MXON NASPROTUJE AMERIŠKEMU ODHODU
IZ EVROPE
NOVA SOVJETSKA OFENZIVA PROTI ZDA
Moskva je začela novo ofenzivo proti severnoameriški vojaški prisotnosti v Zahodni Evropi.
Sovjetski diktator Brežnjev je pretekli teden v svojem govoru v Tiflisu v Georgiji, kjer so praznovali 50-letni-co obstoja tamkajšnje partije, pozval zahodne sile, naj čim prej začno „z resnim krčenjem oborožitve in vojaških sil v Evropi.“ Nadaljeval je, da morajo zahodnjaki „brezpogojno začeti zadevna pogajanja, ne da bi prej poskušali pojasniti, ali naj bi pri tistih razgovorih šlo za zmanjšanje števila domačih ali tujih vojaških oddelkov, za redukcijo atomskega ali običajnega orožja ali pa za druga podobna vprašanja. Te ljudi bi prav tkao mogli vprašati,“ je izjavil Brežnjev, „ali ne delajo tako, kakor tisti, ki poskuša ugotoviti okus vina ne da bi ga sam poskusil.“ V Georgiji pridelajo največ vina v ZSSR.
V ameriškem kongresu je eden po-bornikov redukcije ameriških oboroženih sil v Zahodni Eevropi senator Mike Mansfield. On zahteva, naj bi se število ameriških čet v Zahodni Evropi skrčilo do prihodnjega leta od 300.000 na 150.000.
Sovjetska ponudba, ki jo je izrekel Brežnjev, je Nixonu izredno prav prišla. Nixon se odločno upira Mansfiel-dovi kampanji za redukcijo ameriških oboroženih sil v Zahodni Evropi ter je v ta namen mobiliziral tudi mnenja bivših še živečih ameriških predsednikov Harrya Trumana in Lyndona Johnsona. Tako Johnson kakor Truman na-protujeta sleherni redukciji ameriških
čet v Zahodni Evropi. Ta dva, kakor Nixonova okolica, pravilno trdita, da bo v slučaju „če ZDA enostransko zreducirajo svoje sile v Evropi, nemogoče doseči enako redukcijo sovjetskih sil na evropskih tleh.“ Nixonov zunanji minister Rogers je še dodal: „Izgubili bi sleherno možnost pogajanj s sovjeti.“
Rgores tudi meni, da bi umik ameriških čet iz Zahodne Evrope pomenil „razpad NATO v dobro Varšavskemu paktu.“
NATO je bil organiziran pred 22. leti, 4. aprila 1949 proti sovjetski komunistični nevarnosti v Evropi ter ga sestavljajo ZiDA, Anglija, Francija, Kanada, Belgija, Nizozemska, Italija, Danska, Norveška, Islandija, Portugal, Luksemburg, Grčija, Turčija in Zahodna Nemčija.
Varšavski pakt je Moskva ustanovila pred 16. leti, 15. maja 1955 ter ga sestavljajo ZSSR, Bolgarija, češkoslovaška, Madžarska, Poljska in Vzhodna Nemčija.
Kljub Nixonovim, Rogersovim, Trumanovim in Johnsonovim nasprotnim trditvam senator Mansfield vztraja pri svoji zahtevi po redukciji severnoameriških čet v Zahodni Evropi na polovico današnjega števila.
Glasovanje o Mansfieldovem predlogu v kongresu je bilo napovedano za sredo, 10. t. m. Tiskovna agencija UP se je pozanimala za položaj v senatu in ugotovila, da ima Nixon majhno večino senatorjev na svoji strani, da pa bo izid volitev odvisen od glasovanja manj kot dveh ducatov neodvisnih senatorjev.
Naraščanje neofašizma v Italiji
NARAŠČANJE NEOFAŠIZMA V ITALIJI
Naraven odpor proti Kom. Partiji
V Italiji, kjer se bohoti ena najštevilnejših komunističnih partij v svobodnem svetu in ki prireja v zadnjih mesecih številne stavke in nerede po vseh večjih mestih škomjastega polotoka, narašča istočasno tudi opozicija proti komunističnim zahrbtnim načrtom.
Italijanske demokratske sile se v razmerah slabo znajdejo, uspehe pa žanje, zlasti zadnje tedne, skrajno desničarski neofašistični Movimento Sociale Italiano (MSI).
'Pretekli petek je to gibanje zbralo na rimski Piazza dei Popolo nad 20.000 ljudi ter je na zborovanju začelo svojo kampanjo za občinske in regionalne volitve, ki so predvidene za 13. junija t. 1.
Zborovanje 14. t. m. je bilo mnogo večje, kakor zborovanja lansko leto, ko so neofašisti dobili na volitvah 5,3% glasov nasproti 4,3% leta 1968. Ljudski trg je bil poln črnih srajc, rdečih in purpurnih zastav, državnih trobojnic in protikomunističnih transparentov.
Glavni tajnik gibanja Giorgio'Almi-rante je bil tudi prvi govornik ter je žel val odobravanja, ko je kričal v mikrofone: „Italija je lepa, krhka žena, ki ji vlada premehak mož“. Almirante je meril na slabotno koalicijo med demokristjani, socialdemokrati in socialisti, ki se ne morejo sporazumeti, kar izkorišča skrajna komunistična levica in skrajna neofašistična desnica.
Almirante je bil funkcionar ministrstva za ljudsko kulturo v Mussolinijevi zadnji vladi v severni Italiji. Leta 1946 je sodeloval pri ustanovitvi MSI ter je danes vodja 25 neofašističnih poslancev v parlamentu s 630 sedeži. MSI ima tudi 13 senatorjev. Vseh rimskih senatorjev je 322.
Gibanju se je nedavno pridružil tudi italijanski general Giovanni Di Loren-zo, vojni veteran. Doslej je bil član monarhistične stranke. Leta 1961 je bil obtožen, da je pripravljal desničarski državni udar, ko je bil še šef italijanske protišpijonaže. Kot tak je pripravil
Mednarodni teden
Poročila iz Egipta so minuli teden dominirala svetovni tisk, tako v zahodnih državah, kakor za železno zaveso.
Sedanji egipčanski predsednik Sadat, ki je pred kratkim spet ustanovil zvezo med Egiptom, Sirijo in Libijo, je pred dobrima dvema tednoma presenetil Zahod in Moskvo, ko je odstavil pro-sovjetskega podpredsednika Sabryja in to :tik pred obiskom ameriškega zun. ministra Rogersa v Kairu. Novo pre-
Kadar se razgovarjata Janez in Tomaž, se razgovora udeležuje šest različnih oseb: Janez, kot ga vidi Janez sam. Janez, kot ga vidi Tomaž, resnični Janez, kot ga vidi samo Bog in pa trem Janezom ustrezajoči trije Tomaži.
Zdravnik Oliver Wendell Holmes v „The Autocrat at the Breakfast-Table“.
Iz življenja in dogajanja v Argentini
NA FRONTI VSE MIRNO
notranjosti, v provincah Mendoza in Santa Fe.
senečenje je Sadat pripravil, ko je odstavil šest ministrov, ki so bili tudi naklonjeni sovjetom in na njihova mesta postavil svoje pripadnike. Sadat je nato posegel tudi v egipčansko vojsko in upokojil vrsto visokih častnikov, nazadnje pa dal aretirati ali odpustiti iz državnih služb še skoro 300 pripadnikov edine egipčanske soc. stranke.
¡Sadat je tudi napovedal „svobodne volitve“ in zagrozil odstavljenim ali aretiranim nasprotnikom, da bo začel sodne procese proti „izdajalcem“. Poučeni krogi pričakujejo, da bo Sadat izvajal še nove čistke, predvsem v komunikacijskih središčih in v uredništvu glavnega egipčanskega dnevnika.
V	Izraelu spremembe v Egiptu z zanimanjem spremljajo in ugotavljajo, da se je reševanje problema sueškega prekopa in sploh miru na Bližnjem vzhodu vsled razmer v Egiptu spet pomaknilo v bodočnost.
V	Bengaliji, t. j. Vzhodnem Pakistanu, je bil upor prebivalstva za odcepitev od Zahodnega ¡Pakistana skoro povsem zadušen ter je od tam prebežalo v Indijo nad 2,6 milijonov beguncev. Indijska vlada sedaj poziva mednarodne ustanove, naj jj pomagajo skrbeti za to ogromno begunsko množico.
Poročilo iz Vatikana tudi pove, da je minulo soboto umrl armenski kardinal Gregorij Agaganian, dvakrat smatran kot kandidat za papeža. Msgr. Agaganian se je rodil v Akuldzike v Armeniji leta 1895, komaj nekaj kilometrov vstran od kraja, kjer se je dva meseca pozneje rodil diktator Stalin.
Po smrti papeža Pija XII. leta 1958 so mnogi pričakovali, da bo Agaganian zasedel papeški prestol. Prav tako so ga smatrali za močnega papeškega kandidata po smrti papeža Janeza XXIII.
36,000	kartotečnih listov z informacijami vseh važnih italijanskih osebnosti.
Italijanski neofašisti so v zadnjem času pripravljali načrt za državni udar pod vodstvom princa Valerija Borghe-se, dalje organizirali osem mesecev trajajoče uporniško gibanje na jugu ita-liianskega škornja s središčem v Reggio Calabria in izvrševali atentate na lokale levičarskih strank.
Italijanski neofašisti trdijo, da imajo trenutno 400.000 pripadnikov samo v Rimu in da bodo njihovi glasovi spet narasli na prihodnjih občinskih volitvah v 165 mestih, kjer bo glasovalo 7,5 mi-
liirvnmr ’irnlilppv
Govorice in ugibanja o bodoči usmeritvi Argentinske revolucije, ki kai rade sejejo nemir, so zašle sedaj tudi na področje oboroženih sil. Krepko podlago za to so politični opazovalci dobii: pretekli teden, ko je majhna notranja kriza v vojski prišla pred širšo javnost. Vojaške oblasti so odkrile in v kali zatrle majhno zaroto, ki jo je menda vodil upokojeni general Labanca. Aretirali in zaprli so nekaj oficirjev in zlasti civilistov in jih obtožili protiustavnega delovanja.
Skoraj istočasno pa je vrhovno poveljstvo vojske tudi objavilo, da je z odlokom upokojilo sedem polkovnikov, ki so vsi imeli važne položaje. Dva od njih sta bila direktorja vojaških šol. Čeprav ta disciplinarni ukrep s prej omenjeno zaroto nima nobene skupne točke, sta vseeno oba dogodka pokazala jasno, da po eni strani v vojski sami obstajajo struje, ki so različnega mnenja glede revolucionarne poti; po drugi strani pa tudi ni nobenega dvoma, da predsednik in vojaška junta popolnoma obvladajo položaj in imajo v večini oboroženih sil krepko zaslombo.
Tudi v civilnem okolju ni vse mimo. Zlasti se kar naprej ponavljajo stavke učiteljstva. To je bil tudi eden glavnih vzrokov, da je odstopil minister za vzgojo in pravosodje dr. Cantini. Vendar to razburjenega učiteljstva ni pomirilo in se stavka nadaljuje, zlasti v
Medtem pa je delavstvo relativno mirno. Podpisi o novih kolektivnih kon-venijih si sledijo drug drugemu. Pred kratkim je močan kovinski sindikat dosegel 32% povišice. Grafiki so tudi podpisali 30% in s tem seveda krepko obremenili tiskarsko industrijo. Posledice so že vidne v cenah nekaterih časopisov in revij.
Povišice plač (in cen, ki še hitreje rastejo) seveda pritiskajo na ekonomskega ministra dr. Ferrerja. Gotov.) eden najbolj zmožnih argentinskih ekonomistov, se bori proti inflaciji in političnemu nasprotovanju. Te dni je odletel v Washington, da pred Organizacijo Zaveze za napredek (CIAP) zagovarja argentinsko gospodarsko politiko. — Sam vztraja zlasti na prepovedi prodaje mesa vsak drug teden. S tem se — po njegovem mnenju — prepreči, da bi se denar povišic usmeril bistveno v sektor prehrane, zlasti govejega mesa. Vladni ekonomisti pač pričakujejo, da bo po povišicah zvečana potrošniška moč ljudi, koristila tudi industriji in drugim sektorjem. Dr. Ferrer se gotovo zaveda, da Sta oba njegova prednika idr. Dagnino Pastore in dr. Moyano L’erenal padla sredi dveh „mesnih kriz“. Ve na tudi, da mu nekateri ljudje, celo iz vladnih krogov, že pridno iščeio naslednika. Opazovalci menilo, da bo dr. Ferrer ostal do trenutka, ko se bo izvedla napovedana reforma mini-strskep-a ustroja vlade.
‘Tovariš” Tito v “revolucionarnem” kroju na vatikanskih hodnikih. Rdeča zvezda na prsih je zadnji ostanek njegovega proletarstva.
DIALOG “LJUBLJANA—GORICA” (Nad. s 1. str.)
ne žele povratka zgolj formalnega krščanstva, niso ne po-koncilski ne pre-koncilski, ampak izven-koncilski; kar pomeni v zadnji instanci: da so izven realnega sveta. Mislim, da je prav vsem Slovencem, brez ozira na njih barvo, zgodovina zadnjih dvajset let pokazala, kam taka miselnost vodi.“
...„Dialog med ljudmi različnih političnih struj na Tržaškem in Goriškem ter Ljubljano je različen, a se razvija povsod. Ne bi dvomil, da je marsikomu iz množice fizični kontakt z Ljubljano v korist in da mu je pomagal ohraniti narodno zavest. Sprašujem se pa, kaj se bo dalo v bodoče zgraditi z ljudmi, ki so kljub svoji deklarirani demokratičnosti zmožni zamižati na eno oko ali pa kdaj na obe, na račun politike KPS, s katero se (na zelo tihem seveda...) ne strinjajo, samo zato, da jim je še naprej dovoljen fizični obisk matične države, ki da jim edini more ohranjati slovenstvo? Ugovor (pa še večkrat sem ga slišal...), da so se iz tistih razlogov še prej kot oni, politični emigranti iz Amerik vračali domov, je težak in resničen, a tukajšnje problematike n« reši. Zadnjič so mi pravili, da ie don Sturzo, ko je moral bivati v tuiini. od časa do časa hodil v fašistično Italijo, tako da se je znova navzel potrebnega domovinskega duha... Zgodba je seveda dovtip. In v toliko ni, sem si mislil, kolikor ga razni naši ljudje tu (ali pa tudi v emigraciji...) ne bi za hec vzeli.
Kako si dialog z zamejstvom pred-
stavljajo v 'Sloveniji, je lahko zlasti zadnje čase videti v ljubljanskih revijah. A značilno bo pogledati Gorici geografsko najbližji tisk, recimo novogoriška Srečanja, revijo, ki jo ljubljanske oblasti s svojim „Skladom“ financirajo, zato pa od časa do časa tudi uporabijo, da v njej objavijo kak „brain-washing“ članek v smislu (vsakokratne) pravoverne partijske linije. V zadnji številki (IV, 17—22) je objavljeno razmišljanje o „problematiki kulture v goriškem zamejstvu“. Avtor (Pregare) daje poleg zanimivih in res upoštevanja vrednih diagnoz raznim krogom tudi čudna zrelostna spričevala. Recimo (staro) go-riškim duhovnikom. Pravi, da so „ob novih premikih doma (Ljubljana). . . goriški cerkveni krogi ostali zaprt', dokler ni najvišja hierarhija (Janez XXIII.) nakazala možnost dialoga... — Goriški svet se je toliko bolj zaradi provincialnih značilnosti (podčrtal jaz) težko odpiral, a se pod imperativom totalnega nevarnega zastoja začel spri-jaznjevati z dejstvu, najprej previdni kasneje pa po zgledu tržaških laičnih somišljenikov dokaj pogumno...“
Gornje spričevalo je dvakrat krivično. Prvič, ker je večina duhovnikov na Goriškem takih, da že od nekdaj morajo misliti s svojo glavo (in jih je tega naučil fašizem.. .); drugič pa zato, ker med njo tudi manjšina, ki že dalj časa dialogira z marksističnimi oblastmi onkraj meje.
Celotni odstavek pa je vreden analize; človek samo ne ve, kje bi se najprej ustavil: ali ob suverenem glasu iz kozmopolitske Nove Gorice, ki tako
zviška gleda na „provincialne značilnosti“ zamudnikov na tej strani Gradu, ali ob laičnih tržaških somišljenikih, ki so se baje „sprijaznili z dejstvi doma“, ki pa so se, kolikor vem, vsaj za nekatere, zaradi te in takih pohval in pa smeri, odkoder prihajajo, zamislili, za kar je nedvomno biti kaj več kot pa „dokaj pogumen“. Ali pa bi se ustavil ob piščevi ugotovitvi o nesamostojnosti tukajšnje duhovščine (ki je šele po papeževem OK. tudi sama pristala na dialog...), prihajajoči iz kroga ljudi, ki je skozi desetletja s fratelančno politiko ubijala slovensko življenje na Primorskem. Iz tistega kroga, ki zdaj čisto mimo, in kakor da se po njihovi krivdi nič ni zgodilo, učiteljsko karajoče sprašuje, kako je mogoče, da so se cerkveni (slovenski) krogi v Italiji upirali sodelovanju s političnimi (neslovenskimi) oblastmi v Sloveniji. Pisec objavlja svoja razmišljanja na robu dežele, a njegov želje se čudno strinjajo z zadnje čase vedno bolj številnim: v centru, ki kažejo, kako KPS sili slovensko Cerkev v klerikalizem, to je na izrabo svojega ugleda na poljih, ki so daleč od dušnopastirskega. Ko bo zamejcem (pa seveda emigrantom po svetu) .jasno, kar je danes doma tudi najmanj brihtnemu partijcu, da so namreč komunisti pripravljeni v življenje priklicati in tudi vzdrževati to, proti čemur so se baje predvsem borili, to je: klerikalizem v Cerkvi, če je to potrebno, da se ohranijo sami na politični oblasti, bo marsikaj v naši cerkveni kakor svetni politiki izza meje Slovenije bolj zumljivo.
Da avtorju ne gre le za kakšno pregledovanje spominov, kaže stavek: „Danes se (v Gorici) sicer hudo neurejeno vendar perspektivno vzpostavljajo stiki z domovino, kjer bodo morali odgovorni krogi negovati to mlado dovodnico kulture v zamejstvo.“ Zdi se, da je vsak komentar odveč.
Tukajšnji pisci-dialogaši, ki ljubljanski, pa tudi prav sosednji slovenski tisk budno spremljajo, so gotovo tudi videli, da se da v luči krščanstva (če že ne demokratične politike) zanimivo prebirati tudi naslednjo piščevo misel: „Politična opredelitev“ — ljudi v Gorici — „ne bi smela vplivati, predvsem pri katolikih ne, na bolj organsko povezavo s kulturnimi forumi (kljub Marinčevim izjavam, da se je dialog s klerikalci izčrpal leta 1947, mislim pa da to ne sme veljati za zamejske ¡Slovence), kajti nekateri poskusi so se doslej sijajno obnesli.. .“
Kaj bi človek dal, da bi našel ce misli jasneje formulirane? Recimo: kako se je „izčrpal dialog s klerikalci“ doma? Ali pa: kakšen pa je bil odgovor na poskus bolj organske povezave, kc so ljudje raznih prepričanj in še daleč ne samo katoličanov spraševali, kakšna je usoda -— recimo 1—• neke knjige tržaškega Pahorja? Kljub vsej dobri vol-ji in pomenki z ljudmi različnih političnih pogledov ni bilo mogoče dobiti niti najmanjšega indicija za vsej kak pomemben mig z glavo v Ljubljani. Ali pa: ali gre v gornjih vrsticah tudi za „dialog“ ki se je pričel v Vetrinju maja 1945. končal pa tam leta 1947... — letnica
bi s piščevo sovpadala — ko gre za dogodke, ki so komunistom točno znani, dialogaši pa bi radi nanje pozabili seveda v znamenju poltične zrelosti, ki ne sme motiti pomirjujočega procesa med Cerkvijo in Državo ?
Pisec tudi daje nasvete (in sicer „Katoliškemu glasu“), kako se v bodoče izogniti nevšečnostim, ki škodijo medsebojnemu zaupanju. Kako si na oni strani sodelovanje in dialog predstavljajo, pa jasno kaže to, da si nekdo, ki živi v državi, katere politični tisk pozna cenzuro, kakršno sama SZ lahki zavida, v državi, v kateri v slovenščini niti na razmnoženem listku ni mogoče brati, da bo svoboda v državi takrat, ko bodo člani stranke „imali pravo“ da o svojem vodji napišejo vsaj stotino tega, kar smejo kardinali ali teologi o diktaturi „pape“; v državi, kjer se po dvajsetih letih oblasti podpredsednik vlade še vedno utegne zabavati s tem, da pleni knjige svojih nekdanjih somišljenikov, samo zato, ker nekdo po vesti javno napiše nekaj resnic, ki so javna tajnost — da si tak človek upa dajati nasvete, kako bi za tesnejše stike med zamejci in Ljubljano bilo primemo (v Katoliškem glasu) „izogniti se netaktnim (?!) komentarjem po zaželenih gostovanjih, kot se je, recimo, zgodilo pri „Matičku“ (komedija v postnem času!), ter ob Kocbeku (¡tematika!).
Kakor je videti, je za tesnejše sodelovanje z domovino potreben tak dialog, v katerem „oni ta drugi“ ves čas taktno molči...
SVOBODNA SLOVENIJA
AÑO (LETO) XXX (24) No. (štev.) 20
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIKt« 19. maja 1971
V hrizi sedanjega sveta
V	razburkanem življenju druge polovice dvajsetega stoletja se je ponovno zaslišal glas Pastirja. Papež Pavel VI. je v posebnem dokumentu, ki ga "je ¿jot pismo poslal predsedniku papeške komisije za pravico in mir, kardinalu Mauriee Roy-u, izrekel verjetno v najprimernejšem trenutku, besede, ki naj bodo vodilo za delo in življenje kristjana sodobnih časov.
Cerkev, ki sama živi v svetu in trpi na lastnem telesu vse . krize in težave človeštva, se dvigne po koncilu poživljena, čeprav pretresena, in pokaže z novo močjo svetu pot iz zagate. Koncil je tisti, ki zlasti s svojo konstitucijo „Gaudium et Špes“ (tudi: Cerkev v sodobnem svetu) pokaže konkretno na današnje probleme in njih rešitev.
Ob priliki 80. obletnice prve papeške okrožnice „Rerum Novarum“ Leona XIII. se Pavel VI., ko zajema iz bogatega socialnega nauka Cerkve, povrača zlasti na ta koncilski dokument, pa tudi na svojo zadnjo encikliko ,,Razvoj narodov“. Dobro se še spominjamo veselja, pa tudi preplaha in celo ogorčenja, ko je svet zvedel o „'Populorum progre-ssio“. Okrožnica sama je nedavna in zelo jasna. Je bil torej potreben nov socialni dokument vrhovnega Cerkvenega pastirja?
Vsekakor je bil nujen! V pičlih ne-kai letih (Populorum progressio ie bila objavljena za Veliko noc leta 1967) je razvoj, ne toliko zunanjih okoliščin, kot različnih položajev med verniki samimi pripeljal do te potrebe. Papeževa nova, jasna beseda razčisti v veliki meri dvome, ki bi jih verniki lahko dobili, ko skušajo izpolniti naročila koncilske konstitucije in papeških okrožnic. Je pa tudi nov, notreben poziv, da naj se katoličani, in vsi „ki so dobre volje“, vendar že prebudijo iz spanja, da vi-diio duševno in telesno bedo svojih bratov, in ta položaj skušajo rešiti na način. ki je Bogu po volji in človeštvu v korist.
Ni se torej čuditi, da v svoiem novem dokumentu Pavel VI. posveča precej pažuie ravno ideologijam, ki se danes bijejo, zlasti na socialno-gosnodarskem področiu. za nadvlado in iniciativo v spremembi danih' struktur. A nogleimo naiprei na kratko snovi, ki jih papež obdeluje.
V	prvem delu povzame položaj -svetu in stališče, ki ga ie Cerkev ob tem zavzela od Leona XTIT.. takoj nato pa preds+avi (v drugem delu) zlasC iuove, bolj sodobne probleme: urbanizacija. kristjani v mestnem okolju, mla-dhr’. žena, delavci in njihove orgapi-zacije. rasne in druge diskriminacije, izseljenci, zlasti ekonomska emigraciia. gostota prebivalstva, itd. V vseh teh točkab poudari že klasični cerkveni nauk. V itretiem delu analizira razne temeljne aspiracije in ideološke strme (socializem, marksizem, liberalizem V. nat.o v četrtem, kakšen položaj mora katoličan zavzeti spričo danih okolišem teh novih problemov; da končno v petem (zadnjeml delu ooVliče vse na. sko-raišnte in čim bolj učinkovito delo.
Čeprav je celoten dokument izredne vrednosti, ie pa gotovo druga polovica, katero sestavlja tretji, četrti in peti del. največiega pomena, ker ravno predstavljajo bolj razčiščen in jasen pogled na probleme. Tako najdemo tukaj obsodbo liberalizma, svarilo ure.! socializmom, katerega se ne da izločiti iz lastnega mu zgodovinskega. proce=e, pa. tudi jasen in dokončen odt-lon marksizma. kateremu zanika možnost rešitve problemov, v katerih se človeštvo nahaja, obenem ko ponovno ob=odi m‘e-govo materialistično teorijo. Onozarm tndj da se ne da ločiti nncs-meznib as-neVtov marksistične ideologije od konkretnih rezultatov razrednega boia. ki vodiio ..v totalitarno in nasilno dvižbo.“
Za spremembo danih okoliščin r>„ sveti oče zahteva nainrei ..sm-omembo src“, potranio nreosnovo vsakeo-n posameznika. Brez te. not-ranie nrooannve
bodo ..še tako revolucionarno ’VrtoLo-ii„ vodile ]e v zameniavo oblastmim-,,. w, se ti znaideio na oblasti se obdalo s prlvilegiii, omeiiio svoboščine in dovolilo. da se dogaiaio še druge krivice “
TITOV SPREHOD PO RIMU EV V VITK A*!,
Ingerencias „diplomáticas“
NAJPREJ ITALIJANSKI PARTIZANI, NATO “POPOVI”
Vsled poštne stavke v Argentini se je material, ki smo ga v uredništvu čakali iz Evrope in drugih celin, močno zakasnil. Zato šele v današnji številki našega tednika spet pišemo o zunanjih okoliščinah, ki so spremljale jugoslovanskega komunističnega diktatorja Tita obisk v Vatikanu. Potrebno je bilo zbrati različen itisk iz različnih držav, da si more človek ustvariti pravilno sliko okolja, v katerem se je sukal jugoslovanski komunistični diktator v Rimu.
Ker se Tito, kakor vsak diktator, neprestano boji za svoje življenje in ker bi morebiten atentat nanj povzročil italijanski vladi velik problem, ker pač živi v Rimu poleg jugoslovanskih protikomunističnih beguncev tudi množica italijanskih nasprotnikov komunizma, posebej pa še jugoslovanskih narodov kot takih, pa naj jim vlada kakršen koli režim, se je po rimskih ulicah, po katerih se je vozil rdeči maršal, razvrstilo na tisoče italijanskih vojakov. 'Pripeljali so jih iz skoro vseh rimskih vojašnic, toda število se poveljstvu ni zdelo zadostno. Zato so pripeljali del vojaštva celo iz oddaljenega Chietija. Poleg vojaštva je bila v Rimu na nogah tudi vsa italijanska policija.
Jugoslovanske begunce je italijanska policija pustila na svobodi, dasi je kontrolirala, kakor to vedno dela, tiste dni njihovo gibanje še posebej.
Avto, v katerem se je vozil komunistični maršal s svojo ženo, je zaprt drvel po ulicah. 'Meščani, ki so bili slučajno na pločnikih, niso mogli zadostiti svoji radovednosti, kolikor so jo ime-
li.	Kdor je kaj dlje stegnil vrat, da bi videi čez strnjeno vrsto vojaštva in policije,. so ga takoj porinili v policijski avto in odpeljali na policijo. Sprejem Tita je potekel v znamenju molka v Rimu.
Jugoslovansko veleposlaništvo v Rimu je po Titovem naročilu priredilo velik sprejem v Grand Hotelu. Nanj so bili povabljeni — in so tudi prišli — nekateri slovenski in hrvaški duhovniki.
Za jugoslovansko veleposlaništvo in za italijanske oblasti je nastal neprijeten problem, ko se je sprejemni načrt zapletel vsled stavke hotelskega osebia. Hotelsko osebje je v zadnjem trenutku pregovoril — in nekateri po-
ročajo, da ga je tudi mastno plačal — sam italjanski minister za delo Donat Catin, sicer bi prišlo do hude polomije.
Titov veleposlanik pri sv. Stolici Cvrlje je v Grand Hotelu razvrstil tudi duhovnike, da bi jih sprejel Tito, ki je bil tisti trenutek že v bližini. Mrzel poliv je Crvlje dobil od samega maršala, ko se je tako glasno zadrl nanj, da so slišali skoro vsi okoli stoječi, da bo najprej sprejel italijanske partizane, šele potem bodo prišli na vrsto “popovi”.
Vse zahodnoevropsko časopisje je obširno pisalo o Titovem obisku v Vatikanu. Ob tej priliki so objavljali tudi različne njegove življenjepise, nekateri podrobno, drugi v glavnih obrisih. Kljub temu, da je bil „gost italijanske vlade“, italijansko časopisje ni štedilo v svojih opisih Titovega življenjepisa s pikrost-jo. Nekateri dnevniki, še bolj pa revije, so naštevali vse Titove žene, omenjali Titovega sina žarka in citirali vrsto Titovih izjav, ki so, kakor so dogodki pozneje pokazali, ostale le njegove •politične neizpolnjene želje. Ni seveda manjkalo fotografij, na katerih ie videti komunističnega diktatorja Tita v fraku in s cilindrom na glavi, ženo Jovanko pa v črni obleki z visoko pričesko pokrito s špansko man-tiljo. Tito si je na „buržujski“ frak pripel rdečo peterokrako zvezdo, da ne bi zatajil svoje ideologije, cilinder pa je nosil postrani, kakor svoj čas titovko z rdečo zvezdo.
Operatorji rimske televizije so privoščili sebi in gledalcem oddaje več šaljivih prizorov okoli Tita in njegove Jovanke. Najbolj je bila s takimi prizori natrpena televizijska oddaja z rimskega letališča, ko sta rdeči maršal Tito in njegova žena Jovanka hočeš nočeš morala obrniti hrbet televizijskim kameram, ko sta se vzpenjala po stopnicah v letalo. Televizijske kamere so se za več sekund zapičile zlasti v hrbet maršalove žene. Nekdo od tujih gledalcev oddaje je pikro pripomnil: „Lahi znajo!“
Fotograiio maršala v fraku in cilindru in niegove žene v španski mantilji obiavliamo našim bralcem v zabavo na drugi strani. Na prvi strani našega tednika namreč slike Tita ne mislimo natisniti, tudi takrat ne, ko ga ne bo več.
Partija cenzurira papežev govor
OZKOST INi OMEJENOST NAJSLABŠE VRSTE
Ljubljansko Delo je o Titovem obisku v Rimu in v Vatikanu poročalo na prvi strani vsakokratne izdaje, „seveda ne zaradi papeža, pač pa zaradi Tita,“ kakor je pravilno pripomnil prijatelj našega tednika v pismu, ki smo ga pred kratkim objavili. Poročila so bila strnjena, strogo omejena na poročanje o protokolarnem obisku pri italijanskem predsedniku, o Titovem potova-niu po italijanskih mestih in nazadnje o obisku pri papežu. Objavili so tudi vrsto fotografskih posnetkov, med njimi tudi tistega, ko se Tito rokuje s papežem. Ni pa bila v jugoslovanskem partijskem časopisju objavljena fotografija Tita v fraku in :S cilindrom na glavi.
Vso poročila je za jugoslovansko partiisko časopisje seveda pripravljala uradna Tiskovna agencija narodov Jugoslavije —• Tanjug. Partijski cenzor-ii Taniuga so poročila kroiili in krajšali, kakor je bilo partiji prav.
Papež poziva, naj z vero v B’oga stopimo na pot, ki nam jo kaže cerkveno učiteljstvo, v katerem nam je dano živel. ne smemo čakati niti trenutka več. Beseda pastirja ie dosti jasna glede nuinosti sprememb in poti, po kateri "ai sfonamo. Vsak v svojem okolju in po svoji moči mora papeževemu klicu slediti.
Le še misel: Kako drugače hi bilo lahko na svetu, če bi pred '80 leti vsaj vsi katoličani sledili pozivu Leona XIII
Titovo izjavo, ki jo je dal na obisku pri papežu, je Tanjug objavil v celoti, skrbno, do zadnje pike. Tanjugovi cenzorji pa so drugače postopali s papeževo izjavo Titu. Krepko ¡so u-porabljali škarje odn. črnilo in ukazali izpustiti, vrsto papeževih besed, zlasti tistih, ki se nanašajo na B'oga. Kratkovidnost Tanjugovih cenzorjev je bila res velika, ko so menili, da bo njihova odn. partijska cenzura ostala tako jugoslovanskim narodom kakor tulim neopažena.
Prvi, ki je v Jugoslaviji objavil poročilo o Tanjugovi cenzuri papeževega govora, je bil zagrebški katoliški list Glas koncila. Z razprtimi črkami je objavil cenzurirane besede ali dele papeževega govora. Završalo je v partijskih vrstah, ljubljansko Delo, odn. njegova' zunanjepolitična redakcija pa se ie znašla in v izdaji Dela z dne 10. aprila pohitela ponatisniti iz Glasa koncila cenzurirani del papeževega govora, tudi v razprtem tisku:
„Zdi se nam, da so Vašim narodom, s tem, da so v Evropi na razpotju različnih, pogosto nasprotuječih si civilizacij, težke preizkušnje in Previdnost naložila posebno poslanstvo . .. “
„Hkrati je zavest, ki jo ima Cerkev o naravi in mejah svojega poslanstva, kot je to poudarila v najnovejšem času, poroštvo proti kakršnemu koli utemeljenemu
Muy a menudo ocurre que diplomáticos de países totalitarios, especialmente de extracción comunista, cumplen, tras una apariencia inofensiva, funciones de espionaje, o al menos de ingerencia en asuntos internos de países en los cuales residen.
Uno de los casos más reciente es el de México. Hace poco el fiscal genei'a! mexicano, Julio Sánchez Varas, al anunciar la detención de 29 mexicanos, implicados en la subversión, reveló que entre diciembre del año 1968 y febrero de 1970, es decir catorce meses, una cincuentena de mexicanos había abandonado su país para ir a Corea del Norte y entrenarse como guerrilleros. To'do comenzó con un grupo de estudiantes de la Universidad de Lumumba de Moscú, becados por el Instituto de intercambio cultural mexicano-soviético. Los rusos jugaron un papel importante en esta preparación para la subversión descubierta por el Gobierno de México. Por ello éste tomó el acuerdo de expulsar a los diplomáticos soviéticos implicados en el asunto, es decir, el encargado de negocios de la Embajada rusa en la capital mexicana, así como a otros cuatro- diplomáticos de la misma embajada.
Es este el último ejemplo de una larga serie de ingerencias soviéticas en los asuntos internos de los países latinoamericanos.
„DiplomatskoSí vtikavanje
Zelo pogosto se dogaja, da diplomati iz totalitarističnih držav, zlasti komunističnih, pod inofenzivno zunanjostjo opravljajo vohunske posle, ali vsaj posegajo v notranje zadeve držav, v katerih se nahajajo.
Pred kratkim se je podoben slučaj dogodil v Mehiki. Vrhovni državni tožilec Julio Sánchez Varas je, ob napovedi aresta 29 Mehikancev, zapletenih v prevratna dejanja, tudi razkril, da je med decembrom leta 1968 in februarjem 1970 kakih petdeset državljanov zapustilo Mehiko ter odšlo na Severno Korejo, kjer so prejeli gverilski trening. Vsa stvar pa se je začela z neko študentovsko skupino na univerzi Lumumba v Moskvi, katerim je študijske štipendije podelil Mehiško-sovjetski kulturni inštitut. Rusi so igrali zelo važno vlogo v pripravi teh prevratnih akcij, ki jih je odkrila mehiška vlada, zato je ta tudi sklenila do izžene sovjetske diplomate, ki so bili zapleteni v afero, to je, odpravnika poslov ruske ambasade v mehiški prestolnici, z njim pa še štiri člane diplomatskega osebja.
Je to zadnji primer v dolgi verigi sovjetskega vmešavanja v notranje zadeve latinskoameriških držav.
Dialog „Ljubljana — Gorica“
IZ EVROPSKIH PISEM I.
„Zdi se mi, da je danes nejasnost glede odnosov med zamejskimi demokrati in pa ljubljanskimi totalitarci na višku. KPS je dosegla, kar je hotela. Ne da bi demokratične Slovence na tej strani meje prepričala o svojem načinu dela, pač pa v toliko, da tudi demokratične množice vidijo v komunistični oblasti sicer zlo, a nujno zlo. Skratka: omrtvila je aktivnost njej nekoč nasprotujočih političnih istruj v zamejstvu. Res, samo prav maloštevilni laiki in duhovniki pogumno in brez ozira na iavno mnenje še vedno pravijo „bobu bob in popu pop“ in se tako v svojem privatnem pa tudi javnem življenju tudi vedejo. Večina pa, kakor mi je pred dnevi pravil prijatelj glede tržaških demokratov, kar pa ho držalo vsaj v neki meri tudi za goriške, kaže precei mani odpora proti komunizmu v Slovenili kakor razni bivši primorski 0'Farji, nacionalisti. Če je res tako, bi težko vedel, a možno je, kajti reakcije premnogih tu na dogajanja doma so reak-ciie ljudi, ki so sicer še vedno ne-komu-nisti, resnično politično vzeto demokrati
strahu, da Cerkev ne bi prestopila meje in neutemeljeno posegla na področje suverene in zakonite pristojnosti države.“
,.. .V zadovoljstvo nam je, gospod predsednik, zaželeti Vam vse najboliše in to želimo tudi vsem, ki Vas sprem-Ijaio in vsem narodom Jugoslavije, nad katere iz srca kličemo varstvo Vsemogočneg a.“
To so bile cenzurirane besede papeževega govora. Zunanjepolitična redakcija Dela, kakor je podpisana pripombe k Tanjugovi cenzuri, se nato, dasi dobro pozna odgovor, sprašuje:
„Zdi se nam nerazumljivo, zakaj si ie agencija Tanjug vzela pravico oziroma štela za potrebno, da je v svojem poročilu izpustila zgornje razprto tiskane besede,“ in dodaja: „Pojasnilo agencije Tanjug je, da je bila vmes malomarnost.“
Z lahkoto morejo bralci razbrati, kai so hoteli komunistični cenzorji prikriti odn. papeževo izjavo prikrojiti partiji v prid. Vsekakor je Tanjugova „malomarnost“ ozkost in omejenost najslabše vrste, ki so je zmožni edino takšni ljudje, ki danes s Titom na čelu vladajo južnoslovanskim narodom.
(ki so za nekaj in torej nujno proti
nauku, ki onemogoča njih svobodno politično delo), torej proti-komunisti pa že ne več. Da je k temu stanju poleg materializma, poleg zgodovinskih faktorjev (italijanski protislovenski pritisk se ne da primerjati onemu izza fašističnih časov in je torej odpornost popustila ne le na nacionalnem, ampak tudi na aktivno-političnem polju) pa tudi neke čudne želje po mrtvilu pripomogel še prav posebej tudi zgodovinski determinizem, ki ga s Kocbekom na čelu nekateri z onkraj meje propagirajo, je na dlani.
Pravzaprav ni čudno, če je histori-stična vrsta progresizma našla tako ugodna tla med našimi večnimi modernisti. Samo globoki misleci, samo moški karakterji ostanejo ob plitvih meta-fizikah, najsi so še tako glasne in vab-liive (zlasti pa „ta trenutek izrabljive“) — mirni. Ni se čuditi, če je v Sloveniji cela vrsta krščanskih intelektualcev dala prednost zgodovinski dialektiki nad nravnimi normami. Bolj bi se bilo čudit', kako da so razni kulturni (politični) krogi na Tržaškem in Goriškem tako mirne duše začeli vabiti iz domovine ljudi, o katerih subjektivni dobri veri pri delu za slovenstvo ni mogoče dvomiti, o njih filozofski ali pa zgolj politični zrelosti pa žal zelo. Ti so bolj kot ostali faktorji pripomogli h godlji, k’-ji vse zunanje migotanje in besedna aktivnost nekaterih ne more odvzeti povsem jasnega pečata —■ mrtvila.
Ker se v osebno religioznost ne da videti, ker pravilno ceno delom na /me'fniških poliih šele čas pokaže, ie logično, da se je mrtvilo najprej pokazalo tam, kjer je akcija najbližia teoriji in delo najboli vidno: v politiki. Pri tem mrtvilu ne bi toliko mislil na delo političnih strank, saj je, kar se tega tiče, usoda političnega dela skorai povezana tako v domovini kakor tudi v zdomrtvu. amnak na pomanikanie že-He po angažiranosti tudi neki politični ideji. Če ie seveda kdo mislil, da bo načrtno uvaianie mrtvila v politiki kor;-st'lo boga+eišemu kulturnemu ali reli-o-ioznervm ^pdieniu, se ie pač mo+il O teh med seboj povezanih vprašanjih (ir. odgovorih nanje) so znali iasno snre-o-nvortti tako rtari pred-koncilski kakor mladi po-koncilski avtorii... In +akn ie videti, da naši moderni kristjani doma, ki imajo sicer več kot en razlog, da si (Nad. na 2. str.)
OBVESTILA
SOBOTA, 15. maja 1971:
Okrogla miza Slov. kult. akcije: Problematika naše politične emigracije. Fantje naraščajniki iz Ramos Mejije
se spet snidemo takoj po šoli (ob 18,30) v Slomškovem domu. Konec srečanja točno ob 20.
NEDELJA, 16. maja:
V	Slomškovem domu v Ramos Me-jija Mladinski športni dan, s tekmovanjem v odbojki. Ob 18 prosta zabava.
V	škofovem zavodu v Adrogueju bo ob 15 roditeljski sestanek. Vabljeni vsi starši gojencev.
ČETRTEK, 20. maja 1971:
V	Slovenskem domu v San Martinu
bo na sestanku Lige Žena Mati ob 18,30 predavanje: Naši ljudje v bolnišnici.
SOBOTA, 22. maja 1971:
Starše dijakov Slov. srednješolskega tečaja ravn. Marka Bajuka vljudno vabimo na informativni sestanek, ki bo ob 17.30 v Slov. hiši.
Za dobro voljo
Nesreča
„Ali mislite, da prinese poroka na petek nesrečo?“
„Ne vem, zakaj naj bi bil ravno petek izjema.“
Poštenjak
Ko je poštenjak prišel do stolčka, ce je začel okoriščati z ljudskim imetjem; bilo ga je namreč sram, da bi bil izjema.
OD DOMA
Pri nas je še vedno tako, da teorijo božamo, prakso pa tepemo. .
Pri nas nimamo razredov v starem pomenu besede. Imamo le višji in nižji delavski razred.
Naši odgovorni res na vsako vprašanje najdejo odgovor. A s tem še daleč niso rešili vprašanja odgovornosti.
■
lir. Tone žužek
ADVOKAT
■
■
B
Uraduje od 17.30 do 19.30. Ponedeljek, sredo, petek
K
Lavalle 2331, p. 5. of. 10
T. E. 47-4852
■
UNIV. PROF.
■
DR. JUAN BLAZNIK \
NEDELJA, 23. maja:
V	Slovenskem domu v San Martinu celodnevni mladinski dan.
V	Našem domu v San Justo predava po maši p. dr. Kukoviča. Vabi Zveza žena in mati iz San Justa.
TOREK, 25. maja 1971:
V	Slovenski hiši bo dopoldne pripravila Družabna pravda zborovanje v polastitev osemdesetletnice okrožnice Rerum novarum in občni zbor.
ČETRTEK, 27. maja 1971:
Občni zbor Zveze slov. mater in žer.a ob 16.30 v Slovenski hiši. Vse gospe iskreno vabljene!
NEDELJA, 30. maja 1971:
Dan Zveze slovenskih mater in žena. Ob 16.30 sv. maša v Slovenski hiši, nato čajanka za dobrodelni sklad Zveze. Prisrčno vabljene vse gospe z družinam:.
DRUŠTVENI OGLASNIK
Prosvetno športi tečaj, ki ga vodi g. profesor Tine Vivod, se bo nadaljeval 16. maja ob 11 v Slovenski hiši. Vsi udeleženci lepo vabljeni!
Zedinjena Slovenja že pripravila spominsko proslavo za naše padle junake. 30. maja bo položitev venca pred spomenikom generala Sian Martina. 6. junija bo pa domobranska proslava v Slovenski hiši. K udeležbi že sedaj prisrčno vabljeni!
Slovenska radijska oddaja bo v
tistem času tudi posvečena temu spominu.
Pisarna in knjižnica ZS je odprta vsak dan, razen ob sobotah, od 15.30 do 20.
ZVEZA SLOV. ŽENA IN MATER
Zveza slovenskih žena in mater ima vsako leto zadnjo nedeljo v maju svoj dan. Ob tej priložnosti se zberejo družine na prijateljsko popoldne, da se medsebojno zbližajo in seznanijo z nameni in delom zveze. Ker je eden od nujnih namenov zveze socialna pomoč rojakom v potrebi, je naloga odbora, da oskrbi materialna sredstva. Zato je letos
Slovenska hiša
izdal umetniške odtise lesoreza, ki ga je izdelal in daroval slovenski umetnik Andrej Makek. Odtisi so že naprodaj in bo ves izkupiček namenjen socialnemu skladu Zveze slov. mater in žena.
Odbor toplo priporoča vsem rojakom, da podpro dobrodelno prizadevanje Zveze slovenskih mater in žena in odkupijo umetnino za ceno desetih novih pesov.
Nova sezona tradicionalnih kulturnih večerov bo Slovenska kulturna ak-eija začela v soboto, 15. maja 1971, ob osmih zvečer v gornji dvorani Slovenske hiše z obravnavo vprašanja „Problematika naše politične emigracij v luči cerkvenega nauka“. Večer je zasnoval in pripravil v okviru teološkega odseka dr. Mirko Gogala, ki bo kot glavni referent vprašanje razglabljal v obliki razgovora okrog okrogle mize, pri katerem bodo lastne poglede na isto temo podali: ga. Marjana Batageljeva, dr. Vinko Brumen, Jože Dobovšek ml., Pavel Fajdiga, Avgust Horvat, dr. Jože Krivec, Miha Stariha, Jože Škerbec, prof. Pavle Verbič, prof. Tine Vivod in gdč. Marija Zorc.
Mladi in ljubezen: tema na mladinskih večerih
Prihodnji večeri bodo:
San Martin: Slovenski dom v soboto, 15. maja, ob 20.
Slomškov dom: v sredo, 19. maja ob 20.
Naš dom: v četrtek, 20. in 27. maja, ob 20.
Pristava: ob petkih, 14., 21. in 28.
maja, ob 20.
JAVNI NOTAR
j FRANCISCO RAIJIí j CASCANTE
Escribano Público
i Cangallo 1642 Buenos Airea j Pta. baja, ofic. 2 T. E. 35-8827
Začetek ob 16,30 s sveto mašo
DRUŽABNA PRAVDA
lepo vabi vse rojake in rojakinje na
PROSLAVO OSEMDESETLETNICE DELAVSKE ENCIKLIKE „RERUM NOVARUM“
ki bo na argentinski državni praznik, v torek 25. maja dopoldne v prostorih Slovenske hiše.
Ob '9 sv. maša v kapeli.
Ob 10 slavnostno zborovanje.
Po zborovanju bo 'redni občni zbor Družabne Pravde.
ZVEZA SLOVENSKIH MATER IN ŽENA	30. maja 1971
ČAJANKA
za dobrodelni sklad Zveze
TEOLOŠKI TEČAJ ZA LAIKE
■f
V soboto, 15. maja ob 17 se bo nadaljeval teološki tečaj, ki ga prireja SKAD. Opozarjamo tudi, da bo v bodoče tečaj sledeče sobote: 22. maja, 5. in 19. junija, 3., 17. in 31. julija, 14. in 28- avgusta, 11. in 25. septembra, 9. in 23. oktobra, ter sklep tečaja 13. novembra.
SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA
1. kulturni večer XVIII. sezona
Problematika naše politične emigracije v Inči cerkvenega nauka
Predava in vodi dr. Mirko Gogala
v obliki razgovora okrog okrogle mize, kjer bodo sodelovali:
ga. Marjana Batageljeva, dr. Vinko Brumen, Jože Dobovšek ml., Pavle Fajdiga, Avgust Horvat, dr. Jože Krivec, Miha Stariha, Jože škerbec, prof. Pavle Verbič, prof. Tine Vivod in gdč. Marija Zorc
Sobota 15. maja 1971 ob osmih v gornji dvorani Slovenske hiše
EStOVDflA UBRE
Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mizerit
Redacción y Administración:
Ramón Falcón 4158, Buenos Aires T.E. 69-9503 Argentina
Uredniški odbor:
Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
Correo Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N’ 8824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N9 1.086.173	
Naročnina Svob. Slovenije za leto 1971: za Argentino $ 3.500.—. Pri pošiljanju po pošti $ 3.600.—. — ZDA in Kanads 13 USA dolarjev; za Evropo pa 15 USA dolarjev za pošiljanj« z avionsko pošto. — Evropa, ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 9 USA doL
Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estado» Unidos 425, Buenas Aires. T. E. 33-7213
PORAVNAJTE ZAOSTALO NAROČNINO!
SFZ	SDO
RAMOS MEJIA	
vabita 16. maja na	
ŠPORTNI DAN	
Začetek dopoldne ob 9 Ob 18 prosta zabava	
Sodeluje orkester	PLANIKA
	
Podjetniki, delavci, uradniki, upokojenci, moški in ženske, otroci, stari, mladi, suhi, debeli, vsi so zastopani med 1.200 člani naše zadruge. če slučajno vi še niste pristopili v naš krog, storite to čim-prej, v vašo korist. To vam svetuje
Kreditna zadruga S. L. O. G. A.
(Cooper 'V do Crédito Uda.)
Bmé. Mitre 97
Tel. 658-6574
Ramos Mejia
Uradne ure: ob torkih, četrtkih in sobotah od 16—20. Vama in dobro obrestovana naložba za vaš denar. Posojila, menjava čekov in menic, pod zelo ugodnimi pogoji.
specialist za ortopedijo in travmatologijo
Ordinira v torek, četrtek in soboto od 17 do 20
C. José E. Uriburu 285, Cap. Fed ;
Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855
a* MLADINSKI DAN-SAN MARTIN £$
8. ODBOJKA FANTJE IN DEKLETA •	11. SV. MAŠA •	12. KOSILO • 15. FINALE ODBOJKE •	16.30 KULTURNI PROGRAM PLANIKO
Aleksander Solženicin:
En dan Ivana Denisoviča
Pisarna sestoji iz dveh sob. Iz druge, katere vrata so sedaj le na pol zaprta, se sliši gromovit delovodjev glas:
—	Stroškov s plačevanjem -delovne sile je preveč, pkeveč je tudi trošnje gradbenega materiala. Jetniki sekajo dragocene deske in si kurijo v ogreval-nicah. Enako tudi s sestavnimi deli montažnih hiš. Vi pa kakor da tega ne vidite. Pred dnevi so ob močnem vetru jetniki raztovarjali cement in ga prenašali deset metrov daleč. Sedaj je kraj pokrit s cementom, da sega do gležnjev. Delavci so pa sivi odšli v taborišče. Koliko je tu izgube?
V kotu, takoj za vrati, sedi na stolu brez naslonjača postrežnik, obnemogel od vročine... Zraven je škuropa-tenko, B-219. Je to dolga lojtra, ki je pogledal skozi okno tja, kjer so deli montažnih hiš. Boji se, da bi mu kaj ukradli. Kar, boter, strešno lepenko smo ti pa le zmaknili.
Cezar sedi, udobno oprt na mizo, in kadi pipo. šuhovu obrača hrbet, zato ga ne vidi.
Nasproti mu sedi jetnik z dvajsetimi leti stroge ječe. To je H-123, starec precej krepke postave. Je kašo.
—	Nikakor ne, batjuška, — govori Cezar nežno, nič vsiljivo. — Eisensteinu moramo priznati genialnost,- objektivnost terja to. Mar ni „Ivan Grozni“ nekaj genialnega? Pomislite na ples
opričnikov v maskah! Sence v katedrali!
—	To je spakovanje! — se jezi starec, tako da se mu žlica ustavi na poti v usta. Umetnosti je toliko nakopičene, da sploh ni več umetnost. Namesto vsakdanjega kruha ponujajo poper in mak! Za nameček pa zagovarja najbolj gnusno idejo, ko opravičuje tiranstvo ene osebe. Iz treh generacij ruske inteligence se dela norca! (Starec je kašo brez čustva, zato mu ne bo zalegla.)
—	Kakšno tolmačenje bi sicer dovolili ?
—	Torej gre za dovoljenje? Potem ne trdite, da je genij! Imenujte ga rajši priliznjenca, ker je izpolnil hlapčevsko vlogo. Genij ne kroji tolmačenja, da bi bilo všeč tiranom!
Šuhov je zakašljal. Bilo mu je nerodno, ker je moral pretrgati inteligentni pogovor. Tudi pa ni imelo smisla, da bi stalno tu čepel.
Cezar se je obrnil in vzel skledo kaše, ne da bi šuhova sploh pogledal. Kakor bi mu kaša prijadrala sama po zraku. Nato je nadaljeval svoje:
—	Poslušajte vendar, umetnost pomeni „kako“, ne pa „kaj“.
Tedaj je H-123 z dlanjo pokonc usekal po mizi:
—	Oprostite, ne! Naj vrag vzame
vaše „kako“, če mi ne vzbuja dobrih čustev.
Šuhov je še nekoliko počakal. Prav toliko časa, kolikor se spodobi za človeka, ki je prinesel kašo. Upal je, da mu bo morda Cezar dal kaditi. A ta je čisto pozabil, kdo stoji za njegovim hrbtom.
Šuhov se je torej obrnil in tiho odšel iz pisarne.
Dobro, zunaj ni preveč hladno. Z zidanjem bo danes kar šlo.
Na snežni stezi je šuhov opazil kos odlomljene žagice. Bila je jeklena. Sedaj je sicer ni potreboval, a nikdar se ne ve, kdaj lahko pride prav. Pobral jo je in vtaknil v hlačni žep. Ga bo že skril na toplarni. Imeti rezervo je bolje kot biti bogat-
V dvorani je bilo prav temno v primeri s sončno planoto. Tudi ni bilo nič bolj toplo, le vlage je bilo precej.
Okrog peči, ki jo je postavil šuhov, in one, kjer se je sušil pesek, se je zbrala brigada. Kdor ni našel prostora, se je usedel na rob maltarke. Brigadir ie sedel pri peči in jedel kašo, ki mu jo je na peči pogrel Pavlo.
šuhav je čul šepet. Fantje so bili dobre volje. Tiho so povedali šuhovu, da je Tjurin dobro uredil procente in se vrnil vesel.
7^, i-nVšno delo ie dobil visoke procente, to je vedel le brigadir. Poglei-mn le d.enašnii dopoldan. Kaj smo naredili ? Pravzaprav nič! Za postavljeno n°č ne plačalo. Za ogrevalnico tudi ne, sa1’ smo jo prilagodili zase. ne za gradom A pri dnevnem poročilu o oprav-
ljenem delu je treba zapisati nekaj, kar bodo upoštevali. Najbrž pomaga brigadirju še Cezar, sicer bi ga brigadir tako ne spoštoval.
Dobro urediti procente — to se pravi, da bodo prihodnjih pet dni prejemali dobre obroke. Pravzaprav dnevov ne bo pet, temveč le štiri. S petim dnevom razpolaga administracija, ki ta dan deli vsemu taborišču minimalen obrok. Tako dobrim kot slabim delavcem. Ni-kdo se ob tem ne čuti užaljenega, ker je zagotovljena enakost, a varčevanje gre na račun želodca. Pa jetniški Želodec prenese marsikaj. Danes bo že šlo, najedli se bomo pa jutri. S to mislijo gre taborišče v posteljo tega petega dne.
Če pa pomisliš, delamo pet dni, jemo pa samo štiri!
V brigadi j'e tiho. Kdor le more, kadi. Skupina se izgublja v temi in iz nje gleda na ogenj, kot velika družina. Vsi poslušajo, kaj pove brigadir bližnjim zraven peči. Brez razloga ne zine niti besedice. Če pa pripoveduje kaj, pomeni, da je dobre volje.
Andrej Prokofijevič Tjurin se tudi ni navadil, da bi jedel s kučmo na glavi. Sedaj si na obriti glavi lahko videl, da je stara. Plamen iz peči osvetljuje njegove svetle lase, kratko ostrižene, med katerimi je precej sivih.
— ... Bal sem se že bataljonskega poveljnika, kaj šele polkovnega, h kateremu sejn bil klican. „Rdečearmejec Tjurin se javlja na vaše povelje...“ Njegove divje obrvi so zasršale vame. „Ime, očetovo ime?" Povedal sem.
„Rojstno leto?“ Odgovorim. Tedaj, leta 1930, sem bil star komaj dvaindvajset let, pravi teliček. „No, Tjurin, kako opravljaš službo?“ „Služim delovnemu ljudstvu!“ Vzrohnel je, udaril po mizi z obema rokama — bum! „Služiš delovnemu ljudstvu, toda kdo in kaj si ti, podlež?“ Vsega me je prešinilo!... Vendar se trdo držim: „Mitraljezec, prva številka. Odličnjak na vojaških in političnih vajah...“ „Kakšna prva številka, pes? Tvoj oče je kulak, bogat kmet. Vidiš pismo, iz Kamenja je prišlo! Tvoj oče je kulak, ti si se pa skril pred oblastmi, že drugo leto te iščejo!“ Tedaj sem pobledel in utihnil. Leto dni nisem pisal domov, da me ne bi izsledili. Nisem vedel, ali so domači še živi in oni niso vedeli o meni. „Ali imaš vest ? ‘ je rjovel nad mano, da je ovratnik z našivi kar odskakoval, „ko slepariš delavsko-kmečko oblast?“ Mislil sem, da me bo udaril, pa me ni. Podpisal je povelje, da me čez šest ur izženejo iz vojašnice. Bil je november. Slekli so mi zimsko uniformo in mi dali poletno, že obrabljeno, v najslabšem stanju. A suknjo prekratko. Bil sem butec. Nisem vedel, da bi lahko obdržal uniformo, da bi jih lahko nekam poslal... Izročili so mi garjevo potrdilo: „Odpuščen iz vrst... kot kulaški sin.“ Kje naj dobim delo s takim spričevalom? Do doma sem imel štiri dni poti z železnico, pa mi niso dali vozovnice in tudi brane ne, niti za en dan. Zadniič sem pri niih obedoval in potem so me pognali skozi vrata.
(Dalje prihodnjič)

KAMNIK. — Kamniški muzej si že dalj časa prizadeva, da bi obnovili pročelje gradu Zaprice, katerega zgodovina sega tja v četrto stoletje. Za obnovo bi potrebovali okrog 150.000 dinarjev, katerih pa ni, saj je v proračunu kamniške občine namenjenega za kulturne potrebe še manj denarja, kot prejšnja leta. Pred dvema letoma bi popravilo pročelja veljalo le polovico tega. Koliko pa bo treba denarja čez nekaj let? Morda niti ne bo potreben, ker ruševin ne bo mogoče popraviti.
RADLJE OB DRAVI. — Za šestnajstletnim lokalne radijske postaje Radlje bo le-ta dobila nov oddajnik, ki bo močno povečal območje postaje. Poslušati bo mogoče postajo tudi na delu avstrijske Štajerske in na delu Koroške. Oddajnik bo nared oktobra letos.
MARIBOR. — V mariborski občini so ob popisovanju ostarelih in onemoglih kmetov slehernega vprašali, ali bi se s svojim posestvom vključil v preživninsko varstvo kmetov. (Nekateri so naravnost odklonili, nekateri so se pomišljali, odločil pa se ni nihče. Pred popisom ne je odločilo sedem kmetov v tej občini za tako varstvo. Pogoji so, da moški dopolni 65 let, žena pa 60. Preživnine dobi mož 275, žena pa še 110 dinarjev. Seveda mora kmet prodati posestvo, izkupiček pa vložiti v sklad za preživninsko varstvo; ima pa pravico do uporabe hiše, gospodarskih poslopij in en hektar ohišnice. Kmete najbolj odvračajo od vključitve v preživninsko varstvo njihovi potomci, čeprav jim nič ali skoro nič ne pomagajo, ker so zaposleni drugod. Prepričuujejo jih, da bodo itak čez nekaj let dobili starostno pokojnino, ki se pripravlja, ter jim ne bo treba prodati posestva.
LJUBLJANA. — Slovenski strokovnjaki za stanovanjsko gospodarstvo so izračunali, da je leta 1968 „povprečna tričlanska delavska družina'“ plačala za stanarino le 3,2 odstotka družinskega dohodka ter da se ta odstotek tudi lani ni bistveno spremenil. Če k stanarini prištejejo še izdatke za razsvetljavo, Vodo, plin, kurjavo in ogrevanje, se ta odstotek v družinskem proračunu dvigne na 12,2%. Niso pa povedali, če morata skrbeti za „družinski dohodek" mož in žena. Po drugih podatkov pa moramo razbrati, da povprečna družina porabi 42% dohodka za hrano, na drugem mestu so izdatki za promet in poštne, telefonske in brzojavne storitve, šele nato pride stanarina, sledi izdatek za obleko in nato še za obutev.
MARIBOR. — V tovarni mesnih izdelkov Košaki-Maribor so delavci v klavnici na Oreškem nabrežju stavkah konec marca zaradi prenizkih plač. Delavski svet tovarne se je nato sešel 7. aprila in ob navzočnosti številnih delavcev razpravljal o problematiki podjetja v zvezi s stavko. Direktor podjetja Franc Slamič je na seji izjavil, da so delavci podjetju s stavko povzročili nepopravljivo škodo. Prav -tako je me-
Mladinski dan
Ako hočete slabo vreme, naprosite mladino iz Berazateguija, naj priredi mladinski dan. A oni se tega ne ustrašijo in vseeno pripravijo svojo vsakoletno prireditev in zato naredijo vse, kar zmorejo, za ta mladinski praznik. Zaradi tega vsa čast jim; in jih prosimo, naj tako nadaljujejo kakor do sedaj.
Mladina iz vseh krajev se je začela zbirati malo po napovedani uri. Nekateri odseki se niso predstavili zaradi slabega vremena, tako da se je začel program z dveurno zamudo. -Najprej so se odigrali dve tekmi v odbojki s sledečimi rezultati: Ramos Mejia 3, San Martin 0; San Justo 3, Berazategui 0. Po končanih tekmah je bila sveta maša, katero je daroval č. g. Jože Guštin. V pridigi je med drugim tudi omenil, da „slaba morala, katero se vedno bolj opaža med domačini, ni dobila odmeva med slovensko mladino". Nadaljuje naj s „poslušanjem nasvetov svojih staršev ali voditeljev, saj samo taka bomo lahko ostali čim več časa Slovenci". Na žalost pa je bilo opaziti, da se vsa mladina iz drugih okrajev ni • udeležila svete maše. Čeprav ta dan ni bilo obvezno biti pri sv. maši, mislimo, da če se pride na neko prireditev, je dolžnost izpolnjevati program te prireditve, sicer je veliko bolje, da drugič te osebe pridejo malo pozneje, da ne motijo sv. daritve.
'Popoldanski program se je začel ob napovedani uri s prižiganjem olimpijskega ognja. Tako so bili simbolično otvorjeni športni dnevi za to leto. Res lep prostor so pripravili fantje iz Berazateguija! Olimpijski ogenj pa je pri-
Ss
nil zastopnik republiškega odbora sindikata delavcev kmetijstva, da delavci pred stavko niso rabili vseh samoupravnih možnosti. -Povedali pa so delavcem, da bodo do konca aprila uskladili višino plač z zakonskimi predpisi. Ker je podjetje v težkem gospodarskem stanju, je upravni odbor prosil pri republiškem izvršnem svetu za omilitev predpisa okoli izplačila plač. Torej je podjetje le začasno pristalo na ureditev vprašanja, ki najbolj žuli delavce.
LJUBLJANA. — S krajevnimi samoprispevki zbirajo v Sloveniji denar za gradnjo objektov, ki imajo neposreden pomen na občane. Po zakonu morajo vsak samoprispevek občani odobriti z referendumom. Zadnja leta so samoprispevki že tako narasli, da bodo o tem vprašanju ponovno obravnavali v slovenski skupščini. V zadnjih dveh letih je bilo v Sloveniji nad 200- krajevnih samoprispevkov, od tega skoro polovica za dobo, daljšo od štirih let, ne'-kaj pa celo za dobo od sedem do osem let. Tako postaja „samoprispevek" že kar pravi davek; krajevni samoprispevki se tudi določajo zelo neenako, kar povzroča različne obremenitve.
RAZKRIŽJE. — Ustanovili so pripravljalni odbor za graditev mostu, ki bi skrajšal pot med lendavsko in ljutomersko občino. Dokler ne bo most zgrajen, pa so občani zahtevali, naj obe občini v bližini Razkrižja usposobijo brod na Muri.
ŠE EN NOV REKORD
Po statistikah niso v potrošnji piva na prvem mestu Nemci, kakor bi kdo mislil, ampak Belgijci. Povprečno popije 'Belgijec po 125 litrov piva na leto. V Sloveniji so s potrošnjo piva sicer precej zadaj za Belgijci s 30 litri popitega piva na leto. Zato pa imajo rekord, ki ga bo težko kdo presegel: Davek na pivo namreč znaša toliko, kolikor dobi za liter piva pivovarna, medtem ko ne drugod po svetu davek gib -Ije med 16 in 30 odstotki lastne pivovarniške cene.
UMRLI SO od 6. do 8. aprila
LJUBLJANA: Amalija Lovše roj, Hartman, uč. v p., Alojzija Terčič, Jernej Ambrožič, soboslikarski mojster, Franc Naglič, tesar, Marija Klemenčič r. Bučar, Mirko Kragelj, v. žel. kontr. v p.
MARIBOR: Pavla Žnidar,up., Kostanjevec Alojzij, up., Vajngerl Franc, up., škrbine Rudolf, up., Gračnar Franc (88), up., Šefer Barbara (79), up., Brioni Berta (84), up., Jakob Haner (70)( Ana škrget (65), Elizabeta Jarc (74), up., Milan Pitanič (64), up.
RAZNI KRAJI: Anton Ržek, up., Godovič, Stanislav Rozman, Loka pri Kovorju, Jernej Turk (87), Rovte, (Ludvik Dornik (82), mizar, Črnuče, Marija Bon, še. Jernej, Stane Rozman, str. ključ., Kovor, Jože Krainer, Bizeljsko, Gašper Markelj, up., Sp. Gorje, Marija Cankar (93), Dvor pri Polhovem grad-cu, Julijan 'Govednik, Polje, Frančiška Ribič, up., Zg. Pirniče, Ivan Vodopivec, župnik v p., umrl v stiškem semostanu, pokopan v Št. Jurju pod Kumom, Stane
Slovenci smo romali v Lujan
Preteklo nedeljo, 9, maja, smo Slovenci iz Velikega Buenos Airesa, pa tudi drugih predelov Argentine, poromali k Mariji v veliko argentinsko svetišče, v Lujan, kjer kraljuje tudi naša brezjanska Marija Pomagaj. Imeli smo lep dan, saj je že takoj zjutraj posijalo sonce in z jasnega neba svetilo ves dan. Kmalu so se na trgu pred cerkvijo začele zbirati številne romarske skupine. Malo pred deseto uro je bila že prava množica, ki se je počasi prelivala v svetišče.
Ob desetih se je pričela romarska maša, ki jo je daroval delegat msgr. Anton Orehar. V cerkvenem nagovoru je povzel glavno misel letošnjega romanja, da bi bila božja beseda luč in moč naše skupnosti. Poudarjal je med drugim tudi sledeče misli:
Kristus je naložil apostolom nalogo ljudi poučevati „Pojdite in učite" in oni so se tega zavedali. „Ne bi bilo prav, da bi opuščali božjo besedo in oskrbovali mize," zato so „potrjevali učence in jih potrjevali v veri". Duhovnik ima nalogo oznanjati božjo besedo, „ker se ne more nihče zveličati, ki prej ni veroval — vera pa je iz oznanila".
Verniki pa se poučite v božji besedi, o problemih, ki jih imate danes. Cerkev se po Janezu XXIII. ne boji znanosti in napredka in po Piju XII. mora ljubiti svoj čas z vsemi težavami. Poučiti morajo starši otroke, zato naj sami najprej spoznajo resnico. Poučiti se mora mladina o svojih problemih sama. Posebna prilika so slovenske pridige in tečaji za verska vprašanja.
Ko smo uredili razmerje do Boga v poslušanju božje besede in molitvi, moramo urediti razmerje med seboj po ljubezni. „Novo zapoved vam dam, da se ljubite med seboj", pravi Jezus. Ljubezen je bistvo krščanstva, kdor te nima, ne more govoriti o krščanskem življenju. „Kako more kdo govoriti, da liubi Boga, ki ga ne vidi, če ne ljubi' brata, ki ga vidi!" Uredimo danes svo-
je misli, besede, pisanje in ravnanje v družinah, med sosedi, v skupinah, potem bo romanje imelo praktičen sad. Med letom to skupno misel ljubezni utrjujmo s sodelovanjem in udeležbo v našem skupnem življenju.
Nato se je nadaljevala sveta maša, med katero je tudi vsa ogromna množica pristopila k svetemu obhajilu.
Po maši je sledil opoldanski odmor, da so rojaki lahko kaj použili, pa tudi zasebno obiskali Marijino svetišče in okolico.
Popoldanski del se je pričel ob dveh. Nagovor na zbrane romarje je imel g. župnik Gregor Mali. Opisal je nastanek papeških socialnih okrožnic in se ustavil zlasti ob Rerum novarum in Qua-dragesimo anno. Razložil je pomen, ki ga obe okrožnici imata za človeštvo in poudaril učiteljsko vlogo Cerkve, ki je učiteljica in vodnica človeške družbe. V Mariji pa ima človeška družba še drugo zavetnico, vodnico in vzornico. K njej se zatekamo v svojih potrebah in težavah. Končal je z besedami hvalnice Bogu za Cerkev in njen nauk, pa tudi za Marijo, ki je naše upanje in vzor.
Takoj nato se je po že tradicionalnem redu razvila romarska procesija. Letos je bilo lepo presenečenje sistem zvočnih naprav po vsem trgu pred cerkvijo, kjer je šla procesija. Tako so lahko vsi romarji istočasno in skupno molili rožni venec in prepevali Marijine pesmi. V cerkvi so bile nato še pete litanije Matere božje, posvetitev, nakar so vsi prisotni zapeli „Tebe Boga hvalimo".
Po blagoslovu z Najsvetejšim in mogočni pesmi „Marija skoz’ življenje", so se romarji počasi začeli razhajati na svoje domove.
Gotovo je bilo letošnje romanje med na.ilepše obiskanimi, saj smo lahko našteli okoli 2.500 rojakov. Vsi, ki smo pohiteli k Mariji, smo odšli iz Bujana okrepi ieni, z bolj trdno vero in novimi močmi za življenje v milosti božji, pod okriljem Kristusove in naše Matere.
VsmMc teden
PRIHOD SLOVENCEV
Alojz Gradnik
Od gora karpatskih vro krdela... Kakor reka silna in deroča poplavila so že vsa cvetoča polja, sela, trge, mesta bela.
Padla je Celea v kup pepela, ali vojska vseuničujoča šele tam ustavi se, kjer Soča v Salicanusu ovinek dela.
V prah poklekne in odpaše meče in na žrtvenike zlatoruna jagnjeta položi v čast Peruna.
„To bo meja,“ vojskovodja reče.
In na Brda ono stran pokaže:
„Tam naj bodo naše zadnje straže!“
Občni zbor SKAD-a
1. maja je Slovensko katoliško akademsko društvo imelo svoj vsakoletni študijski dan in občni zbor.
Za študijski dan smo povabili g. Toneta Mizerita, da bi nam predaval o Tretjem svetu v Cerkvi.
V predavanju je podal jasen pogled na to gibanje. Sledila je dolga in zanimiva debata, katero je bilo treba prekiniti zaradi kosila.
Popoldne je predaval inž. Jernej Dobovšek o akademiku in njegovem poslanstvu v svetu. V kratkem, a jedrnatem govoru je nakazal, kaj naj bo slovenski akademik in kako naj deluje tako v slovenskem kakor v argentinskem okolju.
Tudi po tem govoru je članstvo živahno poseglo v debato.
Nato je bil 16. občni zbor. Pričel se je z molitvijo, nato pa je predsednik
Jeretina, Straža pri Rafolčah, Edita Berstovšek, Dravlje, Štefan Cene, Prihovo, Anton Prošt, Mežica, Anton De Gleria (87), Dol. Logatec, Tone Ravnikar, mizar v p., Dravlje, Marinka če-pelnik, št. Vid nad Ljubljano, Marija Čarman, up., Besnica.
x Berazategui
žgal Rudi Vidmar. Takoj za tem pa je v imenu Zveze govoril predsednik Mihael (Stariha, ki je dejal sledeče:
„Pozdravljam vse. navzoče, posebne pa še dekleta in fante tega okraja.
Slovenstvo je največja dobrina, ki smo jo prejeli od Boga. Izviramo iz majhnega naroda, ki se je več tisoč let boril za svoje pravice in svobodo, s staro kulturo in iz katerega izvirajo tudi taki, ki so znali kri preliti zanj. Na splošno naša mladina ne čuti slovensko in ne polaga važnosti na to, zgolj zaradi tega, ker pozablja, da je narodnost nekaj popolnoma različnega od državljanstva.
Ker smo rojeni v Argentini, moramo vestno izpolnjevati vse dolžnosti državljana. Smo pa tudi sinovi slovenskih staršev; torej imamo slovensko kri, katere zatajiti ne moremo. Kdor pa zataji svojo kri, je odpadnik, in ta ne more biti nikoli dober državljan.
Mladinske organizacije se že od začetka svojega obstoja trudijo, da bi vzbudile v mladini res globoki in trdni čut slovenstva, da bi bili nosilci tega še veliko let, kljub žrtvam, ki bi bile potrebne za dosego tega cilja.
Današnji Mladinski dan je brez dvoma velik pripomoček našemu cilju in tudi zgled za vso slovensko mladino.
Vidimo lahko, kaj zmore majhna skupina deklet in fantov, ki čuti slovensko in ki se trudi in dela za obstoj našega naroda."
Po končanem pozdravu zveznega predsednika pa je pozdravila vse navzoče predsednica berazateškega krožka, Marta Pozelnik, katera je med svojim govorom poudarila sledeče: „Dolgo je
leto, ampak je le spet prišlo naokrog in nas je dobilo tukaj zbrane, da obhajamo dan mladine; mladih po duhu, ne po starosti. Letos pa še s posebnim ponosom, ker v našem skromnem domu otvarjamo simbolično športne dneve. V teh dnevih ima mladina priliko za gojiti šport. Ta šport, ki nam dopusti, da se pogosto zbiramo na raznih tekmah, šport, ki je steber vse otroške in mladinske vzgoje, šport, ki nima meje in druži narodnosti. Ne smemo pa tudi pozabiti, da obenem praznujemo praznik mladine, ne samo berazateške, ampak praznik mladine vseh slovenskih domov na tujem. In prav ta šport in kulturni del našega delovanja nam dopušča, da se zberemo in še bolj povežemo."
Za tem govorom pa je zapel duet Vidmar dve pesmi: eno nemško, in eno angleško. Sledila je folklorna točka, katero je naučila gospa Maček-Vitrih, izvajale pa dekleta iz tega okraja. Na žalost je bilo opaziti, kot lansko leto tudi letos, pomanjkanje sodelovanja fantov pri tej skupini. Nato pa je oktet pod vodstvom g. Jožeta Omahna zapel sledeče pesmi: Godec, Za te in Grličica. Vso povezavo popoldanskega programa pa je vodil g. Ivan Korošec. Sledili sta zadnji_ dve tekmi v odbojki za pokal. Rezultati pa so bili sledeči: (San Martin 3, Berazategui 0, zadnjo igro pa sta igrali moštvi iz San Justa in Ramos Meji je. Zmagali so Ramoščani s 3:1 (16-14, 15-4, 13-15, 15-12) in si tako priborili pokal. Takoj za tem se je podelil pokal, vsakemu odseku pa slovenska zastavica z napisom okraja.
Res lep mladinski dan, a na žalost bolj slabo obiskan. Mladini iz Berazateguija pa čestitamo za veliko požrtvovalnost in veliko zavest slovenstva. Le tako še dolgo let naprej!
J. C.
Jože Dobovšek pozdravil duhovnega vodja, p. dr. Alojzija Kukovico, inž. Jerneja Dobovška in vse navzoče akademike in prijatelje.
Sledilo je imenovanje zapisnikarja in nato so bila podana poročila tajnice in blagajničarke. Predsednik se je poslovil z govorom, v katerem je med drugim dejal: „Najprej se zahvalim odbornikom za sodelovanje pri organizacijskem delu. Ne bom govoril, kaj smo dobrega ali slabega storili, to lahko sami sodite. A želim povedati nekaj misli in občutkov o SKAD-u.
Opazim v SKAD-u neko krizo. V čem in zakaj ta kriza? Vidim jo: pri sodelovanju članov pri organizacijskih prireditvah. Pri lastni zavesti o organizaciji. Naj se vsak vpraša, kaj je Slovensko katoliško akademsko društvo. Ali se morda vsi čutimo delež organizacije? Vsaka družba obstaja v takšni meri, kolikor živi takozvani „animus societatis", to je odkrita in konkretna želja za obstoj neke družbe... Mislim, da ta animus obstaja samo pri odbornikih, in še nekaj članih, a ne več. Nimamo vsi te duševne povezave. Vsi imamo odgovornost, seveda če obstoja tisti „animus" in posebno mladi, da damo SKAD-u to, kar hočemo, da nam nudi! Če imamo potrebe, želje, in hočemo, da jim organizacija zadostuje, jo moramo usposobiti za to delo.
Če hočemo obstati, se moramo odpreti svetu, družbi. Moramo pokazati, da obstojamo. Naj SKAD išče povezavo z drugimi akademskimi organizacijami.
Seveda, če hočemo pokazati, kar je nujno, moramo nekaj biti. Ali smo člani povezane organizacije? Ali lahko pokažemo današnji SKAD?
Naj bo to naš program. Vsi. moramo sodelovati. . . SKAD smo vsi. Na delo."
Nato je predsednik prosil za razreš-nico, katera je bila sprejeta.
Pred volitvami je bilo nekaj odmora, po katerem je bila objavljena odborova lista, katera je bila izvoljena z absolutno večino.
Novi predsednik Andrej Mele je b:i sprejet z aplavzom. Za izvolitev se je zahvalil s sledečimi besedami: „Prav lepo se zahvalim za nalogo, ki ste mi jo naložili kot članu SKADa. čeprav ravnokar izvoljeni odbor predstavila SKAD, je delo in bodočnost organizacije v rokah vseh članov. Da bo ta bodočnost rodila obilne in dobre sadove, je najbolj potrebna iskrenost in medsebojna ljubezen, tako kot je. nekoč zapisal Leopoldo Lugones: Človek je najbolj srečen takrat, ko ima srce polno ljubezni in vere."
Ostali odbor sestavljajo še Terez k i Osojnik, Marjeta Rožanec, Simonka Ra-jer, Polde Malalan, Jože (Dobovšek.
Pri predlogih je bila izrečena želja, naj novi odbor skliče izredni občni zbor, na katerem naj bi se spremenila pravila organizacije.
Ker ni bilo drugih predlogov, se je občni zbor zaključil.
(Po občnem zboru je p. Alojzij Kukoviča daroval sv. mašo za vse člane SKAID-a.
Pred dvajsetimi leti v “Svobodni Sloveniji”
10.	maja 1951. — Št. 19. FARSA BREZ HUMORJA
Pred nekaj dnevi so listi objavili, da je Tito sporočil v Washington, da potrebuje nujno 100 milijonov dolarjev, ako hoče še dve leti ostati na oblasti. S tem denarjem bi lahko kril primanjkljaj v proračunu. V Washingtonu so pohiteli povedati, da so temu novemu kreditu zelo naklonjeni, istočasno pa potrdili, da ie že na poti blaga in surovin za Tita v višini 28 milijonov dolarjev. Vse to bo šlo za Titovo vojsko, vendar pri tem ni nobene pošiljke orožja. V Angliji so prav tako zelo ugodno naklonjeni za posojila in pošiljke materiala Titu. Jugoslavija se dviga visoko pri raznih vladah na zahodu; vse govori o tem, kako važna je Jugoslavija kot postojanka proti sovjetski Rusiji. Ker se je Tito skregal s tovariši v kominformu, je nehal biti zaveznik Stalinov in dasi Tito ostaja komunist — in po lastnih izjavah celo pravovemejši komunist kakor pa so Stalin in njegovi tovariši v politbiroju v Moskvi — so v New Yorku in drugod začeli govoriti, da Jugoslavija ni več za železno zaveso. Vkljub svoji strogi komunistični orientaciji je Jugoslavija baje ‘prešla’ v zahodni tabor in to govore ne samo poklicni diplomati, ki smejo govoriti drugače kakor pa mislijo, ampak celo številni predstavniki kulturnih in ideoloških smeri, ki se rade trkajo na prsi, kako so protikomunistične. Ker bo Titov vojak eventuel-no streljal proti Stalinovemu napadalcu, zato v Titovi Jugoslaviji ni več tistih okoliščin, ki temu režimu dajejo pečat diktature in policijskega terorja...
Zgodovina je mnogim diktaturam ohranila zaključek, ki je bil podoben farsi, toda pogosto je bilo v teh farsah več tragike kakor pa humorja.
Slnwmei v Apgpmtfni
Družinska sreča. V družini Petra Slovše in njegove gospe Terezije roi. Štirn iz Yacuiba, Bolivija, se je v Tar-tagalu v Argentini 27. januarja rodil prvorojenec Peter Evgen. Krstil ga je v Mendozi 10. marca, na veliko sobofo, med slovenskimi velikonočnimi obredi č. g. Jože Hom. botra sta bila Ana in Janez Štirn iz Mendoze.
V družini Ivana Selana in njegove gospe Majde roj. Levar, pa je bila dne S. maja t. 1. rojena hčerka Helena Magdalena.
Srečnima družinama naše iskrene čestitke.
(■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■«■■■■■■■■■■■■■■■■■■V
V OCENO SMO PREJELI Lojze Ilija, Huda Pravda Jpdvest iz domobranskega življenja). Izšla je v založbi Slovenske kulturne akcije v Buenos Airesu kot 77. publikacija. 351 strani. Broširan izvod stane 13 novih pesov, v platno vezan pa 16.
PO ŠPORTNEM SVETU
Planinska založba PZS bo izdala nove planinske vodiče, ki bodo obsegali celotno področje Slovenije. Prvo knjigo „Planinski vodnik Karavanke" so že dali v tisk. Knjigo je napisal prof. Stanko Klinar, obravnava pa gorstvo iz slovenske in avstrijske strani.
Predstavniki Švice, Francije, Avstrije, Jugoslavije, Italije in ZRN — to je držav, kjer je alpsko smučanje — slalom in »smuk — Specialiteta, so se dogovorili, da ne bodo nastopili na zimski olimpiadi v Sapporo, Japonska, če bo Mednarodni olimpijski odbor potrdil suspenz 10 tekmovalcem, ki jih obtožujejo profesionalizma. Teh 10 tekmovalcev hoče MIO kaznovati, ker so delovali kot profesionalni inštruktorji v Kaliforniji. Domenili so se tudi, da bodo organizirali tekmovanje v St. Moritzu, če bo Mednarodni olimpijski odbor vztrajal pri svoji zahtevi o kaznovanju.