Dopisi. Iz Podjunske doline na Koroškem. (,,Slov. Gospodar" — strela — novi knezoškof.) Za Slovence na Koroškem je bilo pač silno potreba, da so nekteri blagi rodoljubi na nje pomislili, ter jim več iztisov nSlov. Gospodarjau naročili. Z veseljem segajo sedaj po poslanih listih. Bog daj, da bi čitanje teknilo k oživljenju naroda. Blagim rodoljubom pa prav prisrčno zahvalo! — 8. t. m. je v Dobreževo pohištvo v Šetarovesi strela vdarila; tesač, ki je streho popravljal, se po slapu zmočen začne valjati doli po strehi, pa k sreči se zavali za prislonjeno lestvo, tako, da se mu ni zgodilo nič kaj hudega. Tudi je vibar taisti dan več stuhov*|podi]. Druge skode, hvala Bogu, ni napravil. — Nas novi knez in škof Peter so izdali sroj prvi pastirski list, v katerem pozdravljajo svoje verne z besedami: nMir vam bodi!" List ima 3 dele; v prvem voščijo mir vsakemu človeku, v drugem vsakej hiši, in v tretjem celej ikofiji, Nemcem in Slovencem. Bog daj, da bi novi višji pastir tako očetovsko skrbeli za nas zapuščene Slovence, kakor rajni knezoškof Valentin. —m- Iz Ptuja. Dne 28. jun. imela je skupščiua veliko posestnikov zopet dopolnilno volitev, uer je vsled zavratae tožbe ptujekjh liberalcev onokrat v okrajni zastop izbrani velečislani okrajni sodnik g. L več ali manje bil primoran poverjeni tnandat odložiti. Kdor ne ve, kako težko je kmetu. sUdo delo doma pustiti, ne more niu skoro zaiueriti, če ob pravem trenutku ne dospe na volišče; itak moramo zopet naglasiti, naj se v bodoče nikdo ne izgovarja, jaz sem moral takrat to ali to sto- riti, ko sem se z doma podal iu za tega del sem se zakesnil, ali pa: jaz pa zato in zato nisem mogel priti. Volitve v okraini zastop so že zato velevažne, ker gre tu za denar celega okraja. V airomašnib letih, kakor njih zaporedorua imamo, bogme ni šala plačevati blizu 36.000 fl. okrajne doklade, pa razve onesrečeoega B<<rlskega mosta, na kojem še dve tretjini dolga, skoro nikjer ničesar ni videti. Pa temu ni se čuditi, če se pomisli, v kterih rokah bil je okrajni zastop čez polnih 12 let; od lanskega leta sem pa še ni inogla vsa gnjilota odstraniti. Na srečo, da smo si pridobili, sicer še ne jako, pa itak zauesljivo večino 21 glasov. Bilo nas je v početku 25, ali^ ua gorko našo žalost umrl nam je blagi g. dr. Škrabar, 3 pa so se izneverili. Toda tolažimo se, saj vemo, da je med 12 učenci našega Gospoda tudi bil en Judež Iškarijot; pa tudi to vemo, da se tudi ta v kratkem po tetn sam na vrbači obesil. Videti večino okrajnega zastopa v okrajnih rokab in na čelu značajnega moža, kojega spraviti s poti pravice in pravičnosti nikakor ni mogoče; to je ona ljnta rana, koja ptujske liberalce noč in den peče, njih čemeri injezi, malo da ne zbesnijo. Oh! kako lepo bi bilo, zdibujejo sedaj naši Brezniki in Piski, ko bi liberalci sami bili v okrajnem zastopu, ali ti ,,safermiljonski klerikalci" so nam vedno strašno na poti; zato moramo vse žile napeti, da tega ali onega po dobrem ali hudem pridobimo ali odpravimo, posebno zdaj pri dopolnilnej volitvi bo zgodna prilika. In res se njim je posrečilo spraviti v zastop Borlskega grofa. Vsled te volitvc nameravali so pre liberalci razsvetliti svoja okua, ali ker so doznali, da bo kar tri četrtine mesta ostalo temno in da bo se izbor, proti kojemu je slovenska stranka vložila protest, brž ko ne še prevrgel, so si svečnjake jezno zopet poskrili. Iz Brežic. (Izlet.) 26. jun. podali smo se uženci vinorejske sole pod vodstvom g. Keca, našega vrlega ucitelja, 8 postnim vlakom na izlet v brežko okolico. V Brežice smo večer ob 7. uri došli in tamkaj prenočili. V pondeljek v jutro napotili smo se v Staro vas, ki je od Brežic kaki dve uri oddaljena. V Stari vasi snio v kičmo g. Valon-a sli, kteri nas je s svojim sinom prijazno sprejel in nam dobro postregel. Po obedu vodil nas je mladi g. Valon, kteri je bil na neki kraetij-  ski šoli in zdaj očetn krepko na roko gre pri gospodarstvu, v vinograde, kjer trtna us gospodari. Tukaj je zelo žalostno. V sredi vinograda 80 trsi subi, med tem, ko še okolo robov vinograda trsje lepo žene ia tudi precej giozdja nosi. Uš skušajo s tena zadrževati, da piijivajo posatqezp,im U^om ogljenčevega žvepleca, vendarje uspeh le majben, ker se ta mrčes strašno naglo množi in razširja. Tukaj sejn došli so tadi 4 gospodje, med njimi tndi g. Žnidersič, deželni poslanec, kterega je npokojeni stotnik g. Bok spremljal. Ti gospodje 80 nam razlagali, kako mrčes zatirajo in koliko vspeha pri tem imajo. Rekli so tudi, da si ne morejo drugače pomagati, kakor da bodo vinograde s trsjem ameriškib plemen zasajali. Vrnili smo se potem nazaj k Valonu, kjer smo si potem večer s petjera kiajsali. Tudi napitnice so se vrstile nemške in slovenske. Dragi den pogledali smo še na Bizeljsko, kjer je toča precej veliko škode naredila, ter smo se potem na brežki kolodvor odpeljali. V Maribor dospeli smo ob 7. uri zvečer. Na to priklenem pa še zahvalo, v imenu vseh sošolcev. Prisrčno zahvalo izrekam biežkirna gospodoma Znidersiču in Boku, da sta nam čast skazala se z nami pečati, v drugo pa posebno gospodoma Valon, za gostoljuben sprejem in izvanredno dobro postrežbo. V. K. učenec III. razreda vinorejske šole. Od sv. Jungrte na Pohorji. (Toča.) V čehtet 7. t. m. zvečer ob 6. pridere doli iz nad Vitanjske planine huda ura, ter nam gorjanska žitna polja, ozimino in jarino in v znožji gorice, da se krasniših misliti ne da, in vse v kratkih minutah popolnem uniči. Debela ni bila, pa gosto je brila toča z grozovito silo. Vsi južnopohorski hribi bili so bela pena. Cisto vničeni so to stian kraji: Sv.Kunigunda, Gorenje, Črešnova, Lokva, Bobarina, Padežki vrh, Zlakova do Zrečkega polja in sv. Barbare, spodnjiResnik, Skomarje, nekoliko menje: viši Resnik, Planina, Koroška ves, Bezovjo, Kovački vrb, Božje. Zdaj pojdemo ozimine in jarine za nastelj kosit, ajdo bi sejali pa semena nimamo. Za prvo silo smo si bili od predlanske grozovite enake nesreče oddebnili in spet je tu nova britkost. To je našib gruntov veliki cisti dohodek. Najnevarniši čas je se pred nami. Pa obupali nikakor ne bomo. On, ki dopusti rano vsekati, jo bo vedel tndi zaceliti, in toliko hladiti, da bo prenesti. Iz Slov. Bistrice. (Toča.) Dne7.jul. ob ]/26 uri zvečer imeli smo tukaj nevavadno hudo nevibto. Nebo se je hipoma otemnilo in v par minutah se je vsula toča — kar suha, debela kot orehi. Po toči pa ploha gosta, kakor bi se bil oblak vtrgal. Vinske gorice v Šmicbergu in Ritoznoji so popolnem uničene. V slavnem Biandnerji strle goli trsi kvišku, od daleč se vidijo vinogradi čisto rujavi, kajti trs nima zelenja več in kar vidiš, to je gola zemlja. Menj poškodovane so tudi občine Visovlje, Nova gora, Juršna vas, Toriška ves, Tiuje, Gabrnik, gorenja in dolenja Poljskava i. t. d. — Po nekaterih občinab je nevihta drevesa izruvala, pri Pragarskem so bili močni vrtinci, ki so senene voze kar pokoncema preobračali, da so potem kolesa molela kvišku. Na Klopcab je vihar prevruil voz naložen z dvema polovnjakoma vina. Mej Pra garskim in Račjem je vsled hude ure moral baje ustaviti se celo železniški vlak, kajti vrglo je celo ea vagon iz tira. Tičev je vsled toče mnogo ubitih. Tudi otroka na polji pozabljenega jevtoča poškodovala tako zelo, da bo menda umrl. Skoda je jako velika in posestniki hodijo denes s povešenimi glavami okolo, marsikomu je toča vzela zadnje upaiije, bodočnost kaže le — beraško palico. Slov. Narod. Od Mure. (,,Tagespost") je Cerkvi in našej narodnosti sovražen časnik, ki izbaja v Gradci. Toternii listu piše nekdo iz Radgone, da priljubljeni in občespoštovani učitelj na realki v Ljutomeru ni skušnje delal iz nemščine, da je toraj ,,nevaren" za tamošnje Nemce! Kolikor je nam znano, je ravno na robe. Po odhoda g. Lapajneta je g. Kryl, rodom severni Slovan, namenil še le napraviti skušnjo iz slovenščine, samo da bi zamogel prositi za takrat izprazneno službo nadučitelja v Ljutomeru. Tako so ljudje znali praviti. Toda, menda se ni hotel ,,degradirati", če ravno je nadačiteljska službo boljša od one na realki, ki je po ,,Tagespo8ti" plačevana z ,,nemškim" denarjem. Sicer pa v njegovej šoli nemsčina ni v ,,nevaruosti", ker slovenskim otrokom mora predmete razlagati v nemškem jeziku, a tega bi nemogel in ne smel, ko bi ne bil napravil skušnje iz nemščine. Slovenščine se je marljivi gospod sam naučil. Kaj bi npr. Nemci na Dunaji rekli, ko bi njibove otroke učitelj podučeval s pomočjo slovenskega jezika? Le po naših šolab je tako na robe svet. Pokojni dr. Gottweis je za Ljutomer in nje-govo premoženje storil veliko dobiega. Ljutonierci bi to znali bolj na drobno razložiti. Med ostalim je napravil ustanovo za nekšno gospodarsko solo.Ker so pa takšni zavod oživili v Gradci in pozneje v Mariboru, zatoraj so v Ljutomeru napravili šolo, ki bi gospodarstvenej bila vsaj nekako podobna. To so pa o 8vojem času bile realke. V Ljutomeru se je ove vrste šola začela (ce se ne motim) leta 1862. Iz tote ustanove zaslužnega Gottweisa se plačuje učitelj na realki. Pokojni dobrotnik ni mislil, kakšni ljudje bodo sodili o ,,narodnosti" denarja, ki si ga je bil med Slovenci skupil Slovencetn pravičen mož. Ko bi naš materski jezik tako spoštoval, kakor žali Bog nekteri po-sili-nemci, po tem bi svojemu sinčeku na grobišči v Cezanjevcib ne dal napraviti slovenskega nadpisa z besedami: ,,Tukaj moj Friček spi" itd. Kaj toraj kvasi Radgonskl dopisnik v ,,Tagesposti" ? — Drugemu ,,Tagespostiu6mu" dopisniku iz ,,Ljutomera" je pa deželni poslanec, g. Kukovec, trn v peti. No, zakaj neki?Zavoljo tega, ker se je pridružil slovenskim romarjem v Rim. Totemu je že v ,,Gosp." str. 211 odgovoril nek ljutomerski dopisnik. Takaj si upamo trditi, da nTagespostin" poročevalec ne prebiva v Ljutomeru. Če se pa motimo, ga vsaj bočemo podučiti, da omenjeni gospod ni poslauec tudi za ormožki okraj, kakor ,,Tgspst." pravi, ampak samo za Ijutomerski in gornjeradgonski. Omenjena dva dopisa pa zopet spričujeta o resnici, da je človek, ki ga ,,Tgspst." blati, — pravi poštenjak. Zatoraj bomo tudi prav dali nekoniu, ki je nedavno vekel, da bi ga bilo srain, ko bi ga bvalili takšni časniki, kakor je ,,Tage8post", ,,Marburger" in ,,Ciliier Zeitung." M. K. Iz Ormožkega okraja. Dne 2. junija je imelo u&iteljsko diuštvo mesečno zborovanje v Središči. Po prav izvrstnih v našo stroko spadajocih predavaujih je zabteval predsednik društva g. Feliks Majcen, da bi mu pritrdili k resoluciji, ktero je v našem imenu uže odposlal nenačurskemu graškemu jjLebrerbuad-u". V tej resolucije je g. Majcen ,,v imenu ortuožkegaučiteljskega društva" pritrdil in pristopil peticiji graškega Lebrerbuud-a — nzoper" Lienbacberjev predlog o polajšbah 8letnega šolanja. Navzoči učitelji smo bili čez to eamovoljno ravnanje predsednikovo jako iznenadeni in ko je g. Majcen na to dal za to resolucijo glasovati, so mu pritrdili le mlajši učitelji, akopram niti pravega pojma nimajo o dotičnem predlogu. Pravijo, da je g. Lienbacher zoper 81etno šolanje vseskozi; to pa ni res. G. Lienbacher želi, naj bi se na kmetih tistim staršem, ki so 6 let deco uspesno v šolo pošiljali, dovolilo 7. in 8. šolsko leto nadomestiti dajati 8 pošiljanjem otrok v nadaljevalno šolo. To je razmeram na deželi popolnem primerno. To so starejši učitelji tudi spoznali in zato niso resoluciji pritrdili. G. Majcen se je na to pogrozil, da bo vse tiste učitelje, ki so zoper njegov predlog v nPadagog. Zeitscbrift" kot apostole 6letnega šolskega obiskovanja zdelal. Zoper takšno ravnanje protestujemo. Dobro vemo, da je ta resolucija le skaba ptujskega inšpetorjaRannerja in ormožkega nKonjeslava". Od g. Majcena nismo nikoli dosti takta pričakovali in si bomo pribodnjič za predsednika našega društva izkusenega moža izvolili, ki ne bo plesal, kakor mu ,,Konjeslav" in Ranner godita in ki tudi v naše delovanje protinarodne politike vtikal ne bo. Pozora je treba pri bližajoči se volitvi v tukajšnji okrajni šolski svet, da dobimo zopet narodnega ueitelja kot zastopnika. Od neke znane strani se za dva nemškutarja g. Eošarja in g. Juršo agitira, tedaj pozor! Star uČitelj.