Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan lii gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr T administraciji prejeman, velja: Za eelo leto 12 gld., za pol leta « gld., za četrt leta 3 gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. Več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvarne". V Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr.' če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša* Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vrednlštvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I„ 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1/a6. uri popoludne. ? Ljubljani, v ponedeljek 13. julija 1891. Letnili XIX. Državni zbor. Z Dunaja, 11.julija. Budgetna razprava. (Dva in dvajseti dan.) Železnice. Z veliko silo bila je včeraj dovršena razprava o prorsčuuu trgovskega ministerstva. Posebno veliko se je govorilo o raznih železnicah. Za Burg-stallerjem, katerega sena že včeraj omenjal, priporočal je Stohr železnico iz Marijinih toplic v Jurijevo mesto (Marienbad-Georgienstadt), Eeicher pa je govoril za železnico po Murski dolini in iz Wolfsberga v Spodnji Dravberg. Kaftan je razpravljal železniške in ndrodne zadeve na Češkem in Heilsberg se je potezal za železnico iz MOrzzu-schlaga v Marijino Celje. Trgovinski minister Bac-quehem je glede lokalnih železnic ponavljal do-tične izjave v budgetnem odseku, glede tarifov zasebnih železnic pa je rekel, da bo vlada z vso odločnostjo vplivala na ugodno rešitev dotičnih obravnav. Železnica v Marijino Celje pričela se bo od Schrambacha do Kernhofa delati že v jeseni. Dy ku pa zaradi čeških mlinarjev odgovarja, da so njegove trditve silno krivične. Ravno prošnje in želje čeških mlinarjev so bile merodajne pri sostavi novih tarifov, katerim se bodo pridružile tudi zasebne železnice. Minister tudi naznanja, da preide Karol-Ludovikova železnica s 1. januvarijem 1892 v državno last, in da se dotični predlog že te dni izroči državnemu zboru. Sekcijski načelnik Wittek je odgovarjal poslancu Kulpu o kompliciranih tarifib, predsednik državnih železnic, baron Ozedik, pa je zavračal pritožbe o pomanjkanju železničnih vozov, o slabi legi nekaterih kolodvorov, o ravnopravnosti deželuih jezikov in o plačah kondukterjev in čuvajev. Poslanec Jai je tirjal zgradbo železnice Kien-berg-Gaming, Hofmann Vincenc pa podržavljenje češke zahodne železnice. Hofmann pl. Wellenhof je tožil o visokih tarifih keflaške železnice, V i e I -guth pa je govoril o pristanišču v Lincu v zvezi z vravuavo Donave. Veliko obširneje je govoril o Donavi poslanec Kaizl, ki je že sedaj pretresal vladni, predlog glede nove pogodbe s podonavsko parniško družbo in poudarjal, da je tudi ta pomoč ne reši gotovega pogina. Prvosednik je opominjal govornika, naj ostane pri stvari, zato se je zopet obrnil k železnicam in razpravljal nove tarife, ki so po Djegovi misli koristni za bogataše, pa trdi za male ljudi. Pogodba s podonavsko družbo ima tudi med [ konservativnimi poslanci veliko nasprotnikov, zato j vlada ne tišči, da bi se v zbornici obravnavala že | sedaj, ampak še le na jesen, ker se boji, da bi z 1 njo ne propadla. Tudi stari Herbst se je oglasil pri železnicah in je priporočal nekatere lokalne železnice na Češkem, pa mestno železnico dunajsko, ki bi se morala po njegovem mnenju graditi na državne stroške. Ko sta govorila še Schauer in poročevalec dr. Mez-nik, ki se je obračal zlasti proti poslancu Kaizlu, bili so vsi proračunski zneski potrjeni in s tem rešen celi proračun trgovinskega ministerstva. Ura je šla že na šest zvečer in poslanci so . glasno zahtevali konec seje, ali prvosednik je pričel razpravo še o dveh rečeh, ki ste stali na dnevnem redu in bili potrjeni brez ugovora. Prva zadeva j mednarodno bernsko pogodbo gledč tovornega prometa po železnicah. Ker § 2 trgovinskemu ministru daje pravico, odredbenim potom spreminjati trgovinski zakon, treba je bilo za sprejem tega pred-j loga po sodbi predsednikovi dveh tretjin glasov. Navzočih je bilo 193 poslancev, torej 16 več, kakor jih je treba za dvotretjinska glasovanja, ki so vsi glasovali za omenjeno pogodbo. Druga v par minutah rešena stvar zadeva državno oskrbovanje Al-brehtove železnice. Kmetijstvo. Danes se je pričela seja z odgovorom ministra Schonborna na neko interpelacijo zastran pogodbe z angleško vlado gled^ medsebojnega varstva znanstvenih in umeteljnih del. Dalje je odgovarjal na neko drugo interpelacijo zastrau konfiskovanja listov, rekši, da je dostikrat skoraj neizogibno, da gospodske različno sodijo o kaznjivosti kakih spisov in da nekje konliskujejo kaj, kar se drugod natisne brez ugovora. Tudi poljedelski minister je odgovarjal zaradi mrčesa „nona", ki silno škodo prizadeva gozdom. Minister priznava, da se je v nekaterih krajih pokazala ta nevarna živalica, vendar pa se ne razširja tako hudo, da bi bilo treba izrednih pripomočkov zoper njo, ampak da zadostujejo določbe gozdnega zakona. Potem se je pričela razprava o melioracijskem zakladu iu proračunu poljedelskega ministerstva. Prvi govornik je bil češki poslanec F o r m a n e k, ki je tožil, da se za kmetijstvo na Češkem premalo stori in da naj bi bili melijoracijski zaklad pomnožili od pol milijona na jeden milijon goldinarjev, ne pa samo na 750.000 gld. Če bi se podpore delile v primeri z davki, morala bi češka veliko več dobivati; zato češki narod zahteva avtonomijo in samoupravo. Minister Falkenhayn mu je odgovarjal, da njegove trditve niso opravičene; zemljiški davek se je na Češkem znižal, če se pa za zboljševanje zemlje malo zgodi, je temu kriv deželni zbor, ker ne skrbi za potrebne deželne zakone. Ministerstvo še nikdar ni nobene take zahteve odreklo in je tudi ne zavlečevalo, ampak če se je katera reč kdaj poslala nazaj, zgodilo se je to zaradi natančnejih po-izvedeb ali potrebnih prememb. Ministru odgovarjal je Adamek, da Češka nima prednosti pred drugimi deželami in da je on (Adamek) načeloma proti državnemu melioracijskemu zakladu. Deželam bi veliko bolj ugajalo, ko bi se ta zaklad razdelil v deželne zaklade. Poročevalec B u t o v s k i je dvomil, ali bi bilo res?bolje premeniti državni melijoracijski zaklad v LISTEK. Ponočni kralj. Francoski spisal A. de Lamothe. (Dalje.) Pol mrtva od samega strahu prišla je Brigita nazaj v kuhinjo, prižgala blagoslovljeno svečo ter pokleknila ob posteljo. „Kaj je novega?" nagovoril je doktor svojega obiskovalca. „Peter je v ječi," odgovori Tobija Hoppy in položi kozletino, v katero je bil zavil diplo, poleg sebe na klop. „In potem?" „Novo iztiranje v Tipperary. Lord Morton, oni, ki je nedavno deset družin iztiral, bil je ustreljen petdeset korakov pred svojim stanovanjem." „Ali so hudodelca ujeli?" „Toliko, kakor onega, ki je driverja spravil," odgovori Tobija s tajnim smehom. „Ali je še kaj druzega?" „Družba zmernosti napreduje; v Simericku je več nego dvatisoč ljudij prejelo svetinje. Najhujše pa je, da prečastiti oče Matej vedno tajne družbe zasleduje." »Zal, da on ni jedini. Vikarij glengariffski in mnogo drugih se z nami očitno bojuje." „0, dobro v^m. Vse duhovstvo je zoper nas." „Oj, da bi le jedenkrat zaklicali nam duhovniki: ,Oborjžite se I Smrt tlačiteljem I" V trenotju bi vstalo ljudstvo in otrebilo deželo nenasitljivih pijavk, ki našo domovino izsesavajo in onečastujejo. Irska bi bila prosta in v plačilo za oprostitev ponudili bi — na kolenih klečd, našim ubogim duhovnikom ves bogati plen; sezidali bi jim krasne cerkve, s slavo bi je obdali, — iz njih izvolili si kralja!" ^Nemogoče je," dč Tobija, ^najboljše bode, brez duhovnikov delovati!" „ŽaI, da je istina! Redka izjema je oni izmej njih, ki bi po slavi hrepenel. Jaz, ki ne poznam druge pravice, nego osveto; nobene ljubezni, kakor do svobode, — občudujem te može, ki po vzgledu božjega mojstra, katerega je hudobec skušal na gori, ponujaje mu kraljestva sveta, — tiho trpč vse krivice, preganjanja, in na vsak naš predlog odgovorč: .Molimo Boga — in njega ubogajmo!'" „Naj bodo občudovanja vredni; meni to malo mari, ker nam vedno pota zapreče!" „K sreči pa nam Angleži sami strežejo po svoji prevzetnosti in krivičnosti. Brezsrčna iztiranja po škofu tuanskem prinesla so nam dober sad; pridobili smo petnajst bratov!" „Nadejam se, da boste tudi z glengariffskimi zadevami zadovoljni!" „Vjetništvo Petra je srečen dogodjaj; prvič, ker bo mladenič razsrjen na tem; drugič pa, ako se preseli v Ameriko, odtegnjen bo vplivu vikarije-vemu, kateri nam dela več škode, kakor bataljon brigaduikov." nAli ste videli jetnika?" »Tega ne smem, da bi kazal, da se zanimam za jetnika. Jaz sem tuj učenjak, odposlan od akademije znanostij, da preiščem sestojne dele bazal-tove." „To je zaupen, srč&n, odločen, trezen mladenič; pozni hribe —" „To bode postaven mož, brate," odgovori pseudo-doktor; „to bode mož, katerega potrebujemo. Opazoval sem ga v dnevih, ko me je vodil po hribih. Ponosen je, molčeč, resen, in plezati zu&, kakor divja koza. Jedno ali dve leti ga bomo dali v Ameriko in imeli bomo najboljšega strelca; ako se ne motim zelo, — postavili ga bomo — kralja!" „Ako nam ne vleti! Njegov oče je goreč katoličan, njegova nevesta iz dobre katoliške hiše. Brate naš — jetuičar mi je pravil, da mu je vikarij priuesel pobožne knjige v ječo." deželne zaklade, za zdaj pa si sploh ne moremo drugače pomagati, kakor da se državni melioracijski zaklad povikša; zato priporoča nasvetovano povikšanje, ki je pri glasovanju res tudi obveljalo. Prestopivši k centralu poljedelskega ministerstva govori najprej štajarski poslanec M o r r 6 o propadanju kmetijstva, kateremu nihče ne pomaga. Mnogo so temu kmetje sami krivi, ker niso več zadovoljni s svojimi starimi šegami in navadami, ampak iščejo mestnih veselic. Govornik v šaljivem načinu opisuje zla, ki so kmeta zadela od 1. 1848.; primanjkuje mu živine, davki so veliki, eksekucije čedalje obilnejše, skrb za ubožce čedalje večja. Država podpira konjerejo po mestih ter je pomnožila donesek za dirke od 20.000 gld. na 60.000 gld., za konjerejo po deželi pa premalo stori. Govornik je nekatere reči zelo pretiraval, zato pa tudi ni dosegel veliko uspeha. Jako srečen je bil s svojim prvim govorom naš slovenski poslanec P o v š e. Razpravljal je vrav-navo Mirne in Krke na Doleujskem in vipavskih hudournikov na Notranjskem. Omenjal je uspešnega prizadevanja Putickovega za odpeljavo notranjskih vod& in vladi priporočal podporo za napravo vodnjakov na Krasu in v Suhi Krajini. Govoril je dalje o konjereji in živinoreji, kateri bi morala vlada zdatneje podpirati, in se toplo potezal tudi za vinorejce, katerim naj bi se pomagalo z ameriškimi trtami in denarnimi posojili. Tudi sad-jereja naj bi se kolikor mogoče pospeševala, da bi ljudje pili domač mošt in bi se odpravilo strupeno žganje. Ne samo vsi poslanci, ampak tudi vsi vladni zastopniki so jako pazljivo poslušali govornika in pogostoma pritrjevali njegovim strokovnim razpravam. Ko je končal, donela mu je od vseh stranij z živahnimi „dobro"-klici in glasnim ploskanjem zaslužena pohvala in poslanci so od vseh stranij prihajali, da so mu čestitali k prvemu govorniškemu uspehu. Tudi vladni zastopniki so mu čestitali k lepemu, strogo strokovnjaškemu govoru, ki ne ostane zgolj glas upijočega v puščavi. Minister mu je vedel namreč povedati, da vlada pritrdi našemu deželnemu zakonu glede vravnave Mirne in da prevzame poleg že dovoljenih 40 odstotkov še 10 odstotkov na melijoracijski zaklad. Ravno tako bode ministerstvo dovolilo podporo za moštarsko klet, katero je v Bledu napravila podružnica naše kmetijske družbe. Guvor sam Vam pošljem po zapisniku. Češki poslanec Teklj je priporočal, da naj se gozdno zakonodajstvo prepusti deželam in da naj se kmetom v polajšanje preustroje vsi davki. Tudi je zahteval, da naj se v nekaterih krajih na Češkem dovoli tabak sejati, za sadjerejo pa naj se razpisujejo darila. Gled6 poljedelskih šol je omenjal, da jih imajo na češkem premalo in da je zlasti potrebna višja poljedelska šola s češkim učnim jezikom. V jednakem smislu, kakor prejšnji govorniki, razpravljal je tudi Bauer žalostne razmere kmetijstva in potrebo zdatnih pripomočkov, med katerimi je omenjal tudi kmetskih zadrug in posojilnic. Prosil je torej ministra, naj pov6, kako hoče pomagati kmetu. Troll je govoril o kmetijskih razmerah svojega okraja, Hompeš pa o potrebi vravuavanja galiških voda. Za njim je poslanec Muth priporočal, da je jednako znižanje davkov, kakor se predlaga za male obrtnike, potrebno tudi za kmeta, zlasti pri zemljiškem in hišnem davku. Posebno pomoč potrebujejo vinorejoi, zato priporoča nasvet Fiirnkrancev, da naj se podpora za vinorejo od 36.000 gld. povikša na pol milijona goldinarjev. Tudi se pritožuje, da revnejši ljudje ne morejo dobiti nekoliko ameriških trt, ki se pa bogatašem na tisoče prodajejo. Baron Rolsberg je priporočal kmetijske zadruge in pomnožit,ev potovalnih kmetijskih učiteljev. Tudi želi, da bi vlada pospeševala setev lanu. Za njim je poslanec Kaiser govoril o Raiffeisenovih posojilnicah, ki naj bi se kolikor mogoče razširjale tudi po kmetih, in o kmetskih zadrugah. Tudi je prigovarjal, da naj se pravica jednoletnih prostovoljcev dovoli učencem na srednjih poljedelskih šolah. Za Krainskim, ki je prosil zdatnejše podpore za kmetijstvo v Galiciji, vstane poljedelski minister grof Falkenhajn in med živahnim odobravanjem razpravlja program in prihodnjo nalogo poljedelskega ministerstva. Po njegovi misli treba je kmetijstvu dvojne podpore; na eni strani je treba kmetom kolikor mogoče polajševati obdelovanje, na drugi strani pa jim pomagati, da si pridelke vsaj deloma prihranijo. Obširno je tudi razpravljal kmetijske zadruge in način, kako naj se osnujejo. Jedro tem zadrugam naj bi bilo v okrajih, koreuine pa bi se raztezale po posameznih občinah in posestvih. Vsaka dežela pa bi imela centralni organ, po katerem bi okrajne zadruge občevale z vnanjim svetom. Take zadruge bi v roke jemale vse kmetijske zadeve in skrbele za kredit, za prodajalnice, zavarovalnice, posle in delavee. Njih naloga bi bila zadolžena posestva reševati z izdajo reutnih zastavnih pisem, za katere bi država jamčila. Minister je rekel, da se v ministerstvu temeljito pečajo s sostavo postavnega načrta v tem smislu, ki ga predloži zbornici, kadar bo reč vsestransko pretresena in dognana. Zaradi teh izjav je ministrov govor velikega in jako važnega pomena in zasluži, da ga objavite. Minister je odgovarjal tudi na želje posameznih govornikov rekši, da se gledč pridelovanja sadnega mošta vrš3 potrebne preiskave, ravno tako glede setve lani. Za osuševanje močvirij se v letošnji proračun ne morejo postaviti višji zneski, upa pa, da bo to za drugo leto mogoče. Zoper nono, trtno uš in pero* nosporo vlada rabi vse pripomočke in ameriške trte daje vsem vinorejcem, ki se oglašajo. Ko je spregovoril še dr. Dvorak o raznih boleznih, ki se zaradi neprimerne hrane razširjajo med kmečkim prebivalstvom, bila je seja ob 1/tT. uro zvečer sklenjena in nadaljevanje razprave napovedano za ponedeljek ob 10. uri dopoldne. „Ne boj se, prijatelj! Samo tega ee jaz bojim, da bi ga ne izpustili; dokler je v ječi, je naš!" „Da, ako ga duhovnik svojim prijateljem v Ameriki ne priporoči?" „Drugi, manj pobožni prijatelji pričakovali ga bodo takoj, ko izstopi iz ladije. Predno bo stopil na obrežje, bo v naših rokah." „Kaj naj storim zdaj?" „ Počakaj nekaj trenotkov; nisem še vseh dopisov iz Amerike prebral," odgovori učenjak ter odpre drug list: „Lord Pilferer se je vrnil v Rosescastle in me vabi na kosilo." „To je vaš prijatelj?" mrmra Tobija. „Seveda bom šel tja, saj mi dobro služi kot prostovoljen ogleduh." zavrne doktor. Sedaj odpre učenjak pismo, ki je v desetih, široko razvrščenih vrstah terjalo posameznosti o najdenem hrbtancu medveda berlogarja. — Doktor pa drži list nad plamenom svetilnice, in kolikor bolj se isti ogreje, prikazujejo se na papirju znamenja pisave, — naposled popolne vrste. Doktor glasno bere poročila iz Amerike. — Znano je, da Irci, ki so se v Ameriko izselili, delajo nemir v domovini po svojih poslancih, ki tu zbirajo tajne družbe, prejemajo denarne podpore in netijo razpor v deželi, v prospeh osvobojenja. jeden znamenitejših odposlancev. Imel je naslov: „Gla?ni uravnatelj desetih pokrajin". Tobija Hoppy, prebrisan, zvit in fanatičen človek, — bil je jeden najdelavnejših udov omenjene družbe. Kot diplar, vedno potujoč od kraja do kraja, — dražil je tu ljudi, tam posredoval, zopet drugje rad postregel komu v zadregi. S svojimi rodoljubnimi pesnicami netil je ogenj domoljubja; sklicaval služabnike društvene in njih vodje k ponočnim zbirališčem, pri katerih so novinci morali prisegati na 6lamo in klasje, — pri katerih pa se je sklenil tudi umor tega ali onega tlačitelja ljudstva. — V omenjenem listu priporočala sta ustanovnika družbe, Jan Stephens in O' Mahoney, največjo previdnost pri zborovanjih in zatrjevala udom, naj zabranč vsako vstajo, temveč naj ogenj strasti le tleč ohranijo. Drugo pismo čestita učenjaku o znajdbi skoro nepristopne jame v connemarskih hribih, ki bode zaradi svoje suhote prav pripravna za strelivno shrambo. Končalo se je z besedami: „A in B pričakujeta pozorno zaznamovano osebo, katero bosta dobro skusila, predno ji bosta izročila imeniten pose). Dokler slama ne dobi klasja, ne moremo ničesar storiti. Bratu H. sporočite našo zadovoljnost na njegovem delovanju. V ogovorih se ogibajte vsega, kar bi žalilo verska čutila. Ako katoliških duhovnikov ne moremo pridobiti zd-se, varujmo se, da jih ne prisilimo, ravnati zoper nas!" Dalje sledi.) Delavsko vprašanje. Okrožnica papeža Leona XIII. (Dalje.) 25. Delavska društva. V prvi vrsti pa treba v tem oziru imenovati delavska društva, ker z namenom teh društev vjema se nekako vse drugo ravnokar omenjeno. Nekdaj so zadruge rokodelcev in delavcev dolgo časa razvijale prav vspešno delavnost. Niso pa donašale važnih koristij le njih udom, marveč so, kakor zgodovina spričuje, v mnogem pospeševale tudi razvoj rokodelstva in obrtnije. V časih seveda, kakor so sedanji, ko so se spremenile šege in navade, ne gre oživljati nekdanjih zadrug v njih prvotni obliki. Nove šege, napredek v vednosti in omiki, podraženo življenje, vse stavi sedaj drugačne zahteve. Potrebno pa je, da se zadruge z ohranitvijo nekdanjega duha, ki jih je oživljal, priredijo potrebam sedanjega časa. Zelo veselo je, da se dandanes vedno bolj in bolj porajajo take zveze med delavci samimi ali pa med delavci in delodajalci; le iskreno je želeti, da je takih društev vedno več in da so vedno krep-kejša v svojem jedru. Dasi smo mi že mnogokratno govorili o delavskih društvih, bomo vendar na tem mestu še natančneje pojasnili, kako času primerna in opravičena da so taka društva; ob enem bomo pa tudi omenili, kar treba povedati, kako naj bodo uravnana taka društva in kake namene naj imajo pred očmi. Človek je omejen v svojih močeh; to ga vedno naganja, da se veže z drugimi v medsebojno pomoč in podporo. „Bolje je, da sta dva skupaj, kakor da bi bil jeden sam; koristi imajo od svoje zveze. Ako eden pade, vzdigne ga drugi. Gorje mu, kdor je sam ! Ako pade, nikogar nima, da bi mu pomagal." Tako pravi sv. pismo. In zopet: „Brat, podpiran od brata, podoben je utrjenemu mestu". Ta natorni nagon vodi do skupnosti, človeka torej do državne skupnosti, a veže človeka tudi v najraznejše zveze z drugimi ljudmi. Niso sicer popolna društva, ki se porajajo po takih zvezah, vendar so prava društva. Med temi in med državno družbo je mnogovrsten razloček. Namen države obsega vse prebivalce, ker meri na občni javni blagor, katerega dobrote imajo vsi pravico uživati, in zato se država ravno imenuje „država", ker se v njej, če govorimo z besedami sv. Tomaža, ljudje združijo z namenom, da osnujejo društvo. One družbe pa, ki se snujejo v državi, imenujejo se zasebne, ker je posebni namen teh društev zasebna korist, namreč korist njih udov. „ Zasebna družba", pravi sv. Tomaž, „je ona, ki ima zasebne namene; taka se na priliko osnuje, ako se združijo dva ali trije v ta namen, da izvrše kako trgovsko kupčijo." Dasi so pa te zasebne družbe v državi in so nekako del države, vendar nima država kar tako pravice, prepovedovati njih obstanek. Te družbe imajo svojo podlago v natornem pravu, in natornega prava država ne more spreminjati; nasproti je dolžna skrbeti za to, da se priznava na-torno pravo. Ako pa vkljub temu kaka država prepoveduje snovanje takih društev, dela proti svojemu lastnemu načelu, ker ima tudi država, popolno jednako kakor zasebne družbe med državljani, svoj vir v natornem nagonu človekovem, kateri ljudi medsebojno druži. Pač pa ima seveda država v mnogih posameznih slučajih popolno pravico, da postopa proti društvom, n. pr. ako zasledujejo namene, ki so očitno nasprotni pravici ali nravnosti ali kakorkoli javnemu blagru. Država ima torej pravico zabranjevati osnovo takih društev ali osnovane razrušiti, vendar mora na drugi strani strogo gledati na to, da nikdar ne sega v pravice podložnih. Država ne sme pod pretvezo javnega varstva za javne koristi nikakor storiti kaj tacega, s čemur bi komu delala krivico. Kajti državnim postavam in naredbam grč pokorščina v vesti le tedaj, ako se ujemajo s pametjo in zato seveda tudi z večno postavo božjo. (Dalje sledi.) Politični pregled V Ljubljani, 13. julija. 3ioKra.ii)« tie*ei«. Poljaki. Popovski je s svojim govorom bil j vsekako poljski klub spravil v nemalo zadrego. Ve-i liki del poljskega kluba ni bil zadovoljen ž njego-j vim govorom. Da pa svetu ne pokažejo očitno, da ! v klubu neso jediui, ni noben Poljak v zbornici j v im-nu kluba ooorekal Popovskega besedam. V delegacijo ga pa več ne kandidujejo, da pri raz- pravi o vnanji politiki ne bode imel prilike, izustiti kake nepremišljene besede. Da bi se pa to ne smatralo za nezaupnico Popovskemu, je klub izdal neko izjavo, v kateri oporeka tem, da bi bili zahtevali od Popovskega, naj svoje besede kako prekliče. Iz njegovega govora se jasno vidi, da je obsojal le pan-slavizem, ne pa slovansko politiko sploh. Zaradi tega Poljaki neso imeli povoda, ž njegovim govorom biti nezadovoljni. Koncem se pa izjavlja, da ga iz vse drugih uzrokov ne pošljejo v delegacijo. Poslednje seveda ni resnično in le kaže, kako fino se Poljaki znajo izmotati iz takih zadreg. Čehi sedaj vedo, da Poljaki neso njih nasprotniki, Popovski pa tudi ni blamiran. Mladočehi. Knez Karol Schwarzenberg ponudil je Mladočehom kompromis zastran volitev v delegacije. Po tem kompromisu bi se volili v delegacije s Češkega štirje Nemci. Knez je proti načelniku mladočeškega kluba, Eoglu, tudi omenil, katere poslance naj bi Čehi volili v delegacije. Mladočeški klub posvetoval se je o tej ponudbi in sklenil, da vsprejme kompromis, pa le s tem pogojem, da se Mladočehom prepustš štirje mandati za delegacije in bode klub popolnoma po svoji volji izbral kandidate. Če se pa kompromis ne sklene in bi bil vendar izvoljen kak Mladočeh za delegata, ne sme vsprejeti mandata. — Pričakovati je, da se kompromis sklene, če je le res, da Mladočehi ne mislijo kandidovati Vašatyja. Ko bi pa Vašatyja skušali spraviti v delegacijo, potem bi seveda ne bilo misliti na kak kompromis. Vnanje držav«. Bolgarija. Te dni prišli so v Sofiji novej zaroti na sled. Blizu hiše ministerskega predsednika prijeli so tri osebe, pri katerih so našli bodala in jeden revolver. V jedni teh oseb spoznali so nekega Štepanova, bolgarskega vojaškega beguna. Preiskava se je začela. — Na grob umorjenega ministra Belčeva je pa nekdo zapisal: .Odpusti nam, merili smo na Stambulova. Namesto njega zadeli smo tebe. Drugikrat ga pa ne bodemo zgrešili. Stambulov naj ne išče krivcev, kajti jih je jako veliko. Žalujoči morilci." Francija in Anglija. Potovanje nemškega cesarja v Anglijo seveda Francozom ni po volji, ker je Francijo še bolj odtujilo od Anglije. Nekateri francoski politiki so sprožili misel, da bi predsednik republike potoval v Anglijo in skušal angleške kroge zopet pridobiti za Francijo. Stanhope, ki je velik prijatelj Franciji, je pa v angleški spodnji zbornici sprožil misel, da bi predsednika francoske republike celo povabili. S tem bi se dalo Franciji nekako zadostilo za razne njej nepovoljne dogodke. Prvi lord državnega zaklada Smith je pa odgovoril na to, da ni navada v Angliji, da bi vabili tuje vladarje. Če pa pride v Anglijo predsednik republike francoske, bode pa dobro došel, kakor vladar vsake druge prijateljske države. Ministerska kriza na Holandskem. Eolandsko ministerstvo je dalo svojo ostavko, ker so konservativci izgubili pri volitvah večino. Sestavilo se bode novo liberalno ministerstvo. Glavna naloga, katero bode imela nota vlada, bode prememba vojaškega zakona. Te stvari se je bila že lotila prejšnja vlada, hoteč uvesti občno vojaško dolžnosti. Temu so pa ugovarjali nekateri konservativci in mej konservativno stranko je nastal razpor, kateri je zakrivil, da je pri novih volitvah konservativna stranka ostala v manjšini. Kmalu, se bode pokazalo, bode li liberalna vlada kaj srečneja. Tudi mej liberalci jih je mnogo, ki neso za občno vojaško dolžnost. Ministerska prememba v Svediji. Švedski ministerski predsednik Akerhjelm je odstopil in njegov naslednik je veleposestnik Bostroem. Akerhjelmovo stališče je bilo omajano, odkar je v zbornici bil izrekel nepremišljene besede: „če dobim devetdeset dni časa za vojaške vaje, bodem govoril švedski z Norvežani." Te besede bile so v Norvegiji vzbudile silno razburjenost. Ministerski predsednik hotel je tedaj takoj odstopiti, ali kralj ni hotel precej vsprejeti ostavke. Ministerski predsednik si je prizadeval z neko izjavo stvar popraviti, kar se mu ni posrečilo. Naposled je tudi kralj spoznal, da je najbolje, da odpusti tega ministra, kar je tudi storil. Blaine. Nevarno bolan je baje državni tajnik za vnanje zadeve v severnoameriških zjedinjenih državah. Zdravi ga šest zdravnikov, ali dosti upanja ni, da bi ozdravil. Izvirni dopisi. Iz ljutomerskih goric, 10. julija. (II. v i n-čarsko poročilo.) Z vezjo smo za letos navadna vinčarska dela do trgatve opravili, zato se mi zdi zdaj primerno, Vam spet poročati o letošnji vinski letini, zlasti še zato, ker so se od mojega zadnjega vinčarskega poročila prikazale nekatere vesele in žalostue prikazni za tukajšnje vinograde. Veselo je gledati vinograde, kako so še lepo zeleni in kako bujno letos les raste. To nam daje upanje, da po letih vendar-le spet utegnejo naši vinogradi bolje roditi, kakor pretekla leta. Vrlo je tudi, da je ! semtertje, posebno v močni zemlji, še precej grozdja j videti ; ali žali bože, da se je vsled neugodnega vremena jako zakasnilo, in torej jako dobrega vina letos nimamo pričakovati. Jako žalostna pa je vest, da so tudi že v naših goricah ,na dveh krajih našli trtno uš, ki so jo s tujim trsjem semkaj pripeljali. Oba okužena kraja na Strmcu in pri Jeruzalemu ležita še v ormoškem okraju, vendar skoro v sredini ljutomerskih goric in na meji okraja ljutomerskega, tako, da so vse tukajšnje gorice v veliki nevarnosti. Natančno preiskovanje dnd 6. in 7. jul. je pokazalo, da še zdaj v ljutomerskem okraju ni trtne uši, ali Bog v<5, kako dolgo bomo se je mogli braniti. Dokazano je, da se je trtna uš v obeh krajih, semkaj pripeljala s tujim trsjem, ki se je vkljub ostri prepovedi uvažalo iz okuženih krajev. Tako prepovedano in protipostavno ravnanje bi se moralo ostro kaznovati, ker vsled tega utegne zadeti celo okolico velika škoda. Naj imamo še toliko i dobrih postav, vse nam ne morejo nič pomagati, > če se ne izvršujejo. Dobre so postave, da se ne ! smejo trte iz okuženih krajev voziti, da se ne sme ponarejeno vino za pravo prodajati, da ne sme vsak trgovec žganja na drobno prodajati, da bi se morale krčme ob določeni uri zapirati itd. Ali kaj pomagajo te postave, če se premalo pazi na to, da bi se izvrševale. Ljudstvo samo si ne more tukaj nič pomagati, če ga državni organi ne podpirajo, Oni bi, morali na to gledati, da se postave vestno izvršujejo, in tisti, ki jih prestopajo, kaznujejo. To omenjam zato, ker se obče govori, da je sosed okuženih goric še lani dovažanje trt iz okuženih krajev do^ tični gosposki naznanil, pa se vendar ni nič ukrenilo. Ko bi se trtna uš naglo širila po naših goricah, bila bi to nedopovedljiva nesreča za celi tukajšnji okraj. Bog nas tega varnj! Iz Prage, 9. julija. Veliki narodi ponašajo se s svojimi razstavami, katere prirejajo zdaj tu, zdaj tam strmečemu svetu. Ni jim to težko doseči, kajti ogromna masa njihovih izdelkov in pridelkov jim to kaj lahko omogoči. A kaj druzega je, ako narod, ki primeroma ni tako velik, ki je krog in krog obdan od najhujših sovražnikov, ako tak narod, pravim, stopi z razstavo pred svet. To je storil čili, občudovanja vredni češki narod. Kdor nima in ni imel priložnosti, ogledati si to njegovo razstavo, bo težko verjel, kako krasna, velezanimiva je. Češki narod stekel si je ž njo slavo, ki ga povzdigne visoko med prve in največje kulturne narode. Bodi mu slava 1 Zaradi velike, preobilne množice razstavljenih stvarij je pač nemogoče, v kratkih vrsticah le mali obris razstave podati. Vse stroke iz umetnosti, trgovine, obrtnije, poljedelstva itd. so bogato zastopane. Ni ga strokovnjaka, ki ne bi imel priložnosti, s popolnim zadovoljstvom občudovati proizvode, ki spadajo ravno v njegov delokrog. Mene zanimal je najbolj oddelek čeških slikarjev. Razstavljene so vsakovrstne slike iz 18. in 19. veka. Imel sem vedno visoko spoštovanje do čeških umetnikov, saj so znani po celem svetu 1 A da so vstvarili z genijem svojim toliko in tako prekrasnih umotvorov, nisem si mislil. Kdor je že videl slikarske zbirke v Benetkah, Flo-renciji ali Rimu, divil se je na čarobni koncepciji, in idejalnem izvrše^ju umetniškovega predmeta. A nič manj ne preseneti ta zdravi, tako naravni realizem čeških umetnikov. Globok vtis naredi Sochor-jeva slika: .Sv. Rešnjega Telesa dan v Čehih." Kar mi je še posebno všeč, je to, da se v tej slikarski zbirki ne vidijo tiste, recimo moderne poltne slike, ki moralno zdravega gledalca z rudečico oblijejo. Da, znamenje je to, da je češki narod nravstven, nepokvarjen, da stojd njegovi umetniki visoko nad svojimi laškimi in francoskimi tovariši. Posebno v velikem številu zastopani so češki poljedelci. Čuditi se moramo, kako lepe pridelke nam tu podajejo iz svoje rodovitne materne zemlje. Da so Cehi ponosni na to svojo izložbo, je umljivo. In ne zam&n 1 Zlata Praga je dan na dan polua ljudstva, ki od vseh strani češke domovine hiti gledat razstavo. Tisoči prihajajo s posebnimi vlaki. Meščan in kmet, starček in mladenič ne opusti ugodne priložnosti, v starodavno Prago poleteti. Tudi iz Ogerske prišli so bratje Slovaki iu njim na čast bode danes zvečer v narodnem gledišču slavnostna predstava. Mesto je sem ter tje s trobojnicami okinčano, kdor je pogleda, pač ne bo mislil, da je tukaj še kakšen Nemec najti. Vse je češko. Po gostilnah in kavarnah razlega so le mila češčina, kar bodi v spodbudo Slovencem povedano. Čeh ljubi svoj jezik, svojo domovino, to kaže povsod. In lahko je ponosen, kajti narod, ki kljub zaprekam svojih sovraž- nikov priredi tako velikansko in krasno razstavo, ima uzroka dovolj, pred celim svetom ponašati se s svojo močjo, s svojim velenmom in s svojo jekleno marljivostjo in vstrajnostjo. < M. iz Prage, 10. julija. (Češka razstava.) Slavnost na čast Slovakov, katere sem v včerajšnjem dopisu omenil, vršila se je sinoči v .Narodnem di-vadlu" na najsijajnejši način. Ubogi Slovaki, katerih je okoli 120, so se solzili videč, kako srečni so v narodnem oziru njihovi bratje ob Labi in Moldavi. A oni tako kruto tlačeni, preganjani na domovinskih tleh! Navdušenje, s katerim so bili v Pragi sprejeti, prikipelo je sinoči na vrhunec. Res, nepo-zabljivi trenutki bili so to. Kot uvod cele slavnosti prednašal je Vojta Slukov Mužikov .Proslov", v katerem je ganljivo omenjal bedo slovaško pod tujim jarmom. Sledeči .živy obraz: apotheosa jubilejni vystavyu obnesel se je tako divno, da ploskanje in odobravanje skoraj prenehati ni moglo. .Zkonška 8l6t,nikova" od Bozdčha vzbujala je mnogo, veselosti in sčmtertje viharno odobravanje. (.Trojlistek n&rodnich pisni" od celega opernega zbora izvršen, bil je prekrasen. Slovanska pesen pač nikjer svojega uspeha ne zgubi! K sklepu dodal je gledališču ravnatelj: Balla-bile narodu „Excelsior", ki je s svojo krasoto poslušalcem jasno pokazal, kako daleč sega spretnost in izurjenost gledališčnih igralcev. Zapustivši .Narodno divadlo", podali smo se v velikih trumah na Zofijin otok, kjer je bi koncert napevedan. Vse točke izvršile so se z največjo vrlo-stjo. .Naprej zastava Slave" vzbudila je ogromno, nepopisno navdušenje, trikrat so jo morali ponavljati. Med koncertom napil je slovaški prvoboritelj dr. Mudruft češkemu uarodu, proslavljajo njegove velikanske vrline. Prav tako! Vreden je take pohvale, — slava mu! M. Dnevne novice. V Ljubljani, dne 13 julija. (Bleiweisova slavnost) se je včeraj dostojno in lepo zvršila. Že pred poldnem zbrala se je na Stolnem trgu pred hišo, v kateri je živel nepozabni oče slovenski, dr. Janez vitez Bleiweis, ogromna množica ljudstva iz mesta in dežele. Po dvanajsti uri prikorakajo iz čitalnice ljubljanski .Sokol", de-putacije .Zagorskega Sokola", akad. društva »Triglav", pevskega društva .Slavec", katol. društva rokodelskih pomočnikov, čitalnic iz Kranja, Šiške, Borovnice in Bizavika z zastavami. Slavnostni govor je govoril gosp. L. S v e t e c. Ko je palo zagrinjalo s spominske plošče, razlegali so ae navdušeni .slava"-klici po trgu; .Slavec" je zap<51 krasno Jenkovo .Molitev". Ob 2. uri je bil banket v čitalnični dvorani, zvečer slavnosten koncert na vrtu. Došlo je 43 telegramov, Zaradi pomanjkanja prostora objavimo obširnejše poročilo v prihodnjih številkah. (Slovesna prisega ljubljanskega žnpana) vršila se je minolo soboto ob 11. uri dopoldne v lepo okrašeni mestni dvorani. Gospod deželni predsednik baron Winkler, ki se je pripeljal v spremstvu prezidijalnega tajnika g. viteza Laschana, je pozdravil zbrane mestne odbornike v slovenskem in nemškem jeziku. Po prisegi se je g. župan G r a s-8 el i i zahvalil na imenovanju, prosil deželnega predsednika za nadaljno prijazna podporo c. kr. vlade in po odhodu gosp. deželnega predsednika pozdravil mestne odbornike, proseč jih vsestranske podpore. — Odličen meščan izrazil nam je včeraj svoje začudenje, da nismo že v soboto poročali o tem. Ker bi nam nekateri torej utegnili podtikati kake .razdružljive namene", konstatujemo, da smo zvedeli o slovesni prisegi g. župana še le v soboto zvečer. Tudi mi ne moremo zatajiti svojega začudenja, da nismo prejeli nikakega naznanila ali vabila, kakor se je to pred tremi leti zgodilo. Kako naj si to razlagamo ? (Dnevni red) seji občinskega sveta ljubljanskega v torek, 14. dan julija 1891, ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. I. Oznanila predsedstva. — II. Stavbinskega odseka poročilo : a) o oddaji zidarskega, kamuoseškega, tesarskega, kleparskega in krovskega dela, pa o dobavi želemine za novo zgradbo pri mestni klavnici; b) o napravi novega štedilnika v častniški kuhinji m >tne vojašnice; c) o napravi ograje pri Vodnikovem spomeniku na Valvazorjevem trgu; č) o kolavdaciji tesarskega iu pečarskega dela t T mestui vojašuiei; d) o stav bi n9ke družbe kranjske prošnji za razdelitev sveta na stavišču; e) o gradnji kanala od deželnega gledališča po Fran • Josipovi cesti in Knafflovih ulicah; f) gledd nove ceste poleg M. Trpotčeve hiše; g) o prošnji za mjenje ceste do delavskih hiš in o prošnji za vrejenje in osvit-Ijavo ceste ob novi opekarni; h) o dveh prizivih v stavbinskih stvareh. — III. Poročilo odseka za olepšavo mesta o prošnji drsalskega društva za dovoljenje naprave novega paviljona poleg drsališča. — IV. Vodovodnega direktorija poročilo: a) o načrtu pogodbe c. in kr. vojaškim erarjem glede oddaje vode za šentpetersko vojašnico, vojaško bolnišnico in oskrbljevalno skladišče; b) o pogojih gled^ oddaje vode iz mestnega vodovoda c. kr. tobačni glavni tovarni in c. kr. jetnišnici na Gradu. (Odlikovanje domačih umetnikov.) Pri letošnji mejnarodni razstavi slik v „salonu Champ de Mars" v Parizu odlikovana je naša rojakinja gspdč. Ivana Kobilca za dve sliki, kateri je tamkaj razstavila, z imenovanjem za uda zadruge. „Societ^ internatio-nale de Bsaui-Arts", katera čast se podeli za zasluge umetnicam mesto svetinje; pač častno priznanje za umetnico. Naš rojak g. Ferdin. Vesel dobil je pa v razstavi v Monakovem od tamošnje akademije veliko srebrno svetinjo za svoje razstavljeno podobo. (Biskup Strossmayer) pripeljal se je minoli petek v rogaško Slatino, kjer ostane štiri tedne. (Žalostna smrt žganjarja.) Iz Smlednika se nam poroča: Graščinski logar Franc Bonča udan je bil strupenemu žganju. Malokedaj trezen navlekel se je te gnusne pijače tudi pretečem torek, na večer pal v pricestni jarek pri Valburgi blizu hiš, ulomil si morda vrat, ali pa v blatu in vodi se zadušil in žalostno končal. Našli, čudno, so ga še-le v soboto in pripeljali na pokopališče. Zapustil' je vdovo z nepreskrbljenimi otroci. Žalostno I (Iz Hrenovic) se nwn poroča. Minoli petek zjutraj,"10. julija, bila je huda'vihra s točo. Leden curek je bil ob Nanosu, na Predjamo in Zagon. Škoda je znatna, vzlasti na krompirju in fižolu. — Zemljemerci so od Divače sem in pri Hotedršici pričeli trasiranje železniče Loka-Divača. Včasih ugibamo, kedaj se bomo vozili po novi železnici. Do takrat bomo menda stari, — tisti namreč, ki so še mladi. (Oddaja zakupa četnih in drugih mitnic na Kranjskem za 1. 1892. do 1894.) 0. kr. finančno ravnateljstvo za Kranjsko bode dn6 10. in 12. avgusta t. I. za čas od 1. januvarija 1892" pa do konca decembra 1. 1894. na javni dražbi oddalo v zakup nastopne cestne, mostovne in vodne mitnice na Kranjskem, in sicer: v Ccrnučah mostno mitnico v hiši Antona Vilfaua na Ježici št. 40 dn^ 10. avgusta; v Trebnjem cestno in mostno mitnico pri c. kr. davkariji v Trebnjem dne 11. avgusta; v Senožečah cestno mitnico pri c. kr. davkariji v Senožečah dnč 12. avgusta; na Razdrtem cestno mitnico v hiši Filipa' Kavčiča v Razdrtem št. 42 dne 10. avgusta; na Vrhniki cestno in vodho mitnico v občinski pisarni na Vrhniki dne 12. avgusta t. I. Zakupni pogoji se lahko pregledajo pri c. kr. finančnem rav- ' nateljstvu v Ljubljani, pri c. kr. okrajnih glavarstvih in finančne straže prigiednih okrajnih vodstvih na Kranjskem ob navadnih uradnih urah. (Nevihta.) Z Dunaja se nam poroča: V sredo večer med polušesto in sedmo uro prišla je nad mesto huda ura, da je bilo grora. Kmalu pa polu-šesti uri vlila se je strašna ploha, ki je navalila toliko vode po uličnih odtokih, da je kanali neso mogli sproti požirati; vsled tega se je po nekaterih ulicah dežnice do gležnjev nabralo. Treskalo jfe neprenehoma in, kar je čudovito, skoraj povsod ob jednem, dasi tudi ie Dunaj precej obširen. Izreden slučaj ob tej priliki potisnil mi je danes pero v roko, da i Slovenci zved6, kaj piše o „moči molitve" židovski list „Wiener Abendblatt". Ondi berem: „Dalje udarila je strela skozi streho hiše v Wiihringu, Martingasse št. 88, v stanovanjo v drugem nadstropju, kjer stanujejo pri gospej Ivani Ši-munek štiri delavke. Vse štiri stale so ob hudi uri v kotu sobe pred podobo Matere Božje in m o -lile. Prav nad to'podobo treščilo je v sobo, od koder je šla strela v nasprotni kot, kjer je odtrgala nogo kipa iz mavca, na tO se je po istem potu vrnila v prvi kot, 'od tod švignila v kuhinjo in škozi dimnik po zidu v zemljo. Osebe v sobi bile so omotend a nepoškodovane, čutile so le neznosen žve-plen smrad, ko so prišle zoj>et k zavesti." (Okrajna šolska konferencija za krški šolski okraj) bode dn6 15. julija t. 1. v Krškem. Vspored: 1. Volitev trdh zapisnikarjev; 2. poročilo c. kr. okr. šolskega nadzornika o šolstvu v okraju; 3. O šolski higijeni, poroča c. kr. okrajni zdravnik dr. J. Kersnik; 4. o lepopisju v ljudski šoli, poroča J. Leveč; 5 razgovor o vprašanjih letošnje dežlne učiteljske konferencije. — Poročevalci se določijo pri konferenciji; 6. Določilo učnih knjig; 7. Poročilo knjižničnega odbora; 8. volitve staluega odbora, knjižničnega odbora, treh odposlancev k deželni učiteljski konferenciji; 9. nasveti. (Dražbi sv. Cirila in Metoda.) doposlala je gospa Terezija Svetec 100 gld. z naslednjimi vrsticami: „Danes dopošiljamo kot Girilo-metodijski dar na Vaše častito ime 100 gld. Ker postanemo tako litijske in*šmartinske S l o v en ke drugič pokroviteljce Vaši družbi, zastopala nas bode vselej gospica Ljudmila Roblek-ova ali pa tista, ki jo ona pooblasti". — Reči moramo, da se štejemo beležujč ta vrhunec darovitosti litijsko-šmar-tinskega ženstva, srečnim in ponosnim: imajoč ob svojem trudu in naporu za versko- ndrodno stvar t&ko, domovino z nami ljubeče in z nami zd-njo delujoče ženstvo, kakor so uprav vedno ter veduo po naših dnevnikih imenovane litijsko šmartinske Slovenke. Pač blagor naši družbi in ž njo vred Slovenstvu, ako bi se vsaj pO vseh večjih krajih drage nhm domovine in to v moških srcih jela probujati tolika narodna zavest, kakoršno gledamo tu pri častitem ženskem spolu I Iz te doline je pričujoči šesti letošnji dar od meseca aprila. Vodstvo družbe sv. Cirila in M&toda. (Pedagogiško društvo) bode imelo svoj občni zbor v Krškem dnč 15. julija t. I. ob 2. uri popoldne na vrtu g. Gregofiča z nastopnim vspore-dom: 1. Poročilo o društvenem delovanju preteklega leta. 2. Pregled letnega računa. 3. Volitev treh pregledovalcev računov. 4. Volitev sedmih udov v društveni odbor. 5. Določitev letoine za ude. 6. Predlogi. K obilni udeležbi vabi uljudno __ _ODBOR. Telegrami. Dunaj, 18. julija. Grof Taaffe je odgovarjajoč na interpelacijo Nitsche-jevo izjavil, da o tem ni moglo biti govora, da bi so zakon proti živinski kugi strogo ne izvajal, ko so se vršila pogajanja z drugimi državami o pogodbah zastran živinske kuge, pa tudi sedaj, ko so se pogodbe sklenile, se o tem govoriti ne more. Naj bi jeii zakon izvajati z manjšo strogostjo, bi to našo administracijo pokazalo v slabi luči, in druge države ne bi hotele pustiti uvažanja avstrijske živine. Budimpešta, 18. julija. Zbornica poslancev vsprejela je z 261 proti 99 glasom vladno predlogo o reformi uprave za podlago podrobni debati. Pri glasovanju manjkalo je 50 poslancev. Pariz, 13. julija. Na kolodvoru severne železnice trčil je zillski ekspresni vlak ob bu-lonski brzovlak; 15 osob je lahko poškodovanih. Atene, 12. julija. Vseučiliščni senat je dal rektorju 10.000 frankov na razpolaganje za vsprejem srbskih vseučiliščnikov, ki pridejo v Atene. Novi York, 12. julija. Snuje se velika-zveza žitnih trgovcev, ki bode pokupila pšenico in jo pridrževala, dokler se jako ne podraži. ' Piccoli-jeva tinktura za želodec je mehko, toda ob enem uplivno, delovanje pre- -jjl bavnih organov vrejajoee sredstvo, ki krepi želodec, SU, kakor tudi pospešuje telesno odpretje. — Cena "£Q> steklenici 10 kr. (300—133) T£XK (Jmrli tto: V b olnišnici: 9. julija. Martin Leskovac, kovač, 25 let, typhus intern. — Franc Kastelie, dninar, 73 let, ostarelost. Vremensko sporočilo. SSJ£- , atar ' [ Dani Ca* Stanje V o te r Vreme 1 Mokrice ! na 24 ur v D. lil opazovanja zrakomera t mm toplomera po Celzija 11 7. u. zjut. 2. a. poj). 9. u. zvpci. 73 40 73 28 73 44 16-2 188 15-5 si. svzh. 1 si. vzh. H jasno del. jasno oblačno 1-50 dež 12 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zvee. 735-2 734 1 736 2 14 0 20 0 14 0 brezv. si. zapad si! vzh. megla oblačno jasno 3-50 dež K/tvuujui ivui|/&iniuin ww 31° in 3 0° pod normalom. Zalivala. Vsa društva, katera so pripomogla, da se je dr. Blei/vveisova slavuost tako sijajno vršila, pred vsem ljubi j. „Sokola", pevsko društvo „Slavec" . in narodno čitalnico, uadalje slavnostnega govornika deželnega poslanca gosp. L. Svetca m deputacije, katere so došle k s|avnosti, iskreno zahvaljuje odbor „Pisateljskega podpornega društva". V Ljubljani, dne 13. julija 1891. IMT^JUcs^J (Bundveise - Billots) na Dunaj in nazaj po gld. 11 in višje, se dobiva v (3—3) Jos. Paulin-ovi potovalni pisarni, tukaj. Izučen krojač želi na kaki fari prevzeti gltižJb® Isti opravljal je že enako službo pri kmetski fari tri leta, tudi zakristansko službo je opravljal več mesecev v nekem Bamostanu. - Ponudbe pošiljajo naj se „Katol. družbi rokodelskih pomočnikov v Novem Mestu". (1) Dunajska borza. Dn6 13. julija. Papirna renta n%, lo% davka .... 92 gld. 90 Srebrna renta o%, 16% davka .... 92 „ 85 Zlata renta 4%, davka prosta.....111 „ 15 Papirna renta 6%, davka prosta .... 103 „ — Akcije avgtro-ogerske banke, 600 gld. . . 1084 „ — Kred.tne akcije, 160 gld...........296 „ 75 London, 10 funtov stri........117 „ 50 Napoleondor (20 fr.)................9 •„ 45 Cesarski cekini....................5 ■„ 58 Nemških mark 100 ...... . . 57 70 kr. Dn6 11. julija. Ogerska zlata renta 4$i . . . '. . 4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 5% dižavne srečko 1. 1860.. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864., 100 gld..... Zastavna pismaavstr.osr. zem. kred. banke 4% Zastavna pisma „ „ „ 4'/j% Kreditne srečke, 100 gld....... 105 gld. 50 kr. 101 „ 80 „ 134 n n 149 i »i 179 M - »1 97 >, 20 „ 100 „ 60 „ 186 50 „ 60 n 75 „ Ljubljanske srečke, 20 gld..............20 gld. 50 kr. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 17 „ 60 „ Rudolfove srečke, 10 gld.......20 „ — „ Salmove srečke, 40 gld........61 „ — ., Windischgraezove srečke, 20 gld..........49 „ 50 „ Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 159 „ — „ Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2744 „ — „ Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 103 „ 50 „ Papirni rubelj . . ...............1 „ 28VJ,, Laških lir 100..........46 „ 50 „ unenjarnična delniška ,AUXJXl v yj At družba na Dunaju, J *V I., VVollzeile štev. 10. Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize. Ra7.ua naročila Izvršb se najtočiieje. Za nalaganje glavnic -priporočamo: 4% gallSke propinaoijske zadolžnloe. 4VS% zastavna pisma peitanske ogerske komer- oljon&lne banke. 4'V;» komunalne obveznice ogerske hipotečne banke z 10% premijo. Na te papirje daje posojila avstro-o gorska banka in podružnice njene. 1860. leta srečke. Serijsko žrebanje že dn6 1. avgusta. Pro mese na cele srečke.....gld. 14'/, t in 50kr. kolek. na petino prečke......4 J Glavni dobitek gld. 300.000 avstr. velj. Premijsko žrebanje dn6 2. novembra.