodja. Seja je obravnavala razne važne zadeve. Ravnatelj dr. Bohinjec je. poročal o raznih pripravah in načrtih ter delu 0UZD. Najvažnejši del njegovega poročila se je nanašal na zdravstveni pregled vseh vajencev v Sloveniji, ki bo izvršen že v prihodnjih mesecih. Okrožni urad bo dal Iudi vsem vajencem brezplačno popraviti zobovje. V Sloveniji imamo okoli 10.000 vajencev. Po obrtnem zakonu in po drugih predpisih mora biti vsak vajenec, preden stopi v službeno razmerje k mojstru, zdravstveno pregledan. V praksi se pa to ne izvaja ali pa le površno. Te pomanjkljivosti v zdravstvenem pogledu vajencev niso koristne ne mojstrom, ne vajencem samim, pa tudi ne staršem. Okrožni urad bo zato preskrbel, da bodo zdravstveni pregledi ki bodo kmalu uvedeni, pomenili tudi podlago za poklicno posvetovalnico, obenem pa bo u teh pregledov možno dajati nasvete staršem prt izberi poklica svojim otrokom, nasvete vajencem, kako naj varujejo v t zdravja, za zdravnike pa bodo pomenili tudi važen kažipot, kako naj ae ravnajo v bodoč« pri zdravljenju naše delovne mladine. T» pregled se bo ponavljal vsako Seto. Vsak vajenec bo ime! pri Okrožnem uradu posebno polo, v kateri bodo podatki o njegovem zdravstvenem stanju. Tja bodo vložena vsakoletna zdravniška izpričevala in bodo nudila najbolj popolno sliko o zdravstvenem in socialnem stanju slehernega vajenca. Okrožni urad namerava sleherno leto prirediti tudi poseben teden, tako imenovani vajenški teden, v katerem bo razvita propaganda, da se zanimanje za vajence in za vajensko vprašanje čim bolj razvije. Dalje namerava Okrožni urad ustanoviti vzajemno delavnost vseh organizacij in društev, M imajo v svojih pravilih zaščito vajencev m delovne mladine, tako da bo zaščita res dobro izvajana. Zdravstveni pregled vseli vajencev j>o izvršen v kakšnih 5 mesecih. To veliko delo, ki je bilo že dolgo v načrtu in ki se pri'""0 izvajati sedaj, pomenja velik napredek Slovenije v zdravstveni socialni zaščiti in zalo gre priznanje vsem činiteljem 0UZD in ^ budnikom tega dela. iz, železa, Ko se mu je posrečilo to prvo, je izrezljal iz lesa So žepno uro. Nedavno p« je sestavil lesen pisalni stroj, ki ga je razstavil tudi na zagrebškem velesejmu. Slednjič pa je sestavil tudi velik daljnogled in ga postavil na dvorišču. Z njim bo opazoval zvezde jn sonce. d Za novo carinarnico na Rakeku. Gradbeni minister dr. M. Krek je podpisal odlok o odobritvi licitacije za prvo in četrto skupino del za novo carinarnico in carinsko skladišče na Rakeku. Dela za prvo skupino so oddana Stavbni družbi »Probudac iz Ljubljane za 664.671 din, dela za četrto skupino pa so oddana podjetju Angelo Jelčič iz Ljubljane /.a 36 tisoč 845 din. iz DOMAČE POLITIKE p Za predseduika odbora, ki odobrava izvolitev za poslanca je bil izvoljen z 11:9 glasovom bivši minister Voja Cvrkič. Bivši predsednik Čirič je namreč odstopil, ker je bil imenovan za ministra. d Ban dr. Natlačen je bil izvoljen za častnega občana občine Brusnice. p Notranji minister je prepovedal na-jialjnje izhajanje listov »Nezavisnost« in »Hrvatski borac«. Oba lista sta bila frankov-ska ter sta zelo napadala HSS in dr. Mačka. p Ker je dr. Korošec kat predsednik senata odložil obe poslanski mesti, prideta v skupščino oba njegova namestnika, in sicer dr. Adolf Golia in zas. uradnik Smersu. p V »Kočevskem Slovencu« čitamo dopis h I/oškega potoka c sledečo vsebino: Sicer ne spadamo med Kočevske Slovence, smo pa njihovi mejaši in bi le radi poudarili, kako Za samoupravo gasilskih zajednic Gasilska zveza kr. Jugoslavije je imela pred dvema dnevoma v Belgradu važno sejo, katere so se po poldrugoletni odsotnosti udeležili tudi zastopniki hrvaške gasilske zveze. Oglasil se je nato zastopnik iz vardarske banovine, ki je predlagal za predsednika odnosno za starešino zveze ministra g. Franca Snoja. Predlog je bil soglasno sprejet. Takoj nato pa je bila soglasno sprejeta zahteva hrvaškega odposlanca Branka Svobode, ki se glasi: »Zvezna uprava uvideva, da dosedanji predpisi zakona o organizaciji gasilstva, kakor tudi predpisi, izdani po Gasilski zvezi kr. Jugoslavije, ne ustrezajo potrebam in tudi ne težnjam gasilcev v državi. Zaradi tega je potrebno, da se zakon o organizaciji gasilstva spremeni v duhu in pravcu popolne samouprave gasilskih zajednic in to samo v korist in zaradi splošnega razvoja gasilstva kot ljudske ustanove. Zato naj uprava Gasilske zveze kr. Jugoslavije izvoli za izdelavo podrobnega načrta in končnega predloga ® samoupravah gasilskih zajednic in spremembi zakona o organizaciji gasilstva, kakor tudi vseh zveznih predpisov, odbor sedmorice, ki mora čimprej izdelati prednji načrt v duhu tega sklepa. Zvezna uprava naroča odboru, da mora to delo končati v roku enega meseca. V roku nadaljnjih 30 dni se mora predlog tega odbora proučiti v starešinstvu in v upravi Gasilske zveae kr. Jugoslavije.« Predlog pomeni složen 3porazum med vsemi zastopniki gasilskih zvez vseh naših narodov, da se odpravi nekoristen centralizem v gasilski organizaciji in dovoli posameznim zajednicam popolna samouprava. prevažen je klic »Slov. Slraže« in »Koč. Slovenca« vsem Slovencem k skupni slogi in skupni narodni in gospodarski obrambi. Ob zadnjih volitvah smo tudi v naši občini voliii po svoji vesti in prepričanju tako, kakor je volila ogromna večina slovenskega naroda. Tudi drvarji so prišli volit v svojo občino. A glej! Volivci, ki so storili svojo državljansko dolžnost po svoji vesti in se vrnili na delo, so že čez nekaj dni dobili obvestilo, da so odpuščeni. In reveži so morali ob dveh po polnoči spraviti svoje reči in romati praznih rok domov v brezposelnost. Ovadil jih je namreč neki ovaduh, sodelavec iz naše občin«, da niao volili Mačkove lislel Ali je tak Tyrš, vera, sokolsivo (»Straža v viharju«) Le razmeroma malo jih je, ki se zavedajo, kaj hoče sokoiski Tyrsev življenski nazor. Cehi, da, to vedol Pri nas se poudarja Tyršcv rluli, njegov svetovni nazor pa se pred množicami pretkano prikriva. Koliko bi jih pa še ostalo, ki bi se za Tyrša ogrevali, ako bi poznali njegovo versko »tališče. Toda neopravičljivo je in za življenje v državi skraj-! no škodljivo, da se pod krinko patriotizma i in nacionalnosti uporno vzdržuje in širi Tyr-[ ševo versko naziranje, ki po svojem bistvu katolicizem in vero v osebnega Boga sploh iz[>odkopava in uničuje. Da spoznamo Tyr-8«v duh, naj slede naslednje izjave Tyrševih življenjepiscev in škofa dr. Srebrniča. »Polje torej, kjer bi se razvijali vzorni ljudje, Tyršu ni krščanstvo, še manj katoliška Cerkev: niti Bog-človek Kristus in Bogo-rodica Marija mu niso vzori, nikjer jih no omenja. Njemu je vzorni človek staroveški človek, Grk-pogan; po Tyršu »nikdo ni postavil večjega in »tvarnejšega cilja za vzgojo človeštva kakor grški narode... (Dr. Jožef Srebruič.) Tyrš je bil panteist (kdor veruje, da je H' — priroda). (Jandasek str. 39.) i Religije brez Boga, brea neumrjoiSnosti i človeške duše, brez pekla in nebes, sploh »rez činiteljev, ki Jih izkustvo pri vseh na-: ">dih v religiji gleda — to naj bi bila Tyr-s«va religija. In to jo tudi njegova vera v lesnici, četudi si raziskovalci Tyr8ev® misel- nosti niso edini, kaj je bistvo Tyrševe »verske« misli, ki izključuje vsak odnos do osebnega boga! (Dr. J. Srebrnič.) V času, ko se je Sokol ugtanavljal, je bil Tyrš že izven katoliške Cerkve. (Jandasek.) Pekel in nebo sta Tyršu plod domišljije (Jandasek o. c. 35). Iz tega sledi, da se je Tyrš... s svojimi verskimi nazori popolnoma izločil iz katoliške Cerkve, iz krščanstva in sploh iz vere v osebnega Boga. Na videz pa iz Cerkve ni izstopil. (Jandasek.) Tyrš zameta predvsem verske obrede; bogoslužne predpise, t. j. obrede, čeSčenje Boga odklanja z mirnim nasmehom. (Jand.) Sicer pa je znal Tyrš, če so prilike nanesle, smešiti papeža in njegovo nezmotljivost...; javno izpovedanje verske pripadnosti po društvih mu je bilo izzivanje. Pozival je, naj vsakdo stopi iz svoje cerkvene zajed-nice, ako njeni nauki ne »oglašajo z njegovim prepričanjem. (Tyrš, Sokolski archiv I.) On je prenehal verovati v temeljne resnico katoliške vere. (Jandasek o. c. str. 20.) S stališča Cerkve je bil tedaj Tyrš brezverec. (Ludvihovaky o. e. str. 20.) * Jugosk>venako SokoJsktvo uvaja sokol-sku Tyrševu misao utgoja u dilavom njegovem opsegu. (Putevi i ciljevi Save«« Sokola Kraljevine Jugoslavije; pristno besedil©.) Judež vreden, da se še vrne nazaj na slovensko zemljo?! —- K dopisu pripomnimo, da v Sloveniji še na misel ne pride nikomur, da bi odpuščal zato, ker so Mačkovi somišljeniki hrvatske nameščence in bojkotiral hrvatske gostilne in krošnj&rje. p Nihče ne bo streljal Cretkevičeri vladi r hrbet je napisalo te dni dr. Mačkovo glasilo »Hrvatski dnevnik«. p O vladni spremembi pri nas veliko piše ves evropski tisk in jo pozdravlja kot korak do končne in zadovoljive notranje ureditve države. Nekateri italijanski listi pravijo, da pomeni ta vlada neposredno uresničenje političnih nazorov in zahtev dr. Korošca. p Na naslov »naprednjakor« piše dr. Mačkovo glasilo »Hrv. dnevnik« sledeče: Časi »naprednjaštva« so že davno minili. Nič ni usodnejše, kakor brezobzirno podirati vrednote, na katerih je bila vsa družba skozi stoletja zgrajena. Toda tem ljudem je bila v napotje naša narodna miselnost in so iz nas hoteli napraviti nekaj novega, kakor bi bili narodi umetne tvorbe... Kam je privedla politika teh naših nekdanjih »naprednja-kovc, ni potrebno razlagati... Osla,a objektivno dejstvo, da je njihovo delo mnogo škodovalo narodni stvari. To so ljudje, ki s svojimi »načeli« spadajo v preteklost. Niti njih, niti njihovih idej ne more nihče več oživiti p Razhod t prijateljstvu. Novi predsednik vlade Dragiša Cveikovič je te dni izjavil časnikarjem, da je od bivšega predsednika dr. Milana Stojadinoviča sprejel posle, da je z njim šel po vseh oddelkih predsedstva vlade in da se je seznanil z načelniki in drugimi uradniki. Z dr. Stojadinovičem, je dodal predsednik vlade, sem Imel daljši razgovor in sva se razšla v najlepšem razpoloženju in prijateljstvu. p Nomei imaja tri poslane«. Bivši prosvetni minister dr. Magaraševič je bil isvo- Pogoji za dvig tajskega prometa Te dni je bik) v Ljubljani zasedanje tu-ristitc^s sveta, na katerem je ban dr. M. Natlačen začrtal naloge naše tujskoprometne politike. Ii govora gosp. bana posnemamo, da je prva naloga naše turistične politike zgraditi predvsem osnovne temelje za razvoj te važne panoge gospodarske delavnosti. To so zlasti turistična vzgoja prebivalstva, strokovna izobrazba osebja, ki je zaposleno v tej stroki, pravilna izvedba organizacije javnega udejshovania v osnovnih celicah. Druga važna zahteva je mobilizacija potrebnih sredstev za povzdigo tujskega prometa. Tu pripada prva naloga našim občinam, ki morajo pravilno pojmovati pomen tujskega prometa, nadalje banovini Ln državi za dodatne vire. Tudi za zasebno pobudo se morajo najti potrebna sredstva, kar so zlasti dolgoročni ceneni krediti za večja dela. Pristopiti bo tre- ba tudi k ureditvi gospodarstva, v kolikor ni zadolženo po lastni krivdi. V tretji vrsti je potrebno načrtno delo pri pospeševanju turizma. Vsi turizem pospešujoči činitelji morajo imeti svoj program, katerega potem pregleda banovinski turistični svet Ce mobiliziramo denarna sredstva in organiziramo delo. je s tem storjeno mnogo, vendar je potrebna še zasebna pobuda, kar je četrta važna točka. Od tega duha podjetnosti zasebnikov je odvisno, če bomo mogli nadoknaditi zamujeno. Ustvariti bo treba pravilno razmerje med iavno in zasebno pobudo, ker le tako bo obema omogočeno najuspešnejše delo. Ce bomo znali še propagando za tujski promet pravilno organizirati, potem nas ne bo ogrožala konkurenca drugih turističnih držav. — Od svoje strani naj prijx>mnimo. da je zelo važen poeoj za prospeh tujskega prometa — odprava oderuških cen. Ijen v dveh okrajih. Obdržal si je mandat v rumskem okraju, mandat v vačarp&lanškem pa je prepustil svojemu namestniku dr. Tisfh-lerju. da imajo sedaj Nemci tri poslance. — Koliko poslancev pa imajo izven Jugoslavije živeči Jugoslovani... p Dr. Stejadinevič je abiskal dr. Korošca. Te dni je bivši predsednik vlade dr, Sto-jadinovič obiska) v .sobi senatnega predsednika dr. Antona Korošca, predsednika senata. Z dr. Stojsdinovičem je bil pri dr. Korošcu tudi bivši poljedelski minister Svetoiar Stankovii. Vsi trije so imeli daljši politični razgovor. Ker so se razmere v poslanskem klubu JRZ zadnje dni docela uredile, bo za volitve skupščinskega predsednika postavljena ens sama kandidatna iista JRZ. Za tako rešitev so se zdaj odločili tudi dr. Stojadino-vič in njegovi ožji prijatelji, ki so opustili namen, da bi vlzureli stojo listo. d jokat klerikalnega EStiadnjaštTa. Ce bo vreme količkaj lepo. bo meščanska šoSa na Viču pri Ljubljani že začetkom aprila t L pod streho, do zime pa že do kraja opremljena. Obrtniška dela na zgradbi je mestna občina razpisala v višini 1300.000 din. Mizarska dela s«o preračunala na 389.000 din. umetnokamnoseška na 350000 din. pleskarska dela na 67.000 din. slikarska dela 31.000 din. polaganje parketov 121.000 din. polaganje linoleja 88.000 din. zavese in roloji 63.000 din. steklarska dela £4.000 din. pečar-sks dela 124 000 din. instalacija elektrike 130.000 din. napeljava vodovoda in toplovodne naprave 218.000 din ter centralna kurjava 646000 din. Ponudbe ia razpisana dela je treba vložiti najposmeje do prvesa marca Nekoliko poraeje bodo razpisana še ključavničarska dela. dobava svetil, orodja, opreme (predvsem 5ol=ke klopi in telovadno orodje) pradnja zatočišča pred letalskimi napadi, gradnja trotoarja in hodnika, ureditev vrts ter postavitev ograje pa sta že oddani pri zidarskih delih. Vse poslopje bo skupno veljalo 4 milijone in pol. Nova mehanska Sola bo moderna zgradba, ki bo popolnoma odgovarjala sodobnim r-ahtevam. p Ksei-aamestoik ni nikdar prekini! sti. kov ■ dr. Mačkom. V francoskem listu »Journal de Debats« piše Albert Mousset med drugim, da je krepka volja kneza namestnika, da s» zbližata Belgrad in Zagreb Li«t aa-8» glasa. da knez namestnik nikdar ni prekinil stikov 2. dr. Mačkom. Vrhovna uprava zunanje politike bo še za naprej v rokah kneza namestnika. Nič v sestavi nove vlade ne kaže ns to, da bi knez namestnik nameraval spremenit) zunanjo politiko. p Svobodo hočemo. »Straža v viharju« piše: Mladi čutimo odgovornost svojega poslanstva. Pred Bogom in narodom bomo dajali odgovor za svoj čas, v katerega smo postavljeni. Po svoji vesti ne moremo več molčati. Zahtevamo nazaj svoje organizacije, katerih smo bili pred leti na srednjih šolah oropani, zahtevamo enakopravno«4, kot državljani iste dria\e in kot člani istega naroda. Zahtevamo, da se pravice Slovenske dijaške zveze uzakonijo in zaščitijo kot prvenstvene in da se ji prizna priviligiran položaj, kot ga doslej uživa samo sokolstvo — Naša pripomba: Tako naj bo! Poslednje naročilo sv* očeta vodilnim državnikom Angleško časopisje objavlja ob smrti papeža Pija XI. pretresljive podrobnosti iz razgovora. ki ga je imel angleški ministrski predsednik Chamberlain s svetim očetom, ko ga je ob priliki svojega bivanja v Rimu v spremstvu lorda Halifgxa obiskal. Sv. oče je Charn-berlaina prisrčno pozdravil, mu dolgo stiskal roko in ga takole nagovoril: »Vedite, da Vam govori umirajoči človek. Nadaljujte s svojim delom za mir. Rad bi doživel uspeh Vašega dela in Vaših naporov. Toda vem. da tega ne bom več doživel. Naj vsemogočni Bog blago slovi \aš trud za mir med narodi.« Listi ponatiskujejo te velike besede duhovnega poglavarja katoliške Cerkve ter nri našajo tudi besede, ki jih je Chamberlain spregovoril o svojem obisku pri papežu, ko poro?al 0 svojem po,ovaniu lJ.lmA pn papežu je bil zame naj- vecj. dogodek v življenju in nikoli ne bom pozabil na trenutek, ko mi je sivolasi starS k se ga je oprijemala bolezen, a se od nje " IV, '' gOVOril ° miru in 0 naporih, k< J.h je treba zanj storti. ko mi je govoril o S],«0 * • "Sni NOVI GROBOVI s Vigred se povrne... V frančtfw skem samostanu v Brežicah je umrl v 82. k, tu starosti brat Peregria Medved. — v ^ Lendavi je preminul trgovec Ernest Bali«, nvi. — V Moravčah je odšel v večnost 72. letni Janez Vrečar. — V Tacnu je odšla med nebeške krilatce Marjetica Perkavec. — pjj Dev. Mar, v Polju je zapustila solzno dolino Marija Prime. — V Kočevju so djali v ercA djan v jrrob vdovo po trgovcu Amalijo Koritnik roj. Ho|. man. — Pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju je zapustil solzno dolino 70 letni Janez Kri. žan. — V Celju so pokopali Franca Batiia. -V Tržiču je zapel mrtvaški zvon vodji pre. dilnice v p. Robertu Stranskemu. — V Sibe, tiikti so spremili k večnemu }>očifku železniškega uradnika v p. Ivana Strnišo. — V Aru vasi pri Petrovfah je umrla 02 leina Skalar-jeva mama. ki je še pokojnemu školu Slomšku nogavice pletia. — V Ljubljani so unirji. Marija Matek roj. Krančič iz Rečice v Sav dolini, zasebnica Marija Eberl. zasebnie« Ana Schattler, 77 letni pekovski mojster Leskov ic in posestnik Valentin Urhančič. Naj počivajo v miru! NESREČE n Mese? dni je preteklo odkar je izginila 191eina tovarniška delavka v tovarni »Inteks« v Kranju, Anica Hribernik. Zdaj so našli njeno truplo v Savi v bližini vasi Pre-bačevo. n Močan potres n« otoka Krko. V Ljubljani so te dni mak>kateri čutili potresna sunke v noči od pretekle nedelje na pooafe-Ijek. Dobro so pa potres čutiii prebtnld j na otoku Krku. Najhujša sunka sta bik ono nedeljo zvečer ob 11 in v ponedeljek zjutraj ob pol 9 Streslo se je tako močno, da » po hišah padale slike s sten. n N« bern pred kmeti utonil* t Pari. V ; neki gostilni blizu Zagreba so štirje potepu-hi kvartali s kmeti. Seveda so igrali tako. da so vedno dobivali, kmetje pa izgubljali Končno so kmetje uvideli, da jih potepuhi goljufajo in so jih hoteli pretepsti. Potepuhi so jo hitro ubrali iz gostilne in bežali, kmetje pa za njim. Potepuha Ivan Pelar in Milan Gjurinič sta kmetom ušla. Vitomir Gojkovii ln Rudolf Šolar sta pa skočila v Savo. dn bi jo preplavala. To se jima ni posrečilo, ampai sta oba v valovih narasle Save utonila. n V®* s konji je padel t petok. V dolini potoka Medije v kolovTaški župniji se je dila smrtna nesreča, katere žrtev je post«' 19 letni Jože Ocepek it Medije. Peljal M1* va na Razpotje. Ker so bile na cesti kolesni« zamrznjene in so konji težko vlekli, je hotel voziti nekoliko v stran, dfi bi konji M« peljali. Konja sta pa »speljala preveč stran in voz je s konji vred padel T P0'0* Medijo in pokopal pod seboj Ocepka. Ko prišli ljudje, je bil že mrtev. Z veliko iekv,) -TOTMKTMMM-l^ili.rl^. ^"j8' .......... <1 Sp en mesce imate časa *a pošiljanj« nagradnih rešitev iz »Družinske Pratike« D"6 15. marca morajo biti vse rešitve v naših rokah. Se Vam je mogoče zadeti eno izmed razpisanih knjižnih nagrad. Vssa pisma na*lovJI na uredništvo »Družinske Pratike« v U" ijani. Na isti naslov se obrnite tudi tedaj, w , doma več ne dobile »Družinske Pra«ke<. j i mAZGLED PO SVETU Hitlerjem pogoji z m jamstvo CSR meja Po časopisnih vesteh je kancler Hitler »redložil češkoslovaški vladi 10 zahtev od polnitve katerih je odvisno jamstvo Nem-je za nove češkoslovaške meje. To zahteve sledeče: 1. Popolna nevtralnost Ceško-lovaške. 2. Češkoslovaška zunanja politika mora popolnoma prilagoditi nemški zn-anji politiki. Pristop k protikomunističnemu taktu je zaželjen. 3. Češkoslovaška mora takoj izstopiti iz Zvezo narodov. 4 Češkoslovaška mora znatno zmanjšati armado. 5. Del a log Češkoslovaške se mora izročiti Nem-liji, ker ji je odstopljen del češkoslovaške IATOJUŠKA CERKEV g Sodobna agitacija. Kakor pri nas, tako ge jKisebno še v Ameriki mnogo ljudi, ki Je utapljajo v morju nevere. Med njimi eo pekaleri taki, ki bi al radi ohranili vero. Toda dolgo se morajo boriti, da pridejo do pravega verskega pouka in tako tudi polagoma do prave vere. Na te reveže ee je spomnil bogoslovni profesor Falkta v mestu St do Italijani zapustili Španijo in bo mednarodno ozračje, ki se je nevarno zgostilo Španije, postalo spet manj napeto in bo sčasoma popolnoma pomirilo. » Kak« ae b»d« spominjali MMetaiee lv- 8®re. Goriški nadškof je odredil, da se Jiorajo 19. febr. po vseh cerkvah nadškofije »hi" f>rfslovo,ini prispevki za slovesnost 400-letnici svet<^orskega Marijinega sve» pisca. — Pripravljalni odbor za svetogorske je določil: 1. dne 15. aprila bodo plovesnosti industrij®. 6. Češkoslovaški denar v sudet-skih pokrajinah se mora zamenjati s surovinami. 7. Češkoslovaški trg se mora odpreti sudetsko-nemški industriji in se n® sme zgraditi nobene nove češke industrije na področju Češkoslovaške, ki bi tekmovala sudetsko-nemški industriji. 8. Proglasitev proti-judovskih zakonov v smeri nilrnberških sklepov. 9. Odpust vseh češkoslovaških uradnikov, katerih bo zahtevala Nemčija. 10. Nemško ljudstvo na Češkoslovaškem sme nositi Hitlerjeve značko in razobešati narodno-socialistične zastave. blagoslovili nove portale, slikana okna in veličastne orgle svetogorske bazilike; 2. prvo nedeljo v maju bo veliko romanje vernikov iz Gorice na Sv. goro; 3. v nedeljo, 11. junija bosta grgarska in solkanske župnija slovesno prenesli milostno podobo Matere božje v Gorico v stolnico, kjer bo ostala ve« teden in bodo ob njej razne pobožnosti. V soboto, dne 17. junija popoldne jo bodo * slovesni procesiji prenesli zopet na Sv. goro, kjer bo imel drugi dan v spomin na 400-letnico pri-kazanja Matere božje neki kardinal slovesno sveto malo in pridigo. e Tak« Je prav. Italijanski uradni list je objavil zakon, po katerem se morajo vsi narodni poslanci —brez ozira na njih starost — v primeru vojne boriti v prvih vrstah, na fronti Tako je prai£ Kdor na pr. za vojno glasuje, naj se tudi prvi žrtvuje. ANGLIJA s Aiglija pride m pemač Franciji, itn W it&pMem. Angleški ministrski predsednik Chamberlain je v angleškem parlament«! slovesno obljubil, da bo vsa angleška oborožena sila prišla na pomoč Franciji, ako bi bila napadena. Tako smo zvedeli, da obstoj«, med Anglijo in Francijo vojaška zveza. — Chamberlain je to storil zato, da bi razne velesile opozoril na to, naj nikar ae računajo več s slabostjo Francije in Anglije. — Italija je na to odgovorila, da ji je dejstvo vojaške zveze med Anglijo in Francijo znano in da iz tega izvaja, da se bo pač morala v vojaškem pogledu še bolj pripraviti. V Nemčiji je po Cliamberlai novem govoru zavladalo zatišje. drobne novice Splošne znižanje plač gradnikom je napovedala egiptovska vlada. Pa 4«! letih Je dobila te dni Danska katoliškega škofa. 37 Italijanov je bile vbitih januarja v raznih spopadih z Abesincf, pravi italijansko uradno poročilo. Meče španske vlaie mi več, je uradno izjavila argentinska vlada v Ameriki SfMmb HaeloMlističus vojska je zasedla vse postojanke vzdolž Spansko-franeoske meja Tudi stok Miseree, ki je bil vso vojno v rokah rdečih, je te dni zasede! Franco. Zakon t ibreni vojaški glasbi za moške in ženske od 18. do 60. leta starosti pripravlja Švenska. Vsa katoliška mladisska draSfara m razpustili v J&eaačijL Gospodarski pomen Katalonije Pod pravkar navedenim naslovom prinaša glasilo slovenskih trgovcev zanimiv članek, ki ga ponatiskujema. Z zasedbo Katalonije je postal general Franco tudi gospodar najbolj industrializirane španske pokrajine, ki je tudi najbolj obljudena. V Kataloniji živi 208 ljudi na en kvadratu! meter, za 150 več kakor v ostali Španiji. K temu velikemu industrijskemu razvoje je Kataloniji v znatni meri pripomogla njena ugodna zemljepisna lege. Že vseh zadnjih 30 let je bila Barcelona glavno pristanišče za čezmorski uvoz v Španijo. V Barcelono so zlasti uvažali Amerikanci bombaž ter g tem omogočili, da ae je tu razvila španska tekstilna industrija. Ko je leta 1936 izbruhnila državljanska vojna je bilo v Barceloni in njeni okolici v tekstilnih t vernicah 75.000 statev in nad 8 milijone vreten. Tudi kastiljska volna je prihajala v vedno večji meri v Barcelono. Tako se je razvila Barcelona polagoma v največje tekstilno središče vsega Sredozemlja. Katalonija pa ima tudi snataa rudna bogastva, zlasti »o bogata ležišča svinca, premoga, železa in kalija. Proizvodnja kalija je vnašala okoli 170.M© to« na leto. Twdi ko- _ vinska industrija se jo v Kataloniji močno * razvila, zlasti še po izbruha državljanske j vojne. Ob izbruhu državljanske vojne je Mto I v Kataloniji okoli 50.000 kovinskih delavcev, sedaj ob padcu Barcelone pa več stotisoč. Vojna industrija je bila v Kataloniji močno razvita. Samo municijskih tvoril ie je bilo V Kataloniji 25. Zaradi močne industrializacije se je moralo v Kataloniji tudi in tam kmetijstvo omejiti. Vendar pa je bil tudi donos kmetijstva v Kataloniji zelo velik. To predvsem zato. ker prevladuje v Kataloniji v nasprotju s ostalo Španijo mala kmetska posest Zato je> zemlja v Kataloniji mnogo bolje obdelana in s tem tudi donos znatno večji kot v ostali Španiji Posoebno bogata je Katalonija na orehih, mandeljnih, olivah, riisi. Velik je tudi izvoz plutovine iz Barcelona Zaradi državljansko vojne je bil gospodarski razvoj Katakmije in zlasti Barcelono pretrgan. Kot industrijska dežela je Katalonija navezana na španski trg in sedaj bo naravno »»pet oživel izvoz katalonskih izdelka* v druge dele Španije. Seveda pa je sedaj zaradi divjanja španske državljansko vojno kupna moč španskega ljudstva zelo zmanjšana in bo zato le počasi mogla Katalonija »epet prodajati na španskem trgu svoj« izdelke v isti količini ko nekdaj- Ci;n prej bo končana državljanska vojna, test proj se bo to tudi zgodilo. ® V vsaSso Štirje obrati pokojnega papeia Pija XI.: 1877 kot bo^oslovec, 1914 kot vatikanski kuptoicar. 1921 kot kardinal, 1922 kot papeč Pij XI. Sv. oče govori tadojikrai v radi« Roj-lna biia pokojnega blizu Milana, kjer sr je broi-Damijan-Abil papfda Pija XI. , j)tsis rodil SI. niAja SW7 Ara- Ratti. «in inrfnirj.i l««T »Imenih ,ob,.riiki|hlTi!nikih daial bla « loie terkve ,v. *«r» v Rimu. Ob tak,h pribkah ee ,e na trru Sv. Petra zbrala ?toti„«gl,va množica katoličanov t vtph delov sveta '■-i'" pokojnega pap.-« j-1Ja \j so pr,^j pogrebom poloiili n,ma*ki «1« v cerkvi „v. Petra. Sad pol milijona ljudi se Je priSlo poslovit od rajni-ga papeia Sv. ©ce Pij XS. nekaj ur po smrti na postelji, na kateri je izdihnil. .. .Nadškof je in škofje v žalnem sprevodu za krst« Škofa Gnidovtu it«K«>s!ovei prinesejo krsto e truplom pokojnega šknfn Onidovca ia cerkve Srca Jcznsnvega Španska armada je U Katalonije prihežaln v Francijo, kjer so jo razorožili. Na iliki vidimo kupe orožja, ki ga zbirajo francoski rojaki Ministrski predsednik Dragiša Cvetkoviž je bil lansko leto na taboru v Komendi. V razgovoru s dr. KnroSceni fa«leftkl farmarji to »e dni upriioriil pohod po londonskih ulicah ln »ahtevali »voje pravica V tej zibeli je skromna slovenska mati zibala naj-»•eiega umetnika, ki jsa jc Bog dal slovenskem« narodu, pesnika Franceta Prešerna PO POMOVUVI Slovenski kmet je zboroval V ifa« E2. fefc-Mute V3r». »o « 30 stevaaigi rt££. ■sft^at dum »icramrnhfl knasi-'- pc«, iuk.~x i« umi ii 1 catein atetaea Kxp«< ij: iea» t^Ja tatneifceja v • .\-Hee• k* meacs*. V fctpsraMi w ■»i«« »r i.i liii •Lrrttdki as.tr k in sr.-jpss afcdtaso aiinciii ti . »ftiti tte » 1» jokft-jt. 1u51v t -jaUjit 3c 7 čsi rt rzdrij* s >c cto -.»iret jTilL aaasiia iaruteaas mc|e 21 »».-ž-: «a»- »: -ir jag' sb m a=ar*zse c ie-2. orkima. u&erii » lini »uKiu I^cmu i^etretja »i-.*:- 11' ii'Ti»>|i zi^iičasa. T a cjra*r. « bcrio i M icanKSi rafteer irjsmoaeia rji { i--iBi-ji so-aritri. mete ummBut aunte; j «-. rit: vartvaate ra^teC. rmeSk: * S»- ] »t— i; —I"»iiy jaua 12 te «ees5*6y. teoate »Canrrsnt amečiis sa | te aneftas s aiaČE. rac I *: < k, ie as t swMts® 5 mara v Gešsa. Ti teer — * karte-«* tkjbbj sra-všti — f soe-^ n 1. sr-r="* s»cs£ens£iia ^sata:- si« mu?.. : :—rrr-šaaai tatareate »CsncSia 1^=2«« a že-jr: ii jlwmr aoč nenoK ečr2ss šsčiia> ^ — — ^III IMI i?'1^*' Žn ^M .tffnrJ« iiifc fttzntR «f»|Sff SC.p rs. Sfai« T<-r»».it« je j^ite sir»-a krarfijsiTa: to j« Ivan B»i3«. bn.nnl r kneri^k« ioio na -V^tojna "< • :■'»■ Mviivr>* pri orsraniitaeijak. 00- iftbna »krti p* pos»«4i( »sdjarrtrtL Ta je • oftšira® df-vo. ^adiaralvo f*> »«or»h •oji petaajrtietaici preran« smrti M kia- njaa* r^o^^ina t}*Mr!;3T3. tmieioi ra rse, kjir je »tflrij ia kaseta. — kan Sariapfce _ I sjatšs pee etajalc. aera,. Ti je- tnčSSb* ■i-zi iLaatri Mt •» *a& r-v •• Jb»> » i atf.ijBce aoij« m.-- 5 :i» -»atL -».k. e t paastm po ,t'ys —•» • --• ta- - .it -t:-ž - T t. .«1 tjarjpt Ha«-:. ie -jr:e t« ;-r>i.t3. - t i.i. e« /s « t k, a n b-_ase fi- b.i.-r o-: -^ .3.3 a tisiei-iiM. *«' > pri Litiji. i>se 1SL letu. o& 15 prireiii ?*>•■?*."•'» c telrtnn! prirori. Po izr drsStvo pmst-e«Vo a ofe»c,iari krofi ia 'j-. z*.r>. C.mti teliček je naiBenjen za aakup rw>T:h *'.r,i po vetrn tod) astanoviteljš dmšrsa. — R«2u!ai aaf>raa.u 4 !*U>o»ke V j,. m bo f>rt'>i tečsj. ki bo trajat 3 a,^ »e*.,. — Por.jtaio «e je Ao «:'laj v pred p, ^ _ ^ p,ro». Sa Kala je umrj Aats« traž. Bi; ^ kršraMki aw4. iti j« bi! tet Sff hrt aaroen.s mo!, 13 MoboTjeTik kajig. Bo« aru bo.li ptteiiakl V ntKfeijo IS. tebr. po Jnigi n^jj bo a»t»r>07n! ofcioi tbar catadiaske orjar.; ui i« 4itZ v Kr«"i»rm don« * Sv. Jakobu ofe Savi. Ker je todj ta organizacija tete potn^aa. vabimo rj« tinte, da #e adelefe oWn«fa sbora. MtMt tri Htvmsi. Ka Siadeaco je umrla v surWi TS le* Loeija Male«»ei Saj ji »veti bi ;>JČ! fhtaiim saie iskreao «ri6a!>e. »ka; na^j taa/j7v otifuja v tuje driave t apaajen » Job-* EMtašek. Dn bi ji is le ne varate Vi«! pri Sitimi Z»dap tmtea je netzprtHr^ srart potrt ii tri toie faraake, ia aker 2efrio ij-j-iot) ia Hraei Frtn&itca a vasi VeL Gater ter Vidmar kart h Stiie vmš. V*e tri <0 bile do-br» k-ščaaske »jatere, ki «0 iepo rzao;ile svoje otroke. Beg jiaj hod; pfsfeik za vi«, kar »o ,io-torgs sioršlel Pre^talim na-ie soialje. — Dn« 12 Stfef. ae je vrSS dofero obte&aa obrni »bor Kmei-ke svete. PoročšU M> bila prav živahna. Za aa-Mpja poeloroo 'Soho je bil irv^fea skoraj ros ur &i'*K>r. — Za p»Mtno nedeljo pri prav! iata Fan-'iOflw>ti ote^k io Dekliški kraaek irro »S«4i>iao»» avijaže«. VatHmo S*. Untv na Pohorju Ko «0 »oaiU po strmi s v Sv. htrrrme hlode w pre-1 kratkim na poledenelih tleh spodletelo konjem. Pri pal,-u se je zlomila pri vocra ojniea in je razparala konju trebuh. Morah so ca na mestu obiti. Tudi drugi konj je precej poškodovan. Lastnik trpi precejšnjo ško«fo. — V Kttfjakovem kamnolomu se je pred tremi tedni prenehalo 1 deteft) in je okrog 40 dela vcer brei zasiuSta. Vzrok i« v tem. ker se kt-men slabo lomi. želeti je, da bi spomladi jop*t laieli t deiom — V letošnjem prerfputtn nimamo nii gostij, pač p« mnogo veselic. Že sekaj let iih ni bilo tolika — Dne 29 januarja je tukajšnje Kmečko bralno društvo uprizorite v društven-m domu veeelcigro »Politikantc Igra »e je nj sv^J-nin> ponovi!*.. Za pustno nedeljo se pripravlja »Ženin na toiiei«. Prijatelji smeha iskreno vabljeni. Cerklje pri Kranj«. V naši fari se bo vr&il od Sl do 12. mam sv mijijon. lirr.i dvoma je v sedanjih razrranih žarih vsak farrn telo potreben Besede fPovtartj Spisal X. Vefikatsja. n«strirsi akad slikar L. S^tr.^l Si.k* at tnxri°*eta« k.-oaika t aaiib tra,ih. >.v>:< je planil Eecko v besedo. >AIi tebi ukazaj« Lende ali župan? V jem služiti. Dobro! Toda kdo naj ti vkMzoje. 7Ai se, kakor bi »i ti podžapana bal! Kaj', fe »* bojiš?« Vrh Ot>rekcr, iee je kukal mesec ka veliko vneto oko Ia njejrov sij je zakaje« risal Zasrbom smreke ka-km »ožakarje, ki jih pr«ii veter. C?x hrib je hitelo dekle in v noči je ropotaj voz na eesti Cesta r Cavnu ae b »»etlila, kakor da j« kdo pote«nii z beležem preko pobožja. V kapelici j« trepetala lučka. Brus je mencal na mesta in lovil sapo. »Nič se n« bojim; poHiamo se dobro in svoje delo vržim. Meni »e niti ne spodobi...« »Prav! Ti podlasica, tL Kar tzmnznil bi se rad. Zdaj boi lo obljubil, da bos govoril pri Ijndeb m Vidmarja. Saj ma lahko ukažež, podžupan!« »Ce nj Ropar za ta posel, potem sai re» drugega ne bo preostalo. 2« zaradi občine! In da Bros ne bo rekel, mu bomo zvižali plaoo!« »VidH, Brna, to je župan, kakor nam ga je Bog dal! Ali U je kdaj kdo dejal kaj takžnega?« Benko je Brusa udaril po rami. »Tudi te ne bi hoteli, nam dragega ne preostaja!« je stisnil Brus. »Izbirati čapana, to ni Sala! To ni prav nobena žala!« Benko ga je vnovič potj-esel u ramo ia dejal: »Brus, ti ai pameten čkjvek!« 9> Tajnik je premišljeval ali j« kaj preveč rekel. Da se ae zaleti tako, da ne bi npogel nazaj in drugam! Otroke ima in — da, tisto je. Kaj, te bi ta Vidmarjev« oblaateost ne ugajala ljudem? Ce bi g« ne marali? Ce bi le Sopar bolj vlekel? Pazi, Brus, da si ne upaS predaleč! Ce predaleč pogledaš v prepad, se prevrneš. Saroo, da ne puati5 roke v precepu! Stopali so mimo ograd in Kgoaj na Laakn. Koč je i« bila, ko so šli skozi nizko smrečje nad Luknjo. Vrhluknjiški grič je metal sence na njivo. Ob poti se j« majala trava ia šumel oves. Nazobčane sence ao držale ob klancu, tu se jc v svitu ogledovala groblja, tam vrb smreke. Bilke so se tnele ob stezi in ostro kamenje je trkijaio pod težkimi koraki. V dolinici jim je tekla čez pot črna stvar. »Podlasica ali mačka!« je dahnil Brus ter si obrisal čela Steza se je svetila v noči in kjer je bil« po navadi luža r kotanjah, je zdaj kazalo blato že razpoke, kakor S>: ležale korenine. »Obe sta prihuljeni in tehinasti!« je rekel Benkck »Glej, Brus, da ne bo katera švignila ludi pod tvojo streho!« Brus je dobro razumel njegove besede in zaostajal, ker se je aioglo po stezi le posamič skozi grmovje. Vidmar se je ozrl »Ali ne greS z nami?« »Grem!« je odgovoril »Saj grem!« Benko pa je godrnjal nad neposlušnimi tajniki jjj mačkami, ki tebinijo. Prišli ao do Vidmar je vega zelnika v ogradi. »Nekaj je v tvojem zelnika!« je uslužno dejal Benko. Zdelo se je, da se ara je vino fe razkadila Kazal je veliko temno gmoto, ki se je gibala ic motata, kakor bi bile vse glave v selnikn zasenčene. »Ovce ao!« je po- R A Z N O Atrab«i i maje svoje fs-At« »biteje ia sararf«. Ko Arabec obište svojega pri jat«-1 ia, sezuje čevlje. vendar se »e odkrije. Arabec pt?e in čita od desne na levo, tako tudi ne tajtrknje in ne poina kosila, pa? pa dobro večerjo. Najprvo večerjajo moški skupaj, zatem šele ženske. Ko Arabec potuje. jezdi svojega oslička ali kamelo, medtem ko mora žena Arabca peS ta njim hoditi. V oble so Arabci »udi celo tmerai v pijači fn se ne npija-aljo. Matej jMitresov v kakimi Japonsko mesto Jokohama ima tanimiv muzej, vreden, da si ?a ogledamo Muzej hrani nebroj spominov na strašni potres v L 1923 * fotografijah in modelih so prikazane vse tedanja grozote. Na fotografiji vi-dinso hotel, (si ee je zru-Sil ob slrabovitetn zemeljskem sunku v par sekiindab. ijudi. ki 0o iih sunki metali kot Sogir«< velike ladje, ki so jih veliki morski vaksvi metali kot orehove lupine, ie-letniBO, ki jO )e P®11®9 razdejal kot malo igračko i. dr. Muzej brani tudi duhovne obnove. Polno Je zapeljivih vab in krivih orerokov, zato naj se vsak z vso resnobo vpraša: Kam grem? K Bogu, ali v pogubo? Na sv. misijon ee pa dobro pripravimo, da bomo deležni Jim vež aadov. — Na ljudsko šolo smo dobili te dni Se eno učno v osebi Ušeničnika Jakoba, do sedaj učitelja v Metliki. G. Ušeničnik je znan kot vnet prosvetni delavec v naših društvih. Želimo, da bi ae med nami kmalu udomačil in Cimbolje počutil ter mu kličemo: Dobrodošli! — Prosvetno društvo eporoča, da bo igra »Politikant«, ki je bila zadnjo nedeljo zaradi smrti sv. očeta odpovedana, uprizorjena v nedeljo 17. febr. ob pol 4 popoldne v Ljudskem domu. Ker je igra zelo zabavna in polna smešnih prizorov, vse najtopleje vabimo k udeležbi. Tudi okoličani, zlasti Velesovci, so vabljeni, da pridejo k nam! Prostovoljna gasil, feta Senkovium priredi dne 10. februarja igro »Micki se hoče moža«. Začetek ob 3 popoldne v šolski dvorani Vabimo! — Naša vas si je tudi nabavila nekaj kmetijskih strojev. — Osnoval se je tudi pripravljalni odbor za vodno zadrugo, da bomo osušili našo zamočvirjene travnike. Višnja gora. Na seji občinskega odbora je bilo sklenjeno, da ee sezida meščanska šola. Storjeni 60 bili tudi že prvi koraki na banovini in drugih merodajnih mestih. V zadnjem času se je začela tudi Stična potegovati za meščansko šolo. Toda šola ee bo zidala v Višnji gori. Skupaj so že začeli voziti stavbni les in drugi potrebni material. Z delom nameravajo začeti žo letošnjo pomlad. Zelja vseh je, da bi čimprej stala meščanska šola — Preteklo nedeljo se je pri nas ustanovila »Sadjarska in vrtnarska podružnica. Vpisalo se je 21 članov, večinoma samih mladih gospodarjev. Za predsednika je bil izvoljen Zupančič iz Polja, za tajnika pa šolski upravitelj Kokalj. Novo ustanovljenemu društvu želimo mnogo uspeha. — S katoliškim časopisjem smo letos zelo napredovali. »Domoljub« je dobil 14 novih naročnikov. Nagrade in pa zavednost, da je potreben le katoliški tednik, sta mnogo pripomogla, da se je »Domoljub« tako razširil. Skoraj ni hiše v fari, kjer ne bi imeli katol. časopisa v hiši. bodisi tednika ali dnevnika. Na Mohorjevo družbo tudi ne bomo pozabili. Kmalu bo treba obnoviti naročnino, pa tudi nove člane moramo pridobiti. Tudi tu ne smemo nazadovati, ampak napredovati. Preiganje pri Litiji. Kat. prosvetno društvo na Prežgan jem priredi v nedeljo 19. febr. po deseti maši v Ljudskem domu veseloigro »Davek na Javna sabvala. Ker mi je pogorela stanovanjska hiša, sem dobila od uprav« »Domoljuba« 1000 -din podpore Za ta velik dar se »Domoljubu« prav lepo zahvalim. Ker »Domoljub« nam kmetom v največji nesreči na pomoč priskoči, zato naj bi ga imeli v vsaki hiši. Pečica 2, Sv. Križ pri Litiji, 5. febr. 1939, Franja Rugelj, 1. r samce«. Vse prijatelje naše prosvete vabimo k obilni udeležbi. Smeha ne bo manjkalo. Vstopnina običa jna. Pridite I Šmartno pri Litiji. Letošnji Valentinov živinski in kraniarski sejem se vrši v torek 21. febr. Križe pri Tržiču. Pred časom smo poročali v »Domoljubu«, da gradimo pri nas prosvetni dom. Ta dom že služi skozi celo sezono 1938-39 svojemu namenu. Zelo lepo deluje dramatični odsek Prosvetnega društva. V tej sezoni nain je ta odsek priredit že zeio vršno dobro naučenih Iger. Za predpustni čas nas bo razveselilo z burko »On in njegova sestra«. Kdor je prijatelj židane volje, si bo to burko gotovo ogledat aii 19. ali 26. febr. Začetek obakrat ob 8. Pri igri sodeluje 85 oseb. Hotii pri Litiji, V letošnjem letu se je pri nae katoliško časopisje zelo razširilo. Zlasti se je zelo dvignilo število »Domoljubovih» naročnikov, tako da jih je zdaj čez 60, Toliko jih naša župnija še ni imela. Želeti bi bilo, da bi ga naročile še tiste maloštevilne družine, ki ga še nimajo. Naročniki »Domoljuba«, vplivajte, da ga naročijo, ker je »Domoljub« eden najboljših listov za kmetske dra-žnie in prinaša veliko poučnih in koristnih stvari. Tudi nabožno časopisje Je pri nas dobro razšir« jemo, tkkMi je razširjen »Glasnik«, ki ima nad 40 naročnikov; »Bogoljuba« prihaja v župnijo nad 10 izvodov. Poleg tega prihaja še nekaj drugih nabož. listov. Nasprotno časopisje je pri nas — hvala Bogu -■ zelo redko, saj ga ai niti pol ducata. Vsaka katoliška družina bi se morala zavedati, da spada le katoliški list v krš.čansko hišo. Kresnice, Letošnja topla zima ugodno vpliva na brezposelnost. Birollijeve apnenice imajo dosti naročit in zato so že začeli z delom v januarju. Do sedaj obratujejo dve peči. Do sedaj so zaposleni večinoma vsi delavci, ki so bili že lansko leto v službi. Želeti bi bilo, da bi tudi železnica skoraj že sprejemala na delo sezonske delavce, da bi ljudje tako našli vsaj skromen zaslužek. Preveč topla zima navdaja naše sadjarje s skrbjo za sadna drevje, da se ne bi z njim zgodilo isto kot lansko leto, ko je za toplo zirno sledila ledena pomlad, ki je uničila sadni pridelek. — Fantovski odsek vabi vse prijatelje poštene zabave na pustno nedeljo v gasilski dom ob pol 3 na igro »Dva para se ženita«. — »Domoljub« je dobil letos v naši vasi 8 novih naročnikov. Zdaj z zanimanjem pričakujemo, komu se bo sreča nasmehnila pri žrebanju. Vače pri Litiji. Zdaj je tudi pri nas že zagotovljena elektrika. Upamo, da bo prihodnje poletje že svetila. Največ zaslug, da se bo napeljala elektrika, ima župan Jakob Kimovec. za kar mu naj bo izrečena topla zahvala. — V okolici Vač se naha[a več zanimivih podzemskih jam. Tako ro v bližnjem Hrastju kmetje sami začeli raziskovati eno izmed teh jam in so v globini kakih 25 m naleteli na krasne kapnike. Želeti bi bilo, da bi ee tozadevni Činitetji malo zanimali za te podzemeljske jame. — V večnost je odšla Marija Vrtač-nik, ki je bila vzorna krščanska mati Naj počiva v miru! Prežganje pri Litiji. V torek 7. febr. je nenadoma umrla v Volavljem pri »Vartarjev>h« Uršula Musar iz D. M. v Polju. Rajna je prišla od tam k svojim aerodnikom, da bi jim pomagala kot kuharica ob priliki svatbe. A komaj po enem dnevu veselega pričakovanja svadbe, jo je poklical na nebeško avadbo — Bog. Tik pred smrtjo je prejela še zakrament sv. maziljenja. Ljudi je ta žalostni dogodek močno pretresel, kajti res ne vemo ne ure ne dneva ločitve iz tega svata. Naj podiva v miru I — Bukovi gozdovi ee naglo redčijo. V Beki-go&du padajo celi kompleksi gozdov. Prišli so Bosanci s svojimi malimi konjički, e ka- zanimive zapiske pojavov v času katastrofe, tako temperaturo, zračni pritisk, zadržanje ptic- domačih živali itd. Velike slike na stenah predoču-jejo vse potrese v zadnjih 200 letih. Nov material je sprejel nenavadni mu-»ej o priliki zadnjega potresa na otoku Formozi. Najlažji lea na aretn je lea »balsa« drevesa, ki raste v Srednji Ameriki. Te vrste les vsebuje posebne celice, napolnjene x zrakom. Moderni otroški vo-B?J; V Rimu so sedaj prišli v modo otroški vo-ki imajo pri vznožju vdelan majhen gramofon. Ce mamica hoče uspavati otroka, ni ve« «™>a, da bi mu sama prepevala uspavanko. — J, ma'i gramofon nt ""»g. ga bodo lahko vde-™ vaak v<«ifek. Te »najdbe se baje veselijo fflnmice in otroci. v Kanadi tihotapijo H ""sto alkohola - ll nil • ^Jar 60 v dedinje-državah odpravili Prepoved alkoholnih plin,' bili kanadski ti-notapo, brezposelni. V J ^jem času pa so se If , i1" nov podoben po-BOfipn f ^j6 en8k° dO- kot tihotapljenje jasnil. >To bo ovce! Gotovo jih je kdo izgubil. Lende jih je! Ti presneti Lende k Brus je potrdil za njim. Ves veuel je bil, da mu ni več treba govoriti o županu. »Kar spodil jih bom!« In že je planil čez zid. >0h, da, da, tako bi lahko leva! Lev in ovca! Lahko pa je dihur!« mu ni hotelo iz glave, ko je zavihtel krepelce. S šumom in topotom so se ovce zaobrnile čez njivo. Brus je vihtel palico za njimi in vpil: >A, caj, caj, caj, mrhe mršnate!« Ovce so drvele po klancu v vas, Brus se je spustil v tek za njimi. Da mu ni bilo treba z Vidmarjem. Bil i;h je velik trop in še v teku so grizle široke zeljnate liste, ki so jih še v naglici utrgale. Ko sta Vidmar in Benko stopila med hiše, je pri-capljal po klancu Lende. Toliko da ni trčil na voglu v Vidmarja. »Čakaj, Lende!« je skočil glasno za njim Benko ter ga ujel za roko. >Kje imaš ovce?« je vprašal Vidmar. Lende je trepetal in tiščal za srajco zavojček, ki mu ga je bila dala Polonca. Trdno je tiščal papir ter se oziral, Čutil je, kako mu binglja roža na klobuku, ter nekaj govoril. Benko ga je zmotil v njegovih mislih. Ov^el Kdo je mislil nanje? Zdaj ga je pa zmotil! Ovce! Ves se je stresel. Roke so mu omahnile, začel je iskati besed, kakor bi ga bil kdo zbudil. »Ne vem!« je jecljal. Slišal se je besni glas Čuvaja, kot da ga kdo draži. »Kje imaš ovce?« ga je pestil Benko. »Ne vem, o, saj ne vem!« je tulil od strahu Lende ter otresal z glavo, ker je Benko segel po njegovih uše- sih. Meglilo se mu je pred očmi in kamenje v klancu je zadobilo pošastne črte. »Pustite me, pustite me!« »Povej, Benko, kje si videl ovce?« »V zelju!« »V čigavem zelju?« je vprašal Vidmar, za drugo roko. »V tvojem zelju!« je dejal Benko ter važno stegnil roko. »Ali slišiš? V mojem zelju! —■ V mojem zelju!« Vidmar je zamahnil z mesnato roko, da je tlesknilo. »Na, da boš pazil!« Lende se je ves zbegan in zmeden od bolečin iztrgal in planil v prva vrata, ki so bila odprta ob poti. »Ojej, ojej!« je tulil. »Zaradi zelja so me!« Rezka je stala ob ognjišču, ko se je pastir, ki se je tiščal še za obe lici, zaletel vanjo. »Kaj je, da tuliš?« se je prestrašila ter polila vodo po polenih, da je zacvrčalo. Pahnila je pastirja od ognja, ki je plapolal nad poleni kakor raztrgani papirji. Svetloba ji je vzela vid, ko je planila k vrajom. Samo utrinke je videla, ki so krožili v mraku. Slišala je na klancu dihanje in v hiši očetove besede, ki jim je mati glasno ugovarjala. Levico je imela še vlažno od segrete vode ter nezavedno segla po predpasniku. Vse jo je motilo, da je vzkipela kakor oeir. »Ovce in zelje, ojej, ojej! Udaril me je: ovce ia zelje...« Vsa razjarjena je opazila Benka v soju, ki je padal od petrolejke čez prag. »Kdo te bo tepell — Ce je zaradi zelja, v našem jih nareži in mu jih vrni za tiste gnile vehe! Ce ne more utrpeli tistih par listov, mu jih zatlači, da se zaduši!« terimt na »sa mirih« B osi jo metrska polena s hriba r dolino k ban. cesti. Ce ne bi bilo tako velikega pomanjkanja denarja, bi počakali z bukovi no boljših cen. bjabečaa pri Olj«. Vaa I.jnbertia posta ja či n-daJje bolj industrijski kraj. Opeka, ki se tukaj i »deluje, gre zdaj prav lahko v denar. Oitkar imamo napeljano elektriko, tovarno Sodin, telefon, tovorne avtomobile, ae pač lahko imenujemo napredni. Se ua škofjevaški občini se ne pritožujejo in na«, davke plačamo pošteno in brez velike lile ne iščemo na občini podpor. Le tU so plače delavcev na parnih opekarnah slabe in delavstvo le teško shaja. Organizirano pa tudi ni — Na spomlad bo postavil tukajšnji industrijalec Fr. Sodin žago na parni, oar. elekrični pogon. Raka pri Krškem. Ono nedeljo smo imeli pri nas občni zbor krajevne JH£. Ob tej priložnosti je podal politično poročilo bansii s\-etnik J. Likar it Kostanjevice. Mi pa smo njemu obrazložili naše najbolj pereče zadeve, da jih obrazloži sa pristojnem mestn. — Loečarja Unetičn je koko« znesl« te dni izredno debelo jajce, s»j je imelo 22 cm v obsega V svoji notranjosti je vsebovalo .ie drago pravo jajce. Pač redek slučaji Crngrob pri ftkofj- Loki. Dne 7. februarja je mirno zaspala v Gospodu 80 letna Neia Lcgoisder p. d. Babnikova mati i* Crngrob* pri Skolji Loki-Bila je dobra mati 10 otrokom, od katerih jih še 7 živi. Sila je tudi dolgo vrsto let zvesta »arofc-litea »Domoljnba«. Naj v miru počival Vejo i k pri Celja. Neka čuttraa lastnost ae je prijeta naših Ijndi, želja po preseljevanju, la sicer po preseljevanju kar celib vasi iz ene obline v drugo. Gospodarsko ozadje bi biio: nižje doklade v sosedni občini. Toda doklade ae spreminjajo. Odvisne so od gospodarskih sposobnosti občinske uprave, od trenutnih dolgov, ki jih ima občina, pa v glavnem seveda od gospodarskega in družabnega položaja prebivalstva občine. Kes eo- se v zadnjih letih zaradi preoanov iz majhnih občin v velike izvršile obširne preosnove. Vse te občine ae v večini 5e bore z začetnimi težavami. In sedaj naj bi iskali treontne koristi: kje je zaenkrat boljše. Ce velja za kmeta, velja tndi za celo vas da: trikrat so seliti, enkrat pogorel!, Naž človek je to pod vplivom mesta že davno *avr«el skoraj vso ko«>-servativnoit Njegova miselnost je popolnoma zre-voftinorviran«: izgnbil je tolik« dobrih starih stvari in adaj hlasta za eivilizarijo in gnilo mestno koltnro kot za rešilno bilka Pozabil je na stalnost, kot Ahasver išče re&tve Rta) tu, zdaj tasi. Koliko siL čaaa, pisanj P"!IK>t i« {feb« Pri tak,ih. koinasacijatTlii potem, ali ni korist splošnosU pred koristjo posameznikov, ali morda celolM«e lasi Pa za kako dolgo? Stara hi*a se ne podira, ako je Se dobra, in nova naj se ue giadi nn pesek. Mislimo, da je dovolj sedaj prekomasacu ln naj se že začne z resnim delom. „ . BoAraaiea. K večnemu počitku suio spremni na svečnico »2 letno Slupico Ivano, |kL OSlerjevo mater. Pokojnica je bila vzgledna vzgojiteljica svoje družine. Poročena je bila z bratom matere nepozabnega buditelja sloveuskga naroda dr. Jan. Ev. Kreka. Njun zakon je Bog blagosloril ia jima dal 11 otrok, od katerih jih živi Se pet. Gotovo je bila tedaj najbofj srečna, ko je njen »in Jože lela 1914, tik ob izbruhu «vetovua vojne »topil prvič pred oltar. Sedaj službuje že več let kot župnik na Prežga-njem. Najstarejši sin France je ugleden posestnik v Sodra žici in je bil lef župan in občinski bornik, dokler ga ni nasihti režim raarešil. Drugi otroci bo deloma v Ameriki, deloma pomagajo na domu pri brstu Franceta. Pokojna je bila dolgo vrsto Ifft ugledna cerkven* pevka, in dasi je bila od bolew>f in starosti le nelo izčrpana in oslabela, se je vendar Se dobro spominjala vseh pesmi, U se jife je naučila kot mlada pevka. V njeno bišo so zahajali vedno katoliški časopisi. Kako je bila priljubljena pri ljudeh, je pokazala velika mnedur« pri pogrebn. Pevski zbor Prosvetnega društva ji je zapel tri ganljive žalostinke Bog ji daj večni mir, preostalim naše iskreno sožslje. Me4ija-Iilafee. Katoliško prosvetno <5rtt4tvu> Medija Izlake priredi na postno nedeljo lfk februarja popoldne ob 3 v Zadrnžnem domu veseloigro »Butalci«. Kdor bože imeti ta dan re» prijetno in pošteno raavedrik^ naj ®e te predstave ud&-leS. Isti dan zjutraj po prvi sv. soaši p« ima tit-kajšnja Kmečka zveza svoj letni občni zbor. Vršil se bo v Zadrnžnem domu. Kmetje! Okleni um se svoje stanovske organizacije, ker le strumno organizirani bomo labko zahtevali in dosegli tvoje pravice. Zato vel na občni zbor. Pripeljite s seboj svojo sosede, kf še čakajo izven naših vrst, fa vsi skupno organiziramo in skujmo delanio ni n* predek našega stanu. Bog živil na" umrl Notranje gorice. Dne 8. februarja je tal.i | Jožef Sojer, po domače Sovine. Bil j„ ,lof"' miren človek, ki je živel samo za svoje de|0 i, svojo družino. Bil je izmed redkih mož, ki te »i nikdar prepiral in ni ime! nobenega sovražni!,, S svojo pridnostjo in varčnostjo je ohranil arois veliko posestvo v najboljšem stanju. Bil je več M kljniar tukajšnje cerkve. V svoji težki in dolri bolezni je trpel čudovito mirno kakor Job brc, tožba in idihovanja. Blagemu, dobremu moža sta-rega kova in sfare poštenosti pobožen spomin! Medija Izlake. Pri nas živahno dela Prosvetno društvo » svojim odseki. Na svečnico 9nio vi' deli nad vse dobro uspelo igro »Zlatorog«. Ignid pač zaslužijo, da jih s tega mesta pohvalimo. tako naprej, želimo videti še kaj takega. — Vodovoda smo zeU> potrebni v naši dolini, posebno naša Aola mora tekati voda vsepovsod. Imeli smo zato že »eslsnek, pa se še nismo nič oilločill Zajeti nam je treba psi studenec, ki 1» »adosiovnl za vso dolino. Ia ilsleai>tkik »metk. Naše prosvetno življenje je precej razgibano; fantovski in dekliški nestas-ki so številno obiskani. Dramatični odsek bo ua pueijso nedeljo uprizoril »Desetega brala«, p,j. ditef — Naie okrajno sodišče je vedno pni* aaa-gim razbarSjiviaa obravnavam in nič čudnega nt malenkost u« tožba s 30 pričami. Takega primer* pa £e nismo imeli, da >8 bila za pričo skleda kise, v katero je bilo aamešana zdrobljeno stekla Veri«j. Po vež letih bomo imeli v fari »oprt sv. misijo«. Priili bodo sinovi sv. FraočiHta ia bodo med nami od 5. do 32. marca. Podrobni spored bo še objavljen. — Pokopali smo v kratkem tri dobre gospodinje istega imena, ia katerimi žalujejo stjih družine la to: Ostere Marija, 0*te?» Azta roj. VfurMč m Ostere Ana roj. Kapun. — Prosvetno društvo priredi na postno nedeljo veselo-igro »Dva para se krnita«. Vabljeni! WU Jerneji, Seje« 9. februarja je bil dobro obiskan. — Te drsi »o naAll v Kosarjih v močvir-ju utopljenega konja srednje vrednosti. — Obiai zbor flmežke »veze bo v n«Sš dvorani v nedelj« Id. februarja Kljutj«. Pototaik Filip te Žiro* je bolel svoj nekoliko pokvarjeni avto pripeljati na lloiavljs h ključavničarju. Potočnik je i vrvjo prikljufcil pokvarjeni avto k drugemu. V bližini Podgore je zadnjemu avtu odpovedalo krmilo in je z vbo silo Miaiila je Benba in nanj je bila jezna, ker je Francetu dejal, da je gotovo razvajena, ker je edinka. Ali je ona kriva, da so štirje umrli in da je mati obolela? Kdo pa je hotel biti edinec? Benko pa, »da je razvnjen« in da ni za Franceta«. Zdaj je ie pastirja tepel! Lende tuli in Benko je pred pragom. Pa jih bo slSalf >Kdo?< se je pomaknil Vidmar fa mraka. Rezka je onemela, kakor da je okamenela. Ce M si bila mogla, bi si bila odgriznila jezik. Vidmar pa se je zasukal napeti. >Ti mu ne boš dajala potuhe! On je občinski pastir!« In trdo so odmevali njegovi koraki v mraku med hišami. Skoraj isti trenutek sta nadučitellj ia župnik obstala pred šoto na Dofu. »Meni se le zdi, da bi bil ta žnpana boljši R»p«r!«r »Saj je b»f< je odvrnil nadučitelj. »Ljudje ga niso marali! Obtanein pri avoji sodbi: naj bo župan podžupan! Vsaka nova metla boljše pometate »Jaz nisem zaujl Nikoli nisem bil in nikoli ne bom!« Poslovila sta »e iadno mrzlo in trudno. XIV. Kako so r o * i li mrli«* in kako moidt&f slini 1. se |e Lende se je v prvi zmešnjavi iztrgal Benku iz rok. Z«vil je naglo okoli vogla ter ae skril za viaoko fešnjo. 8 strahom je gledal, kako je prirohnel Vidmar na dvo-rttže ;er vrgel v kraj ko«, W je a Ud ofo zidu. Da »e mu j« upala Heeka postaviti po robu! Kak« naj bi vedet Vidmar, da ni mislila ajegaf In že to, da je pote« hm>1-JSala, ae mu je zdelo za uialo. V Mesečina, ki a« je plefls preko dreves in strehe, ga je jezila. Čuvaja, ki je skakal na verigi in ae dobri-kal, ni pogladil, niti ni pogledal, ali ima pitne vode. Ni vedel, da jo torilo prevrnjeno in suho. Na kamen iti mizi pod starim orehom je ležala razbita osla, ki ga je vznemirjala, da jo je vrgel med Ikro v slepo okno. Vse se mu je zdelo narobe in naopak. Menda so se vsi za«>-tili, da ga jeze: mrlič, sodnik, voz in ovce, Lende in Rezka. Zdaj pa le Rupar. Dvanajst let j'e bil župan In ima še korenine. Tega je bil spravil o<} vojakov, onega iz bolnišnice, temu je bil pripeljal zastonj opeke, onega je bil za boglonaj vzel na voz. Pesku je bfl dal dva velika koša drv, da Je nesel kakor sveti Krištof. Stari župan ima korenine povsod, četudi po zadnjih volitvah ni ve« bil. Odbornik pa je In svetovalec ter zmerom zine, tako hudo zine, da se morajo nanj ozirati. Ce pa pametno rinef In sosedje so si in vozi vino, zelo poceni vozi. Ce misli na župana, }e v redu, samo, ga dobi. Zdaj je vrsta na Vidmarju, če je podžupan. Čemu pa je podžupan? Ze to, da, že to! Vidmar je ostro pogleda! po dvorišču In stopil na stopnice. Njegova velika postava je vrgla senco do trate ia belih rant. Benko pa ja stopical prihuljeno za njim ia govoril neprestano: " »Kako m, je zagnala! Presneta vihra vihraata! In še l>ahaU ae jel Prav. 8 tistimi vehami! Kakor da jih ima samo on«! Pa saj to ni tisto. Samo zaradi bahava. CteU> K S t^ ^ P- 'Kadaltevanls prihodnji^ aliioh&la. V Zediajeiili dri»vah je čebula iiiiri-krat dražja kot v Kanadi. Kljub temu, da je tihotapljenje sadežev neprimerno nerodnejše, plavajo po poročilih ameriških listov na kanadskih jezerih in na obmejnih rekah cele ladje, nato*of" jene » čebulo. Kljub pazljivosti ameriških eari-ntiutv menda »čebulna« trgovina vidoB kanadske meje naravnost cveti Pivs niste ribic« so » 17. stofetju iz Kitajakeg« pzioeslš v Evropcv Stani, aatižai svet ni f pozna! »aiega slanilu. Met s bakrenim o* soaa. Slavni zvezdosto'«« Tyeh® Brahe je rad p»-t oval po svetu in na svojih potovanjih do&vel marsikake pripetljaj«-.' Pri nekem dvoboja Je gubil noa Pa učenjak » ni spoeoal samo p" J™; zdah, marveč je bil taf dober zdravnik ia nami' slil ei le umeten no» i« bakra. Bakru Je doda! Se druge kovine, d* I« J™ stal nos bledo rdeče »»p vb, g podrom p«*"'J° postal bos čudovito Pf dofiett naravnerrra. »"j letja pozneje #> uSenjakov grob In gi^ kri« e pomočjo bakra™' g* nora. Oh, te hmetjske rožice .., (Dopis iz St. Andraža pri Velenju.) 2e nekaj let traja spor glede zriamkovanja hmelja med savinjskimi In izvensavinjskimi hme-t ijarju Dočim so SavinjSani uveljavili svojo svinjino znamko, kot zaščihlico prvovrstne kakovosti savinjskega hmelja, imajo izvensavinjski hmeljarski okoliši kakovost svojega hmelja označeno 6 pločevinasto znamko. S tem ©o se hoteli savinjski hmeljar,! ločiti od ostalih okolišev ter tako zavarovati svoj hmelj pred izgubo na slovesu ia ceni. Pri Icm ee namreč smatra, da hmelj, ki ga gojijo v Šaleški dolini, ni enak savinjskemu, da je namreč slabše kakovosti. Med tistimi kraji, ki so izločeni od savinjske znamke, je tudi naša občina; dasiravno po svoji zemljepisni legi Se spada v Savinjsko dolina Zato je bai v tem velika napaka, ker se je kakovostna ločitev vršila, ne da bi bi gledalo, kjer a« res prideluj« prvovrsten hmelj,, ampak so znamke kratkomalo določili po okrajih. In tako to našo občino, ki spada pod slovenjgraški okraj, porinili pod šaleško znamko. Pa je vendar dokazano dejstvo, da ee je v naši fari — v Podse vS k i dolini — že gojit hmelj, ko ga še Savinjčani niso niti poznali. Od tukaj ee je šele polagoma razširil po Savinjski dolini. Sploh pa so mnenja mnogih kupcev, da je hmelj, ki raste v višjih predelih — torej tudi naš — dokaj boljši od onega, ki raste v nizkih legah. Ker postaja vprašanje tega spora čimdalje bolj pereče, je nedavno Hmeljarska zadruga iz Celja sklicala zbor hmeljarjev, ki se ja vrti! v Celju, da bi se pogovorili o tej zadevi. Do resnega zaključka pa ni prišlo, ker so se posvetovanja razbila zaradi n (»popustljivosti Savinjčanov. in tako je vsa zadeva ostala tam, kjer je bila v začetku; vendar bi nujno želeli, da bi ee to vprašanje čimprej rešilo tako, da bi bilo na obe strani prav, da bi potem bilo konec tega nejpotrebnega prepira, treščil v ot>cestni kamen, utrgal priključno vrv In ee s šoferjem Janezom vred dvakrat prevalil po strmini ter obtičal tih za Som K sreči je Šofer dobil le lažje poškodbe. Avto pa je močno poškodovan. — Gasilska četa na Trebji priredi v nedeljo 19 februarja ob 3 popoldne velesoigro »Tisočak v telovniku« in sicer v Prosvetnem domu. Lepo vabljeni vsi! (inra nad S«draiieo. Te dni se je at vedno poslovil od n«3 Jože Lavriž v najlepši moški dobi. Ni še minulo leto, odkar si je na evoj dons pripeljal družico Bi! je delaven član tukajšnje gasilske čete. Ohranili ga bomo v nejmabnem spominu. Bodi Ti žemljic« lahka! Preostale tolaži Bogi Moravče. V četrtek 9. februarja smo spremili k večnemu počitku tia domače tarno pokopališče moža, ki je bil znan daleč na okrog — pridnega in vestnega delavca — mizarja Vrečarja Janeza iz Moravč. Bil je izborea mizar ia je zaradi tega zazijala velika vreel. ki je za enkrat ne ho mogoče nadomestiti Bit j« starešin« vseh mizarjev v moravski dolini. Izučil je celo vrsto mladih mizarjev. Nešteto je nevest, katerim je delal bala — Bil pa je rajni Vrečar Janez ne «auio vesten in iz-l»ren delavec, ampak tivdi značajem krščanski mož. ki se ni nikoli bal povedati resnic« in pokazati svojega klanskega nazirnnja. V politiki je bil vedno dosleden. Ime! je žteviluo dražino, Devet otrok je bilo pri jx>grebu. Prav tako strog kakor do sebe, je bil tudi do otrok, katere je vse vzgojil v strogem krščanskem duhu. Bil je prijatelj prosvetnega življenja i a dela v fari in je tudi otrokom pustil in priporočal, da eo bili in so te danes prosvetni delavci v naših organizacijah. Ogromna udeležba iz bližnje in daljne okolice pri jiogrebu je pričala, kako visoko so cenili plemenitega moža. Pogreba so ee udeležile vse naše prosvetne organizacije: fantje in dekleta v krojih « svojimi zastavami. Naj sladko sniva njegovo izmučeno telo na božji njivi, duša njegova pa viiv« pri Bogu večno plačilo. Počivaj v miru! — V soboto 18. februarja ob 8 zvečer m 19. febr. ob 3 pojx>!dne bo uprizorilo Prosvetno društvo v Ljudskem domu veseloigro »Odvetnik m njegov sluga*. Prijatelji vesele, poštene zabave, pridite! Začetek točno ob napovedani uri Vstopnice v predprodaji. Kolovrat. Vso faro je pretresla novica o smrtni nesreči, katere žrtev je postal komaj 19-letni Oce-pek Jože! iz Medije. Žalostno sinrt je storil v mrili Mediji pod težkim vosom drv. O tem je »Domoljub« že poročal. Velik vzrok nesreče tiči v.,cesti, katera je v,,takem stanju, da se Bog »smili. Pa kdo se bo te uboge ceste usmilil? Naša revna občina, ki ima komaj okrog 2-1.000 din davčne moči, ne more, kljub dobri volji radrževai svojih cest v takem stanju, kot bi bilo potrebno Zato prosi n«) banovino, da priskoči z izdatriite zneskom občini na pomoč. Mi smo pri volitvah stoodstotno izvršili svojo dolžnost, ssato pa tudi z upravičenostjo pričakujemo, da bo oblast naše želje upoštevala. Dvorska vas pri Ve!. Lagčah. Pred kratkim je po težki bolezni zatisnil na veke svoje trudne oči v 72. letu svoje starosti Janez Zakrajšek is Dvorske vasi. Bil je veliko let odbornik Hranilnice in posojilnice v VeL Lažčah in ustanovni član Gasilske čete. — Dne 19. februarja ob 3 popoldne uprizorimo igro »A njega ni«. Pridite, saj je čisti dobiček namenjen za popravilo naše cerkve sv. Janeza. Posestnik z Dolenjskega uam je poslal daljši dopis, v katerem navaja, da je marsikateri dolenjski kmet vzlic 50 odstotnem odpisu dolgov, le vedno v težkem položaju. Dopisnik njeni, naj bi se o tem župani posvetovali in res nujne primere predlagali pristojnim činiteljem v uvaževanje. Šmartno pri Litiji. V noči od 1. na 2. februar so neznani prijatelji tuje lastnine vlomili v tri šmartinske gostilne. Odnesli so dober plen, povrhu tega so se pa še prav pošteno najedli in uapilL Orožniki so takoj začeli s poizvedovanjem, a se jim do eedaj še Tli posrečilo izslediti krivcev. — Ze precej časa se govori o napeljavi velenjske elektrike do Litije in mogoče tudi do Smartna in bližnjih vasi. Odšla je deputacija z županom na čelu h Krajnskim elektrarnam prosit, da bi se ia »mogoče« spremenil v gotovo stvar. Pri nas je zanimanje za velenjsko elektriko veliko, ker vidimOL kakšno ugodnost itr.ajo naši sosedje v St. Vidu pri razsvetljavi, že bolj pa pri pogonskih motorjih. Večina naših kmetov želi to elektriko fiosebno zaradi pogona. V Ljubljani so obljubili, da jo bomo dobili še to leto, če ee bomo sporazumeli glede odpl.ačevaia. Bog daj! — V nedeljo Je imela krajevna Kmečka zveza redni občni zbor. Iz poročil je razvidno, da je odbor veliko delal na organizacijskem polju, da bi spravil v eno povezanost čim več članov. — Hranilnica je zaradi večjega prometa upetjala nov uradni dan, in sicer petek. Tako so sedaj uradni dnevi v sredo, petek in nedeljo. Zaupajte naši hranilnici svoj denar! Prašiči pri Metliki. Vreme imamo toplo, pravo pomladansko in so vinogradi že oživeli, vinogradniki pa 60 začeli režat trtje. gnojit itd., samo s istrahom. da nas ne zadene zopet slana kakor 9 Gospod VolodSiovski VIL Ktkor bi w torej ni? ne trn eni 1 za to, ee {e dalje razeovarjal in po starem iskal brkov, slednji? pa si ie izbral priimren tremitfck ia ee tako naglo obrnil, da Baša ni imela časa ne oči odvrniti od njega ne rok potegniti od obraza. Silno je zardela in sama ne vedoč, kaj bi naredila, Je vstala s stola. Vsi so se nekoliko zmedli m nastal Je molk. Naglo se je Baša udarila z rokama po suknjiči. »Tretja zmeda!« je kriknila s svojim srebrnim glaskom. »Moja milosliva cospodičnal« je dejal živo gospod Novoviejski. »Takoj sem opazil, da se za aioiitn hrbtom godi nekaj neresnega. Priznam, da J' želim brkov, toda če jih ne dočakam, jih zaradi 'ega ne bom, ker padem za domovino: a v tem Primeru upam, da si pri gospodični prej prislu-lm l»k nego smeh.« liaša je stala s povešenimi očmi; resne vitezove besede so jo še bolj osramotile. T t,i?MoraS '' oprostiti, gospod,« Je rekel Zagloba. ^ankomiselna je, ker je mlada, a je zlato srce!« ,„„.0n5 Pa, kakor bi hotela potrditi besede go-8PMa Zaglobe, Je takoj tiho šepnila: »Prosim gospoda odpuščanja... zelo...« Gospod Novoviejski pa jo je v tem trenutku »7?* D0ko in '' io .pri?el poljubljati. lMte t nikar si, gospodična, tega ne jem-j .. sreu' Saj vendar nisem noben barbar", sem ' j"Jral gospodično prositi oproščenja, ker __drmil pokvariti ii zabav«. Vurav ml vo- " divjak. iaki smo zaljubljeni v objestnosti Mea cuipa"! Se enkrat poljubim te ročice io če bi jih mora! tako dolgo poljubljati, dokler ne oprostiš, gospodična, potem, pri ranah božjih, ne odpusti vsaj do ve&i-ak jO kako vljuden kavalir! ViduS, Baša 11 je rekla gospa Makovieeka. »Vidim!« je odgovorila Baša. »Je že dobro!« je taklieal gospod Novoviejski. S temi besedami se j« vzravnal ia si a velik« domiljivostio iz navade segel do brkov, a se je takoj zavedel in bušii v odkritosrčen smeh, Baša za njim, drugi za Bašo. Vse je objela veselost. Zagloba je takoj ukaza! prinesti vež steklenic iz Ketlingove kleti in dobro se jim je godilo. Gospod Novoviejski je pribijal z ostrogo ob ostrogo, si gladil s prsti čop in vedno ognjeviteje pogledoval Ba-šo. Zelo mu je ugajala. Postal je tudi neizmerno zgovoren in ker je bi) pri hetmanu, je živel v velikem svetu; imel je torej kaj pripovedovati. Pravil je tedaj o sejmu convocatmais". o njegovem zaključku in o tem. kako se je v senatorski sobi pod radovednimi pričami na veliko ve-">te vseh peč podrla. Odhajal ie slednjič že po obedu z očmi in dušo, polno Baše. VIII. Se istega dne se je zglasil mali vitez pri hetmanu in ta ga je takoj ukazal spustiti k sebi; reke! mu je: »Ruščica moram poslati na Krim, da bi paril, kaj se tam pripravlja, tudi naj bi pri hanu jx>-trkal, da bi držal pogodbe. Ali hočeš znova stopiti v službo in prevzeti poveljstvo po njem? Ti, Vilč-kovifci, Silnicbi in Pivo boste pazili na Doroša in Tatarje, saj jim nikoli ne moreš popolnoma zaupati.« " Moj greh! " Zbor sklicanih poslancev o priliki volitve kralja. Gospod Volodijovski se je užalostil. Saj mu je v službi minil cvet življenja. Cela desetletja ni našel miru: živel je v ognju, v dimu, v trndn. lire* spanja, v gladu, brez strehe nad glavo, brez pesti slame za spanje. Bog ve, katere krvi še ni točila njegova sablja. Ni se ustalil, ni se oženil. Stokrat manj zaslužni ljudje so že uživali panem bene tnerentiuin", dosegli časti, službe, starostva. On pa je bil bogatejši, ko je začel služiti, kakor je bil sedaj. Iu vendar, glej, se jim je zahotelo znova z njim i>ometati kakor s staro metlo. Pa tudi duša mu je bila aa dvoje raztrgana; a komaj so se našle sladke in prijazne roke. ki so mu začele rane obvezovati, že je dobil ukaz, naj skoči in leti na daljuje pustinjske bregove ljudovlade, ne glede na to, da je tako zelo utrujen na duši. Saj če ne bi bilo onega skakanja in služb, bi bil vsaj nekaj let živel s svojo Anušo. Ko je sedaj na vse to pomislil, ae ie zbrala v njem neizmerna bridkost; ker pa se mu je zdelo, da je za viteza nedostojno, da bi oponašal is spominjal na svoje službe, je kratko odgovoril: >Pojdemc Vendar Je hetman sam rekel: »Nisi v služIli, lahko odpoveš. Sam najbolje veš, če ti ni to prezgodaj.« Volodijovski na to: »Saj mi tudi "umreti rti prezgodaj!« Gospod Sobieski je nekolikokrat premeril sobo, potem pa se je ustavil nad malim vitezom in mu položil zaupno roko na ramo. »C« se ti doslej solze niso posušile, ti jih posuši veter v stepi. Garal si, vojaček, vse življenje, garaj še sedaj! če ti p« pride kedaj na misel, da so te pozabili, da te niso nagradili, da ti ni bilo dano odpočili se, da si si prislužil ne z maslom namazanega kruha, ampak suh hleb, ne starostva, ampak raae, ne počitek, ampak muko, samo zobe 88 Kruh zaslužnih mož, t j. pokojnino, raza« aagrade ikl lansko leto. in ne uniči zadnje upanje — Vino gre letos še precej dobro v promet, edino to slabo je, ker ga je tako malo. — Nujna potreba bi bila, da se nadaljuje delo na novi cesti. — Zadnje dni eo je poslovil od nas učitelj Ušeničnik Jaka. Bil je učitelj ne samo v šoli med abecedarji, ampak tudi med starejšimi fanti in dekleti v vasi, kakor tudi v župniji, kjer je bil predstojnik Fantovskega odseka. Mi se gospodu učitelju iskreno zahvaljujemo. In kmalu zopet na svidenje v Drašičih! Jesenice. Dva meseca sta minila, odkar so bile državnozborske volitve, pa se že kažejo sadovi nasprotnikov v obliki sodnih aktov, tožba in kazni, ki so jih deležni naši somišljeniki. Zmaga zavednih volivcev na Jesenicah gospodom golovo ne gre v račun. Se bodo že privadili. Videm-Dnbrepolje. Prelekle dni bi skoraj utonila pri velefKisestiiiku Slehu v več metrov globoki jami 6-letna deklica Novak Marija. Potapljajoča se deklica je bila že vsa obnemogle ko so jo odrasli opazili in jo z velikim najiorom jMitegnill iz globoke jame ler jo po daljšem umetnem dihanju zopet spravili k zavesti. — Bivše prostore mlekarske zadruge na Vidmu je vzel v najein mlekar iz. Iga in sprejema vsako jutro mleko od va-SČanov Bobrepoije. Prelekle dni je bilo posestniku Novaku Antonu iz Male vasi kar dvakrat ukradeno več kot za voz mrve. — Na našem farnem pokopališču smo poiožlii k večnemu počitku po-seetnika Hrena Franca iz Kompolj. Naj mirno jw-Čiva! — Ono nedeijo je gasilska četa v Ponikvah Ufinzorila uspelo burko »Tročkk. — V prihodnjih dneh !>odo spet pričeli z nadaljevalnimi gradbenimi deli veličastnega Jakličevega doma Vljudno vabimo in prosimo vse prebivalce Dobrepoljske doli ne, da pripeljejo potrebno kamenje in pesek. Saj bodo imeli v tej stavbi svoje prostore naša prosvetna. go1 j boječe. Da. kmečka roka je trda, okorna, zalo je tudi pisana beseda njegova lako redka, ln tam, kjer se vodijo tiskane borbe, tja, kjer sc ustvarja javno mnenje, si kmet skoraj ne upa. Zato opažamo, da sicer malo bolj redka, kmetu naklonjena inteligenca vodi zanj borbo, ee poteguje za njegove pravice. Toda kmečki rod ee zdaj prebuja, zdi se, da zelo hitro. To je treba vedeti, če hočemo spoznati resnico. Ce hočemo najti vzrok dolgoletni brezuspešni borbi proti zaščiti zajca Koliko škode, koliko stroškov, dela, da, koliko tudi podpor od strani oblasti je že šlo na račun tega dolgouhca Najboljša bram-ba j>roti njemu so baje žični koški za mlado drevje. Toda en žični košek stane 8 din, 100 koškov 800 din. Kdo ti jih bo povrnil? Ali kje naj prav za prav vzame ta denar naš obubožani kmet? Saj še za davek ni. In tako naj zametujemo denar samo zato, da bo imelo pozimi nekaj gospodov lepo razvedrilo ali recimo šjx>rt, ki si ga lahko privoščijo pač tudi drugje. Toda ne samo sadna drevesca, tudi niso varne pred zobmi dolgouha, n. pr ržol s " določajo zakonski predpisi, da morajo lovski"" kupniki povrniti škodo, povzročeno j«) diviaJn A naš kmet je že tak: raje jiotrpi, kot da bi 2 okrog oblasti. Seveda, imel je pri tem preveTi. lostne izkušnje. Gospoda sc že kako izmažc w pa se obriše pod nosom. Toda čas bi bil, da enkrH s številkami jiokažemo na škodo. Naše sadiarsk podružnice so lansko leto zbirale podatke o škodi* povzročeni po zajcu. To delo bodo leto« nadalS vale. Dolžnost na« kmetov je, da vsako Škodo uri javimo takoj najbližji sadjarski podružnici T» številke bodo šele jannc, pokazale vse razdejanja, ki ga trpi naš kmet po divjačini. Sadjarstvo ogroža toliko škodljivcev, proti ka. terim se moramo boriti. Prav lahko bi preko taid jiotegnili četo, če bi se mu enkrat odvzela zaščita. V neprecenljivo korist naprednega sadjaretva % da se to čimprej zgodi. Da se konča In (zvoln'3 že enkrat zajčja pravda! V vsako b I S o »D o sa o I j o b a«( Srbita malo boli za ^ *obe. odpravite nevarni zobni kamen. kIlodont J222L stisni in reci: »Tebi, domovina!« Druge tolažbe ti ne dam, ker je nimam, le zagotovim ti lahko čeprav nisem duhovnik, da boš s tako službo dalie prišei na obrabljenem sedlu kakor drugi v šestero-vpreznih kočijah in da bodo tam vrata, ki se pred teboj odpro, a pred drugimi zapro.t v > >Jebi>, domovina!« je rekel v duši gospod Volodijovski, čudeč-se obenem, kako je mogel nfiln? his!ro Pre motrili njegove tajne Gospod Sobieski pa.ie sčdel njemu nasproti tn govoril dalje: 'NVem s ,eboj govoriti kakor s podrejenim vojakom, ampak kakor s prijaleljem, di. kakor oče s sinom! Se v tistih časih, ko smo bili mi v ognju pri Podhajcah, in še poprej na Ukrajini, ko smo komaj mogli kljubovati sovražnikovi premoči 1" vJrc" domovine pa, na varnem za našimi plečii so se hudobni ljudje prepirali, iščoč lastne ko- BuHovlLf marsik;ral„l>nSl0 na misel, da mora ta ijudovlada poginili. Preveč gospoduje tu svoje- sTav"?'J'8' redom, preveč je'prišlo v navado stavit zasebne zadeve nad javno dobro... Tega m nikjer v taki meri .. Grizle so me, vidiš, te misli cez dan :ia bojišču, ponoči v šotoru, ker sem si dejal: no. mi vojaki gorimo!.,, dobro!... to je naša dolžnost in naša usoda! A da bi mi vsai to vedeli da iz le naše krvi, ki nam lije lz ran izvira tud, rešitev! Ne, tudi te tolažbe ni bilo 01 težke dni sem prestajal pod Podhajcami, čeprav sem, vam kazal veselo obličje, da bi kaipak ne mislil, da sem obupal nad zmago na bojišču. liibl i L H sem. 9' mislil - ljudi ni. ki bi zares Jii ■J',t0 domovino! In bilo mi je tako, kakor bi E' kHn° P°rival v prsi. Toda nekoč.. bilo je zadnj, dan v podhajskem taboru... ko sem vas dva tisoč, poslal, da ste napadli Setindvajsettisoč orde, v, pa ste leteli v očitno smrt, v golov" ££ gubo s takim kričanjem in veseljem, kakor bi Z- nI Z Je'l\>°Varle; 'edaj "" ie pri5,s "enadoma na misel: »Pa ti-le moji vojaki?« Kn Bog mi je v trenutku vzel kamen s srca in pred očmi se mi je zjasnilo. Ti — sem dejal — gredo tam v smrt iz čiste ljubezni do matere; ti ne pojdejo k zvezam in ne k izdajalcem; iz njih napravim sveto bratstvo, iz njih napravim šolo, v kateri se bodo učila mlada pokolenja. Njihov zgied, njihova družba podžiga; po njih se ta nesrečni narod prerodi, da bo prost sebičnosti in ne bo več mislil na svoje-voljnost, tedaj se postavi kot lev, ki čuti strašno moč v svojih udih, in ves svet se bo čudil! Tako bratstvo napravim iz svojih vojakov!« Tu je gospod Sobieski sam zardel, dvignil glavo, podobno glavi rimskega Cezarja, stegni! roke in zaklicali t gospod, ne piši na naših zidovih: .Mane, rekel, Fares!'" — dovoli mi preroditi domovino.« Nastal je molk. Mali vilez je sedel s povešeno glavo in čutil, na se ga loteva drhtenje po vsem telesu. Helrnan jc hodil nekaj časa s hitrimi koraki po sobi, potem pa je obstal pred malim vitezom »Zgledov je treba.« je rekel, »zgledov vsak dan, ki bi v oči bili. Volodijovski, jaz sem tebe v prvi vrsti prištel k bratstvu. Ali mu hočeš pripadali. 1 Mali vitez je vstal in objel hetmanu kolena »ua « je rekel z ginjenim glasom, »dš! Ko sem slišal, da naj zopet grem. sem mislil, da se mi godi krivica in da pristoji moji bolesti počitek. a sedaj vidim, da sem grešil., in in se kesam take misli in ne morem govoriti ker me je sram ...« ' Hetman ga je molče pritisnil na srce za zgledom*« ^ * rekel' >a drugi pojdejo _y ,>.K'la.i. "ai, odrinem?« je vprašal mali vitez. Um MU ' ,U'" Da 3am Krim' ker sem ie Egfi,? ^Ct^T Z SSSf «^>1 babilonske. »Ne,« jo rekel hetnian. »Na Krim jiošljem Ru. ščica. On ima tam pobratime in celo soimenjak«, najbrž slričnike. ki jih jc orda še kot otroke ugrabila in so se potem pobisurmanili" in dosegli dostojanstva med pogani. Ti mu bodo v vsem pomagali; tebe pa potrebujem na bojišču, ker g« ni, ki bi ti bil v postopanju s Tatarji enak.< »Kdaj naj odrinem?!« je ponovil mali vitel »Cez, dve nedelji najdlje. Treba se ml j? S* razgovoriti z gospodom kronskim podkanclerjeo in z gospodom zakladnikom, izgoloviti liste za Ru-ščica in dati mu inslrukcije (navodila). Vsekakor bodi pripravljen, ker se bom podvizal « »Od jutri naprej bom pripravljen!« »Bog ti plačaj za dobri namen, vendar tako hitro ni treba. Tudi ne pojdeš za dolgo, ker ml boš ob Času elekcije, če bo le mir, jiotrebcn tu v Varšavi. Ali si slišal o kandidatih? Kaj se govori med šlahto?« »Prišel sem pred kratkim iz samostana med svet, a tam se ne misli na posvetne reči. vera samo, kar mi je gospod Zagloba povedal.« >Zares! Od njega lahko dobim informacij?' On ima velik ugled med šlahto A komu nusltf ti dali svoj glas?« >Sam še ne vem, vendar mislim tako, da nam je treba bojevitega vladarja.« »D4, d&. prav zares! Tudi jaz imam takcR« v mislili, ki bi že s samim imenom porazil uo-sedt\ Bojevitega vladarja nam je treba, kakor 1» bil Štefan Batorv. No. zdravstvuj, vojačekl... Bojevitega vladarja nam je treba!... Vsem to P^ navijaj... Zdrav ostani! Bog ti plačaj za pripravljenost ...« Gospod Mihael se je poslovil in odšel Po poti je razmišljeval. Vojaček je bil venoar vesel, da ima pred seboj še en teden ali dva, mu je bila mila ta prijaznost in tolažba, ki niu « je prinašala Kržiša Drohojovska. Tolažil se • tudi z mislijo, da se povrne na elekcijo, in »e 1 " pomohamedanill. valiliena kmečka dekleta in lanlje, da bomo e0. 'vili svojo o eanir-adjo Mladinsko kmečko . ... Kmečki pozdrav. sV Križ pri Litiji. Prosvetno društvo priti v nedeljo 19. februarja ob 8 narodno veseloigro > Micki je treba možat. Vabimo! — V ne- i.lio 1" tebrnarja smo imeli občni zbov, ki je | jiVniino potekal. — Tudi naša dekleta so se zBa- ii., Kmalu bodo dobil« svoj Dekliški odsek, liliji' Najprej se uioramo javno obtožiti, da (. tako redko oglašamo v listih z dopisi, osobito, L Drimerjaino pridne dopisnike iz manjših kra-iev kikor so llotič, Šmartno, Prežganje m drugi ' SP okolice. Preveč nas je, ki bi lahko pisati, na smo predeni. Treba se bo poboljšati. — Novi I nični lil vabljivi letaki zopet vise in vabijo na [veseloigro >Kodoljub it Amerike*, g katero nas i bo naš dramatski odsek 18. in 19. t. m. ob običaj-' ni uri že drugič orisrčno zabaval. Prvič so nas spravile v smeh »Ugrabljene Sabinke« na sveč-„ico katere je prav skrbno pripravil naš marljivi kaplan Ivan Pavlin; sedaj nam pa obetajo s tem aniirikanskim rodoljubom, da se bomo še bolj jsc boli prisrčno nasmejali. Petje, godba in smeh 'za polni meh. - Igro pripravlja pridni igralec Franri Preltnar. godbo pa izvrstni fiautist Karlo 1'rcttnnr, petje novi organist Lojze Knitic. Naš orkester se Iki ta dan prvič predstavil občinstvu. Obstoji pa orkester iz 1. in 2. violine, flavte, klarineta t rombe, [mzavne, basa, harmonike iu klavirja Vse prijatelje 8 tem vljudno vabimo. — Letos tio obhajalo naše Prosvetno društvo 30iet-niro obstoja. Zato dela odbor že sedaj načrt za velik okrožni tabor, ki naj bi se vršil sredi ju uiii,. ._ v društvenih prostorih jc življenje vedno živahno. Niti en dan ali večer niso prostori prazni. Zdaj šele vidimo, kako potrebni so nam bili laki prostori. Zato srno pa upravi Ljudskega doma iz srca hvaležni. Tudi na letno telovadlšče se ne Ih> pozabilo, da bodo naši fanlje imeli krasen prostor za letno telovadbo, in sicer vzdolž S.ive, kakor na rivieri. — Ker ima uprava Ljudskega doma na razpolago več prostorov, je 5. februarja ustanovila tudi Ljudsko posojilnico, ki naj hrani, sprejema iu posojuje male zneske, malemu človeku, ki je pri vseh kulturnih iu gospodarskih razmerah najbolj udeležen. Seveda bo začetek le skromen, kakor povsod in vedno. Tudi ne bo brez težav in ovir, toda iz »malega raste veliko*. Cim več težav, ovir in žrtev, tem slajši j».sadovi, i Sostro-prt^ttprnl.' m«veffl& &tu«!vr bo ! priredilo na pustno nedeijo 10. februarju spevo-I igro •»Ponočnjaki'. Pričetek ob pol 4 Pridite! i Tomišelj. Prosvetno društvo »Podkrim« v Tomišlju priredi na pustno nedeljo 19. februarja t. 1. ob 3 popoldne in ob 7 zvečer veseloigro »Zakonci stavkajoč Kdor se želi pošteno nasmejati, naj pride pogledat. i Sv. Jakob ob Sari. Igralci Kat, prosvetnega društva uprizore v nedeljo 19. tebi ob 3 popoldne »Dva para se ženita«, komedijo v treh dejanjih. Vsi prijatelji proevete vabljeni! -- V nedeljo, dne 12. febr. smo ustanovili Fantovski odsek, katerega smo zelo pogrešali. Sklenili smo da bomo delali z vso vnemo, da bo naš odsek med prvimi V zasavskem okrožju. Fantje, pristopajte v naše vrste, da nas bo čim večje število! V novo dobro gremo z navdušenjem za naše velike cilje Bog živi! i Oetnšenik. Prostovoljna gasilska četa uprizori na pustno nedeljo 19. febr. ob 3 popoldne v prosvetni dvorani v Cemšeniku burko v treh dejanjih »Veleturist«, Pred pričetkom igre bo cerkveni pevski zbor zapel nekaj lepih narodnih pesmi. Čisti dobiček prireditve je namenjen za dozidavo gasilskega doma. Pridite! i Črnuče. Kat. prosvetno društvo vat« na prireditev igre v treh dejanjih »Micki je trela moža«, ki bo v nedeljo 19. febr. ob 3 popoldne. — Knjižnica društva je odprta vsako nedeijo po drugi sv. maši. v zadnjem času je društvo nabavilo precej novih knjig, ki bodo vsem ugajale. Izposojevalnina je nizka, zato priporočamo vsem prijateljem lepe knjige, naj pridno sedajo po njih. i Sodraiica. Na pustno nedeljo priredi Prosvetno društvo koncert pod vodslvom g. kaplana Fabianija, ki odhaja v Kranj. Pokažimo z veliko udeleži*) hvaležnost in priznanje g. kaplanu i Sv. Lenart nad Škofje Lok«. Prosvetno društvo uprizori na pustno nedeljo 19. februarja veseloigro v 3 dejanjih »Dva para se ženita«. K obilni udeležbi vljudno vabljeni! i Besnita. Prosvetno društvo v Besnici uprizori v nedeljo 19. februarja ob 7 zvečer v gasilskem domu burko v 3 dejanjih »Narobe svet«. — Prijatelji smeha vljudno vabljeni! i Prosvetno društvo v Sob« uprizori na pustno nedeljo igro »Tri sestre«. Prijatelji poštene zabave, iskreno vabljeni! i Brezovica pri LjsMjaai. Katoliško prosvetno društvi? je naiiovgdaoo preditaj?« za nedeljo W.*~febru«rja odpovdKlo v Enak iafcsti za umrlim papežem Pijem XI. VSeicn našim prijateljem sporočamo, 4a bo igra »Dva' para se ženila« igrana v nedeljo 19. februarja tauio ob 3 popoldne i društveni dvorani na Brezovici. Vabljeni! i Dobrova pri Ljubljani. Prosvetno društvo priredi na pustno nedeljo 19. februarja tri burke: »Ceber«, »Kisle gobe« in »Dijak na poli v paradiž«, vmes bosta tudi dva iepa kupleta. Vabljeni. — Gasilska čela uprizori v nedeljo 26. fe? bruarja ob 3 popoldne in ob 8 zvečer v Cerkvenem domu dramo s petjem v 8 slikah »Ljubavi cvet je zamorjen«. Pridite pogledat tudi okoličani! i Dopisnikom. Nekateri dopisniki nam pošiljajo poročila, pisana s svinčnikom. Opozarjamo, da atavci dopisov, pisanih s svinčnikom, niso dolžni staviti. Torej: pišite vedno s črnilom in samo po eni etrani! i Šmartno pri Liliji. Na pustno nedeljo uprizori Prosvetno društvo v Domu veseloigro »Ma* tajev matija«, ki jo ie priredil Milan Skrbinšek po Murnikovi noveli. — Fantovski odsek se pa prav pridno pripravlja na akademijo, katero namerava prirediti na Jožefovo. Na tej akademiji bosta prikazana vea trud in smotrno delo v zimskem času. Dekleta «e pa pripravljajo na Materinski dan, ki bo 25 mana. — Redni občni zbor Kmetijske nabavne iu prodajne zadruge r. z t a. z. v Šmartnetn bo februarja ob 7 zjutraj v dvorani Prosvetnega društva Vabljeni v«i čtanil Ako občni zbor ob določeni uri ne bo sklepčen, bo pol ure kasneje istotam ob vsaki udeležbi. i. Ig. Prosvetno druStvo ponovi na pustno nedeljo ob 3 popoldne v Katoliškem domu igro Lumpacij Vagabund. NAZNANILA "Nakup pleinensiiTlT Pragerskem. Komisija ministrstva za kmetijstvo in kralj, banske uprave bo nakupovala za novo kobilarno na Pragerskem dobre plemenske kobile v sledečih krajih: v Kapci pri Lendavi 20. februarja ob 15 v Ormožu 21 februarja ob 8, v Ptuju 21. februarja ob 13, v St. Lenartu v Slov. gor. 22. februarja ob 10. v Slivnici pri Mariboru 22. februarja ob 14 30, v Št. Jurju ob j. ž. 23. februarja ob 9. na Igu pri Ljubljani 24. februarja ob 9, v Kranju 24. februarja ob 13. V poštev pridejo le najboljše živali v starosti 3—7 let nori-škega tipa. Konierejci. ki imate res dobre, živali, pripeljite jih na pregled zaradi morebitnega odkupa. Pozneje boste mogli od svojih prodanih kobil odkupiti nazaj tudi irebičke, ako boste želeli. Ako imate dokazila o izvoru živali, jih prinesite 8 seboj. voliče brez jeze vračal domov. Tudi stepe so imele zanj neki far, po katerem je nevede hrepenel. Saj se je vendar tako privadi! teh brezkončnih planjav, v katerih se vojak na konju čuti bolj ptiča nego človeka. »Pa naj bo, pojdem,« 81 je govoril, »na ta neizmerna polja, na postojanke in gomile, da znova okusim staro življenje, da bom z vojaki •letal pohode, kakor žrjav puri! na meje, spomladi se v travah potikal, pa naj bo, pojdem, pojdem!« Med tem je spustil konja in jahal v skok, ker je že zahrepeuel po teku in Svistu vetra v ušesih. Dan je bil jasen, suh, mrzel. Zemljo je že po krival zmrzli sneg in škripal pod konjskimi nogami. Kepice snega, ki jih je zbijal, so a silo od-letavale izpod kopit. Gospod Voloilijovski je dirjal tako, da je služabnik, ki je sedel na slabšem konju, ostal daleč za njim. Dan se je nagibal proti zapadu; zarja so je svetila na nebu iu metala na snežne ravnine violine odseve. Na rdečem nebu so zamigljale prve zvezde in mesec je zablestel v obliki srebrnega srpa. Pot je bila prazna, samo sem ter tja 6e je vdez izognil kakemu vozu in dirjal naprej; šele ■j0, ie v daljavi zagledal Ketlingov dvor, je zadržal konja in pustil, da ga je služabnik dohitel. Nenadoma je zagledal pred seboj vitko postavo ki je Sla proti njemu. Bila je K rži šii Drohojovska. Ko jo je gospod Mihael spoznal, je takoj sko-, . * konja iti ga oddal služabniku, sam pa je po-, ' k njej, nekoliko začuden, a e bolj vzradoščen, "a io vidi, »Vojaki pravijo,« je dejal, »da je ob,zarji mo- jj e. srečati razin. nadnaravne osebe, ki napovedujejo včasih nesrečo, včasih pa srečo; ali zame "e more biti boljše napovedi kakor to, da sem »recal tebe gospodična.« Kri'i • ^ Novoviejski je prišel,« je odgovorila I lsa< »in se zabava z BaRo in gospo stolnikovo, pa sem nalašč odšla tebi nasproti, gospod, ker sem bila nemirna glede tega. kar ti je imel povedati gospod hetinan.c Odkritosrčnost teh besed je segla malemu vitezu neizmerno do srca. »Ali si zares, gospodična, tako zame v skrbi?« je vprašal ir. dvignil oči k njej. »DA!« je odgovorila Kržiša z nizkim glasom. Volodijovski ni odmaknil oči od nje, zakaj še r.ikoli se mu doslej ni zdela tako lepa, Na glavi je imela majhno oglavnico iz atlasa in beli labodji puh ji je obdajal drobni, bledikasti obraz, na katerega je padal mesečev blesk in lahno obseval te žlahtne obrvi, povešene oči, dolge trepalnice in tisti temni, komaj opazni drobni puh nad usti. Nekak mir in velika dobrota je bila na tem obličju. Gospod Mihael je v tem trenutku čutil, da je to prijateljsko, ljubljeno obličje. • Zaio je rekel: »Ko bi ne bilo služabnika, ki gre za nama, bi iz hvaležnosti padel na tem snegu tebi k nogam, gospodična!* A ona: »Ne govori takih reči, gospod, ker jih nisem vredna, za nagrado pa povej, ua ostaneš pri nas in da le bom mogla še naprej tolažiti I« »Ne ostanem,« je odvrnil gospod Volodijovski. Kržiša ae je naglo ustavita: »Ni mogoče?« »Običajna vojaška služba! V Busijo pojdem na Divje poljane.« »Običajna služba?«... je ponovila Kržiša. Umolknila je in začela urneje hoditi . proti domu. Gospod Mihael je drobnel poleg nje, nekoliko zmeden. In res mu je bilo malo težko v duši in tudi neumno. Holel je nekaj govoriti, hotel je na novo začeti razgovor — ni šlo. Vendar pa se mu je zdelo, da ima Kržiši tisoč reči povedali in d« ie prav sedaj pravi čas za to, dokler sta sama in ju nihče ne ovira. »Da bi ie začel!« si je mislil, »poiein že poide dalje...« Zato je hitro vprašal: »Ali je že dolgo, kar je gospod Novoviejski prišel?« »Ni dolgo,« je odgovorila Drohojovska. In zopet se je razgovor pretrgal. »Tt ni prava pot!« je pomislil Volodijovski. »Ce bom tako začenjal, nikoli nič ne povem. Že vidim, da mi je žalost snedla zadnjo troho domiselnosti.« In drobnel je nekaj časa molče naprej, le z brčicami je vedno močneje migal. Slednjič, že prav pred hišo, je obstal in se oglasil: »Saj vidiš, gospodična, če sem toliko let od-kladal srečo Is zato, da sem služil domovini, kako naj bi sedaj ne odložil tolažbe?« Volodijovskemu se je zdelo, da mora tak preprost argument" Kržišo na mah prepričati; iu je čez čas odgovorila žalostno in krotko: »Cim bliže človek gospoda Mihaela spoznava, tem bolj ga mora čislati in spoštovati...« S temi besedami je stopila v hišo 2o v veži so jima prileteli na ušesa Bašini kriki: ,Allal Alia.' ICo pa sta stopila v gostinjsko sobo, sta vezanimi očmi, s sklonjeno postavo in iztegnjenimi rokami trudil, da bi ujel Bašo, ki se je skrivala po kotih in s krikom .Ailat' označevala svojo navzočnost. Gospa stoluikova pa je bila zatopljena v razgovor z gosjiodom Zaglobo. Kržišin in vitezov prihod pa je pretrgal zabavo. Novoviejski je potegnil robec z oči in hitel Zagloba in zasopljena Baša. »Kaj je bilo tam? Kaj Je bilo tam? Kaj je povedal gospod helman?« so spraševali drug čei drugega. »Gospa sestra,« je odgovoril Volodijovski, »če hočeš poslati možu list, imaš lepo priliko, ker pojdem v Rusijo.« 41 dokaz. (Nadaljevanje prihodnjič.) Mislil je, da je njegova srajca bela... N« trudite »a pri pranju z raznimi drugimi pralnimi sredstvi, fce* samo z Radionom oprano perilo postane snežnobelo. Učinek Vas bo presenetili Dobro Schichtovo milo, prepojeno s kisikom, pronica skozi tkanino in odpravi brez vsakega mencanja vso nesnago. Ne zadovoljite se s sredstvi za pranje, pri katerih se morate na vso moč truditi, da postane perilo belo, temveč! uporabljajte Radion, pa boste imeli z lahkoto »Radion-belo« perilo. Razloček bo očiten, če primerjate perilo. Perilo oprano Radionom bo ostalo vedno snežno-belo. Razen tega bo bolj trpežno, ker Radion varuje perilo. Schichtov RADION pere sam V Moskvi imajo gledališče, v katerem ae ne »pregovori nobena beseda. Namenjeno je gluhonemim. Igralci se izražajo samo z gestami. Domačini na Andamanskih otokih v bengalskem zalivu jočejo v znak veselja. Ob slovesnih prilikah kot je (»roka, se zberejo skupaj in cele mre zdihujejo in jočejo. Angleški ženski svet izda vsako leto več kot Sest miliionov funtov, t. j. poldrugo milijardo di- Save^Iirt'3 epotiiSna srcdslva. Šminke, puder, di- V Indiji se zelo radi vozijo, kakor pravimo »črno« t. j. brezplačno. Lani so prijeli okoli tri milijon« potnikov brez voznih listkov Naše škodljive rastlin Brez dvoma je znan tako imenovani m.'« grmiček« na jelkah, pa tudi na brezah jn d.'" ecm drevju. Na imenovanih drevesih nn.,.Lu' gera drevju. Na imenovanih drevesih opazi; namreč včasih neke nestvore, ki se zde podobi metlam. Mnogo kratkih jelkinih ali brezcvi!. vejic je namreč med seboj zamotanih Ti L-raJ. ki so včasih do poldrug meter visoki in jWl: do en meter v premeru. Ti grmički, ki s0 M! vudno »vetlozelcni, včasih pa tudi rumeni (m! menozelene dobiš v maju), pa kaj radi od,,,] dajo, govore, da je drevo bolno in se rado lorai Po močnem viharju najdeš v gozdu taka dre, vesa polomljena po tleh. Kdo povzroča to bolezen? Na jelkah neka prav drobna gliva, pri brezah, gabru, češnjah, slivah in nekaterih drugih drevesih pa g!jsjc> iz rodu Exoaseus, ki se naseli blizu kakega popka, razvije v njem podgobje in ga sili, di hitreje raste nego ostali deli drevesa. Zgodi se, da zrastejo iz takih oteklin še drugi speči ali nanovo zastavljeni popki, ki tudi hite rasti Tako se razvije zgorai opisani grmiček, !gl» na teh vejicah ne učakajo niti ieta; v jeseni istega leta namreč že porumene in odpadejo Zato vidimo že v začetku zime vražji grmičelc popolnoma gol. V nekaj letih tudi on odpad* Zgodi se pa tudi, da poženejo iprie na lanskem grmičku še prihodnjo spomlad, vendat ne životarijo dolgo. Ker rodi gliva mnogo trosja v mnogoStevil. nih čašicah. ki jih razvije na iglah tn mladikah in sln/.i razširjanju rastline, saj najdeš v bližini obolelega drevesa še druga, prav tako obolela, 0 katerih si v začetku mislil, da so zdrava, j« treba obolelo drevo odstraniti iz gozda, ali pa vsaj poskusiti ustaviti nadaljevanje bolezni t trm, oa najbolj obolelo drevo posečeš, z ostalih pa odstraniš okužene veje. Kakor smo v predzadnji številki »Domoljub« našteli in opisali nekatere bolezni naših gozdnih drevesi, tako se nam zdi potrebno ali v*aj umestna ustaviti se pri raznih škodljivcih na polju in rr-tovih iz najnižjih vrs* rastlin. Ti škodljivci niso nil manj kverni kot razne vrste plevela, s katerimi H bomo polagoma seznanili v naših razpravah. Začnimo a plesnimi, ki so najnižje rastlinic« med glivami. To so enostanične zajedavke, raoeK bi jih imenovati tudt »guiloživke«, ker hranijo 1 gniječimi in razpadajočimi organskimi snovmi. Navadno plesen, ki jo tako dobro poznajo zlasti naše gospodinje in ki je tako domačt » »hrambah in pred katero oi nobena stvar varna, ne bomo opisovali pri tej priliki, marveč naj kar zadostuje, da jo omenimo. Poleg navadne je znan« tudi sivozeiena betičasta plesen ia sivozelena ščetasta plesen. Na« zanl-majo zlasti one plesni, ki napadajo koristne rastline na polju, vinogradih in sadnih vrtovih. Ena izmed mnogih znanih je krompir)*' v a plesen, imenovana tako. ker se lotevs krompirjevih listov, včasih pa tudi gomoljev. Z nuno je dc povzroča vča&ih silno škodo. Vemo, dl jo naši kmetovalci dobro, da še predobro poznajo, vendar dvomimo, da bi jim bita dodobra pozuaM zlasti glede načina, kako se razširja. Na gpodrijl strani krompirjevih listov opazil poleti bele razpredene niti, ki so prav za prav tro«sonosci podgobja ali micelja, ki ae je razvilo v notranjosti lista Prava gliva živi torej v notranjosti lista, ga razjeva, zaradi česar počrni in odpada Skozi listne reže, ki so na spodnji strani lista, p» poženejo zgoraj imenovani trosonosci. V deževne« vremenu ali tudi v rosi ti trosonosci oziroma njegove veie. na katerih no ae razvili trosi, poinj majhnih blodil, nabreknejo, odpadejo in plavalo p> vodi, ki se je nabrala v globeiici krompirjevega lista ali tudi v vlažni zemlji in začno poganjati novo gobasto staničje ali podgobje. Tako ae širi krom-prijeva plesen od rastline do rastline in more » sti v slabem, deževnem vremenu napraviti iun škodo. Ker pa ie trosje lahko, ga prenaša tudi veter z njive na njivo, v bližnje pa tudi oddaljenejša Slično ae zgodi tudi z gomolji, ki P0S'8n®j! rjavi In se zlasti v kleteh močno razširjajo. Uom»-tji postanejo mehki in smrde. Ce pa je shrani"« suha, se zgrbančijo in postanejo krhki. Krompirjevo plesen smo dobili s krompirje vred iz Amerike. , Kako naj so borimo proti tej bolezni? N«P gotovejše sredstvo je saditi »trave gomolie, Pa odprte, zračne in suhe njive. (Na^dalievanje.) f!t#P. T. j^OMOLJUBc, Sna IS. lebrtnarTa 1939. Siren 19/ HA0IO LJUBLJANA Četrtek, M. s 18 Zbor ženske realne gimnazl-I« poje » spremljevanjem Radijskega orkestra, U,|0 Slovenščina sa Slovence, 20 Trebušnik na potovanju. — Petek, 17-: 18 Zenaka ura: Razlaga jedilnikov za postni fes, 18.40 Francoščina, 19.80 Kotiček SPD, 20 Citraški dueti, 20.40 Iz opernega jarsiva. — Sobota, 18.: 18 Za delopust, 19.50 Be-eda k prazniku, 20 0 zunanji politiki, 20.80 Ve-el živalski krog. — Nedelja, 19.: 9.15 Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve, 9.45 Verski jovor, 10 Koncert pevskega zbora »Borut« iz Go-ovelj, 17 Kmetijska ura: hlevski gnoj in gnojna _ temelji modernega gospodarstva, 17,30 JLuinpacij Vagabund, 21.30 Duet harmonik. — Ponedeljek. 20. 18 Zdravstvena ura: Paherki iz vsakdanjega zdravstva. 30. Slovenske nar. 8 sprem-Ijevanjein harmonike. — Turek, 21.: 13.20 Akademski pevski kvintet, 18.40 0 anekdotah, 20 7ak dolino je pela ta ptica drobna..., 22.15 Na pustni »rek,.. — Sreda, 22.: 18.40 Selitveni pojavi pri ItlovensH industriji. 19.50 Prirodopisni kotiček. 20 Koncert frančiškanskega cerkvenega zbora. @8$Tgfg FLU80 posebno pa naduho. ITT je za masažo pri raznib poškodbah nog in kit, pri rev-matizmu ter pri težkem delu. BISTER praSek prepreči mnogotere konjske bolezni posebno pa naduho. MLmm je sredstvo za pomnoženje mle ka pri kravah, za preba vo in celo pomišljanje. Navodilo priloženo. Bister fluid mala steklenica Din D. , , 10"—, velika Din 16'—. Bister prašek zavoj Din 10 — Mlekin zavoj mali Din 10-—, veliki Din 16--. Poštnina od 8—10 Din. Prodaj« srogerija Ivan Kant. Ljubljar.a-Habotižnik Domžale Efektna loterija Fantovskega odseka v Donizaiati se vrši šele v mesecu marcu, in to po odredbi ministrstva za kmetijstvo. Vršila se bo torej nepreklicno v nedeljo 5. marca 1939 ob 3 popoldne v Društvenem domu. — F0 Domžale. Moli ogriaisiiilt Vsaka drobna vrstica ali me prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki »Domoljuba« plačajo samo polovico, ako kupuiejo kmetinke potrebščine ali prodajajo svoj« pridelke ali iMgje poslov oziroma obrtaiki pomočnikov sli vajencev in narobe. Pristojbin« za male oglase se plačnje naprej. močnega,poštenih »tar-Sev, sprejmem takoj. Iv. Sutiadolc, Vrtaovci št. 16 p Dobrova uis... kateri ima ve- BlapBC, ge|,e do eo_ veje živine in poliske-ga dela se sprejmo v trajno službo. - Plača ffii) din na mesec. — Pismena ponudbe a prepisom spriče»al na upravo Domoljuba pod 7-na<'ko »Zvest in pošten« št. 2i(!0. starejšo, pridno, poSteno za k svinjam in poljska dela, vzamem takoj proti dobri plači Agnič, Novo mesto. 2 konja, 2 voza in zaoravliiv-fek. - Avgust Bučar, (jrbcn št. 20, Litija. HlapOa Pr''iuega, poštenega za vsa kmečka dela sprejmem Naslov v upravi Domoljuba pod št 2?70 Pozor gezdarji! Izdelujem najcenejše jn najfinejše orodje kakor sekire, malarine, ptankače. cepine Pon-tafler, cepine kmečke. Pošiljam po pošti na drobno jn debelo. — jvrtnelj Vlatevž. sekirni kovač, Log, Sk. Loka. Croe oileiig in Maje *».ženine nudi naje® Ne Presker, Ljub-'Igna. Sv. Petra c. 14. Hlapca lipasapja starejšega od 40 let Pridnega In poštenega »Prejmem takoj, proti dobri plači, '-g Novo mesto. 8 ' Sstnenslt! hranili1 Oaeida- Jubel - Wohlt niann. Pri.nan po osrednji komisiji za seuienogojsivo, dobavlja Kmetska gospodarska zadruga v St. Vidu pri Stični. Tempo - tempa! Pridnim in sposobnim zastopnikom v vseh srezih države nudimo priliko dobrega in fraj nega zaslužka. Naše geslo je: za dobro delo — dobro plačilo. Javite se takoj na Jugo-Patent, Ljub'jana. (amokve) po din 4-80, imam zopet v zalogi. Oražem I., Moste, Ljub-ijflna lline ia sadjem prvovrstno sortirano, od (H) litrov naprej, razpošilja: Posestvo »GRIČ« pri Mariboru. Hovatnico.rnt-sn!" dam v najem. Hren Anton. Zdenska vas, p. Videm. Prav poceni je naprodaj partiia prvovrstnih šivalnih strojev in koles pri »Promet« (nasproti Križanske cerkve) v Ljubljani. Tudi ob nedeljah dopoldan na ogled. Kupim vsakovrstno zlato i" zlatnike F. Čuden, Prešernova ulica št. 1, Ljubljana. sprejmem takoj Ivan Dimnik Zalog It. 27, D. M. Polje. Fanta 23 tažfca lila od 16 let naprej, sprejme LovšeNeža. Zgornji Kašelj 23, D. M Polje za kmetijo sprejme Avžič Anton. Šmartno 48, p. Liubljana Moste. Prodam kravo, dobro mle karico s teletom. Iščem fanta od 16—18 let staresra, ki se razume na kmečka dela. Sprejmo se lakoj. Preselnik Matija, Mala vas 12, Ježiea. Predam Mpava s tretjim teletom, 3 konje in 8 kobil. Jože Sojer, Plešivica št. 33 Brezovica pri Ljubljani Bočna slamopeznico proda z« 700 din Peter Dolenc, Smarca št. 83 pošta Kamnik. dobrem stanju, na lepem kraju Notranjske, naprodaj. Naslov v upravi »Domoljuba« Stav. 20t2. Posisfss Prodam 10 A-2 panjev HNSiel. Cena po dogo vbru. Lavtar Jurij, Log štev. It, Skofja Loka. 14-10 let starega sprejme Pastirja Fister, Vrblenje št. 44 p Te. _ HišozBFtons [T^ staji Lsze 6, Dot pri Ljubljani. od 25 do 40 let, ki zna vsa hišna dela ter obdelovati ze-Ienjadni vrt sprejme boljša hiša pri Ljubljani. Naslov v upravi« »Domoljuba« pod številko 2.2ti(i. Hmečbo posestss za 8 glav govedi, 45 mernikov posetve, 10 minut od kolodvora Stična neprodaj. Informacije pri Omahnil. Višnja gora in Francu Spendal. Draga Stična. Ulanpa za vsa kmečka fllBliCB dela in 14 do 17 letno deklico k dvema otrokoma sprejme Kosmač, Zg. Gameljne št. 80, p. St. Vid n. Lj. Za laz ni k Jože, Pod-smreka 2it Dobrova. Sprejmem fanta 16 letnega, za kmečka dela v Ljubljani. Na slov v upravi št. 2027. sprejme Mavec Franc, Laverra 21._ ZO letno dekle možno, sprejmem na kmetijo. Nasiop trkoj, Sitar, Zg. Šiška 62. Ul...« 37 do 181etne ulSiliiu jtr, sprejmem za kmečka dela. Ljub ljana VII, Vodnikova cesta 50. sorejmem. — Jenko Franc, St. Vid nad Ljubljano, Dravlje 37. pridnega in pošte nega hlapca, vajenega tudi konj. — Doiinšek Franc, Je*hov stradon Stev. 84, Ljubljana. 1500 kg sena in otavo. — Peter Oven, Dobrova 6. ZA BOBUO VOLJO Ko je službujoči zdravnik prišel do postelje Kocjana, se mu je ta pritožil, češ da je prejšnji večer prosi! strežnico Silvo, naj mu prinese ogrevalno steklenico, ker je imel mrzle noge, česar pa ni storila. Zdravnik: »Vi ste se obrnili do glavne strežnice, Silva je namreč glavna strežnica.« K o e j a n : »Tako? Tega pa nisem vedel, da imate posebej strežnice za noge in spet posebno za glave.« • T« pa že ni vež tiskarski škrat. Pred graščino so opazili grofa celo uro. se ie že sprehajal na nosu. z zlatimi očali na nogah, lahke škornje na glavi, širokokrajen klobuk na prsih, red beiega orla na ustnicah, posmeh med prsti, pasji bič v prsih, globoko mržnjo do svoje sestrične Dore, ki mu jo zabrusila strašno besedo v obraz dalje v prihodnji številki. (Postavi vejice prav, pa bo prav.) * Peter je Se! na izlet, in sicer to pot v Bndale, Ker mu je zmanjkalo cigaret, je stopil v »opalto« ter zahteval zavitek »Morava«, Trafikant je zmajal z glavo: »Veste, te vrste cigaret mi je vedno zmanjkovalo, zato jih pa raje vež ne držim v zalogi.« Cml od 16 cm premera in 320 cm dolžin« naprej ISžSem vsako množino. — Ponudbe pod »Osirya« na upravo Domoljuba štev. 20,091. Novo obogateli Pirnikovi so napravili z avtomobili izlet. S seboj so imeli tudi vse potrebno za veselo pojedino zunaj v prosti naravi. Ko «o si poiskali primeren prostor, naenkrat gospa Pirni-kova prebledi ter potegne svojega moža k sebi: »Kdo pa je oni človek tam, ki pomaga služabnikom iztovarjati iz avtomobila?« »Ne uganeš, ne, tega pa ne uganeš. To jO največji vlomilec v blagajne.« »Kaj pa bo povabljena gospoda rekla, če izve, da Imamo takega Človeka v službi?« »Saj ne bo nihče zvedel, sicer sem ga pa naj'el samo za danes. In vaš, kakšno opravilo bo imel? Razne konzerve, sardine, paštete itJ. bo odpiral.« volneno blaga dobite po zelo nizkih cenah pri Osmskci Oblaiilnici za Slovenijo __________ Tjraeva cesta 29 (hiša Gospodarske zveze) Državnim in samoupravnim uradnikom tudi na mesečno odplačevanje. Ulednik in njegova žena sta se vrnila z nekega družrbnega večera. Doma pa se je pričelo: »Zal mi je, da sem šla s teboj, sram me je bilo, zare3 sram.« Urednik: »Kaj pa je bilo napačnega, ljuba moja?« Ona: »Le kako moreš biti tako raztresen, kadarkoli ti je gospa Lovrinova ponudita kako jed, si vse gladko odklonil, češ da zaradi pomanjkanja prostora ne moreš sprejeti.« Z našo umetno eseneo Mostin si lahko vsakdo z malimi etro ški pripravi izborno, obstojno in zdravo domačo pijačo. Cena 1 8'ekl za 150litrov Din 20—, po pošti Din 35'-—, 2 steklenici po pošti Din 65"—, 3 steklenice po pošti Din 75"—. Prodaja drogerija Kane, Ljubi lana, Židovska ulica 1. OOHEBIff * praSesk- * mmbmm««« pospešuje močno rast in bitro debe-lienje govej® živine Uspeli Vam je zastolovlieu že po 1. zavitku Prašek Govedio stane t zavitek din 10'-—, po pošti Din 16'—, 8 zavitki po pošti Din 40-—s Prodaj® 8m§tt*ya Kmc ljubIja«a.2Mov»ba Ni.1 Tff Nagradno Spoicarjam® vse naročnike, ki se se naroči« na „D©m©8ju&a«« pri poverjenikih, da se tam prepričajo ail so bili vpisani v sesnam, ki i© bH poslan Opravi „Domo»iuba" žrebanje ^ D0110IJIM 23. februarja 1939 Vsi naročniki »Domoljuba«, ki so poravnali naročnino za leto 1939 do 4. t. m. bodisi po poštni položnici ali pa pri poverjeniku, bodo imeli pravico do žrebanja, ki bo dne 23. t, m. pred komisijo naročnikov, ob navzočnosti javnega notarja p® 10 prvovrstnih ADLER koles bo dobavila za srečne Domoljubove nagrajence tvrdka A. GOREČ d. z o. z. Tarrfeva 1.1 Žrebanje fes Izvedeno takole: Vsi naročniki bodo razdeljeni v 10 skupin. — Prav tako bo 290 daril razdeljenih na 10 skupin po 29 nagrad. Vsaka skupina bo imela enake nagrade. Najprej bo vsaka skupina naročnikov žrebala eno skupino nagrad. Ko bo žrebanje po skupinah končano, bodo pa vsi naročniki skupaj žrebali ostalih 12 nagrad. 23. februarja t. L bo sreča razdelila nagrade med naročnike »Domoljuba«. Izide žrebanja bomo objavili v prvi številki »Domoljuba«, ki bo izšla po 23. februarju t. 1. Uprava ,Domoljuba' Fige zopet dobite po nezvišani ceni, kakor tudi brinje pri tvrdki Fraa Pcgefaik. a. i o. t, Ljubljana lyr*eva (Dunajska) cesta 33 Na Angleikc-m plačajo tedensko blizu 18 milijonov funtov na vstopnini za kino, kar je skoro 430 milijonov dinarjev. Prav lepa vsota. Na Angleškem ravnotako vse sili v mesta kot pri nas. Lani je bilo za poljska dela 200.000 delav-eev manj na razpolago kot pred 10 ieti. Angleški jezik uporablja 220 milijonov ljudi, 1 J. deveti del vseh Zemljanov. "4" M; clje (m«sein0,.dvtfolii bote*"«1' * „- frcvM«!!! bol« Najmlajši ded v Franciji. Poseben rekord jo dosegel neki Charles Drouet, ki živi v Auber-villiersu pri Parizu. Postal ja po vsej verjetnosti najmlajši ded v Franciji. Kakor pripoveduje sam, se je rodil 31. decembra 1900. Njegova 17 letna hčerka pa je že 6. novembra 1936 dobila otroka in tako je Drouet pri 36 letih postal ded. Drouet jo na to zelo ponosen. Največja njegova želja je, ua bi se njegova vnučka, kateri velja zdaj v-s njegova ljubezen, tudi čimprej poročila, tako il» bi nekako pri 50 letih, torej v najlepši tnoiskl dobi, že praded. Če mu bo sreča posebno naklonjen* utegne pri 70 letih biti že prapraded. Toda tako daleč, kakor pravi za zdaj še ue misli. /.rt K**™?"- « »t. LJUDSKA POSOJILNICA 1 LJUBLJANI zadruga z neomejenim jamstvom Ljubljana, MikioSiieva cssfs 6 ▼ lastni palači obrestuj« hranilne vloge najugodneje Nov« in itare vloge, ki so v celoti vsak čas izplačljive obrestuje po 4% J proti odpovedi po 5% »Domoljub« stane 18 din za celo leto za Inozemstvo Ml din n ~ ——--—................—-------- " rale in reklamacije pa »prav« .Doraoljubat. - Oglasi £ ureta^Za "J ™'Jč"1""" ?r*dnišfvo .Domoljuba«, narofnlno, I"«* Izdajatelj, dr. Gregorij Pečja«. „ Uredniki Jo/e K o i 1 * »li Posebnem cen.kn _ Telefon arednišlva In oprave. 1* ' &oli{et ~ Za Jugotluvansko tiskarno. Karel če?-