Stev. 190
V Ljubljani, v soboto, dae 21. avgusta 1989.
Leto XXXVII
== Velja po pošti: ss
Za celo leto naprej . K 28'— za pol leta » . » 13'— za četrt » » . * 6'50 za en meseo > . » 2 20 ia Nemčijo oeloletno » 29'— za ostalo inozemstvo » 35'—
= V upravništvn: =
Za oelo leto naprej . K 22-40 sa pol leta * . » 11-20 aa četrt » » . • 5-60 za en meseo » . » 1*90 Za poUl)an)e na dom 20 v, na mesec. — Posamezne Stev. 10 v.
SLOVENEC
i Inserat!:
Enostolpna petltvrsta (72 mm):
za enkrat......po 15 v
za dvakrat.....» 13 »
za trikrat.....» 10 »
za več ko trikrat . . > 9
T reklamnih noticah stane enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem objavljenjn primeren popns'
Izhaja:
vsak dan, lzvzemši nedelje ln praznike, ob 5. url popoldne.
Uredništvo Je v Kopitarjevih nlloah štev. 8/IIL Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana pisma se ne b sprejemajo. — Uredniškega telelona itev. 74. ■■
Političen list za slovenski narod.
UpravnlStvo Je v Kopitarjevih ulicah štev. 6. ~mm = Sprejema naročnino, inserate in reklamacije. = - Upravniškega telefona štev. 188. —■-1
Današnja številka obsega 16 strani.
Naše dijaštvo.
Veselje je opazovati gibanje našega katoliško narodnega dijaštva. Ce velja še vedno rek, da je mladina naša bodočnost, potem smemo zreti z zaupanjem v pri-liodnjost.
Vesel napredek imamo zabeležiti v zadnjem letu v naši mladeniški organizaciji: čete našega Orla so se podvojile in številni sisajni nastopi, še več pa njegovo vztrajno izobraževalno, mladeniškovzgoj-no delo po vsej slovenski domovini nam izpričujejo o resnem delu v tej organizaciji. Slovensko ljudstvo je iu ostane v katoliškem taboru, in kar je glavno, si je vzgojilo trden, jeklen naraščaj! Novembra meseca se v Ljubljani zopet vrši dva-tedenski mladeniški tečaj s predavanji o mladeniški samovzgoji, telovadbi, liigi-jeni. občinski! upravi, občinskem gospodarstvu in sociologiji.
Gibanje med našim katoliško-narod-nim dijaštvom v zadnjem letu pa nam daje poroštvo, da ni več daleč oni čas, ko sc tudi slovenska inteligenca po večini ne bo več sramovala katoliškega imena.
Cela vrsta prireditev in dijaških sestankov je bila letos na programu. Častno je bilo zastopano naše dijaštvo na lirvaš-cem katoliškem, dijaškem sestanku v Spletu v Dalmaciji. Z navdušenjem smo gledali, kako prodira tudi med hrvaško učečo se mladino katoliška in socialna misel, zanešena med Hrvate iz naših aka-demičnih društev. In rekli smo: Naj je danes hrvaška javnost še tako razcepljena ko pride ta mladi navdušeni naraščaj do veljave — in do tega mora priti — se prerodi gotovo tudi hrvaško ljudstvo in vera v Kristusa ga mora združiti v veliko organizirano moč, ki bo zavladala deželam, kjer prebiva hrvaški narod!
S ponosom in radostjo smo zrli zadnji pondeljek četo našega dijaštva, ki je navdušeno korakala v dolgi vrsti s kolodvora v Ribnici k sv. maši in nato k zborovanju. Do sto navdušenih fantov, ki zavzamejo sčasoma svoja mesta po raznih stanovih. Koliko duševnega kapitala, kolika sila inteligence! Da, nasprotnike mora biti pri pogledu na to četo strah pred bodočnostjo. Bili so časi, ko bi bili lahko prešteli na prste obeh rok vse akademično izobražene laike na Slovenskem, ki so si upali v javnosti odločno priznavati katoliška načela. Ni še dolgo tega, ko smo bili vse srečni, če smo spravili na kak sestanek — in bil je le po eden na leto — po 40 svojih somišljenikov-dijakov. A danes!
Dne 16. avgusta se jc sestavil le pododbor Slovenske dijaške zveze za ribniško okrožje, in zbralo se je do sto dijakov iz • ribniškega in velikološkega okraja, da se navdušijo za svoje ideale in postavijo načrt za delo za svojo lastno organizacijo in delo med ljudstvom. Navzoče občinstvo je bilo prevzeto tega dogodka in je navdušeno sledilo govornikom. Star mož je zatrjeval s solzami v očeh, da ni bil še nobenega shoda tako vesel kot tega.
Jutri ima Slovenska dijaška zveza zopet dve veliki prireditvi: ustanovi slovesno svoj pododbor za _ Notranjsko v Cerknici in za Štajersko v Šmarju pri Jelšah. Gotovo pokažeta tudi ta sestanka sijajen napredek katoliško-narodnega dijaštva na Notranjskem in Štajerskem po zgledu ribniške doline. Ko so imeli pred dvema letima katoliško - narodni abituri-jenti svoj sestanek v Ljutomeru na Štajerskem, tedaj ni bilo na tem sestanku še niti enega našega štajerskega akademika, jutri pa pokaže sestanek v Šmarju pri Jelšah, da iima danes naša organizacija žc celo vrsto delavnih akademikov z zelene Štajerske v svoji sredi.
Konec tega meseca pa se sestane v Ljubljani vse slovensko katoliško dijaštvo, da manifestira pred vsem slovenskim svetom za svoja verska in narodna načela v središču, iz katerega je najprej zasijal žarek slovenske katoliške renesanse. Tu dijaštva ne bomo več šteli po dekadah, ampak po stoticah.
Nehote se spominjamo onih težkih časov, ki jih je moralo prebiti katoliško-narodno dijaštvo: najhujša zasramovanja, preziranje, žaljenja in psovke so letele od vseh strani na te mlade vrste, ki se niso sramovale kljub temu priznavati pred vsem svetom svojega verskega prepričanja. Bili so časi, ko so izjavljali nasprotniki: katoliško-narodnega dijaštva, da govore z Daničarji le pred pričami, ko so odrekali slovenskim katoliškimi akademikom zaradi njihovega verskega naziranja naslov »akademikov«. Marsikak naš član je moral čakati celo vrsto let, predno je bil nastavljen, — zaradi tega, ker je izšel iz naše organizacije, čeravno je imel morda celo odlična spričevala. Danes se je marsikaj spremenilo —: ona quantite negli-geable se je razvila v mogočno falango, ki je strah in groza našim nasprotnikom, i Prejšnje psovke danes nič več ne vlečejo, I edino, kar je še ostalo, je očitanje, da smo »kupljene duše«. Seveda, ti ljudje ne morejo, ali boljše rečeno — nočejo verjeti, da je mogoče, da je inteligent z akademično izobrazbo veren. Ker pa vidijo, da /izgubljajo pod seboj tla, zato so se oprijeli zadnjega sredstva, da nas spravijo pri mlajšem dijaštvu in javnosti ob ugled.
Seveda sc jim to ne bo posrečilo, o tem so lahko prepričani, kajti da ne bo v naših vrstah takozvanih političnih klerikalcev, kupljenih duš, za to borno že sami skrbeli. Naša akademična društva so danes v svojem programu dosti močna, da bodo take ljudi, ako bi res iskali pri nas prostora, zavrnila in vrgla iz svo;ih vrst. Mi smo danes prepričani, da ni več daleč čas, ko dobi katoliško-narodno dijaštvo med vsem slovenskimi dijaštvom večino. Slovenski narod bo — tako upamo — prvi, ki to doseže, prvi nc samo v Avstriji, ampak med vsemi narodi sploh. »Danica« na Dunaju se je v dobi svojega 15-letnega obstoja desetkrat pomlnožila, »Zarja« v Gradcu lepo napreduje in »Slovenska dijaška zveza« je danes najmočnejša dijaška organizacija na Slovenskem, najmočnejša po svojem številu, pa še bolj najmočnejša po svojem delu med dijaštvom in ljudstvom. Ko so jo ustanovili pred tremi leti, so nekateri dvomili nad njeno važnostjo, danes mora priznati vsakdo, da je to ena najvažnejših naših organizacij. Ob ustanovitvi oni, ki so jo ustanovili, sami niso vedeli, kaj pravzaprav hočejo, le čutili so potrebo neke skupne, enotne organizacije, ki naj bi vodila in organizirala vse izobraževalno in socialno delo našega dijaštva med ljudstvom. Po triletnem vztrajnem delu je pot S. D. Z. jasna, pokazala jo je skušnja. Ves čas je S. D. Z. delovala izobraževalno in socialno med ljudstvom in tej svoji nalogi ostane tudi zvesta, vendar pa polaga sedaj še večjo važnost «a delo med dijaštvom samim, da ohrani mladi naraščaj, ki prihaja z dežele v šole še nepokvarjen, v moralnem in verskem oziru dobrega, da ga navaja z besedo in dejanjem k resnemu delu za lastno vsestransko izobrazbo, ohrani in vzbuja v njem zavest verskih dolžnosti in ga vzgaja za delo med ljudstvom- v bodočnosti.
To najvažnejšo svojo nalogo vrši S. D. Z. po svojih pododborih. Namen organizacije mora biti vzgoja, a vzgoja se ne da komandirati, treba je delati od osebe do osebe, potrebno je podrobno delo. Zato pa so za organizirano in temeljito delo med dijaštvom potrebni pododbori za mala okrožja — čim manjša so ta okrožja, tem boljše, tem več bodo lahko storila.
Naša organizacija sicer še dolgo ne bo popolna, taka kot si jo sami mislimo in želimo, toda uspehi zadnjega časa nas navdajajo z upom, da bo mogoče kmalu tudi tam zastaviti z našo organizacijo, kjer je še danes ni, mislimo tudi zlasti nekatere okraje Dolenjske, ki je v tem oziru danes najslabša z jako častno izjemo ribniškega okrožja. Z vztrajnim in požrtvovalnim delom, v katerem ne iščimo zase uspehov, ampak edinole za dobro stvar,
bomo vse dosegli. Želimo pa pri tem delu vsestranske, posebno moralne podpore od strani svojih somišljenikov. Naše delo je karitativnega značaja in vredno, da ga podpira vsak pošten človek. Ako in kjer bo napredovala naša organizacija, tam bo napredovala tudi naša ljudska kulturna organizacija. Saj so člani S. D. Z. povsod poleg duhovščine najboljši sotrudniki pri izobraževalnih društvih in tudi Orlih. Saj je imela S. D. Z. letošnje leto že nad 120 ljudskih predavanj po izobraževalnih društvih in že je nekaj izobraževal, društev, ki izborno delujejo in so se razvila ravno na podlagi knjižnice, ki jo je ustanovila S. D. Z. v dotičnem kraju. Orli pa se s hvaležnostjo spominjajo, kako so mladeniški tečaj v Črnem vrhu nad Idrijo vodili sami akademiki.
Slovenski narod s ponosom gleda na svojo krščansko akademično mladino!
Škodljivci ljubljanske mestne občine.
•»Slov. Narod« je spisal tekom zadnjega tedna nič manj kakor štiri uvodne članke in celo vrsto notic, v katerih dokazuje, da je deželni odbor kranjski — škodljivec ljubljanske mestne občine. Škodo je napravil baje s tem, ker ni Vzel na znanje sklepa občinskega sveta ljubljanskega z dne 2. aprila 1909. s katerim se je sklenilo prodati Ljubljanski kreditni banki dve parceli ob Dunajski cesti za ceno 225.000 K.
Ne bi bilo sicer vredno o tej stvari »S. N.« odgovarjati, ker je pa stvar prišla dne 18. avgusta t. I. v sejo mestnega občinskega sveta, kjer se je sklenilo, zoper sklep deželnega odbora se pritožiti na upravno sodišče, naj zadevo pojasnimo.
Dne 2. aprila 1909 je mestni Občinski svet ljubljanski sklenil, da proda dve parceli starega vojaškega oskrbovališča ob Dunajski cesti Ljubljanski kreditni banki za ceno 225.000 K. Zoper ta sklep sta gg. Ivan Stefe in Ivan Kregar vložila pritožbo .na deželni odbor, v kateri zahtevata: prvič, da se sklep mestnega občinskega sveta razveljavi; drugič, da se eventuel-no stvar spravi za pristojno rešitev v dež. zbor.
Razveljavljenje tega sklepa Sta pritožnika zahtevala z motivacijo, da kupčija ■ni ugodna, da je mestu ljubljanskemu škodljiva, ker bi se na eni strani svet lahko porabil za kako potrebno javno poslopje ali pa pozneje boljše prodal.
Dne 9. avgusta 1.1. je imel deželni odbor sejo, v kateri se jc sklenilo, da se pri-
LISTEK.
Zrakoplov v vojni službi.
Zelo se je svet smejal otroškemu strahu Angležev pred nemškimi zrakoplovi in v angleškem časopisju samem so se ouli mirni, trezni glasovi, ki so dokazovali neopravičenost tega strahu. Toda ■vkljub vsej pomanjkljivosti današnjih zra-k op lovnih sestavov in vkljub temu, da še davno nismo tako daleč, da bi se bile bitke v zračnih višavah, kakor se danes na suhem in na vodi, je pa vendar gotovo, da )o v vsaki 'bodoči vojni igral zrakoplov velevažno vlogo. Saj bo prevzel poizvedovalno službo, ki dostikrat odloča v vojni in to zlasti pri oblegovanju trdnjav. O -tem razmišlja v »Kolu. Volksztg.« Hermanu v. Oetting in izvaja v glavnem sledeče:
Današnje moderne trdnjave so tako Msežncs da je skoro nemogoče na vseh točkah postaviti dovolj močne oddelke. Saj se je treba ozirati na armado, ki leži 'zven trdnjave, da je čim močnejša, trdnjava pa si mora pomagati z maloštevilnimi oddelki, kakor ve in zna. Zasede sc najbolj nevarne in izpostavljene točke, *ier se pričakuje sovražnega napada, dru-Kod pa se postavi le šibke straže. Iz ena-
kega vzroka, da se prihrani 'moštva, pa tudi napadalec ne more prijeti trdnjave v celem obsegu naenkrat, marveč le posa* mezne točke, ki se mu zde najbolj ugodne, ostale pa le opazuje in ogrožuje.. Vsakemu je na prvi pogled jasno, kolike važnosti je tu zanesljiva in točna poizvedovalna služba, jasno1 tudi, kakšnega pomena je vodljivi zrakoplov za to službo. Ni pa pri •tem misliti na uporabo velikega Zeppeli-novega tipa; boljši bodo baloni z upogljivim in polupogljivim ogrodjem. Poti, ki so jih dozdaj 'ti baloni premerili, kažejo, da ,bodo za poizvedovalno službo popolnoma zadostovali. Sedaj pa pomislimo, kakšna razlika je med takim balonom, in pa med konjeništvom, ki je doslej imelo nalogo v zvezi z raznimi drugimi oddelki ,vršiiti poizvedbe o sovražnikovi moči, ■legi itd. Ustavila ga je laiiko prva ovira, povsod se preži nanj in blizu skoro da nc ,more. Kako drugače vodljiv zrakoplov! Dvigne se lahko v noči in ko pride nad ►sovražnikov tabor, se drži v taki visočini, ,da ga kroglia iz topa ne zadene, pa tudi Sproti se lahko ogiba strela, ker zrakoplovec natančno vidi vse počenjanje sovražne artiljerije. Moštvo v zrakoplovu :si na zemljevidu natančno zaznamuje, kje •ima zaloge itd. V posesti teli točnih podatkov bo trdnjavski poveljnik lahko nenadoma otvoril združen ogenj na sovražne pozicije in dosegel največje uspehe.
Ravno tako kakor branilec bo pa tudi napadalec uporabil zrakoplov, da izpopolni svoje podatke o zidavi in ob o rož bi trdnjave, legi baterij, ovir, nameščanju glavne rezerve itd. Seveda pa bo vozarstvo ■oblegalne armade silno oteženo in pomnoženo z lopo za balon, nadomestnimi1 mate-rialijami, delavnicami za potrebne poprave itd., medtem ko v trdnjavi s tem nimajo nikakih neprilik fn težkoč in je vse ie pred vojno pripravljeno in <urejeno.
Pa še nekaj ne smemo pozabiti, kar ,bo silno- podpiralo zrakoplovno poizvedovalno službo, namreč: brezžični brzojav. Ako zrakoplov vsled sovražne artiljerije jie bo mogel varno pluti nazaj v trdnjavo oziroma tabor, bo svoje poizvedbe javil poveljniku po brezžičnem brzo'javu in se potem spustil na primernem mestu na zemljo, ako ne bo le šc kako mogel doseči svojega sidrišča.
2e iz vsega tega sledi, da se bodo bodoče oblegaltie bitke odločevale pravzaprav v zračnih višavah. Ako pa upoštevamo še zrakoplove Zcppclinovega tipa, ki se jih lahko oboroži s torpedi, lučalnimi granatami itd., bomo io še raje verjeli. Saj jii treba posebne fantazije, da si predstavimo učinek, nkn začno na trdnjavo ali tabor ponoči nenadoma naravnost z neba padati granate iu drugi razdejalni naboji, zlasti ako je zrakoplovec tako srečen, da zadene municijske zaloge.
Boj proti vodljivim 'zrakoplovom s tal bo skoro enak ničli. 2e preje smo ome-»nili, da bo zrakoplovec alt tako' visoko, da :ga strel ne bo dosegel, ali se mu pa lahko ognil, saj ni misliti, da bi' imel sovražnik na vseh straneh pripravljene posebno konstruirane topove, ki bi bili uporabni za obstreljevanje zrakoplovov. Ne bo dru-jgače, ko da se sovražnika pomerita v zračnih višavah. Toda kako? Da bi se vodljive zrakoplove opremilo s Strelnim ■orožjem, kakor jc v rabi na vojnili ladjah in na suhem, ni misliti, ker bi to bilo zvezano s preveliko eksplozijsko nevarnostjo za lasten balon. Preje bi še bilo misliti na posebno konštruirano pnevmatično strelno orožje. Nekateri pravijo, da naj bi ,se zrakoplov opremil z močnimi ostrogami, s katerimi bi napadal sovražno zračno Jadjo; toda tak boj bi z ozirom na občutljivost 'zrakoplova bil skoro enako nevaren za napadalca, kakor za napadanega. Ostane torej le šc možnost, da se skuša ■sovražnika nadkriliti s čim večjo 'gibčnostjo in okrctnostjo lastnega zrakoplova, ga prehiteti v višino in potem metati nanj torpede ali pa kemična sredstva, ki bi uničila odevek sovražnikovega zrakoplova. Tisti, ki bo uničil nasprotniku zračne križaricc. bo pri trdnjavski vojni dobil nad sovražnikom tako premoč, da o njegovi končni zmagi skoro ni dvomiti.
tožbi gg. Stcfeta in Kregarja v toliko ugodi, da se sklep mestnega občinskega sveta nc odobri, oziroma nc vzame neznanje; v razlogih jc pa deželni oubor povdarjal, da zalite vi pritožbe na nuveljavljehjc nc more ugoditi. A svoji odločbi jc deželni odbor razuu i' opozoril mestno občino, da naj si oskr deželni zakon za prodajo sveta na vojaškem oskrbovališču.
Kaj jc s temi stori! dež. odbor? Naši politični nasprotniki vpijejo, da je prepovedal prodajo. Vsak pameten človek pa razvidi, da deželni odbor storjenega sklepa ni hotel razveljaviti, da ni prepovedal prodaje, ampak da jc celo mestno občino opozoril, naj si izposlu'je za prodajo potrebni deželni zakon.
Za tako prodajo je po občinskem redu ! ■za stolno mesto Ljubljano potreben dež. ■zakon. § 81. tega občinskega reda pravi namreč, da mora za vsako prodajo mest* nega glavinskega premoženja biti sklenjen poseben deželni zakon, Če se odproda za več kakor 20.000 K. Ta občinski red so naredili liberalci sami.
Občinski red tedaj jasno govori. .Vprašanje je sedaj, če se more šteti svet ■vojaškega oskrbovališča med glavinsko premoženje. Nikjer v postavah, zlasti nc v občinskem redu za deželno stolno me-Sto Ljubljana, ni določeno, kaj se smatra j kot »gjavinsko premoženje«. V takem slu- I čaju. kjer v postavi sami ni opredelbe (definicije) za kak izraz. je oblastem dano, razlagati si besedilo postave po prostem prepričanju. Deželni odbor jc smel potemtakem prosto presojati, ali sc smatra vojaško -oškrbovališče kot glavinsko premoženje ali nc. Kršil pa ni nobenega zakonitega določila, marveč se jc le poslužc- 1 val svojih zakonitih pravic.
Kaj jc pripravilo deželni odbor do prepričanja, da je vojaško oškrbovališče glavinsko premoženje?
Prvič: Vojaško oškrbovališče jc bilo preje last vojnega erarja. Da jc vojni erar vsmel vojaško oškrbovališče prodati mestni občini ljubljanski, za to jc moral vojni minister izposlovati dva zakona, in sicer enega v avstrijskem, drugega v ogrskem državnem zboru. Cc -je tedaj vojni erar smatral vojaško oškrbovališče kot glavinsko premoženje države, je bil gotovo deželni odbor upravičen domnevati, da se gre tu ža glaviiiško premoženje.
Drugič; Za staro vojaško oškrbovališče na Dunajski ccsti jc mestna občina dala vojnemu erarju novo oškrbovališče ma Kodelijevem svetu. Za plačilo oskrbo-ivališča na Kodelijevem svetu si jc najela ,mestna občina ljubljanska z dovoljenjem .deželne vlade in deželnega odbora kranjskega stalno posojilo v znesku 3-40.000 K, in sicer glasom dolžnega pisma z dne 20. julija 1008. Kai se tedaj s stalnimi- posojilom nakupi, oziroma kar sc ma tak način zamenja, to sc vendar mora smatrati kot ■gla v i n s'k d premožen j c.
Tretjič: Splošno se smatra kot glavinsko premoženje vsako nepremično ■premoženje občine. Res jc sicer, da dne 2. aprila t. 1. mestna občina ljubljanska na svet starega vojaškega oskrbovališča šc ni bila v zemljiški knjigi prepisana kot lastnica, vendar pa je imela pravico, s •tem svetom razpolagati kakor lastnica. Prepisana v zemljiški knjigi zato šc ni bila, ker je vojno ministrstvo tozadevno ■pogodbo poslalo mestni občini v podpis .šele meseca julija. Prej a!i slej se bo pa morala po obstoječih postavali mestna občina prepisati kot lastnica tudi v zemljiški knjigi.
CetrttČ: Kranjski deželni zakoni določajo- nicd drugim tlfdi to, da spadajo micd giavinskoi premoženje kake občine
■cclo vse globe, ki znašajo nad 40, oziroma nad 50 kron. Kaj jc potem juridično bolj logično, kakor sklep, ;la spada nepremično premoženje v vrednosti 225.000 K tudi micd glavinsko premoženje?!
Nagibov, ki so pripravili deželni odbor do prepričanja, da se gre tukaj za ■glavinsko premoženje, jc bilo na 'še več, a sc nain ne zdi potrebno, o tem dalje razpravljati.
Liberalci trdijo, da deželni odbor ni odobril prodaje, ker je liotel s tem preprečiti gradnjo'hotela, ki ga namerava baje graditi ljubljanska Kreditna banka. Temin nasproti povemo vsej javnosti, da jc že pred sejo deželnega odbori mestni župan Ivam Hribar, ki jc tudi upravni svetnik in pravi glavar ljubljanske Kreditne banke, osebno povedal deželnemu odborniku dr. Pegami, da ljubljanska Kreditna banka ne namerava graditi hotela na kupljenem svetu. Sunmičenje, da se je hotelo preprečiti zidanje hotela, je torej navadna ■liberalna lumpanju.
Dalje pravijo liberalci, da je deželni ■odbor s tem pokvari! veselje za zidanje, ker sc bo težko našla parcela, ki bi bila vredna manj kakor 20.000 kron in bi bilo po tem takem potreba za vsako posamezno kupčijo posebnega deželnega zakona.
Liberalci imajo dovolj juristov in dovolj deželnih poslancev, ki prav dobro vedo, da se lahko napravi deželni zakon, s katerim sc dovoli mestni občini ljubljanski, razprodati cclo vojaško oškrbovališče proti naknadnemu odobrenju deželnega odbora. Čc torej nočejo za vsako posamezno kupčijo posebnega deželnega zakona, maj si oskrbijo v obliki deželnega zakona tako splošno pooblastilo za prodajo.
V mestnem občinskem svetu ljubljanskem se jc povdarjalo tudi to, da ljubljanska Kreditna banka vsled sklepa deželnega odbora izgubi davčno prostost, ker sc ■gradnja s tem zavleče preko oprostilne dobe. Deželni odbornik dr. Pegan, kot referent o tej stvari, jc prišel zaradi tega na poseben pogovor k županu Ivanu Hribarju in ga .ie vprašal, kako jc z davčno prostostjo. Zupan Hribar mu je zagotovil, da se da davčna prostost tudi šc preko sedaj določene dobe izposlovati. Povdarjal je, da si upa on to doseči od finančne uprave.
Ker tedaj deželni odbor kupčije ni prepovedal, ampak je samio izrekel,, da po obstoječih postavah on ni pristojen to kupčijo odobriti, vprašamo. Kdo je škodljivec ljubljanske mestne občine? Odgovor: Ljubljanski mestni občinski svet, ki je sklenil pritožbo na upravno sodišče. Pritožba u;t upravno sodišče bo Tta eni strani mnogo stala in bo najbrže od upravnega sodišča zavrnjena; kajti upravno sodišče sc nikakor i1c spušča v meritorno rešitev kake pritožbe, ki pobija lc prosto •prepričanje najvišje oblasti. Čc bi se moglo dokazati, da je deželni odbor kako zakonito določbo kršil, bi upravno sodišče meritorno razsojalo; ker se pa gre tukaj le za prosto presojo, za prosto prepričanje, jc pričakovati, da bo pritožba zavrnjena.	' . _
Škoda je pa šc druga. Če hočejo liberalci spraviti stvar, kakor 'bi bilo pravilno. pred deželni zbor, bi imeli lahko zadevo že v enem mesecu rešeno, ker sc bo deželni zbor sklical skoro gotovo že ■meseca septembra. Upravno sodišče pa ne more stvari rešiti prej kakor najhitreje ,v treh mesecih; pri navadiicm poslovanju pa ni pričakovati rešitve prej kakor v petih ali šestih mesecih; Mestni občinski svet torej sam zavlačuje rešitev te stvari.
V 'slučaju, da pa upravno sodišče Zavrne pritožbo1 mestno občine ljubljanske, bo pa morala vendar-lc priti mestna
občina ljubljanska pred deželni zbor, da izposluje potrebni .zakon, iu to se bo moglo zgoditi šele jeseni prihodnjega leta.
Ker znašajo obresti od kupnine po .225.000 K na mesec 797 K, šo davkoplačevalci z vsakim incscccm, ki ga pritožba vzame, oškodovani za 707 kron.
Stvar je s tem za iia^s in za vse pametne ljudi pojasnjena, in žc danes lahko ■povemo, da sc v kake neplodne polemike ne bomo več spuščali, ampak da bodo naši pristaši skrbeli, da sc zadeva pojasni po potrebi šc na javnih shodili.
U lltealce.
+ Škodljivci ljubljanskega mesta. Kakor bi ga s kože drli, vpije >*Narod« radi znanega sklepa deželnega odbora o prodaji sveta ob Dunajski cesti. »Kreditni banki«. Cviili, tuli, besni, laže, zabavlja, zavija in maha okoli sebe ter ponuja besedo ljubljanskim volivcem. »Besedo imajo volivci!« A volivci ne marajo poprijeti za besedo; katero jim »Narod« tako silno ponuja, temveč trezno in previdno molče. Zakaj molče? Dvojno je mogoče. Ali ni več liberalnih volivcev, ali pa je v njih pravni čut tako globoko vkoreninjen, da ga niti »Narod«, ki se krega s postavami, katere so liberalni bistroumni poglavarji sami skovali, ne more več iztrgati iz prs. Naj bo prvo ali drugo res, oboje jc dobro znamenje. Vspričo sumljivega »Narodovega« kričanja konstatiramo: »Deželni odbor jc najvišja avtonomna korporacija v deželi. Zato pa je tudi njegova prokleta dolžnost, da strogo in do pike natančno izvršuje postave. Vprašamo, kam bi zabredli, Čc bi celo najvišja avtonomna korporacija prezirala postave! To vendar nc sme in nc more biti! Deželni odbor sc mora cclo držati postav, katere so liberalci sami naredili. Res jc hudo in mučno držati se liberalnih postav, ker so neumne kot noč. Ali postava je postava. Res jc žalostno za Ljubljano, da je treba deželnega zakona, ako hoče prodati lastnino, katere vrednost presega 20,000 kron. S 81 občinskega reda tako pravi. Občinski red so pa naredili liberalci sami. Če ima Ljubljana vsled tega škodo, jc res žalostno. Ali postav nihče ne dela, da jih preziramo, ampak, da se jih držimo. Tudi liberalci tle delajo postav samo za parado. Čc pa nc znajo dobrih postav delati, potcml naj ne varajo svojih volivcev. Tako vidimo, da niso škodljivci Ljubljane oni. ki izvršujejo postave. ampak liberalci, ki ne znajo dobrih postav delati. Ouod erat demonstrandum!
+, StavbiŠče ob Dunajski cesti pred občinskim svetom. V velike neprilikc so spravil' liberalca postave, ki so jih napravici. v dobi; ko so jim možgani najbolj fos-forescirali. Ker sc liberalci sramujejo svojih postav, zato mahajo po deželnem odboru, ki stoji na stališču najstrožje postav-nosti. Liberalci kratko in malo ne priznajo svojih postav! Grd oče, grda tnali-, ki za-metata svojega otroka! V stiski in zadregi so sc zatekli k ljubljanskemu občinskemu svetu, ki velja pri liberalcih kot nekak delfiški orakcl. Mestni očetje so vzeli v »pretres«, sklep deželnega odbora in storili soglasno salomonsko sodbo, da se pritožijo na upravno sodišče, »da se končno reši vprašanje S 81 občinskega reda.« Velika modrost to ni, ali modri občinski svet je priznal, da jc vendar šc kedo na svetu modrejši od njega. Torej upravno sodišče naj jim razloži postavo, katero so sami naredili! Ljubljanski volivci pa naj med tem časom razmišljajo, komu bodo plačevali ekspeilzar za duhoviti fekurz! Diffi-cile čst noii seriberč satvrarti!
+ Dr. Ivan Tavčar in politična Strast. Ko jc dr. Tavčar v občinškem Svetu ute-
meljeval svoj duhoviti predlog, da naj vprašajo upravno sodišče, kako sodi o zloglasnem S 81 občinskega reda, je med drugim dejal: »V deželnem odboru niso merodajni stvarni argumenti, ampak politična strast!« Nimamo pniijerne besede, ki bi dovolj krepko Označila tako postopanje moža, ki je sam član deželnega odbora. Tako trditev vrže v svet mož, kije član bivšega liberalnega deželnega odbora, ki je seveda iz samega človekoljubja spodil iz službe deželnega uradnika, ter drugega uradnika discipliniral iz samega usmiljenja, ker se jc iidelcželi mirne politične manifestacije. Ali kaj bi modrovali? De gustibus noii ost disputandum!
+ Dr. Trlllerjevi' metaniorfoza. Za dr. Tavčarjem velja za najboljšega liberalnega govornika gospod dr. Triller. Tega sc gospod dr. Triller zaveda ter nastopi točno kot ura vselej, ko se gospod dr. Tavčar vsede, in spusti v svet zanosit govor, ki spopolni in razjasni v dramatičnih slikah, kar jc dr. Tavčar pred njim govoril v mchko-šaijivem liričnem tonu. Dr. Triller ima močan, sonoren glas ter jc znan javnosti kot vehementen romafob-ski gromovnik. V kulturnih bojih je ope-tovano nastopal ob raznih prilikah in nc-prilikah ter z veliko eneržijo in silo svojega duha prestrigel niti, ki vežejo Ljubljano z Rimom. V zadnjem času pa se je nepričakovano izvršil v dr. Trillcrju čudovit preobrat. Du Bo,is-Reymond je naštel sedem svetovnih zagonetk; ko bi še živci, bi tem dodal še osmo. namreč dr. Trillcr-jevo metamorfozo. Predstavil pa se je v tej metamorfozi, za katero moderni raz-vojeslovci šc niso našli primerne hipoteze, v zadnji seji občinskega sveta. Poprijel je za besedo in »držal« govor, a ne več proti nevarnosti, ki preti beli Ljubljani iz večnega mesta Rima, ampak proti nevarnosti. ki preti liberalizmu iz 'hotela Uniona. Učenjaki, kakor so sicer različnega mnenja, so edini v prognozi, da bo odslej naprej dr. Triller začel in končal govore: Cctcrum autem censeo. Unionem esse de-lendam. Ali kljub tem dejstvom obvladuje splošno mnenje, da Union nc bo plačal ekspenzarjev za nepotrebni rekurz, ampak ljubljanski volivci.
+ Učite Ji, in sicer agrarno-liberalni učitelji na Goriškem se pripravljajo, da sc vržejo v voiivni boj pri prihodnjih dežel-nozborskih volitvah z vso besnostjo. Agi-tirajo med ljudstvom kar se da. Kak namen imajo pri tem, smo že večkrat povedali, kar sedaj še enkrat ponovimo, Agrarno-liberalna stranka jim je obljubila, da jim no njih volji poviša plače, pa na stane to kar hoče, lc da jim pomagajo te šmentane »klerikalce« pri volitvah poraziti. Ko so liberalni učitelji v Gorici stavili to zahtevo in rekli, da sc morajo uči telji uvrstiti v uradniške plačilne razrede od' XI. do VIII., to je. da bi dobivali 2300 do 5400 kron letne plače — to jc bilo na učiteljskem sestanku 7. septembra 1908 v Gorici, na katerega so povabili agrarno-liberalne poslance — so agrarno-liberaln načelniki molčali, k temu ter s tem pritrdili, da bi to tudi izpolnili. To bi se mogk zgoditi pa le s povišanjem doklad na iz-ravne davke, ln ako bi se to res zgodilo da bi sc plače učiteljem tako povišale da bi dobivali učitelji letnih 2300 do> 4500 kron, bi sc morale goriške dokiade na iz ravne davke povišati na 300 odstotkov K,aj to pomeni, menda vsakdo razume! Na ramena našega kmeta, ki že 'tako koma ; diše pod težo davkov iu doklad, sc ne snu | vinarja več naložiti za šols,tvo! To naj s ! zapomnijo agrarni libcralci! Kmetje p; 1 naj premislijo, kam bi. jih zavedli liberaln učitelji i agrarci vred. Oskubili bi goriš i kega kmeta do golega!
rala imeti odslej nov vojni oddelek: zrakoplove in primerno izvežbano moštvo. Pa čc rečemo: bo morala imeti, ni točno, kajti taktično že danes VSe države tekmujejo med seboj z vojnim ZrakopIovV stvom, kakor so preje — in še — z vojnimi ladjami, topovi itd. Vojne obetajo biti' torci potem za eno postojanko dražje, pa tolažimo sc s tem, da bodo zato toliko manj — krvave in da se bodo končno moderna vojna sredstva tako izpopolnila in napredovala, da bo sploh vsaka vojna postala absurdna!
Slovansko pismo.
Nemška šola za 37 Nemcev. — Iz življenja ogrskih Rusinov. — Nemške naselbine na Ruskem. — Ruski sv. sinod in pijanstvo. — Zidje povsod enaki.
Zdi sc, da bo nemški »Schuivcrcin« vCčji del denarja nabranega vsled gesla Roscggcrjevega porabil za ponemčevanje čeških otrok ua južnem Češkem. Kakor se namreč listom poroča, namerava »Schuivcrcin < ustanoviti nemško šolo v Čižkra-jicali na narodnostni meji v trgovinskem skem okraju ter jc žc v to svrho dovolil prccejšnjo vsoto denarja. Pri zadnjem ljudskem štetju sc jc v Čižkrajicah naštelo 197 Čehov in samo 37 Nemcev. Seveda
»Schuivcrcin« nc potrebuje za svoje šole nemških otrok; njemu se gre za češke otroke. V tem slučaju sc tudi zanaša predvsem na to, da bo njegovo pouemče-valnieo v Čižkrajicah napolnili otroci iz okoliških čeških občin.
XXX
Od te dobe, kar je ogrska vlada izdelala zakonski načrt o novi voiivni reformi, po katerem se odreka volivna pravica tistim, ki nc znajo čitati in pisati, začelo sc jc med ogrskimi Rusini živahno narodno gibanje. Ustanavljajo sc učni tečaji za analfabete in uspeli teli tečajev sc že kaže s tem, da sc čuti potreba poučnih in zabavnih knjig za ljudstvo. Zato izdajajo sedaj rusinski gojenci duhovnega semenišča v Munkaču male poučne in zabavne knjižice za ljudstvo, ki sc prodajajo po 2 ali 4 vin. in med revne rusinske prebivalec sc delijo zastonj. Stroški za izdajanje teh knjižic sc krijejo s prostovoljnimi prispevki rusinske inteligenco. Hkrati sc jc začelo delovati v povzdigo gospodarskega položaja ogrskih rusinskih seljakov. V leni pogledu pomaga rodoljubom tudi sedanji ogrski minister poljedelstva Dara-nyi. V preteklem letu je bilo med ogrskimi Rusini 17 obrtnij.skih društev, v katerih se jc 2000 družin pečalo s pletenjem košev, strugarstvom. izdelovanjem umetnih cvctlic, otroških igrač itd., s čimiur so za-
služile 180.000 kron. Vse to se je izdelovalo vsled naročil, katera nabira ravnateljstvo »rusinske akcije« in potem razdeli delo med posamezna društva. Vsa društva so dobila od ministrstva potrebne stroje in gradivo. Vlada je za prihodnje leto obljubila 30.000 K državne podpore za zidanje in urejenje štirih novih delavnic za lc-ta društva.
XXX Ruski in poljski listi sedaj mnogo pišejo o velikem številu nemških naselbin na Ruskem, ki se zlasti nahajajo v guber-niji voiinjski iu kovcnjski.Po zadnjem Ijud-.skem štetju I. 1897. sc je nahajalo v južno-.zahodnih krajih 191.000 nemških naseljencev, izmed katerih pripada 171.000 na vo-.linjsko gubermjo. Od tega časa se jc seveda to število šc bolj povečalo. Glavna veriga nemških naselbin, (katerih jc v ju-žno-zahodnih gubernijah 800 in od teli 700 v voiinjski guberniji) vleče se poleg kijev-sko-brzeskega tira. poleskega in južno-za-hodnili tirov. Po obeli straneh le-tch važnih v strategiškem pogledu komunikacijskih tirov vlečejo sc nemške naselbine v nepretrgani verigi, ki ima že tudi svoje postranske črte. Vseli nemških naseljencev v ruskih gubernijah, ki mejijo z Nemčijo in Avstrijo se jc I. 1897. naštelo: v poljskem kraljestvu 408.000, v južno-za-. hodnih gubernijah 191.000, v severno-za-hodnih 49.000, vkup 648.000. Od te dobe
se jc to število gotovo pomnožilo za 21 odstotkov, tako-, da število Nemcev v tel krajih, strategično zelo važnih, znaša bli zu en milijon. Ruska vlada liotcč dobičel imeti iz gospodarske nadarjenosti in moč nemških naseljencev iu hkrati jih prisilit k izpolnjevanju ruskih državnih dolžnosti izdala jc 14. sušca 1. 1887. naredbo, po ka teri so bili nemški naseljenci na Rusken sprejeti v rusko podložuištvo. A ta na redba jc ostala samo na papirju, ker nim nobenega pomena. Kakor menda ztianf sc jc na Nemškem 14. junija 1. 870. izda! postava, glasom katere nemški podložnih ako tudi sprejme podložuištvo tuje drža ve, nc izgubi nemških državljanskih pra vic. Zgodil sc je celo slučaj, da Nemec, k jc sprejel rusko podložuištvo, ko se je vr nil v svojo bivšo domovino, je bil izvolje za deželnega poslanca. Zavoljo tega ru.sk listi opozarjajo rusko vlado na posledici ki morejo i/, tega dvojnega podložništv nastati. Nemški naseljenec, ki sprejtij rusko podložuištvo. ima koristi od ruski pravic, in obonem šc služi svoji prejšn domovini, s katero ie vedno v zvezi. X X : >< Ruski sv. sinod jc razposlal vset podložnim duhovnim tira dom okrožnico, kateri daja navodila, kako naj <e bojuj zoper pijanstvo ruskega ljudstva. Sine priporoča lc-ta sredstva zouer iztrebiM pijanstva: 1. Naj sc v vsftltf župniji afita
Novi angleški zakon v varstvo otrok.
(C h i 1 d r e n A c t, 1 9 0 8.)
Moderna kulturna doba je dvignila na svoj ščit otroka; kar je bilo prej prepuščeno le verskim družbam in privatnemu usmiljenju, to postani sedaj stvar cele javnosti, stvar zakonodaje: varstvo otrok. Po vseh civilnih državah se je pričelo veliko gibanje »za otroka« ter rodilo že več ali manj sadov; stvar je v najboljšem tiru jn pričakovati sinemo, da bo prej ali slej dosegla svoj cilj po vsem kulturnem isvetu. Ta cilj je. zakonsko uveljavljena nedotakljivost otrokovih aušnih, telesnih in gospodarskih dobrin.
Velik korak do tega cilja pomenja nedvomno novi angleški zakon v varstvo otrok (Children Act, 1908.), ki bo pač služil za vzgled zakonodaji drugih držav, ki ibodo prej ali slej sklepale enake zakone. ,To angleško postavo je med drugim omenil tudi zadnji »Čas« in priznal njeno ve-Jiko vrednot, dobro pa bo. da z njo seznanimo vsaj v glavnem tudi ,Slovenčeve' bravce in jim damo priliko razmišljati o tako važnem predmetu, kakor je mladinska zakonodaja.
I.	oddelek vsebuje določbe za varstva zdravja in življenja majhnih otrok. Vsak, ki sprejme tujega otroka proti odškodnini v oskrbo, mora to tekom 48 ur naznaniti določeni oblasti, ravno t$ko tudi spremembo svojega bivališča in nemudoma smrt dtroka — vse v izogib občutni kazni. Paragraf 2. določa: »Ako se jv kakem okraju nahaja več oseb, ki se ibavijo z oskrbo tujih otrok, ima dotična krajna oblast nastaviti več moških ali ženskih oseb, katerih naloga je, od časa do časa obiskovati rejence in stanovanja, v katerih se jih drži, ter se prepričati, ,ali se z otroci dobro postopa. V slučaju potrebe morajo nastopiti s svetom ali odredbami v zadevi oskrbe. Točka 6. tega paragrafa določa, da je kaznjiv, kdor bi itake nadzorne osebe ne hotel pustiti v čtanovanlje, kjer prebiva oskrbovani otrok. § 5. določa, da sme nadzorovalna oseba na podlagi sodnikovega pooblastila jvzeti otroka: a) ako se nahaja v prenapolnjenih, nevarnih ali nezdravih prostorih, b) ako je dotična oseba, ki oskrbuje otroka, zanikrna, nevedna, vdana pijači, nenravnosti ali sicer neprimernega in kazpjivega obnašanja — ter ga oddati do nadaljne odredbe v začasno varno .oskrbo. § 9. določa za prestopke proti predpisom I. oddelka kazen do 6 mesecev ječe ali 25 funtov globe. Zal, da 11. člen .tega oddelka oropa zakonitega varstva ptroke, ki jih imajo v oskrbi bližn-ji sorodniki, ki jih zakon izvzema, notorično pa je, da se otrokom >avno pri sorodnikih največkrat slabo godi.
II.	oddelek obseza varstvo otrok in mladoletnih oseb (do 16. leta) pred grdim ravnanjem. Določbe so jako ostre in ne izvzemajo niti lastnih starišev. Člen 12. določa, da se proti zakonu pregreši vsak, kdor otroka, ki ga ima v oskrbi, namenoma telesno poškoduje, ga zapostavlja, pušča v nemar itd. Kazen do 100 funtov globe oziroma 2 let ječe, poostrene s težkim delom. Stariši ali druge osebe, ki so zakonito obvezane za vzdrževanje otroka, So kaznive celo tedaj, ako otroku ne preskrbe primerne hrane, obleke, zdravniške pomoči ali stanovanja, oziroma, če tega iz kakega veljavnega vzroka same ne zmorejo, da o pravem času ne poskrbe ,za oskrbo otrok na podlagi obstoječega uboštvenega zakona.
Zelo važen je člen 14., ki govori o beračenju otrok. Kdor otroka ali mladoletnega (pod 16 leti) napelje, oziroma kdor svojemu varovancu dopusti, da na cestah, dvoriščih ali kateremkoli drugem kraiu
pobira in prosi milodarov, bodisi da poje, .pleše, prodaja cvetice ali kakor koli drugače vpliva na občinstvo za podelitev mi-lodarov, — je kaznjiv do 25 funtov globe oziroma tri mesece ječe s težkim delom. Člen 16. določa enako globo, oziroma do šest mesecev ječe za tistega, ki bi dopustil, da bi njegov varovanec stanoval v sramotni hiši, ali jo tudi le obiskoval. Kdor dekle pod 16. leti, ki mu je izročena v varstvo in oskrbo, napelje oziroma ji pomaga ali dopušča, da se jo zapelje ali prostituira, je kaznjiv do 2 let ječe s težkim delom. (§ 17.) Glasom člena 18. sme sodišče, ki sc je na podlagi kake ovadbe prepričalo, da preii deklici pod 16. leti nevarnost prostitucije, oziroma da je že zabredla v tako življenje z vednostjo in privoljenjem starišev ali varuha, — zavezati iste k dolžnosti, da jo v bodoče skrbno varujejo in čujejo nad njo.
Policija ima v vseh teh in podobnih slučajih pravico, da tudi brez pismenega naloga takoj vzame ogroženega otroka dotedanjim oskrbnikom in ga spravi na .varno, krivce pa aretira.
Za nadzorovanje zavodov, ki sprejemajo v varstvo deklice, naj državni tajnik po možnosti nastavi ženske revizorje. (S 25., točka 4.)
Ako se je kdo pregrešil proti predpisom predstoječega zakona, bodisi da je oče ali mati prizadetega otroka, ali da z njimi skupaj živi, pa je pijanec iz navade, sme sodišče namesto predpisane kazni izdati odlok, da se ga spravi za gotovo dobo v zavetišče za pijance .vendar ne dlje nego za dve leti.
III.	oddelek se obrača proti kadenju .mladine, in sicer je kaznjiv vsak, kdoh oči vidno še ne 16 let starim prodaja cigarete ali cigaretni papir, bodisi, da ga isti zahteva zase ali za koga drugega. Vsak uniformirani redar ali čuvaj javnih nasadov, ki opazi na videz še ne 16 let staro osebo na kakem javnem prostoru kadit,, ima dolžnost vzeti isti cigarete jn vsakršne druge kadilske potiebščine (tobak, papir). Vendar pa je tem organom dovoljeno preiskati samo dečke, ne pa tudi deklic. Sodišče sme 'tudi Odrediti odstranitev avtomatov za cigarete. (§§ 39., 40., 41.) Člen 43. določa, da je pod izrazom »cigareta« zapopaden vsak tobak, v kakršni koli obliki, ki je takoj poraben za pušenje; istotako tudi razni tobačni su-rogati;
IV.	oddelek obravnava poboljševalne in vzgojevalne zavode, oddelek V. pa mladostne kršitve zakonov. O teh dveh oddelkih spregovorimo o priiiki kaj več.
VI. oddelek ima »razne« in »splošne določbe«. Člen 114. daje sodišču pravico, da izključi javnost od kazenske razprave, ako ima biti zaslišana kot priča mladostna oseba v zadevi pregreškov proti nravnosti in dostojnosti. Noben otrok (pod 14 leti) ne sme prisostvovati kazenskim ali preiskovalnim sodnim razpravam, razven če je sama obdolžena ali poklicana za pričo (§ 115.). Naslednja dva člena se obračata proti onim, ki bi od mladoletnih oseb kupovali ali sprejemali v zastavo bvinske ali druge predmete. Člen 118. obravnava šoloobveznost onih otrok, ko-jili stariši ali redniki potujejo s trebuhom ,za kruhom od kraja do kraja in vodijo pri .tem otroke seboj. Tudi oni so podvrženi Šolski postavi.
Velevažna sta člena 119. in 120. Prvi slove: Kdor brez nakazila .izprašane .zdravniške osebe in ne da bi obstajala bolezen ali vsaj strah pred njo, ali brez kakega drugega važnega razioga daje ali pusti dati otrokom izpod petih let starosti kakršnokoli vpin-janljivo pijačo, bo potom sumaričnega postopanja kaznovan iz denarno kaznijo do treh funtov. Naslednji člen prepoveduje, da bi se otroci pod .14. leti zadržavali v gostilniških lokalih; kaznovan bo vsak imejiteij koncesije, pa
novi društvo treznosti po vzorcu peter-burškega aleksandro - nevskega društva treznosti. 2. V boju zoper pijanstvo naj pomagajo duhovnikom vsa cerkvena društva in bratovščine. 3. Duhovniki naj govorijo večkrat o škodljivosti pijanstva ne samo na leči, ampak tudi pri vsaki priliki, ki jo jim nudi dušno pastirovanje. 4. V župnijskih cerkvah naj se uvedejo večerne pobožnosoti s petjem in duhovnim čita-njem. 5. V cerkvenih šolali naj se priredi večkrat versko-nravno čitauje, pri katerem naj se poljudno demonstrirajo posledice pijanstva. Razun tega je sv. sinod ukazal predstojništvom duhovnih semenišč, da naj gojence pripravijo za boj s pijanstvom. — Ako ne bode le-ta naredba sv. sinoda ostala samo na papirju, bode ruska duhovščina mogla veliko storiti v protialkaholncm gibanju na Ruskem, seveda mora sama dajati lep zgled. To pa bo težko šlo, ker ruski batjuška je v ozki zvezi z vodko. Tako p. pr. pri poroki med drugimi darili dobi tudi vodko. Sicer pa vsa ta sredstva, ki jih nasvetuje sv. sinod niso nova; že pred 20 leti je enako okrožnico razposlal tambovski škof Inokentij in škof Jeronim. Škof Jeronim jc celo pri kompetenci za boljšo župnijo dajal pred-
nost tistim duhovnikom, ki so ustanovili v svojih župnijah društvo treznosti. Ali po našem mnenju bi se imel sv. sinod v prvi vrsti obrniti' na rusko vlado, ki ima monopol žganja v svojih rokah. Ali more kdo ruskim mužikom očitatipijanstvo, ko še do nedavnega časa vaško predstojništvo ni imelo pravice zatvoriti vaško žganiarijo, ko se je narodno protialkaholno gibanje po sili hotelo od vladnih krogov preprečiti? In koliko sitnosti je imela duhovščina, ko je sprejemala slovesno prisego od členov društev treznosti!
XXX
Ruski dnevnik »Ruskojc Znamja« v uvodnem članku se pritožuje, da v listih, ki jih izdajajo in urejajo židje na Ruskem, kakor n. pr. v listu »Novij Den« sc zelo često čitajo zasmehovanja pravoslavne vere in zlasti Matere božje. »Čudno je,« piše list, »da ruska sicer tako stroga cenzura kaj takega trpi. Kadar pa bo ruskemu občinstvu zopet enkrat pošla potrpežljivost ter bode dalo predrznim Židom telesno občutiti svojo jezo jn ogorčenje, potem bode zopet ves židovski tisk vpil o preganjanju in stiskanju Židov na Ruskem,
tudi vsakdo drugi, ki bi kakorkoli povzročil, da bi kak otrok stopil v pivski lokal ali se v njem zadržaval. Imejiteij koncesije bo kaznovan sploh, ako se v njegovem lokalu najde otroka, razven če bo dokazal, da je storil vse, kar jo bilo v njegovi moči, da bi zabranil otroku vstop v lokal. Izvzeti so le njegovi lastni otroci ali. otroci, ki stanujejo pri njem (pa niso zaposleni v lokalu), ali otroci, ki morajo nujno skozi pivski lokal v ali iz kakega drugega dela hiše, ker ni drugega prehoda; istotako velja izjema za kolodvorske restavracije. Pod zakon pa spadajo vse druge javne pivnice in vsak njihov del, ki je v glavnem namenjen za prodajo in vži-vanje vpijanljivih pijač.
Člen 121. določa primerne varnostne odredbe za slučaj, da «c priredi kaka večja otroška slavnost ali veselica in kazni za prestopke, kakor tudi nadzorstvo po-Jicije.
Zanimiv je člen 122., glasom katerega sme krajna šolska oblast odrediti, da njen zdravstveni uradnik ali kaka druga v to pooblaščena oseba preišče telo in obleko kakega učenca ozir. učenke javnih šol; ako se pri tem izkaže, da ima o'trok na sebi golazen, ali da jc v umazanem in smrdljivem stanju, potem more krajna šolska oblast o tem obvestiti očeta .ali drugo osebo, ki ima otroka v oskrbi in jo pozvati, da otroka čekom 24 ur očisti in osnaži. Ako se poziv ne izpolni, potem šolska oblast lahko od.edi, da se otroka irzoči kaki drugi osebi, da ga očisti. V to s vrbo se lahko porabijo prostori, ki jih ima na razpolago sanitetna oblast. Čiščenje deklic smejo izvesti samo izprašane zdravniške ali v to pooblaščene ženske .osebe.
Velikega pomena je tudi člen 125., ,ki določa, da je obzevan plačati vzdrževalne stroške za mladostnega kršitelja ■zakona, za mladostno osebo ali otroka sploh med drugimi tudi: očim ali pa tisti, ki z materjo živi, pa naj ie res oče otrokov ali ne; v slučaju nezakonskega otroka pa domnevni oče.
To bi bile torej giavne poteze novega angleškega zakona v varstvo mladine. Na marsikaj postavodajalec ni mislil ali vsaj ni smatral za umestno ali potrebno, da bi bil sprejel v postavo, tako na primer pokvarjenje mladine potom tiska, predstav, kinematografa itd. Pomanjkljiv je zakon tudi v tem oziru, ker določa varnostno dobo le do 16. leta, ko je pač jasno, da so mlade osebe varstva do 18. oizi-.rottta 21. leta še prav zelo potrebne, katera doba je tudi v Nemčiji uzakonjena. ^Vendar pa je Angleška s tem zakonom stopila v mladinskem varstvu na čelo vseli držav.
Da bi Ie tudi v Avstriji v doglednem času prišli tako daleč!	J. K.
Vstajenja dan ribniškega dijaStva,
Dan 16. avgusta je bil nad vse slovesen praznik katoliškega ribniškega dija-štva. Ribniška dolina se je vzdramila, danica in 'zarja: sta vzšli izza male gore ter oživili staroznano ribniško zavednost. Ribnica je strmela ob pogledu mnogobrojil e ga mladosvežega navdušenja. Nihče si ni mogel misliti, da je v prostrani ribniški dolini še tolrko zdravega, jeklenega jedra.
Ob pol deseti uri 'zjutraj smo se podali na kolodvor, da sprejmemo dobrodošle Laščane in Dobrepoljce. Srce nam je kipelo radosti, trikratni »živio« je pozdravljal gospo dr. Peganovo, gg. poslanca Jakliča in dr. Pegana ter lepo število bogoslovcev in naših zavednih dijakov. ;V skupnem sprevodu smo Ribnici pokazali, da znamo dosledno in z jasnimi cilji pred očmi, v privatnem in javnem življenju ceniti svoja večnotrajna načela. Nad 100 mladih src, njim na čeiu omenjena gg. poslanca, je hitelo v župne cerkev k sv. maši, da izroči mlado drevo ribniškega pododbora ^ S. D. Z. Njemu, ki je Luč, Resnica in Življenje. Ubrano pdtje na koru je le še podvojilo cerkveno slovesnost. Oko se je zarosilo marsikateremu, ko je videl pred Najsvetejšim klečati 'toliko mladeniško navdušenih sil, ki so se poklonile Kristusu.
i Po sveti maši se je vršilo zborovanje v društveni dvorani. Prostorna dvorana ,ie bila nabito polna našega razumništva, kmetov in dijaštva. Predsednik S. D. Z. tov. iur. Natlačen je otvoril zborovanje s .pozdravi na vse navzoče. V globoko zamišljenem govoru je na to obrazložil namen in pomen S. D. Z. Posnemimo vodilne misli.
i INaI'oga S. D. Z. jc delati za ljudstvo. Slovensko dijaštvo se nahaja v dveh taborili: v katoliško - narodnem in svobodomiselnem. Svobodomiselci so vse kaj druzega kot svobodo ljubeči ljudje. To so .pokazali zlasti letošnji dogodki na Du» naju in v Gradcu. Nemški nacionalci so metali katoliške dijake iz avle in naši svobodomiselni dijaki so jim pomagali. Borili so se proti lastnim bratom. (Sramota!) Naši nasprotniki so proti vsemu; kar je katoliškega Njih bojno orožje jc obre-
kovanje 'in opravljanje. Pred vsem so se vrgli na mladi naraščaj. Z zvijačo in lepimi besedami si hočejo pridobiti1 mlada, | neizkušena srca. V katerem izmed teh dveh taborov bo dijaštvo ribniške doline? Dijaštvo ribniške doline je in bo ostalo verno, današnji dan najjasneje to izpričuje. (Tako je!)
Naši nasprotniki so Objavili v »Onrla-idni« uvodni članek, kjer trdijo, da mi podkupujemo dijake in jih s siamotnimi sredstvi prisilimo v svoje vrste. (Prebere do-tično mesto v »Omladini«.) Mi smo jih pozvali, naj nam v enem slovenskih dnevnikov navedejo imena, da bomo te ljudi, če se dobe med nami, izključili ilz svoje organizacije. Pa kakšno ulogo so pri tem igrali naši nasprotniki? Uiogo porednega paglavca, ki zmerja in izživlja, če ga hočemo pa prijeti, jo udari v beg. (Smeh.) Mi čakamo na odgovor še danes. (Pa boste še!)
Naš program je slovensko - katoliški. Med ljudstvom hočemo delati zlasti po. izobraževalnih društvih. Ustanavljati hočemo knjižnice ter tako vzbujati veselje do čitanja. Že nad 120 predavanj so oskrbeli naši dijaki. S. D. Z. 'je nekaj dobrega in potrebnega. Tudi v ribniški dolini se ■je zbralo število tovarišev, ki hočejo delati po tem programu. Vspehi sicer ne bodo takoj vidni, a sčasom se bodo gotovo pokazali. Zato delajmo z združenimi močmi na to, da bo kmalu ta mladi pododbor pokazal, kolikega pomena je za to lepo ribniško dolino! (Viharno odobravanje.)
Nato je tovariš Trdan orisal program ribniškega pododbora. Po geslu: Vse prenoviti v Kristusu, hoče novi pododbor ohraniti dijakom najdražjo svetinjo očetov, sv. vero. Dokler ima sin isto prepričanje kot oče, mu prihaja beseda oče od srca. Različno prepričanje ne more roditi 'plodonosnega vzajemnega dela. Besede narod, vse za blagor naroda so puhle fraZe, s katerimi, se ponašajo naši nasprotniki zlasti tedaj, ko se potegujejo za zbornične mandate. Temu nasproti si1 je stavil mladi ribniški pododbor nalogo, združevati mlade moči, izobraževati srce in duha ter vaditi mladeniče zlasti v zatajevanju samega sebe. (Viharno odobravanje.) Šele po vzgoji samega sebe bo naše delo plo-dovito med ljudstvom; ki mu hočemo pripomoči do boljše bodočnosti z omejevanjem laškega in nemškega živi j a ter z izobraževalnim delom na verskem, socialnem in gospodarske^ polju. Zapustil je govorniško tribuno z željo, da bi v kratkem to mlado drevesce raztegnilo svoje veje čez Veliko in Malo goro. ; Nato so se vršile volitve. V odbor »pododbora S. D. Z. za ribniško dolino« so. .bili enoglasno izvoljeni: tov. cand. phil. Trdan, predsednik; teol. Žužek, tajnik;; ,cand. iur. Adamič, blagajnik in knjižničar. .Nad vse slovesen je bil trenutek, ko je predsednik S. D. Z. cand. iur. Natlačen segel v roke novemu predsedniku pododbora, spominjajoč ga njegovih dolžnosti in bodreč ga k srčnosti in vztrajnositi, nakar se mu je tovariš Trdan 'zahvalil v toplih besedah.
k Živahno pozdravljen se je k besedi oglasil državni in deželni poslanec Jaklič. Izraža veselje, da se je osnoval pododbor S. D. Z. v okraju, katerega zastopnik je. Povdarja važnost značaja ter poživlja dijake k resni pridnosti. Deželni odbornik in poslanec dr. Pegan opozarja, kako vse, kar je dobrega, vzvišenega in koristnega, .prihaja le po trpljenju. Iz trpljenja je viz-rastlo naše katoliško - narodno dijaštvo, .ki edino zna ceniti svoj narold. Prav v ,ognjevitih besedah pa je govoril o tesni vezi, ki druži naše razunmištvo; ljudstvo in dijaštvo. Župnik Lavrenčič je v imenu duhovščine zavračal trditve »Omladine« ter protestiral proti takim sramotilnim napadom. Prezbiter Andolšek je omenjal velikih mož naših krajev, Levstika, Stritarja, Kreka in Šusteršiča, ki nam naj bodo vzori, kako treba delat; za narod. Dekan Dolinar izraža svojo radost, da se je vstanovil pododbor S. D. Z. v kraju, 'kjer pastiruje. Dnevi mojega življenja so šteti. (Če Bog da, še ne!) Toda veseli me prisrčno, ko vidim, kako lepi dnevi se obetajo naši krasni dolini. »Danica« in »Zarja« mi vlivata to nadepolno poroštvo. Župnik Traven, znan prijatelj kmečkega ljudstva, je zastopal interese naših zavednih kmetov.
Po izčrpainem dopoldanskem dnelv-nem redu je tovariš Trdan s kratkim nagovorom zaključil zborovanje.
Skupno kosilo je bilo v zgornjih prostorih gospoda trgovca Arkota, ki nam jih je v svoji blagohoinosti radovoljno odstopil. Hvala mu! Ribničanje, pomnite, kdo jc pravi prijatelj vaš in vašega dijaštva! Da se je kosilo tako lepo obneslo, gre vsa hvala našim zavednim in požrtvoval-nim gospodičnam. Kosilo je poživljala vrsta navduševalnih napitme.
Popoldne ob četrti uri smo vprizorili štiridejanjko »Zaklad«. Četudi smo s pripravo le en teden imeli na razpolago, so se vendar vse vloge izvajale tako precizno, da moramo1 kar najbolj pohvalno omenjati »spretnost igralk 'iu 'igralcev. Tudi
.občinstva sc jc toliko zbralo, da je bila družtvena dvorana do zadnjega kotička prenapolnjena.
Drugi dan— 17. t. m. — smo napravili izlet k Novi Štifti in v Loški potok. Skoraj da tudi drugi dan n: bil nič manj slovesen kakor prvi. Pri romantični Novi Štifti smo izročili mlado drevesce ribniškega pododbora prečisti Devici, v Loškem potoku pa smo se ob bodrilnili govorili gospoda župnika Pravharja in kaplana Škulja navduševali za naše nadaljne delo. Le škoda, da se je tako hitro približal mrak in da .ie bilo treba misliti na odhod. Minul je ustanovni shod, lepi trenot-,ki so za nami, toda v srcih vseh jc dozorel jeklen sklep: plemenite ideje ribniškega pododbora S. D. Z. morajo prekvasiti in prenoviti vse naše ljudstvo in dijaštvo.
Sestanek so brzojavno pozdravili:
Š k o f j a L o k a : Zadržan, želim zborovalcem mnogo uspeha. Dal Bog, da ,vaše sklepe in načrte tudi udejstvujete v iprospeh dolenjskega ljudstva. — Pokoren, predsedivk gorenjskega pododbora Slov. D. Z.
S o d r a ž i c a : Podpisani pozdra vljamo katoliško dijaštvo; pridružujoč se Vašim idejam. Vam kličemo gromoviti živio! — Bartol, Pakiž. Lovrenčič.
Črnomelj: Naprej do zmage! — Malnerič, stud. iur.
Tra vnik : Od Kolpe pošiljamo novi dijaški organizacij iskren pozdrav. — Traven, Malncr, Bajcc.___
Jeseniške novice,
j V najlepšem redu in v splošno zado-voljnost se je izvršilo romanje ženske in dekliške družbe na sv. Višarje pretekli pondeljek. Okrog 180 članic je pohitelo na visoko goro, da se zopet pokrepi za prihodnjost. Ob tej priliki moramo izraziti najlepšo zahvalo preprijaznim g. duhovnikom na Sv. Višarjih za požrtvovalno postrežljivost. Obenem pa se tudi zahvaljujemo Ralečanovi gostilni na Jesenicah, iz katere okna so nas tatnošnji prebivalci pozdravljali z zaničevanjem in zasmehovanjem. Vsem skupaj: hvala lepa!
j Liberalno narodnjaštvo na Jesenicah ima v denarnici svoje korenine. Dokaz! Ko je zborovala na Jesenicah družba sv. Cirila in Metoda, je bil pri sprejemu tudi velerodni gostilničar Schrey. Ravno med sprejemom se pripelje z vlakom s Koroškega okrog 30 nemških turistov. Ko jih Schrey opazi, jo hitro udari za njimi zapenjajoč si svoj frak, da bi nemški turisti ne opazili trobojnice na njegovih prsih. Cilinder v roki vrteč se jim globoko priklanja, da bi jih menda spravil v svojo gostilno. Slavna godba pa na komando eins, z\vei, drei — butnf! zaigra krasno himno:
Mi smo mi, mi -smo mi, smo z Gorenjskega doma, Vsaki ptič, vsak .... vsak prav dobro nas pozna!
Potem pa drugo, ruskemu romarju na čast:
O du verriicktes Kind. Komm zti mir gesch\vind itd.
Ob Schrevjevi gostilni pa je zopet slovenska zadonela:
Če boš moja dekle, boš pa pila -kote; če pa moja ne boš, ga pa pila ne boš!
Potem pa recite, če nismo narodni!
j Napis »Kahlkogel« se še vedno blišči na deski na Schreyevem svetu.
i Terorizem v najgrši obliki vlada med rdečimi železničarji na Jesenicah. Gorje mu, kdor ni rdeč! Poleg težke in odgovorne službe mora železničar, kr ne »vleče« z rdečimi, venomer poslušati zba-danja in sramotenja tovarišev. Pritožiti se pri načelstvu takemu revežu ne kaže, ker prvič to silno malo pomaga, drugič ga pa rdeči »prijatelji« kaj hitro spravijo ob boren kruh. — Pač pa se kažejo vesela znamenja v rdeči organizaciji sami. Zadnje čase sta dva železničarja izstopila iz organizacije, ker se jima je tako »bratstvo in ljubezen« zdela nekoliko predivja. Poleg tega se je šlo (kakor po navadi) tudi za nekaj krone, ki se niso prav pravično razdelile. Enega so pa sami sodrugi vrgli iz organizacije, češ. da je špicelj. Mi pa vemo. da jc ta mož nekoliko preveč radovedno gledal na prste, kar pa jc »tem višjim« vedno zelo neprijetno. Za danes to-liko, drugikrat bomo lahko postregli tudi z imeni, če bo potreba. Iskrena želja dobrih železničarjev pa jc, da bi prometna zveza ustanovila tudi pri nas svojo podružnico, kjer bi 'se 'združili vsi dobro-misleči železničarji m nekoliko ohladili kri teh večinoma nemških priseljenih huj-skačev. >
Naše vžigalice!
Na razna vprašanja odgovarjamo, da se naj vsa naročila na naše vžigalice »V korist obmejnim Slovencem« naslove na »Gospodarsko zvezo« v Ljubljani, koja ima vedno zadostno zalogo in je v položaju, vsako naročilo najtočneje izvršlil,
Naši nasprotniki.
'+ Nekaj jako pametnega so liberalni učiteji na melanholični skupščini v Mariboru sklenili, in sicer bodo od 8. do 1.'. septembra priredili v Celju socialen tečaj, sc razume, da zase. ker so ga najbolj potrebni. Pridobljene imajo »same izvrstne moči«, to ie. Žerjava, Gangla, Prijatelja in Grošlja. Vprašanje jc samo, ah sc bodo učitelji cd predavateljev več naučili ali predavatelji <d učiteljev, kajti kar se tiče inteligence, so imenovani voditelji kurza precej na cnaKi stopnji z našimi liberalnimi učitelji, s čimer le veliko povedano. Najboljši bo pač Grošelj, samo to mu zaradi večje mičnosti in izvirnosti svetujemo, naj v Mariboru liberalnim učiteljem ne predava o evoluciji od prasta-nic do človeka, ampak narobe od človeka do primitivnih prabitji —- bo najbolj zadel.
-i- Zborovanje »Slomškove zveze« ni »Zavezarjem« po godu, pa si izkušajo pomagati s tem, da sumničijo predavatelje, češ, Bezjak, Bregar, Jarc — lepa družba. No, če bi bili imeli liberalni učitelji v Mariboru take predavatelje, bi si bili lahko vse prste oblizali, posebno za g. Bezjaka jim mora biti žal, ker so ga sicer kaj radi iskali za predavatelja na svojih ljubljanskih večerih, katera bi bila ostala prazna, ako bi se jih ne bil včasih g. Bezjak usmi-il. Končno pa kliče »Tovariš« Slomškar-jem: »Sicer pa že danes: Mnogo sreče, mnogo udeležbe in — roko na srce!« Mi pa pravimo: Zavezarji, vi pa položite roko na svojo glavo, zadosti jc vroča in malo je v njej. Dobro, da se katerikralt zanjo pri-mete, da se prepričate, ali jo še imate!
+ Učiteljišče jemlje v zaščito — »Učiteljski Tovariš«. Kako bi nc, saj se čisto po njegovih intencijah vodi. Dušeslovje se poučuje čisto v materialistiškem duhu in dotični profesor razlaga učencem mišljenje kot funkcijo tvarnosti. Pedagogika je tako pristransko prikrojena, da kandidati prav pošteno mislijo, da se vsa modrost pri francoskih enciklopedistih začenja in neha. Faktorji, ki imajo pri učiteljišču govoriti, nimajo nič proti temu, da kandidati posečajo agitatorično - liberalne sestanke Ganglovcev. Deželnemu šolskemu svetu priporočamo ta zavod, da ga semintje nekoliko potiplje.
+ Vse zatvornice svoje gnojnice je odprl včerajšnji »Nemški Narod«, da odvrne pozornost sveta od zveze liberalne .stranke z vlado s posredovanjem vzor-Slovanov Bilinskega in Hribarja. »Nemški Narod« je dal svojima dVema prakti-kantoma v uredništvu, ki se pot^a, da čimpreje postaneta svojim' kolegam enakopravna časnikarja, nalogo), da zopet nekoliko prebrskata1 vse stare letnike »Narodove«, da si ob duhovitih stilističnih zgledih isvojih mojstrov iz'bni'sfta svojo še nerazvito filistrsko domišljijo. Prakti-kanta sta svojo nalogo preveč dobesedno .umela in zato včerajšnji »Narodov« uvodnik z učenim naslovom; »V službi nemške ekspanzivnosti« res nič drugega ne re-prezentuje kakor potpourri samih neizpre-menjenih izstrižkov in skoro da se pozna članku lim, s katerim sta časnikarska de-.vičarja mesto1 z logiko zlepila skupaj •predlanske in lanske »Narodove« notice. Tu se blešči stavek, kako so klerikalci ob priliki državnozborske voiivne reforme prodali koroške Slovence. — »in tudi štajerske«. sta pristavila praktikanta — kako so nadalje dali kranjskim Nemcem deset mandatov, kako so slednji volili Rav-niharja in Gregoriča, kako so napravili klerikalci z Nemci zvezo v trgovski zbornici in kako so klerikalci vzrok, da so bili septemberski demonstrantje kruto kaznovani kakor so tudi Klerikalci krivi, da .nemška hranilnica še ni propadla. — Mlada tintoškrofa sta po tej eks - sterko-raciji sama čutila, kakšno duhovitost sta zagrešila, in 'boječ se, da ne bi jim šef na-.loge vrgel v ikoš, sta iz globin lastne miselnosti na koncu spustila tirado, da »klerikalci v lastni domovini z brezvestnimi .izdajstvi utrjajo moč iieiništva in za denar, za plačilo v gotovem denarju pospešujejo nemško ekspanzivnost.« — če bi imeli ta fond, kr nam ga Nemci za izdajanje domovine plačujejo, pri rokah, gotovo damo »Narodovima« praktiikantoma za njihov trud vsaj en krajcar, če ne več.
+ Farbarije »Nemškega Naroda«. »Nemški Narod« se je ta teden silno ba-hal, da sta bila Hribar in Novak v Kra-pini in sc je nekaj repenčil, da niso bili »klerikalci« nič zastopani. Stvar jc pa ta:
1.	»Slovcnec« se je Gajeve slavnosti in Gaja samega spomnil in ga proslavil že na preddan slavnosti. dočim v »Nemškem Narodu« ni bilo niti ene vrstice o ti stvari.
2.	Se e udeležil slavnosti kot zastopnik S. K. S. Z. dr. Hohnjec. 3. Od naših politikov se slavnosti res ni nihče udeležil, ker kamor vabijo Hribarje in podobne narodnjake, pravi zastopniki slovenskega ljudstva ne gredo. 4. Sploh pa je krapinski odbor vse tako nerodno aranžiral in je cela Ga-jeva slavnost bila tako nesrečna in klavrna, da piše 18. t. m. Radičcv »Dom«, to-
j rej list, ki je vse kaj drugega kot klerika-i len ali pa z nami v zvezi, sledeče: »Vsa
svečanost je bila brez kmečkega ljudstva ' in brez vsakega rodoljubnega zanosa. (Torej čisto za Hribarja! Uredn.) Na vsakem koraku si videl, da jc bilo prirediteljem glavno se nazunaj pokazati, zabiti toliko hi toliko kolov v zemljo, ovenčati govorniški oder in vzdigniti slavoloke. Z eno besedo: ccla proslava ni bila samo brez živega in zavednega sodelovanja ljudstva, temveč tudi brez rodoljubnega zanosa in tudi nrez dostojnega obnašanja same inteligence!« Enako je poročala o Gajevi slavnosti tudi »Hrvatska Sloboda«. »Narod« pa bi rad ljudem peska v oči natresel, kako je bilo imenitno v Krapini, kjer jc Hribar otrobe vezal, Novak pa šampanjca pil. Ampak topot sc je pošteno urezal!
-f Z »Obzorom« nas hoče »Nemški .Narod« zdaj ugnati, ko vlada v njegovi redakciji taka suša, da mora priobčevati na prvem mestu čenče, ki jih liberalnim prvakom nosijo bivše kuharice in postrež-,kinje pri »klerikalcih«. »Obzor« je nani-.reč te dni »Slovencu«, ki jc poročal o Gajevi slavnosti. odgovoril, da Hrvatje Hribarja časte in mu bode. kjerkoli sc bo pojavil, klicali živio kot »odličnemu slovenskemu rodoljubu«, »navdušenemu zagovorniku hrvaško - slovenskega bratstva ter značajnemu in neustrašenemu županu .bele Lju'blja'ne«. Če na*s hoče »Narod« užugati, bo pač moral kaj drugega poiskati kot je — »Obzor«. Saj ve vsak otrok na Hrvaškem, da večje čvekc ni 'kot je »Obzor«, glasilo brez stranke. »Obzor« je bil samo v preteku zadnjega ieta vse — za Srbe, potem je snoval hrvaško avstrofilno Stranko, pobijal klerikalce, hvalil frančiškane, poveličeval Supila, se potem z jvjim do grdega spri, hvalil koalicijo, jo nato grajal, odobraval troentento, potem pa trozvezo, obsojaj Rusijo, jo poveličeval. našel vse vrline na Piju X., nato pa odobraval modernizem itd. itd. »Obzor« naj zato Hribarju le Hiče »živio«, kolikor mu drago, mi mu iz srca privoščite).
+ Moška in ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda na Vrhniki — re. diviva. Tri leta je spala in ič delala, tako nekako piše »Nemški Narod« v svoji 186. številki in vsega tega je kriv njen bivši predsednik dekan Gantar. — Ze od nekdaj poznamo naše liberalce, koliko jim je za .resnico in poštenost, a take infannnosti, kakoršno so pokazali v zadnjem »Narodovem« dopisu, pa vendar nismo pričakovali. To je vendar že skrajno nesramno, .da se hočejo na kožo in rovaš gospoda dekana •pred svetom prati. Dejstvo je, in to tudi izpričujejo zapisniki moške Ciril in Metodove družbe na Vrhniki, da je gospod dekan vsako leto pošiljal družbi lepe .vsote, kakoršnih je biio prav malo na Kra^ niskem, in da so bi'la tudi redna občna .zborovanja, za katera so se pa liberalci v toliko zanimali, da jih ponavadi niti zraven ni bito. Dejstvo tudi je, da je bila družba sama toliko taktna da je zadnjo vsoto, katero je gospod dekan poslal, popolnoma prezrla in v svojem izkazu celo zabelježi-la, da je Vrhnika še na dolgu. Na opeto-vani opomin, da bi družba v Ljubljani to napako javno popravila, ista ni zadostila svoji dolžnosti. Vsled tega in pa še vsl$d znane taktnosti in brezbrižnosti liberalcev je gospod dekan na občnem zboru, ki se je vršil pred enim letom, odstopil kot predsednik, kar bi liberalci lahko vedeli, ,ako bi bili takrat prisotni. Toda Odlikovali so se zopet z odsotnostjo. To so suha dejstva, vprašanje jc le, kdo je bil nedejaven. Liberalci, najbolje, da se kar sami primete za svoj nos, pa bo prav. Da, v resnici, pridni so naši liberalci, pa to le v psovanju in natolcevanju. V ravno .istem dopisu namreč beremo, da so dr. Maroltove hčerke ob priliki zborovanja .tukajšnje Ciril - Metodove družbe pele »Die Wacht arn Rhein«. To je pa že višek kozlarije, kakoršno more učiniti le kak .nerazsoden liberalen (dopisan. Pribije,mio samo tole, da je to navadna nesramna laž (omenjene hčerke namreč »Die Wacht arn Rhein« niti ne poznajo) in poživljamo dotičnega dopisuna, da to tudi dokaže oziroma prekliče, drugače mu pred vso javnostjo ostane neizbrisno znamenje lažni-,ka. katerega si tudi z najboljšo žalifo več ne izrnije; na to se menda on prav dobro razume. — Sicer pa modri liberalci, zapomnite si dobro, imenitno reklamo delate za C. M. družbo; dočim sedaj udrihate po nas, glejte, da se ne pregrešite tako daleč, da bi prestopili kak »klerikalen« prag, tedaj ko "boste pobirali doneske; za vas oziroma vašo C. M .družbo nimamo več denarja!
+ Kamniški liberalci so zaradi slavnosti Orla 8. avgusta še danes vsi iz sebe. Bati sc je, da ne pomr6 ali se jim saj ne zmeša. Morebiti b; bilo dobro, če pošlje dežela v Kamnik primarija, da zaceli glo-bokosegajoče rane ondotnega liberalizma.
+ Sokoli v Cerknici. Napredni cerkniški dopisniki »Nemškega Naroda« vedno dregajo, da se jih večkrat spomnimo. Naj Jim bo! A pisali bomo stvarno in brez zabavljanja, pač pa tako. da se bodo kesali svojih dopisov. Naprednost liberalne stranke kažejo surovi fantje, s katerimi se
stranka ponaša. Po dnevu jih ni videti, po noči pa ožive kakor sove in se postavljajo z vriskanjem in pijančevanjem, za kar so se že morali večkrat zagovarjati. Pristojni oblasti priporočamo, da jim stopi na prste. Starši in vsi pametni.ljudje ji bodo hvaležni. Take fante hočejo zbrati v Sokolu. Ker pa sami sprevidijo, da jim manjka dobrih fntov, nagovarjajo Orle, da naj pristopijo k Sokolom. Enemu so ponujali kroj zastonj, če se jim pridruži. Seveda tega ne bo storil, kakor tudi drugi Orli ne. Vedno zabavljate čez Orle, sedaj jih pa hočete. Pametni pa ste! Posebno ona dva, ki snujeta Sokole, znata dobro zabavljati. Lden sc jc začel znašati celo nad gospi-cami, ki nosijo Orlove znake. Drugi pa je Narodov dopisnik, ki kuje svoje sramotilne dopise v pozni uri na vagi. Pa dopisi so tako slabi, da ga je lahko sram., kakor tudi »Narod«, da jih prinaša. Kaj si bo svet mislil o cerkniški inteligenci, ko bere take dopise? Dr. Tavčar je moral na svoje shode pripeljati posebnega dopisnika za »Narod«, sedaj taki dopisi v »Narodu«; kje pa je toliko hvaljena napredna inteligenca? Liberalna požarna bramba še zabavlja čez Orle. Od strani zabavljajo, ko pa so jih Orli pozvali' na odgovor, pa se skrijejo. Kje je vaša možatost? Zabavljala je tudi pri zadnjem požaru. Sklenila je tudi, da ne sprejme nobenega Orla za člana. Radovedni smo, ali tudi Sokolov ne bo sprejela. Pošteni fantje, pridružite se Orlu, smeti pa privoščimo Sokolom.
+ Sokol v Tržiču. Piše se nam sledeče: Ne izplačalo bi se o tem obširneje pisati z ozirom na prireditev samo, ako bi se ne dobili ljudje in časopisi, 'ki vidijo celo stvar v nekaki bengalični luči, a vise drugo pa, kar vidijo izven nje, smatrajo za 'črno, manj vredno. »Nemški Narod« je v svoji nizkoti iztakni! uradnika, ki je svoje mlade moči posvetil Orlu. Garantiram mu pa, če dotični uradnik doživi najmanjšo 'neprijetnost vsled tega, izdam javnosti' polno imen uradnikov oziroma učiteljev, !ki pa delajo 'bolj za Sokola kot za svojo 'službo. Oglejmo si nekoliko toliko hvali-'sano tržiško prireditev, da se malo bolj 'spoznamo! Raduj se, o Tržič, ker prišel 'je rešenja tvojega dan! Tako nekako bi 'se dalo misliti, ko smo opazovali pripravljanje in agitiranje za Sokola. Stene hiš 'odičene«s plakati, drastična opisovanja agitatorjev so pripravljala pogin črnim ... Ob kolodvoru so delali paviljone za anti-abstinente . . . Pred večerom rešilnega dne je 'tržiška radovednost pričakovala do 300 rešiteljev. Namesto teh je prišlo nekaj predtelovadcev in '»Sloga« iz Kranja. Nato smo sanjali lepe sanje o rešiteljih ... Krasno jutro! Tržiška tla pozdravljajo svoje rešitelje iz tevtonskega spanja. Razočaranje: radovedni pogledi vidijo posamezne gruče, ki so se ogibale cerkve . . Izmed neštetih narodovih zastav smo dobili do dvajset gospodarjev, ki so jih razobesili večinoma na glavnem trgu. Radi obrti je vihrala večina zastav na — gostilnah in trgovinah! Kje so bili gotovi naprednjaki tedaj z zastavami, ko se je otvorila železnica? Pač, sedaj so se zbudili iz tevtonskega spanja ... H kosilu smo prijazno sprejeli že nekoliko zakasnele kamniške goste — brate, 'ki so se ob taki vročini tudi potrudili k nam. Ob dveh so se stresli zidovi Tržiča. 4 X 48 (če je nek radovednež prav štel) rešiteljev v kroju z nekaj drugimi je preganjalo nemški strah. Domačini so boječe zrli za njim, ko ga je gostilničar Pavlin iz Podbrezja z drugimi Sokoli podil čez bjubel. Nato se oglasi nek Boroveljčan, ki pravi, da Za Ljubelom sedaj več ne marajo strahov, ker so bolj »frajsinig« kot pa ta »črni«. Stresli so se zidovi Tržiča in — Orel je mirno pogledal Sokola pod seboj. Po hudem boju s strahovi je sledila zabava, zabava draga, in če rečemo po »Nemškem Narodu« — neprisiljena. Prisrčne ovacije so se napravile domačemu gospodu župniku, kateremu je pred letom dni očital hudobni »Gorenjec«, 1 da vleče judeževe groše na šulferajnski šoli. Proizvajanje je bilo drugemu primemo. APkohol je pisal v svojo knjigo tudi svojo kritiko . . . Radovednežev ni bilo ,3000, kot ponosno javlja »Narod«, pač pa dobimo nekako to število, če vzamemo vse one, ki so sploh ta dan tuintam mimogrede videli Sokola v Tržiču in tudi one, ki so ob bregu Bi-stricc poslušali vabljivo šepetanje njenih valov, ki so videli skrivnosti nočne . . . Mnogi niso klicali — kot se pravi po domače — Urha. ampaik so častili naravnost »Štefane«. Na ta način je zaznamovati materielni uspeh prireditve, a moralni uspeli jc bil pa maček in pa prepozno kc» sanje — in potomci nekdanj'h Cimbrov še čakajo svojih rešiteljev.
+ Svoje utise o neki sokolskl slav-.nosti opisuje neko štajersko dekle v »Našem Domu« takole: Okoli Četrte ure doj-dem z bratom v mestece, ki je bilo okrašeno z majhnim številom zastav. Prišedši v mesto, trebalo se mi je ločiti od brata, moral je kot »Sokol« v kroju korakati v sokolskih vrstah. Izročil me jc bil neki gospici - šivilji s prošnjo, da naj me sprejme v družbo deklic; do slavnostnega pro-,štora me je ta mestna gospica še spremila,
a tam se ni več brigala za me — prosto .dekle; popolnoma osamela tavala sem po-.lagoma sempatja! V pičlem številu in večinoma iiz radovednosti došlo kmečko Jjudstvo je jelo zapuščati zabavišče, delovna ker j'im sedaj ni nudilo nobene zanimivosti, deloma pa tudi menda zato, ker se je od vseli strani preveč delovalo na izpraznenje imošenj. Prosto ljudstvo je bilo sedaj postranska stvar; šlo se je le, da se mestne frajlice po svojem dobro zabavajo. Ni torej čuda, da je tudi mene vleklo domov; hotela sem sc pridružiti odhajajočim znancem, a brat to zapazivši, me zadržuje, skoraj šiloma mi je zabranil odhod; pozneje, seve, ko se je že tema storila, si pa saina nisem več upala na daljno pot domu. Čakala sem. od ure do ure, a brata ni bilo moči spraviti iz zabavišča, vino je tudi pri njem pokazalo navadne svoje nasledke. Ker zame ni bilo ne primerne družbe, nc zabave, sedla sem v skrit kotiček in opazovala, kako se gospoda raduje pri vinu, kavi in plesu. Čudila sem se nežnim gospicam ,da jih ni zeblo v pretankih in preprozornih toaletah; strmela sem pa tudi na njih praznem, brezpomembnem govoričenju; neumljivo mi je tudi bilo, da se take olikane dame zadovoljujejo s takimi kavalirji. Ko se je bilo zdanilo, odlazila sem tiho sama; brata nisem več videla in še sedaj ga ni domov; za delo menda cel teden več ne bo. — Na slavnostnem prostoru pa so posedavali razni parčki ; za ples so bili menda že pre-trudni; večina teh zaostalih ptičev je silila v kavni šotor, ter tam oživljajo trudne ude s kavo in likerjem; pušile so sc svalčicc in nežni spol v nobenem oziru tozadevno ni zaostal za »gospodi«. Nekaj takih parčkov veseljakov pa je korakalo pred menoj, seve lepo po dvaindva okletijena — a nc domu, temveč v mestno gostilno v nadalj-no razveseljevanje. Najbolj zanimiv je bil zakonski par, ki se je pa vsled utrujenosti zagledal — in v osebah zmotil. Za današnji dan namenjen je izlet — prek meje; to utegne biti veselo vračanje! Sklep mojega premišljevanja je, da naša nepokvarjena, poštena katoliška mladina nc spada na taka zabavišča!«
+ Glad ima velike oči, zavist pa majhne, tako pravijo. Zdaj si pa lahko mislimo, kakšno škiljenje nastane, če v enem očesu vlada glad, v drugem pa zavist. Naravno škiljave ljudi, Bog obvaruj, da bi hoteli omalovaževati. Če pa škilijo politični nasprotniki, bodi nam dovoljeno, da odgovorimo. »Nemški Narod« se že delj časa cedi slin, ker ne more odjesti skromne službe nadzorniku Legvartu in je zagnati v žrelo kakemu diplomiranemu ali ne-d.iplomiranemu tržnemu nadzorniku. Ni naša naloga, da bi branili osebe. Ker se pa posredno napada tudi deželni odbor, bodi lačni in zavisti polni gospodi, ki dopisuje »Narodu« enkrat za vselej povedano sledeče: Vsakogar prva dolžnost je — kakor jc pisal nedavno nek liberalni korenjak, — da si služi pošteno svoj kruh. Sicer spada med trote, 'ki jih družba opravičeno izobči. Tako je storil tudi nadzornik Legvart, ki jc lahko ponosen na to, da je baje z dvorazreduo ljudskošolsko izobrazbo dosegel za liberalce tako prevzvišeno stopnjo, s katere bi ga konkurenti tako radi strmoglavili. Vprašamo: kaj pa jc z ostalimi spričevali tega gospoda? Ali si jih -je morda »furtini« prilastil? Zakaj pa njegovi konkurenti lazijo okrog imerodaj-iiih faktorjev, da bi tudi — pa ne »fur-tjin«? -- dosegli podobna spričevala?! Sicer pa g. Legvart ni kriv, če mu je najvišja avtonomna oblast v deželi poverila tako odgovornosti polno mesto, in sicer definitivno. Jc že morala vedeti, zakaj, in je gotovo imela pred seboj spričevala, katerih drugi gospodje, ki so se za to mesto toliko trudili, da jih šc sedaj mrzlica trese, niso imeli. Če je g. Legvart s svojima dvema razredoma ljudske šole, da govorimo s konkurenti, postal tako imenitna oseba, kaj bi šele bilo, če bi mu usoda bila milejša in bi sc v mladih letih lahko naučil v nižjih razredih gimnazije tudi po latinsko »amare«. Na eni strani glad v očigled raz-merno zadovoljivi poziciji obsovražene osebe, da drugi zavist, ki vidi le ljudsko šolo — skratka škiljenje, grd, »hudoben« pogled. — Našim čitateljem pa bodi na uho povedano to-le: Jeza lomi magistrat-ne miljcncc ne toliko zaradi osebe g. Leg-varta, ampak zato, ker zaznamuje novi kurz v deželni upravi, kakor povsod, tudi na polju, ki je v oskrbi in pod narzorstvom ga. Legvarta, vidne uspehe, dočim so se pokazali liberalni uspehi cepljenja prašičev n. pr. samo na — konjačevem »grobišču«. Živinoreja se dviga, jetičnih neple-menskih in ne plemenitih bikov spoznati pa ni težavno, zlasti če imajo »hudobni« pogled. Kdor jih ic opazoval, ko sc se »vzgajali«, ima zadosti, da sc jih ne bo ustrašil. Kje pa imate »licence«, plemeniti gospodje? Na Lipskem, kolikor nam znano, Vam jih šc niso dali. Ribariti v motni vodi, ki jo delate v »Narodu« ni umetnost. Pojte rajši rib lovit — ribnikarji, ali pa pomaranč secirat, ki ste jih v vodo pometali.
Bela Ljubljana.
+ Šolska zdravnika. Občinski svet ljubljanski je imenoval v zadnji seji dva šolska zdravnika. Izmed teh je eden sifi-lidolog... V koliko se vjenia njegova stroka s stroko otroškega zdravstva, danes še nočemo razmišljati. Hočemo rajši počakati, da bo zakašljal »Narod« in vrgel iz svojih prs kak smrdljivi izmeček, potem pa bomo govorili dalje o tem, kako izborilo ljubljanski občinski svet umeva etično stran mladinskega vprašanja in varstva, za katero si ravnokar vsa moderna zako-nodajstva tako zelo prizadevajo.
+ Mestno gospodarstvo. Nekaj tednov je že poteklo, ka- je modri ljubljanski občinski svet sklenil, naj se na tivolskem travniku, kjer stoji Jakopičev paviljon, torej v neposredni bližini velikega parka, ki se ra'zteza pod tivolsko graščino, in prav blizo Bleiweisovega parka napravi še en park. Oče tega nasveta je mestni vrtnar — zakaj, o tem bomo o priliki še govorili — in kar ta mož nasvetuje, temu očka župan po. stari navadi takoj pritrdi. 'Nikdo ni vprašal, ali je ta park v resnici potreben ali ne. Kdor 'se le malo zanima za naše parke, ta se lahko prepriča, da v vseli mestnih parkih tako dopoldne kakor popoldne ne našteje sto ljudi, to je gotovo dokaz, da se prebivalstvo ne zanima posebno za naše parke in da je naprava novega velikega parka še 'za dolgo let nepotrebna. In ikaj pa stroški? Strokovnjaki trdijo, da bo naprava tega parka požrla najmanj deset tisoč kron. Vzdrževanje ho pa na leto stalo gotovo 4000 do 5000 K, ne glede na to, da odpadejo tudi lepi sto-taki, katere je občina vsako leto dobila za košnjo tega največjega tivolskega travnika. Ali mestni očetje res ne vedo, da mestna blagajna večkrat nima denarja za 'najnujnejše potrebščine? In oglejmo si •danes ta travnik! Kakor da bi predpotop-ni voluhar ondi razsajal, tako ga je razril mestni vrtnar, in občina je zgubila letošnjo košnjo, tako bo tudi s prihodnjo, o par, ku pa še nekaj časa ne bo ne duha ne sluha. Pa na kaj čakajo? Na podiranje vojaškega oskrbovališča; kajti z materialom, katerega bi dala Kreditna banka pri podiranju starega zidovja, hočejo nasuti pota v tem nepotrebnem parku. Vsakdo mora priznati, da je tako gospodarstvo brez glave, i;n posestnika, ki bi tako gospodaril, postavili bi drugod že zdavnej pod kuratelo. »Slov. Narod« je že parkrat za-renčal, da bodo davkoplačevalci govorili. V resnici potrebno bi bilo, da bi občinstvo. ki drago plačuje prismodarije sedanjega paševanja, že vendar enkrat odprlo oči ter glasno izreklo: Siti smo tega!
lj Kako skrbi Hubljanski mestni magistrat za lepoto bele Ljubljane. Kakor mi je znano, ima Ljubljana mnogo zgodovinskih čudežev, n. pr.: »Zvezdo«, koja je nekdaj padla v sredino glavnega mesta; poleg nje stoji imenitna »fidelharmlonika«; nemški tempelj »Kasino«; magistrat ima stolp petvogelnik; vodnjak pred »Mestnim domom«, koji ima večno — ne samo konec meseca — sušo itd. Zgledno skrbi naš mestni magistrat, da tujci, ki si ogledajo iz Grada »belo Ljubljano«, ne pozabijo zlepa krasote potov, ki vodijo navzgor, ter napravi posebno lep vtis »Ulica na Grad«, ki se steka z znamenitimi stopnicami pri »Rebru« preko »Osojne poti« mimo gostilne do vrhunca. — Takoj pri početku mora človek varčno postavljati noge, da se mu ne pripeti kaka nesreča. Če gre, to se reče varno leze naprej, je cesta (tam je pozabljena tablica: »Po nevarni grapi«) tako razdrapana in so kar propadi, da na kmetih ni enake slabe gozdne poti. — Posebno lep prizor nujajo tudi na živi meji poleg gostilne »Na Osojah« razobešene zastave, to so plenice, premočene slam-nice, strgane rjuhe, cunje i.dr., kipo'z'drav-Ijajo mimogredoče, posebno ob nedeljah in se sušijo na solucu ter imajo kaj dobro vonjavo. Ob javnih potili in drugod v mestu je to sicer prepovedano, a na Gradu se niti mimoidoči policaj, a tudi kak »višji« ne zmeni za to krasno otročjo razstavo. Da je pa voda pri vodnjaku na vrhu »Rebra«, iz kojega dobivajo vse sosedne hiše in žejni potnik edino kapljico, bolj okusna, otročjo garderobo (grdo-robo) očitno pero po dnevi, po noči pa v poznejših urah pri vodnjaku; — menda se cclo namaka tamkaj. To seveda le iz zdravstvenih ozi-rov in ker dobro vedo. da je pot prcdolgo-časna, da bi si posebno ponoči kak policaj ogledal okolico, ne iz Grada, temveč »na Gradu«; kar bi bilo iz mnogih ozirov zelo koristno in priporočljivo; — Da tiste «brl-ce« ali »čarovne lučice« (žarnice) po »Rebru« redno vsaki teden po 2—3krat nc brlijo, o tem pa »Slavnoisti« še manj ve; kajti »Reber« šc nima pravega zgodovinskega pomena, dokler si nc bode kaki «mestni ata» po njem v istim rebra pohabil!
Ij Kdo nastavlja pri magistratu sluge in policijske stražnike! Ja, kdo drugi kot »ta mal' zepan Zancek!« Lansko leto je na Zanckovo protekcijo preskočil nek policijski stražnik 21 svojih kolegov, ki imajo rodbine ter službujejo vestno in marljivo, med tem ko ima Zanckov »proteže«
slabeje spričevala. Zeno je pustil in šel v Amerfko. To ni nikaka protekcija, bo pisal »Nemški Narod«, če kdo preskoči 21 kolegov. ima samo službene kazni, v*i drugi pa nobene. Magistratnc sluge sc šikanira ju če pomislimo, da opravljajo ekspedit-no službo za celo mesto samo trije, ie 'dosti povedano. Gospod župan, to so vendar oni reveži, ki za vas ob volitvah naj-,več narede. pomagajte jim torej, če imate kaj čuta hvaležnosti v sebi. Sc pridemo!
Ij Iz svobodne Ljubljane. Na naše vprašanje z dne 5. t. m., kaj da je s seznamom pri magistratu in z vodomeri v .Voduiatu, smo dobili odgovor: Vse je izmišljotina! To ie odgovor! Zaletava se pa v našega somišljenika gospoda Fortiča, kakor bi on vprašal! Mi samo-pravimo in pribijemo: Seznam se nahaja na magistratu in vodomere so dobili gospodarji hiš. št. 7, 8, 9, v Zalokarjevi ulici, ker niso župana volili. Ker je imel magistrat samo tri vodomere še na razpolago, so jih samo .trije dobili. To mi dokažemo. Pravimo pa, da to ni nikaka korupcija, ker v liberalni stranki kaj takega sploh biti ne more ...
SESTANEK SLOVENSKIH KATOLIŠKO
NARODNIH ABITURIJENTOV.
28. in 29. avgusta na Vrhniki.
Spored:
V	s o b o t o , dne 28. avgusta ob 4. uri popoldne: Otvoritev sestanka v »Katol. domu«. Nato se vrše predavanja:
1.	Avtoriteta in svoboda pri vzgoji. (Vertovec Al.. Gorica.)
2.	Katoliško-naroden dijak in demokratična misel. (Leskovec Janez, Kranj.)
.1 Naše dijaštvo in umetnost. (Ga-brovšek Fran. Ljubljana.)
4. O praktičnem krščanstvu. (Luk-man Fran, Maribor.)
V	nedeljo, dne 29. avgusta ob pol 8. zjutraj: Skupna sv. maša v cerkvi sv. Pavla. Po maši izlet v okolico.
Ob 4. uri popoldne igra: Anton Medved. »Črnošolec«. Po igri prosta zabava na vrtu.
XXX
Vsi dijaki, ki sc udeleže abiturijent-skega sestanka, naj naznanijo svoj prihod do petka 27. t. m. na naslov: Janko Kcte, abiturijent, Vrhnika, (pri g. Pcčkaj).
Vabljeni 'so vsi dijaki katoHško-na-rodnega dijaštva!
Priznano redilno sredstvo h zdrave iobolae otroke kakortodi za toku želodcu.
Knjižica: Otroška hranilei zastoj piiNESTLE Dunaj I.Biberslrassell.
VHmerlko
ln Kanado
zložna,
_ ___ , cena
■at^*"- ^ai.^K? jn varna
vožnja s Cunard Line =
H 541 52
Bližnji odhod:
OUrrava/lo
železnato JCina-Vtno
Higijenidna razstava na Dunaju 1906: Driarno odlikovanj« in ftutni diplom k alatl kolajni.
Povzroča voljo do jedi, okrepča živce, poboljša kri in je rekonvalescentom in malokrvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet.
Izborni okus.
Večkrat odlikovano. Nad 6000zdravniških spričeval.
mer-jeve
trpežne, patentirane apnene
a^adne barve
v 50 vrstah od 24 v kg naprej.
Že desetletja dobro preizkušene in so prekosile vsa ponarejanja. — Edino sredstvo za pleskanje za facade, ki so bile že pobarvane. 978 12—1
maiS-fasatliiG barve, Č^r
tezi, torej nepotrebno pleskanje z drugo barvo, trde kot email, vporabne pomešane samo z mrzlo vodo. Antiseptiške, proste strupa, luknjičave. Idealni,plesk za notranje prostore, lesene zgradbe: kot kolibe, paviljone, ograje itd. Dobiva se v vseli vrstah, otroški za in2 5 vin. Cenik in prospekte zastonj in prosto.
CARL umnmi Dunaj III, Haupstrasse 120.
Zaloga: Brata Eberl, tovarna oljnatih barv, lakov in firnežev, Ljubljana, Miklošičeva c 6.
Model V 28 tipk, 84 pism. je priznano Model VI 32 tipk, BBpism,
iz Trsta, domačega pristanišča: Ultonija, 24. avgusta, Pannonia, 7. sept., Carpathia, 21. sept. 1909. Iz Llverpoola: Lusitania, največji in najlepši parnik, 28. avgusta, 18. septembra, 16. oktobra 1909. Mauretania, 14. avgusta, 4. septembra, 25. septem-:::	bra, 23. oktobra 1909.	:::
Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul. 25, bi. cerkve Srca Jezusovega.
•J* *W*	^ *w% W ?f>	W
samopismea
s takoj vidno pisavo, pripravo za črtanje in ra-striranje, tabulatorjem in najboljšo uredbo za 2009	slovenščino.	24-1
Cenike pošilja na željo zastonj in franko
Glavno zastopstvo
za južni del monarhije
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 20,
kjer se stroj vsak čas lahko pogleda in poskusi
000000O0I000000
Radi uvedbe
0 0
¥ERI
pismee i viona pisavo mm
I so se izvrstili naslednji stroji in se ceno oddajo.
1	kM-stnj Iflolro ohranjen)
2
0 0 0
©
0 ©
0 B 0 0
| l hM-stni liro ohranjen) | | 2 Siiilli-Brss-slffli „ „ q
g	Ogledajo se lahko pri 2266 1-1 g
0 Zastopstvu Oliver-strojev za južni g) (p	del monarhije	g
| Mna, lilošičm cesta 211. g
EOBnaBsioigiioigiBeiOia
Vsak pes
se zelo naglo privadi
J. SERRAVALLO, c. is kr. M do^iiiij
=== TRST-BarkovlJe. ——»
in se dobro razvija.
Zahtevajte cenike, prospekte in brošure o preizkušenih krmilih za pse, perutnino, fazane, kunce, divjačino od tvrdke
Henrik Polsterer,
tovarna za Fattingerjeve pogače za pse in krmila" za perutnino
Dunajsko Novomesto.
Zaloge v Ljubljani: Fr. Grošelj in Peter Lassnik.
V lastnem interesu zavračalte vseiej odločno vsa ponarejanja.
0 tanovljeno 1893. 300 najvišjih odlikovanj

SHOD MLADENIČEV RIBNIŠKE DEKANIJE.
'Jutri, dne 22. t. iti., priredijo mladeniči jribniške dekanije velik fantovski tabor pri ,Sv. Gregoriju.
Spored je sledeči: Ob pol treh bodo zunaj na prostem slovesne litanije M. B. pred izpostavljenim sv. Rešnjim Telesom; ■nato se prične pred kapelico na vrtu zborovanje: 1. Pesem: Lepa naša domovina«, pojo vsi navzoči zbori; 2. govor g. Luke Smolnikar iz Ljubljane; ,3. prosti govori iu deklamacije fantov: 4. nastop ribniškega pevskega zbora; 5. govor g. Janeza Kalan iz Ljubljane; h. nastop sodniškega pevskega zbora; 7. nastop dobre-ooljskih Orlov; S. prosta zabava.
Fantje, pri Sv. Gregorju bo vaš dan! Vse se giblje, vse se združuje, vse zboruje, tudi mladeniči ribniške dekanije naj •pokažejo, da niso zadnji! Na tem shodu naj bo vrženo seme za mnogo novih mla-deniških organizacij, ki naj potem vzklije, raste in obrodi mnogo lepin sadov po ribniški dekaniji. Na svidenje torej pri Gregoriju!
Naj ne ostane doma nihče, kdor ima količkaj fantovskega ponosa v sebi, fantovske zavesti in poguma! Tu se medsebojno spoznamo, tu si podamo bratovsko desnico za 'boj proti skupnimi sovražnikom !
Dnevne novice.
+ Cesa si žele nasprotniki S. L. S.
Omenili smo že površno tisti neumni članek glasila štajerskih ultra krščansko-so-cialnih vsenemcev Grazer Volkšbahta« le površno, ker se nam nikakor ni zdelo vredno, da se prerekamo z listom, ki mu ie vsenemštvo glavna , vse drugo ne iz-vzemši katoličanstva, pa postranska stvar. Članek je nad vse ugajal našemu časnikarskemu kolegi celjskemu Spindler-ju. Prestavil ga je v slovenščino in objavil v svojem »Narodnem Dnevniku«. Zapisal je v njem, da je priobčen po nekem članu kranjske klerikalne stranke in sicer v znanem ljubljanskem vljudnem tonu, a je v marsikaterem oziru zelo poučen. Ami-ce Spindler, kakšen je pa tvoj ton? Saj je včasih tak, da ni za počit od smehu, marveč da tvoje »uljudnosti«, izbrane iz raznih slovarjev, bravcu^pridejo takrat prav, kadar bi rad zaspal. Članek je polen osebnih napadov na načelnika naše stranke. Ne bomo odgovarjali nanje, ker smo že .vse čitali v »Narodu« in tudi — Spindler naj oprosti, v »Narodnem Dnevniku«, ki stokrat pregloda vsako ljubljansko kost. LDostavlja pa Spindler zlobno opazko, v kateri piše. da je bil poslan članek iz tako-zvanih »konservativnih« krogov. Spindler jc res zloben, ker pokaže na dvornega svetnika dr. Ploja s prstom, o katerem je znano, da se predstavlja za konservativca. Saj konservativne stranke na Slovenskem ni, če ni zadnje čase prekrstil Hribar Ploju na ljubo svoje stranke v stranko »der konservativen Slovenen«, kar je mogoče, ker izposlava Salezijaucem javnost njihove šole, za kar je bil Spindler na kranjske liberalce a'i prekršene konservativce tako strašno hud. Nečuveno, je tudi v članku, da se upa predbacivati Šusteršiču po znani njegovi izjavi stremljenje po ministrskem stolen. Konservativni čiankar bi sam rad postal minister in ker sam sebi ne veruje, zato tudi ne veruje resnicoljubnim ljudem. Svojo< skrivno željo konservativni člankar tudi pove in pravi: S. L. S. na Kranjskem si bo morala izvoliti boljšega vodjo. Ej, ta je lepa. »Konservativni« člankar bi bil potem zadovoljen, a sam dobro zna. da je ta njegova želja tako trapasta, da bolj biti ne more. S. L. S. je s svojim načelnikom popolnoma zadovoljna. Vedno je vladala vzorna disciplina v naših vrstah. To naj pa znajo klevetniki S. L. S., da nikdar ni še bila naša stranka tako složna kakor je zdaj! Ni pristaša S. L. S. na Kranjskem, ki ne bi odobraval odločne strankine taktike, ni ga pristaša, ki ne bi spoštoval in ljubil strankinega načelnika. Zelja »konset viranega liberalca, da bi stranka izbrala drugega načelnika, se ne izpolni. Vsi predobro znamo, kaj je za stranko dr. Šusteršič. Znatno, da je iz malih početkov spravil stranko do sedanjega njenega viška. Šusteršičeva zasluga je, da je danes S. L. S. mogočna, da jo vse spoštuje in da sc je boje klevetniki slovenskega imena. To bodi povedano klevetni-kom S. L. S., da se njihova, po »Grazer Volksblattu« izražena želja nikdar ne uresniči. Ljudsko zaupanje uživa načelnik naše stranke, zato se smejemo, ko vidimo, kako si nasprotniki S. L. S. že nadevajo konservativni površnik, da zamorejo valiti gnjila svoja jajca po nazovikatoliških nemških listih.
+ Hribar in dr. Šusteršič. Člankar »Grazer Volksblatta«. konservativni politik, vprašuje, zakaj ni dal odgovora dr. Šusteršič na napade državnega poslanca Hribarja z dne 20. junija zaradi provizij pri »Ljudski posojilnici«, čije ravnatelj je dr. Šusteršič. Načelnik naše stranke nc zasleduje »Slovenskega Naroda«. O Hri-
barjevih napadih ga je informiral član našega uredništva šele te dni. Po dr. Susteršiču pooblaščeni izjavljamo: »Naj,se vendar oglasi, kdor trdi, da je kdo dr. Susteršiču dal kot predsedniku »Ljudske 'posojilnice« kako provizijo. Dr. Šusteršič je pripravljen, da mu ue povrne samo provizije, temveč mu plača dvojni znesek iste, če dokaže, da je dr. šusteršič vzel kako provizijo ali ie kedaj zahteval.« Tako dr. Šusteršičeva izjava. Pristavljamo: i Kako naj Imenujemo tako nesramno stirn-ničenje. ki ga mora žc biti enkrat konec? Tako nesramno morejo res sumničiti le ljudje, ki sami žive zgolj cd provizije in ne morejo razumeti, da drugi ljudje take vrste kupčije zaničujejo.
+ »Grazer Volksbiatt« je postal zadnji čas silno nemaren list. Dočini »Vaterland" in »Reichspost« kolikortoliko kljub svojemu stališču zmerno pišeta, kaže glasilo krščanskih socialcev prav ostudno sovraštvo do Slovanov, v prvi vrsti pa do Slovencev. V najnovejšem času sprejema članke od kranjskih liberalcev in kako se jc nedavno v S. L. S. ter nje voditelje zagnal. je še v spominu. 20. t. m. pa bevska na Čehe in mu celo češki napisi na kolodvorih na Češkem niso všeč. Ne čudimo se, da tako piše list, ki zastopa ono »katoliško« stranko v Gradcu, ki tolikim tisočem Slovencev v Gtadcu nobe dati slovenske službe božje in ki iz grdega narod-
nega sovraštva rajši vidi, da slovenski' delavci in delavke utonejo v brezverski socialni demokraciji, kakor da bi se prikle-na cerkev s pridigami in pobožnostmi
gibanje »korenito- zatrli, kakor so dejali. Vprašaš me. kakega 'mišljenja ie koprsko dijaštvo. Najenostavnejše je, ako rečeni, da so koprski dijaki izvečme »alkoholnega« mišljenja. O kakem pravem naziranju ni pravzaprav govora; kajti vse dijake prešinja misel na pijačo in na ženske. Sicer pa so vsi »odločni protiklerikalci«, seveda so le svobodom.selci od mode; tudi so »odločni narodnjaki«. Svojo narodnost merijo po istrijancu, katerega po grlu poženejo. To so torej ničle, ki iščejo svojo narodovo bodočnost v kozarcu, ln po
m ...
tem pride tak »učitelj« iz koprskih beznic na deželo med zdravo in po večini nepokvarjeno ljudstvo, ki mu izroči otroke v roke. In taki ljudje hočejo gospodovati nad mišljenjem, nad duhom kmeta .... Kar je naših, ki niso zavrgli vero Svojih očetov, so dobri; malo nas je, a trdni smo. Pa tudi če bi čez noč spravil nasprotnike v naš tabor, bi jih ne bil vesel, ker so po večini taki. ki bi nam ne delali časti. Mi si moramo želeti le dobrih fantov v naše vrste, ki bodo enkrat tudi pravi vzgojitelji naroda . . . Kar se tiče »dušne hrane«, Ti povem, da kar plavamo v brezver-skem časopisju. »Slov. Narodov« dobivamo mnogo, protikatoliške »Omladine« prihaja v Koper 70 do 80 iztisov, največ podivjanosti pa povzroča »Svobodna Misel«; samo' v prvem tečaju je 9 ali 10 »Svobodnih misli« ... To je torej stanje dijaštva v Kopru. Res žalostno. Naši poslanci naj se energično zavzamejo za premestitev učiteljišča v Gorico!
+ Št,a erski liberalni učitelji so po-domačem jeziku. Ne čudimo se, da je j slali v »Slov. Narod« dopis, v katerem se
tako podel list, kojega stranka brez ugovora trpi, da se v šentiljskem okrožju naseljujejo protestantje, da se izpodrine slovenski živelj. Kdor tako namenoma tlači slovenstvo, kakor faktorji, ki imajo na se-kovškem ordinarijatu prvo besedo, kdor nastavlja v Lučanah in ob meji, koder jc domače prebivalstvo še danes slovensko, same Nemce za dušne pastirje, kdor se da tako kakor oni celo pri stvareh izključno cerkvenega delokroga voditi od nemškega nacionalstva, ta je pač zmožen tega, kar vidimo v »Grazer Volksblattu« zadnji čas tako lepo cveteti. Mi bomo v katoli-čanstvo čestitih gospodov v Gradcu — neizvzetnši najvišje glave — enkrat prav opšteno udarili, tako da od graškega »katoličanstva« ne bo veliko ostalo! Gospodje v Gradcu, spametujte se, sicer bomo postali brezobzirni!
+ To je pošteno! »Vaterland« ob- J javlja 20. t. m. članek grofa Mensdorff- j Ponilly, ki spričo nevarnosti da se vsled nemško - slovanskega spora, v katerem stoje dunajski krščanski socialci na strani nemških svobodomiselnih strank, onemogoči letos nameravani splošni avstrijski katoliški shod. jako ostro prijema krščanske socialce. Obsoja v prv vrsti tegrede proti Čehom na Dunaju in pravi »da je Dunaj brez Čehov sploh r.cmogoč. Dunaj ie krščansko, katoliško/, predvsem avstrijsko mesto.« Grof Mensdorff vrže krščanskim socialcem v obraz, 'da so zapustili načela Vogelsatrga in Luegrova. »Vaterland« poživlja končno vse avstrijske katoličane, naj bodo složni.
+ Hribar v Krapini, kakor smo iz najzanesljivejšega vira poizvedeli, zato pri Gajevi slavnosti ni nič govoril, ampak je le Novaka v ospredje potisnil, ker je ban Rauch namignil, da mu politični govori ne bi bili ljubi. Naš Hribar je temu tem rajše ustregel, ker mu je baron Rauch to stvar sporočil potom Bienertha . . .
+ Pivkanle. Organizator liberalne srednješolske mladine v Mariboru je na skupščini Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev dolgočasil liberalno učiteljstvo z izvajanji o 401etnici državnega zakona. Ze takoj po zborovanju so učitelji pripovedovali, da je Pivko nepričakovano plitvo govoril, tako da so se mnogi učitelji zanj sramovali, a »Narodni Dnevnik« je bil tako hudoben, da je govor še dobesedno priobčil, tako da si bodo tudi širji krogi o učenjaški globokosti Pivka lahko ustvarili enako mnenje, kot poslušajoči ga učitelji. Le nekoliko cvetlic iz njegovega govora. Zvezo državno-zborskih strank pod Taafejem, ki se je imenovala »der eiserne Ring der Redite n« (desnice), prestavlja ta medla luč XX. veka z gorostasno neumnostjo: »Železni krog pravice!« Ako' bi 'izustil Pivko to bedastočo v krogu izobražencev. bil bi v trenutku nemogoč, toda govoril je na zborovanju liberalnih učite ljcv! Učenjak Pivko je iznenadil 'liberalne učitelje tudi s samoraslo izmišljotino, da vojaška uprava neizobraženih mladeni čev, ki so obiskovali ljudsko šolo samo 6 let. nc bo pripustila k dveletni vojašk. službi. Pivko, tvoje luči nihče ne bo na mernik postavil!
+ Kakoršna učiteljišča, taki učitelji. PrijateJj nam piše: Preje! sem koncem preteklega šolskega ieta pismo od mladega prijatelja na koprskem učiteljišču, iz katerega objavljam le par odstavkov. »Le žalostne stvari Ti morem pisati, kajti za dijaka-katoličana. ki pride semkaj, je bi vanje v Kopru res neznosno . , , Mi se nc smemo ganiti, kajti radikalci bi naše
seveda pečajo s svojo staro željo — s po-v.šanjem plač. Zahtevajo od deželnega zbora štajerskega, da jim mora v jesenskem zasedanju zvišati plače. Trdno upajo. tako pišejo, da jint bodo do tega pripomogli tudi slovenski štajerski deželni poslanci. Oho, prijatelji dragi, sedaj smo pa že vkup! Nismo si mislili, da se bo naše prerokovanje tako hitro izpolnilo. Za povišanje plač so štajerski dežeini poslanci liberalnim učiteljem dobri, samo to je šment, da so liberalni učitelji za časa volitev in tudi po volitvah z ostudnimi napadi po shodih in tudi no liberalnih cunjah na naše poslance, slednjim tako slabo priporočeni. Dvomimo tedaj, da bi bili štajerski poslanci voljni, se potegovati za zvišanje plač liberalnim učiteljem toliko časa, dokler se zadmi ne bodo poboljšali. Sploh se pa lepo vidi vrl značaj liberalnih učiteljev v tem, da v »Slovenskem Narodu« prosjačijo naše poslance za zvišanj plač, v »Narodnem Dnevniku« jih pa dan na dan prav po iiberalno - učiteljsko na padajo.
Stara lumparija. Ze opetovano smo zavrnili očitanje celjskih liberalnih listov, češ, da se rabi obmejni sklad v politične namene. To je laž, katero so si izmislili celjski liberalci, ki rabijo nastavljence liberalnih obrambnih organizacij neprestano za svojo strankarsko politično agitacijo. Samoumevno pa je, da naša obrambna društva za obmiejne hiše ne bodo naročevala svobodomiselnih listov. Toliko jasnosti, da to izprevidijo, bi pač smelo biti tudi v liberalnih buticah. Račun o obmejnem: skladu smo položili na šent jakobskem shodu, liberalcem pa ga nikdar nismo in ga ne bomo, ker ni navada, da bi se pošteni ljudje opravičevali pred kranjsko-štajerske-goriškimi liberalci.
-j- Za ljudski 3klad so darovali: G JakOb Dimnik 20 K. — g. Iv. Stana 2 K. g. Mat. Kadunc 4 K, — g. Mart. Poč 2 K, g. Fr. Zupančič 5 K, — g. Jos. Vrankar 5 K, — g- Fr. Maček 10 K. — g. Iv. Za-bret 5 K, — g. J. Kepec 5 K, — g. Fr. Goli 5 K, — g. Jos. Zakotnik 2 K. — g. And. Zaman 5 K. — g. Jos. Nagodc 10 K, — g. J. Karlin 10 K, — g. Iv. Zaje 2 K.
f O parlamentarnem položaju ter mahinacijah »konservativnih« politikov piše »Straža«: »Ni izključeno, da nam bo ta nova faza velikega boja med Slovan-stvem in Germanstvom prinesla tudi kmalu nove volitve za drž. zbor. To čutijo celo naše slovenske liberalne stranke, in ravno ta mogočnost je vzrok, da se tako krčevito branijo odločnega nastopa proti sedanji vladi. Ploj t, Hribarji, Ježovniki se boje za svoje mandate. Majhni ljudje, ki žrtvujejo velike cilje svojim malenkostnim osebnim aspiracijam. V naših vrstah ni bojazni za mandate, nam je le skrb za pravice slovanskih narodov. Zato ljudstvo zaupa našim poslancem, zato jih bo tudi zopet volilo. Nemci si domnevajo, da Slovani vendar ne bodo imeli dovolj poguma za sedanji boj. To se čita med vrstami sedaj po konferenci v vseh njihovih glasilih. Toda motijo se, delajo si slabe upe. Boj bo trajal naprej, dokler se srečno ne zaključi. Za slovanske narode je napočil velik čas, in upamo, da ne bo našel malih ljudi. Ze do sedaj je narod pokazal, da stoji ob strani pogumnih bojevnikov Slovenskega kluba in obsoja bojazen in politično intri-gantstvo slovenskih liberalcev na Štajerskem in Kranjskem. Zmerni liberalci na Primorskem, ki imajo vsled svojega življenja v velikem svetovnem prometnem gibanju širje obzorje, nego bančni agenti iu po štrebarstvu zaslepljeni hofrati, se
pridružujejo boju slovenskih-čeških klubov. Mi zahtevamo glavo dosedanjega germanizujočega vladnega sistema, mi ahtevamo faktično ravnopravnost kakor v zadnji vasi na Slovenskem, tako tudi na Dunaju.
+ Župnija Št. Ilj ob Dravi. Ker je o
tej zadevi po drugih framasonskih listih tudi »Narod« priobčil tendenciozno poročilo, ponatiskujemo, kar o tej zadevi pri-občuje celovški »Mir«: »Ker postaja zadeva župnije Št. Ilj ob Dravi vedno bolj kočljiva, je treba, da se pove o tej zadevi javno resnica. Pri razpisu župnije I. 1907. je bil postavljen g. Česky med petimi duhovniki, ki so prosili za župnijo, na zadnje mesto; ktiezoškcfijski ordinariat je imel za t" 'č tehtnih razlogov. Popolnoma ner vano in proti navadi je pa izvolil pri, patron fare, knez Liechtenstein, ravm, zadnjega, namreč g. Českyja. Prej ko ga je škofijstvo potrdilo za župnika, je zahtevalo od njega reverz, v katerem se je g. Česky zavezal z lastnim podpisom, da se na zahtevo škofijstva takoj odpove župniji, če ne bi gotovih potrebnih pogojev izpolnoval. Začele so pa prihajati proti Českyju tozadevne pritožbe in po zaslišanju verodostojnih prič in njega samega je sklenil knezoškofijski ordinarijat pozvati g.. Českyja, (da izpolni Iv reverzu dano obljubo. Pogoji za ta poziv so bili dani. To se je moralo zgoditi tembolj, ker so premil. gospod knez in škof g. Českyja opominjali že zadnje leto pri škofijski vi-zitaciji, toda zaman. Ker pa se g. Česky na večkraten opomin ni hotel ukloniti, se jc izrekla 22. svečana t. 1. nad njim sus-penzija, to se pravi: Premil. gospod knez in škof mu je odvzel vso pravico do pasti-rovanja, vernikom pa je prepovedal, najemati pri njeni svete miaše, prejemati od njega zakramente in poslušati njegove pridige. Vso pravico do pastirovanja ima duhovnik od svojega škofa in se pri po-svečevanju zaveže vsak duhovnik, da hoče biti škofu in njegovim naslednikom pokoren. G. Česky je pa vkljub temu še za-naprej opravljal vsa dela pastirovanja. Sicer je g. Česky dne 15. sušca obljubil v Celovcu knezu in škofu osebno v roko, da se hoče župniji odpovedati. Par minut pozneje pa ni bil več volje in se je branil pred kancelarjem podpisati odpoved. Vsled tega se je 16. sušca izrekla nad njim nanovo suspenzija, in ker je g. Česky celo o velikonočnem času nadaljeval vsa dela pastirovanja, se je kazen dne 30. aprila zopet ponovila. G. Česky se je sicer pritožil na nadškofa v Solnogradu, a prevzvi-šeni knez in nadškof je zavrnil pritožbo g. Českyja, ker je bila suspenzija opravičeno izrečena. Vzrokov suspenzije ne bomo navajali, ker niso za javnost, in to tudi ni treba. Ker je g. Česky vkljub temu nadaljeval vsa duhovniška, pastirska in druga opravila svoje službe, je postal irregu-laren, to se pravi, postal je popolnoma nezmožen za izvrševanje duhovniških opravil. Vsako opravljanje sv. maše, spovedo-vanje in poročanje irregularnega duhovnika je po naukih svete Cerkve sakrileg. Odveze v spovednici in zakoni' so celo neveljavni. Ako mašuje, je sicer sveta maša veljavna, ali opravljanje svete maše je zanj sakrileg, torej po naukih sv. Cerkve smrtni greh. Te kazni more oprostiti irregularnega duhovnika Ie še sv. oče v Rimu. Toliko se nam je zdelo potrebno pojasnila tudi od naše strani, da ne bodo dobro-tnisleči ljudje zbegani, ker so nasprotni listi objavili tozadevno popolnoma neresnične vesti.
+ Učiteljske in šolske vesti. Dozida-nja začasna učiteljica v Zagorju-Toplicah Josipina Simončič je itnenovana za začasno učiteljico v št. Rupertu; absollv. učit. kandidat Ivan Franke je ftnenovan začasnim učiteljem v št. Jerneju; izpr. ,učit. kand. Marjeta Bortolotti je postala radovoljka na dekliški šolLv Tržiču. — Deželni šolski svet je dogovorno z deželnim odborom odredil, da se nastavijo za šolske okraje: Ljubljanska okolica, Litija in Kainn.k posebne usposobljene učiteljice za ženska ročna deiav Sedeži istih bodo Grosuplje, Kresnice, Št. Gothard. Letna remuneracija po 1000 K.
+ Kako naša državna železnica skrbi za tujski promet. Proga Ljubljana-Trbiž je tako frekventirana, da je popolnoma aktivna, in ima železnica še dobiček. Toda brezobzirno se rabijo na tej progi umazani popolnoma obrabljeni vagoni. Sicer ne moremo zahtevati, da bi se na tej progi odstranili sedanji vozovi in nadomestili s popolnoma novimi, dokler so ti šc rabljivi. A kar smerno zahtevati je to, da se vagoni vsaj ostiažijo in prepleskajo ,ker nesnaga jc škandalozna. Človek se skoraj ne upa sesti na klop, tako »špehasto« je vse. Povsod se govori o snagi, o higijeni, stori se pa ničesar. Saj vendar ne stane lug, voda, krtača in barva toliko, da bi te stroške ne zmagala železnica. Pri tako velikanskem prometu, kakor ga imamo na gorenjski železnici ie umevno, da se vozovi onesnažijo, a iz tega bi se pa moralo sklepati, da je treba nesnago odpraviti. Zahtevati mora mo redno snaženjc kupejev, in vsaj enkrat v letu prepieskanje sedežev. Če se to ne stori, je ravnateljstvo železnice skrajno
brezobzirno napram potujočemu občinstvu iu dokaz, da ne razume najprimitiv-nejšili zahtev higijene. Naši merodajni krogi, deželni odbor, občinski svet in trg. in obrtna zbornica naj se pa združijo iu storijo energične korake, da se te škandalozne razmere odpravijo. Povsod, kjer se gre za povzdigo tujskega prometa se ozirajo merodajni krogi na udobnosti potujočega občinstva; le pri nas so mnenja, da je za naše občinstvo vse dobro. Kake pojme dobi potujoči tujec o naši deželi, če mora sedeti v tako umazanih, zanemarjenih prostorih. Poleg poprej navedenih faktorjev je pa tudi dolžnost c. kr. zdravstvenega deželnega sveta opozoriti na te nedostatke in zahtevati v interesu higijene njih odpravo. Ako se vsi ti činitelji združijo, in tudi naši državni poslanci sto-rč energične korake, moramo to doseči, kar se drugim deželam daje in kar zahteva skrb povzdige tujskega prometa. Naši zastopniki v Železničnem svetu bi se tudi lahko malo pobrigali in zahtevali moderni železnični promet. Tudi se mora za to skrbeti, da se občinstvo ne bo trlo pri blagajnah. Odpre se naj več blagajn, sosebno ob času, ko je pričakovati veliki naval potujočega občinstva. Ljudje se ne smejo tlačiti kakor sardele v vagone, konduk-terji morajo dobiti navodilo, kolikor mogoče razdeliti občinstvo, ker vožnja v natlačenih prostorih je ob poletni vročini nekaj neznosnega. Če potujoče občinstvo daje dobiček železnici, mora uprava spre-videti, da je železnica zaradi občinstva tu, ne pa narobe. Deželna zveza za povzdigo tujskega prometa, ki je že veliko hvalevrednega v tem oziru storila, naj pa poprime inicijativo, in doseglo se bo, kar zahtevamo— ozir na potujoče občinstvo.
+ »Edinost« nas gra;a, ker smo pisali, da je Hribar v tisti venec, ki ga je položil na Gajev spomenik, vpletel pogodbo z Nemci. Pravi, naj se učimo politične konciliantnosti tržaških Slovencev, ki odobravajo dr. Šusteršičevo politiko in jo podpirajo, dasi jim dr. Susteršič sam na sebi ni všeč. — Gospodje okrog »Edinosti«, pošteno besedo! Ali je dr. Šusteršič kdaj podpisal kako pogodbo z Nemci, s katero je izročil Nemcem kranjsko šolstvo in jim obljubil zastopstvo v ljubljanskem občinskem ter deželnem kulturnem svetu? In povejte nam, kdo je tisti, ki je hotel »Narodno Zvezo« razdreti, kdo ie tisti, ki služi Bienerthu in zagovarja Bi-linskega? Ali je kdo drugi kot Hribar, ki v času zgodovinskega boja z nemško •prevlado v Avstriji seje razdor med jugoslovanske poslance? Gospodje okoli »Edinosti«, ki je v vas narodni čut visoko razvit, ali res smatrate za umestno, da potem Hribarji hodijo predstavljat Slovence v Krapino? Rodoljub Gaj je drugačnih rodoljubov vreden, kot je tisti, ki je z Nemci pogodbo podpisal, a to javno utajil in denar obljubljal, kdo mu tak nerodoljubni čin dokaže. Gaj in Hribar — to je disonan-ca, kakor si večje ne moremo misliti. Kar se pa objektivnosti tiče, tudi gospod dr. Rybar nikakor ni naš politični somišljenik in vendar visoko cenimo njegovo rodoljubno delo, posebno še v sedanjem času. Mi smo že objektivni — če pa na podlagi te objektivnosti Hribarja ne vidimo drugačnega kakor je v resnici, ne moremo pomagati.
—	Katol. s!ov. izobraževalno in podporno društvo v Mengšu vabi k veselici, ki jo priredi v nedeljo, dne 22. avgusta 1909, v veliki dvorani »Društvenega doma« v Mengšu. Spored: 1. Pozdrav. 2. Oljki. (Simon Gregorčič.) Deklaimacija. 3. »Znamenje v gozdu«. Igrokaz v treh dejanjih. Začetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina: Sedeži I. vrste I K, II. vrste 80 vin., Stojišča 40 vin. Preplačila se hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi vabi odbor.
—	Semenj v Kandiji 19. avgusta 1909. Prašičev bilo je pripeljanih 380. Trgovina je bila zelo živahna. Prišlo je posebno veliko Kočevcev po prašiče. Goveje živine bilo je prignane 540 glav. Videti je bilo res krasno živino. Prodalo se ni posebno veliko živine, kajti prodajalci so nastavili previsoke cene. Ženske iz okolice so prinesle tudi pišeta, jajca, sadja ter druga živila, in sicer prvikrat.
—	Zahvala. Mnogospoštovani gospod Alojzij Kra-jc, posestnik, lesni trgovec, gostilničar, podpredsednik krajnega šolskega sveta itd, je blagovolil podariti 50 K .za tukajšnjo šolarsko knjižnico. Blagemu dobrotnik u izreka podpisano vodstvo v .imenu šolske občine xa ta velikodušen dar najprisrčnejšo zahvalo. Bog plati! — Vodstvo trirazredne ljudske šole v Grahovem pri Cerknici, 20. avgusta 1909. — Josip Kobal, voditelj.
—	Že zopet požar v Kostanjevici. Včeraj —■ petek — popoldne ob 4. uri ie jelo goreti v vasi Dobe. Požar je bil tako silen, da je v 6 km oddaljeni S't. Jernej zgorele slamnate bilke zanašalo. Požarna bramba iz St. Jerneja je odhitela na kraj nesreče. Koliko je zgorelo, še ni znano.
—	Zavod »Ellzabetišče« v Tomaju. Ta zavod pod vodstvom šolskih sester iz reda sv. Frančiška ima namen, odgojiti deklice v pravem krščanskem duhu, pridobiti j ii 11 potrebne čednosti in vrline, po-
učiti jih v dostojnem obnašanju in. v vseli ženskemu spolu potrebnih vednostih. Uče se v trorazrednici poleg predpisanih šolskih predmetov tudi brezplačno nemščine. Gojenke se vadijo šivati, vezati na roke in na stroj. Samostan stoji na prijaznem hribčku »Tabor« s krasnim razgledom na vse strani. Vodstvo skrbi vestno >za zdravje otrok. Na vrtu in bližnjem logu se gojenke o lepem vremenu igrajo m sprehajajo. Primerna menjava potika in počitka, tukajšnje zdravo podnebje, zdrava in tečna hrana, bivanje na prostem vplivajo gotovo k utrjevanju zdravja in razvitku dušnih in telesnih moči. Šolsko leto se prične s 1. septembrom. Na zahtevo se pošiljajo prospekti.
—	Iz Fare pri Kostelu. Na vrtu gospoda župnika v Fari pri Kostelu prav lepo cvetita dve jablani. Na eni se jc naštelo 20 cvetov, na drugi pa 15. Skoraj dozorela jabolka in cvete na eno in isti iablani. Jabolk ni dosti, skoraj da je več cvetja. Na mesto jeseni — spomlad!
—	Iz Tržiča. V zadnjem času se veliko govori o naši posojilnici glede posojila I. P. Po nepotrebnem se razburjajo duhovi, da je dotiČno posojilo v nevarnosti, češ, da premoženje imenovanega I. P. ne dosega intabuliranega posojila. Da se stvar pojasni, navajamo podatke iz zemljiške knjige. Pred posojilnico so intabuli-rani trije upniki in sicer v znesku: prva intabulacija 6000 K, druga 3225 K 75 h, tretja 4409 K 5 h; torej je skupaj pred posojilnico intabuliranih 13.634 K 80 h. Na četrtem mestu je intabulirana posojilnica za 10.867 K. Torej dosega svoto 24.501 K 80 h. Ti podatki so povzeti iz zemljiške knjige. Komur so premoženjske razmere I. P. znane, lahko razvidi iz tega, da posojilnica ni v nevarnosti in je zato vsakdo lahko popolnoma brez skrbi za svoje vloge.
—	Odlikovan je naš rojak Josip Re-šeta, c. kr. orožniški postajenačelnik na postaji Spizza ob Črnogorski meji, z Nj. Vel. Franc Jožef I. srebrnim križcem s krono.
. —Sejem. Dne 18. t. m. je bilo na tedenski semenj prignanih 289 konj in volov, 111 krav in telet, skupaj 400 glav. — Kupčija je bila pri konj,h dobra, ker so prišli po nje Lahi, pri goveji živini pa srednja.
—	Hrvaško krščansko socialno delavsko društvo »Gaj« v Krapini je ob priliki Gajeve stoletnice izdalo Gajeve razglednice. Razglednice, ki so koiorirane, so zelo lične. Na eni je Gajeva rodbina, na drugi njegov spomenik in rojstna hiša, na tretji Gaj sam.v ikrasnii hrvaški narodni'3 noši. Priporočamo jfh najtopleje. Kdor jih želi naročiti, jih dobi pri »Hrvatskem rad-jiičkem društvu Gaj v Krapini«.
—	Prijeti ponarejale}. Praška policija je aretirala družbo ponarejalcev bankovcev. Prijeli so 23 let starega Jožefa Ritko, ki je imel več ponarejenih bankovcev. Izpovedal je, da je delavnica za bankovce v Kolinu. Delavnico 'je policija obkolila. Zaprli so ponarejevalca bankovcev Wesselyja in Dvorak. Zaplenili so priprave za ponarejanje bankovcev. Iz korespondence so dognali, da so se ponarejeni bankovci najbolj širili v Galiciji.
—	Veliki letni semenj v Zagrebu. Danes se .ie pričel na »Sajmištu« v Zagrebu veliki letni 'semenj »Kraljevo,« ki traja cel teden. Sejmišče izgleda kakor kaka velika nova naselbina; najrazličnejše blago je na prodaj, in najrazličnejša zabava •tudi.
—	Iz Chnošnjic se nam piše: Cesta med Crmošnjicami in Srednjo vasjo bo v kratkem dovršena. Kakor smo si jo želeli, kajti' bila je zelo potrebna, da se preloži, iklanec ni bil samo strm, ampak tudi nevaren, tako imamo zdaj v kratkem dovršeno cesto. Delo je prevzel g. Lončarič, pozna se takoj na delu, da je mož strokovnjak in da gleda bolj na dobro delo, 'kakor na dobiček, ako ga bo sploh kaj iimel. Vsa čast in hvala g. Zurcu, županu v Kandiji. kot načelniku okrajnega cestnega odbora, ■kateremu se imamo za preložitev ceste zahvaliti. Deželni odbor je zahteval 8000 kron, da se prične z delom, gospod Zurc .jih je izplačal, imel je prihranjene, četudi primeroma z drugimi okraji plačujemo <?izke cestne doklade in se ceste nahajajo ,v prav dobrem stanu. Naj bode gosp. načelnik prepričan, s preložitvijo te ceste si ni pridobil samo zahvale Črmošnjiča-nov, ampak tudi črnomaljcev, Metličanov in okolice, obenem si postavil tudi med •Kočevarji trajni spomenik. — S šolami srno ali vsaj bodemo v kratkem preskrbljeni, kakor menda nobeden drugi kraj na Kranjskem. Doma imamo trirazrednico, novembra se nam je odprla šola v pet četrt ure oddaljenih Lazih,, meseca marca v poldrugo uro oddaljeni Stali, in prihodnjo jesen septembra se nam odpre šola v sosednih semiških Rečicah, katera ima biti baje v kratkem dvorazrednica. Se razume, da bode vse tri šole vzdržaval nemški »Schuiverein«. — Vina je v našemu bližnjemu Semiču še jako mnogo in po jako nizkih cenah, do 20 vinarjev. Ni čuda, da imamo na vsakem vogalu gostilno ali vsaj toč pod vejami; toliko bolj žalostno
pa je, da si gotovi gostilničarji skušajo privabiti gostov z godbo iu plesom. Tudi so mnogo premalo ali bolje rečeno do zdaj saj prav nič ni gledalo na to, kdaj sc gostilne zapirajo. Smešen jc izgovor s »tujci«. Agenti ne prihajajo iu nc odhajajo pomoči, drugih tujcev ni. Poslednjo opazko o gostilnah posebej priporočamo »Zlati Dobi«.
— Umrl je danes v Poljanah pri Toplicah g. Franc Fink, ondotni župan, posestnik, mizarski in tesarski mojster, oče deželnega vladnega kancelista g. Finka. Pogreb bo v ponedeljek zjutraj. N. v m. p.!
j Na upravo državnih železnic. Kako železniška uprava proge Trbiž - Ljubljana skrbi za varnost potnikov, kaže sledeči slučaj. Pred nekaj tedni sem se peljal v Radovljico, ker je. kakor ponavadi, iZmanjkalo voz, nabasali so nas v voz, ki je bil silno sumljive zunanjosti. In glejte, komaj smo se pripeljali na prvo postajo Javornik, se je zlomila glavna os pri vozu, in z velikim ropotom smo zleteli s sedežev. Voz so seveda odpeli, in ga poslali v zaslužen pokoj. Hudega sicer ni bilo, .vendar bi se bila lahko primerila velika nesreča, če bi se bilo to zgodilo med hitro vožrijo. Z zamudo tri četrt ure smo dospeli slednjič v Radovljico.
Idrijske novice.
i Dvoboj v Idriji. Idrija ima zopet svojo afero, predmet je z nova surovost mladine. Novopečeni abiturient idrijske realke 'in njegov kolega, ki je šele poduhal vseučiliški zrak, sta baje krvavo razžaljena, njihovi vitežki duši hlepita po krvi. Eden njih je pač rezervni kadet, ali je pa javil svojo zadevo prisiO'jni vojaški oblasti, ne vemo. Značilno .ie pač za idrijske razmere, da se tu javljajo vsi znaki popolne moralne posurovelosti med mladino: ponočevanje, streljanje, sedaj še dvoboj. Dvoboj je opičje posnemanje tujih razvad, barbarizem in največja socialna surovost, ki pači moderno družbo. Liberalci naj se sramujejo, ako trpe take ljudi v svoji sredi, oblast naj pa gleda, da ta škandal prepreči.
i Nagla smrt. Na predvečer cesarjevega rojstnega dne je sedel 681etni vpo-k o jeni rudar Leopold Vidmar v gostilni »Pri pošti«. Ko je nekoliko povečerjal, se je naslonil, kakor bi zadremal. Čez nekaj časa so ga hoteli zbuditi, a pri tem zapazili, da je mrtev.
LjuMJansRe nome.
NA VIČ
na slavnost obmejnih Slovencev!
Spored te slavnosti je sledeči:
1.	Od tretje do četrte ure popoldne sprejemanje došlilt društev.
2.	Ob četrt; uri j a v n a t e 1 o v a d b a »Orlov«.
3.	Deklaimacija »Pesem obmejnih Slovencev«.
4.	Petje slovenskega glasbenega društva »Ljubljana«.
5.	Velik koncert društvene godbe domžalske.
6.	Srečolov, šaljiva pošta, korian-•doli, tehtnica, na ražnju praženi prašički.
7.	Ob šesti uri se spusti velikanski zrakoplov »Zeppelin II.« v zrak.
8.	V mraku bajnokrasna razsvetljava vrta in gozdiča in briljanten umetni ogenj.
V gozdiču gostilna »Abstinent«, turška kavarna slovitega Kufeinbega. Vstopnina 20 vinarjev za osebo, otroci polovico.
XXX
S. K. S. Z. je pozvala vsa okoliška društva, da se slavnosti udeležč. Pridejo naj z zastavami. Pa tudi druga društva in somišljeniki, ki utegnejo, naj posetijo slavnost, ki bo v korist obmejnih Slovencev, pa bo tudi velike važnosti za našo okoliško organizacijo ter za »Orle«, ki se tako živahno gibljejo ter podirajo pogubno delo gnjilega liberalizma v sami sredini Kranjske !
Somišljeniki, jutri je naš dan!
X XX
»Orli« in društva se zbero ob 2. uri na dvorišču »Uniona« (Frančiškanske ulice). Odtod se odkoraka z zastavami in s ka-valkado »Orlov« na Vič.
Ij Poziv! Slovensko katoliško narod, no diaštvo uljudno prosi vse ljubljanske somišljenike in prijatelje, da mu blagovole prepustiti bodisi proti odškodnini, bodisi zastonj nekaj prenočišč za dneve njegovega sestanka v Ljubljani, v dnevih 30. Iu 31. avgusta in 1. septembra. Naznanila iz /Prijaznosti sprejema upravništvo »Slovenca«.
li Šentjakobski liberalci, in sicer po številu štirje, so pod imenom vseh šentjakobskih faranov hoteli danes v inseratni del »Slovenca« vtihotapiti hinavski »parte« po rajnem prelatu Rozmanu, ki jc žaljiv za ostalo duhovščino. Seveda se jim nakana ni posrečila, a dobro, da tc tiče poznamo! Okoli škofije bodo zdaj lazili naj-zagrizenejši liberalci s sladkornimi slinami okoli ust, ljudje, ki nikdar v cerkev nc
gredo, bodo podpise nabirali za tega ali onega — to že vemo, kajti liberalec, hinavec in lažnjivec jc isto. Pa taki ljudje našega ljudstva ne bodo komandirali! Hinavci proč!
lj Kako je Ijublianski občinski svet silno moderen. Dr. Watter Šmid piše v zadnji »Carnioli« (III., IV.) o tistem svetu, kjer bo zdaj magistrat zidal državno obrtno šolo in ga zazidal, sledeče: »Zazidava tega sveta je bila žc pred 70 leti nameravana. Nadvojvoda Maksimilijan, veliki mojster nemškega vitežkega reda, ki jc posestnik sveta, je hotel februarja 1836. sam priti v Ljubljano, da odloči o že izdelanem projektu. Nameravalo se je namreč napraviti »Maksimiliansko predmestje«. Svet so razdelili v 76 parcel, na vsaki parceli pa bi se bila sezidala hiša, obdana z vrtom. Sredi po svetu bi se bila izpeljala cesta od Zojsovega jarka do Tržaške ceste. Toda namera se je razbila. — Ako bi se bila uresničila, bi imeli danes v Ljubljani malo vrtno predmestje, kojega idi-ličnost bi bila gotovo še tudi druge nagibala, da bi bili gradili hiše z vrti. In Ljubljana bi bila prijazno vrtno mesto in bi bila že zdavna dosegla, po čemer danes vsa mesta, izvzemši Ljubljane, s hvalevredno marljivostjo teže. Toda mimo modrih ljubljanskih mestnih očetov gredo moderne težnje po osnutju vrtnih mest brez sledu mimo, ker se, sklicevaje sc na »znamenito« ljubljansko cestno regulacijo celo v predmestjih strogo branijo vil, ki bi iz zelenja prijazno mimoidoče pozdravljale. Tako sodi o naprednosti ljubljanskih mestnih očetov gospod dr. Walter Smid, ki gotovo ni klerikalec. »Hoch- und Dcutsch-meister« nemškega vitežkega reda jc bil leta 1836. veliko bolj ntodern, kakor ljubljanski magistrat leta 1909.
lj Ljubljanski občinski svet ima v ponedeljek dne 23. t. m. zopet sejo ob 6, uri popoldne.
lj Glas izmed občinstva. O nedostat-nošti pri davčnem referatu c. kr. okrajnega glavarstva za ljubljansko okolico moramo na dan in prosimo slavno uredništvo, da blagovoli priobčiti te vrstice. — Ti uradni prostori so prave jazbečeve luknje, kamor ne doseže' niti dovolj zraka. Za 10 uradnikov so na razpolago le tri sobe, seveda jako mule. V eni sobi sede štirje gospodje. To bi se dalo še premesti, če bi ne bilo treba občevati s strankami. Toda pomisliti je treba, kako je mučno, če pride stranka in mora pri napovedi radi odmere davka vpričo več oseb razlagati svoje zasebne zadeve, ki morajo ostati tajne. Pa tisti prostori ne zadoščajo tudi v higije-inčnem oziru, zato je skrajni čas, da dobi omenjeni urad primernejši lokal, kot je ta stari Zabjak.
Ij Samoumor, o katerem smo zadnjič poročali, se ni izvršil v deželni blaznici na Studencu, ampak v deželni bolnici.
Ij Jablane cvetd v Zalokarjevi ulici št. 13. Jablane so pritlikavci in so že letos obrane.
lj Musica saera. Jutri se bo pri veliki maši ob 10. uri izvajalo v stolnici sledeče: Missa »Tota pulchra es, Maria, « zl. P. Angel iik Hribar, Graduale »Dispersit«, dedit pauperibus«, zl. Ant. Foerster. ofertorij »Gloria et honore«, zl. F. Schaller.
lj Osebna vest. Sinoči se je peljal z brzovlakom iz Madrida proti Trstu španski princ v spremstvu petih gospodov in dveh dam.
Ij Nesreča. Včeraj si je zlomil v rudniku v Trbovljah Makedonec Sto-jko Sto-man pri delu desno nogo. Bil je pripeljan v deželno bolnišnico.
Ij S ceste. Ko je včeraj popoldne v .Vegovi ulici naprege'1 Kušarjev hlapec Iv. Jem c konje ter se usedel na voz, sta se mu konja splašila in dirjala v Wolfovo ulico, kjer sta zadela v tam stoječ prazen voz. zlomila oje ter se na nogah tako poškodovala, da so morali poklicati živino-Zdravnika. Tudi Jemc se je poškodoval' m a nogah. — Istotako se je posestnikov! hčeri Frančiški Mojskerčevi na Sv. Petra cesti splašil konj in dirjal čez jubilejski most na Poljansko cesto, kjer so ga pred hišo št. 17 ustavili, ne da bi se bila pri tem zgodila kaka nesreča.
MINISTRSKE KONFERENCE.
Ožji ministrski odsek se je pričel posvetovati o spravnih konferencah Čehov in Nemcev. Vrše se najbrž na Dunaju po linškem skodu nemških svobodomiselnih strank. Vlada dela z vsem naporom, da izvede zahteve »Slovanske Unije«.
CEHI IN NEMCI.
• Cehi odločno izjavljajo, da se me bodo ozirali na prepoved glede na nameravani svoj sokolski izlet na Nižje Avstrijskem.
NEMŠKE PROTIČEŠKE DEMONSTRACIJE V JABLONICAH.
V Jablonicu so razbili Nemci šipe na češkem »Narodnem domu«. Ob nadaljnih demonstracijah je bilo več oseb ranjenih.
Malte ..Slovenca"!
avstrijski katoliški shod.
Dunaj, 21. avgusta. Avstrijski katoliški shod še 11 i odpovedan, kakor sc jc včeraj pomotoma poročalo.
Cehi proti nemcem.
Praga. 21. avgusta. Zveza čeških gre-rnijev je pozvala češke trgovce, naj ne narcfcajo blaga pri dunajskih trgovcih. Oklic je tako stiliziran, da ga državno pravdništvo 'ni moglo zapleniti.
češko obrambeno delo na nižje avstrijskem.
Dunaj. 21. avgusta. Cehi so kljub temu, da je oblast sokolski dan v Postorili (Themenau) prepovedala, v velikem številu iz vseh krajev Češke prišli tjakaj, da sc postavijo proti Nemcem, ki bodo prišli v Poštorno delat škandale.
Dunaj, 21. avgusta. Oblast je prepovedala ljudski shod čeških nižje - avstrijskih manjšin.	, .AVDIJENCA.
Dunaj, 21. avgusta. Cesar jc sprejel v avdijcnci grofa Aehrenthala, ki sc mu je ; prišel za grofovstvo zahvalit.
O SESTANKU FRANA JOSIPA S CARJEM NIKOLAJEM.
Dunaj, 21. avgusta. O resničnosti ve- j sti, ki so jo priobčili nekateri listi, da se sestaneta cesar Fran Josip in car Nikola' v Puljti, ni tukaj ničesar znano. Vendar ni izključeno, da 'bi sc oba vladarja ne sestala šc tekom leta, a ni še določen čais ju kraj sestanka.
ANGLEŠKI KRALJ V AVSTRIJI.
Marijine Vari, 21. avgusta. Včeraj jc obiskal kralj Edvard Kraljeve Varc.
vlee. i
š Naše gospodarsko delo. »Narodni < List« prinaša dopis o posojilnici v Slove- ! njem gradcu in Marenbergu. v katerem v j pozi velikega preroka prerokujejo, da bo- 1 do pri teh posojilnicah zgubili liberalni in ! •klerikalni kmetje vse, kar imajo. Pribije- j ■mo le. da do sedaj še nikdu ni izgubil niti ■vinarja in tudi v bedoče ne bode. Ce bi pa •mi hoteli igrati ulogo preroka, bi lahko isto, kar prerokuje dobro znani politični zadrugar o naših zavodih, z večjo gotovostjo prerokovali o Narodni založbi, La-■stnem domu v Celju, posojilnicah v Šo-stanju, Brežicah, _ Slovenski B strici in i ■mnogo drugih. Ce pa gospodje okrog ! • Nar. Lista« smatrajo take lažnjive notice za umestne in neobhodno potrebne za okrepitev slovenskega življa v narodno j ogroženih krajih, potem pa le v tej smeri ■naprej, saj bodete v prvi vrsti otežkočili stališče — svojih lastnih pristašev v mestih in trgih, nam pa ne škodoval, temveč šc koristili.
Vsak otrok zamore dandanes na naj-priprostiji način pripraviti izvrstno govejo juho. Treba mu ie politi eno »Maggijevo« kodko« z vrelo vodo. Kocka se takoj raztopi in da čisto, fino govejo juho naravnega okusa. Ena »Maggijeva« kocka velja samo šest vinarjev in zadostuje za en krožnik močne goveje juhe. Kupujejo naj se pa samo originalne »Maggi-jeve« kocke, katere nosijo na zavoju ime »Maggi« in varstveno znamko »zvezdo s križcem«.

Brez vsakega podobnega obvestila.
JL. 2318 1-1
Globoko potrtim srcem javljamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Bogu Vsemogočnemu dopadlo poklicati k Sebi našega iskreno ljubljenega, predobrega očeta, soproga in deda, gospoda
Frana Finka
župana, posestnika, mizarskega ln tesarskega mojstra v Poljanah
ki je danes, v seboto dne 21. avgusta, v 61. letu svoje dobe, previden s svetimi zakramenti po dolgi mučni bolezni, mirno izdihnil svojo blago duSo.
Pogreb nepozabnega rajnika bo v pondeljek, due 23. avgusta zjutraj v Poljanah.
Sv. maše zadu?nice sc bodo brale v raznih cerkvah.
Poljano pri Toplicah, 21. avgusta 1909.
Mnlau ostali.
■J® acraar
Osrednji odbor Vincencijeve družbe za Kranjsko naznanja žalostno vest, da jc nje večletni zaslužni predsednik, premilostni gospod
JANEZ NEP. ROZMAN,
zlatomašnlk, apostolski protonotar, hišni prelat Nj. svetosti, častni kanonik, mestni župnik, vitez Franc Jož. reda, častni meščan ljubljanskega mesta itd.
danes zjutraj ob dveh, previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb umrlega bo v nedeljo popoldne ob 5. uri iz župnišča pri sv. Jakobu na pokopališče k Sv. Križu.
Ranjki gospod se priporoča v molitev in blag spomin. V Ljubljani, dne 20. avgusta 1909. Za osrednji odbor Vincencijeve družbe:
Janez Nep. Roger,	Karol Lachainer,
podpredsednik	družbeni tajnik.
Častna izjava.
Podpisanemu Andreju Trškanu, hišnemu posestniku v Ljubljani je bila dne 9. avg. t. I. na železniški štaciji izmaknjena žepna denarnica s približno 6 kronami. Pri tej priliki sem jaz opetovano in pred uradnim osebam (štacijskirn načelnikom in orožniki) obdolžil g. Josipa Zupančiča, upokoj. železničarja v Ljubljani, Alarije Terezije cesta št. 11, da mi je on denarnico ukradel.
Ker za to dolžitev nimam nikakega povoda, jo s tem preklicujem, kot prenagljeno obžalujem in izrekam zahvalo g. Zupančiču, da je proti tej častni izjavi in proti plačilu stroškov tožbo umaknil.
Ljubljana, dne 20. avgusta 1909. 2307 t-1	Andrej Trškan.
i obmejnim kolkom!::
ViSIna n. morjem 30fi'2 m, sred. zračni tlalc 736-0 mm
C, Ča3 opn-
Z i fovacla
St»n|« barometra » mm
Temperatura
po Celzila
20 9. zveč. 739 4 ! 17 8
17. zjutr. ; 2. pop. j
36 9 33 8
12'5 253
Vetrovi
sr. szali sl. jvzh.
rfebs
jasno megla jasno
•ta I tt. » '
00
Sredn|p. ViJaralSnja temp. 17 31, uorra, 18'4a.
TKŽNE CENK
Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 21. avgusta
Pšenica za oktober . . . ' . . .	1376
Pšenica za maj 1910.....13 91
Rž za oktober I. 1909............9 82
Oves sa oktober.....7'48
Koruza za avgust 1909 ....	7 81
Koruza za maj I. 1910..........716
Efektiv:---
Lahek udar, nobenega
nadležnega ropota.
Popolnoma vidna pisava od prve do zadnje črke, pisalna hitrica ii—14 črk na sekundo.
Močan vdarec.
Edini stroj s popolno slovei?. klavijalnro.
Tipka za popravila in seštevanje.
Izvrsten tabulator in še 60 drugih vrlin.
Glasno zastopstvo zaEmnjsko InMreasko
kjer stojijo stroji vedno na ogled. Ceniki 2252	na zahtevo iranko.	(i)
SzdeSane postelje
iz rdečega posteljnega mleta. Prav dobro napolnjene. Pernica ali blazina 180 cm dolga, 116 cm Široka K 1«.- —, VI: , 15 -, jn 18- ; 2 metra dolga. 1'tD cm Široka K II-16--, IS'-, vi--- Zglavnik 80 cm dola, 08 cm Širok K 3—,3 50 in 1 50 cm dolg, 70 cm Širok K 1 5:i in 5 fi<). Izdelujem tudi po kukrSnikoli drugi meri. Tridelni modroci iz žime za eno posteljo K 27- , boljši
K 33 -. Pošilja se poštnine prosto po povzetju od AT 10__
naprej — Zamenja ali nazaj se vzame proti povrnitvi poštnih stroškov	?025 6-1
BENEDIKT SAGHSEL, Lobcs 810 pri Planu, CsšKo.
lično izdelana, še skoro nova, se za nizko ceno proda. Vpraša in ogleda se na Zaloški cesti 21. 2313 (2—1)
Opremljena
s posebnim vhodom
odda se takoj ali pozneje. Vpraša se
Nova ulica štev, 5.
2314	vrata 3.	3-1
Ravnokar sa bSe no n dvo-
■
Cena 4-— krone in po 2 K 50 v. Velika zaloga
oramofgsiGv nu 25 kron nap
Eobi se tudi na mecečne obroka. Zato zahtevajte takoj brezplačno
cenike iramofonov
....... - in raznih plošč.
urar in optik
Ljubljana, Stari trs 26
V vročem letnem času
je priporočati dobro in ugajajočo
csvcževalno in mizno pijačo
pripravno za primeSanje vinu, konjaku ali sadnim sokovom, za to opozarjamo na
Mlad, strokovno izobražen ------—"---=
želi v kratkem spremeniti svoje dosedanje bivališče, in išče v to svrho 2283 3—1
ali na račun, kje na deželi v prometnem kraju, kjer bi se nahajal tudi vrt za zelenjavo. Ponudbe na upravo »Slovenca«.
SINGER
„66«
najnovejši in
najpopolnejši šivalni stroj.
stroje
dobite I« v naših trgovinah.
402 24 -2
Siuger Co.akc. družba za šiv. stroje.
Novomesto, Veliki trg 88.
razpisuje županstvo Čez - Soča pri Bovcu. Plača 50 K mesečno in prosto stanovanje. Službo je nastopiti takoj. Vsa potrebna po-2287 jasnila daje županstvo. 3—1
Županstvo Čez-Soča, 16. avgusta 1909.
Hlojzij Berginc, župan.
Proda se iz proste roke » £i m KJ W
m v
blizu župne cerkve v lepem kraju z vrtom, štirimi sobami, gospodarskim poslopjem, hlevom, Supo in drugimi shrambami. Dobi se tudi zdrava pitna voda (izvirek). Pojasnila daje Ivan Bezlaj, Št Vid nad Ljubljani štev. 19.	----- ' J
2294 1-1
Ta pijača vpliva ohladilno in oživajofe, vzbuja slast do jedi, pospešuje prebavljenje. Po letu je ta pijača pravo krepilo.	(Vili.)
Izvirek: Giesshubl Sauerbrunn,
želez, postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varil. Prospekti Mastonj in franko.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, vetjih
špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami n vinom.
Zaloge pri Mihael Kastner-ju, Peter Lassniku in Andrej Sarabonu, Ljubljana.	114 52—49
0	:
s	a
a
Ker se je uvedel
,STOEWER'
brzopisna samopisnica s popolnoma vidno pisavo
so bili sledeči stroji izločeni in se oddajo pod ceno
a a a
s 2 oiivcr, skoro nov topljen preJ a
3 1
2.............1.1
, čisto nov. 23101-1 a
Na ogled so pri	a
glavnem zastopstvu Stoewer za pj Kranjsko in Hrvaško. S
Ljubljana, Mestni trg 8.,'III. |
2263
3-1
išče kavarna „ilustriaa.:
velika tovarna z električnim obratom za
GODBENO ORODJE |
kraljestvo - CeSko -
izdeluje vse vrste glasbil iz lesa in kovine, pihala za obhode (signale). Izvršitev in harmonija brez napake.
STROKOVNA OPRAVA
ffi 1051	vseh godni In bobnov	26—1
j~Goslarskl atcl|g I iHUSUj 1 Ceniki zastonj |
niso tako zanimive, kakor pa naši platneni in bomba-ževinasti vzorci cefira, da-masta, kanevasa, platnine, oksforda itd.
K
IkS" ILST Izvolite poskusiti!


in naročite 6 komadov rjuh, obeljenih 1» brez šiva 150/200 cm velikih K 13-50. — Tkalnica 1695	bratov Krejcar, Dobruška 9180, Češko.	(1)
samo z vrelo vodo polite, dajo takoj izborno in močno govejo juho.
Druge kocke niso IVIAGGI~JEVE!
Vsak kmetovalec
naj bi se v svojo lastno korist poučil o
2303 i
Wegmangi-owi patentni krušni peči.
Pri tej peči se prihrani 50 do 80 odstotkov kuriva in prostora ter peče izboreu domač kruh, kakor tudi vsako drugo pecivo. Sadje in sočivje se v njej lahko suši, tudi meso se more izredno lepo peči. Te patentne krušne peči se grade od 4 hlebov (za 100 K) do 40 hlebov in se lahko postavijo v kuhinji, na hodniku, v šupi itd.
Vsaka peč se da 6 tednov na poskušnjo.

■JA
Cenike pošilja brezplačno obenem z zaželjenimi pojasnili
fr. Kalmus & f. p. Vidic & Komp., Ljubljana.
Ifl
1
Vsak, ki potrebuje za kritje streh potrebnega materijala, naj se 2289	obrne do	t-l
| Lm.
ki ima na razpolago vsakovrsu,o
zarezno opeko
1., 2. in 3. vrste ter tudi navadne v vsaki množini. — Jamstvo za pet let. — Cene zelo nizke.
Sprejme se pridna in dobro izurjena
prodajalka
pri tvrdki Davorin Podlesnik v Radečah pri Zidanem mostu.	2295 2-1
Na prodaj je
hiša z gostilno
v sredini mesta Ljubljane. Poizve se v uprav-ništvu.	2312 l-l
2309
pr* Hi
Hk trboveljskega premogovnika se takoj proda ali da v najem. V njej je bila trgovina, sedaj je vinotoč. Hiša je 4 leta davka prosta, zidana, ter z opeko krita. Ima več stanovanj. Pri hiši je vrt. Več pove lastnik Fran Žagar, posestnik Trbovlje, št. 202.
Odvetniška pisarna dr. Frana Brnčiča in dr. Mateja Pretnerja v Trstu, Via Nuova št. 13/11, sprejme spretnega
stenografa
veščega slovensko-nemške stenografije. Stro-2308 jepisci imajo prednost. 3-1
j\Cova hiša
z velikim, prav dobro obdelanim vrtom, na najlepšem prostoru v predmestju, 10 minut od sredine mesta oddaljeno, se proda pod ugodnimi pogoji.	2260 4-1 Za upokojene posebno prilično. ponudbe na upravn „Slov." pod „100".
2 dijaka
iz boljše hiše se sprejmeta na stanovanje in hrano. Naslov se dobi pri upravništvu 2306	lista.	3-1
Lepa, zelo mirna
2293 3-1
NAZNANILO.
Vdano podpisani naznanjam slavnemu občinstvu, da sem prevzel z današnjim dnem restavracijo
„prl Levu"
na Marije Terezije cesti št. 16.
Točil bodem le pristna domača dolenjska, štajerska in istri-janska vina, Colaričev čviček z Gadove peči, kakor tudi izborno marčno pivo. Postregel bodem tudi z izvrstnimi jedili in sprejemam goste tudi na mesečni abonma po primerni ceni.
Za obilen obisk se najuljudneje priporoča
2305 1
Ivan Kalan, restavrater.
Sprejme se
V	H •

23ot	Ivan Mohar
čevljar na Savi, Jesenice-Fužine.
pridna in trezna delavca, posebno izvežbana v izdelovanju zlate obreze, sprejme takoj Družba sv. Mohorja v Celovcu, kateri naj se pošljejo ponudbe z zahtevano teden-2277	sko plačo.	3-1
Mn-motor
za tri konjske sile, prevožen, primeren za kmetijstvo in obrt, se poceni proda.	2288 1-1
Naslov pri upravn. „Slovenca".
Šivilje slamnikov
za verižni, kakor tudi podšiv dobe trajno, dobro plačano delo v tovarni slamnikov Ornsteln. Duna| VI/1, Theobaldgasse 13. — Oziralo se bode proti dobri plači samo na boljše moči, ki so dobro izurjene v šivanju finih pletenin. 2281 1—1
Keilova bela glazura za umivalne mize 90 vin. Keilova voščena pasta za parket 90 vin. Keilov zlat lak za okvire 40 vin. 0 0 0 Keilov lak za slamnike v vseh barvah. Keilova pasta za čevlje 30 vin. 0 0 0
najboljša prevleka za mehek pod dobiva pri Leskovic & Meden v Ljubljani
Postojna: Anton Ditrich. Škofja Loka: Matej Žigon. Kočevje: Fran Log. Idrija: Valentin Lapajne. Kranj: Franc Dolenz. Radovljica: Oton Homan. Novo mesto: J. Picek. Zagorje: Rih. E. Michelčič. Kamnik: Ed. Hajek. Črnomelj: Anton Zurc.
mesečna soba
s posebnim vhodom sc solidnemu gospodu (civil) od 1. septembra odda na Resljevi cesti štev. 9, v II. nadstropju na levo.
Podpisana se tem potom zahvaljujem vsem cenj. gostom in slav. občinstvu ki me je v restavraciji pri „ZLRTI RIBI" posečalo in podpiralo, ter uljudno naznanjam, da sem prevzela dobroznano restavracijo [&gr tlisr na SV. PETRA CESTI ŠTEV. 47
,Puntigamsko pivnico*
prej „Hafnerjeva pivarna".
Ker se bom po vseh svojih močeh trudila, da pridobim tej obče priljubljeni restavraciji nazaj stari renome, postregla bom vsak čas z okusno gorko in mrzlo kuhinjo, točila sveže marčno pivo in najboljša dolenjska, štajerska in kraška vina, med njimi najizbornejši Colaričev čviček z Gadove peči, rizling in kraški teran. Zmerne cene in točna postrežba. — Vsak petek sveže ribe in raki po najnižjih cenah. — Sprejemam abonente na hrano. — Ker razpolagam z lepim, senčnim in zračnim vrtom, ki je med najlepšimi v Ljubljani, kakor tudi prenovljene in prijazne gostilniške prostore, upam, da bom cenjene goste in slavno občinstvo v vsakam oziru popolnoma zadovoljila.
2a ninogobrojni obisk se kar najvljudneje priporočam
Marija Rozman, restavraterka.
2290

r " slovenske tvrdkel
=a=ac=a;—u—>m. ni n mtJJ Posojilnica.
Kmetska posojilnica
lice, sprejema hranilne vloge In daje posojila, Dunajska cesta St. 18.
Ljudska posojilnica
Miklošičeva cesta 8. — inserat.
VioiamnA podporno druitvo, Kongresni trg 19 MdJGJlllIU Qlej inserat.
Razno tvrdke.
Jager Ton|. trgovina ročnih del, Židovske ul. 5.
Kollinann FMan' izfoea porcelana |n stekienine. Lekarna Trnkoczy vt0^uab,ianl' zraven ro"
T., trgovina s špec. blagom in delikatesami. Sv. Petra cesta
Mencinger
št. 37. in 42.
F*i*icfnii Filip* slikar za napise, črke In grbe, ITI1&IUU Prešernova ul. 50.
TrCO Simon, stavbena tvrdka, Sv. Petra c. 25.
Žibert
A., največja zaloga čevljev domačega izdelka, Prešernove ulice.
MM
Sprejme se v špecerijsko trgovino
trgovski pomočnik
m
prodajalka.
Oziralo se bode Ie na strokovno na-obražene reflektante z večletno prakso in dobrimi priporočili. Pogojuje se znanje obeh deželnih jezikov v govoru in pisavi. Služba je stalna, plača po dogovoru. 2315 2—1
Ponudbe z izpričevali na naslov: Ljubljana, poštni predal štev. 121.
Trgovsko vsestran-sko izobražena moč
se išče. Ponudbe z izpričevali na „Zadružno zvez o" v Ljubljani.
2300 3=1
2301
DIJAKI
5-1
se sprejmejo na hrano in stanovanje.
Prav dobro nadzorstvo. Več se poizve v Gospodski ulici štev. 3 pri hišniku.
Lep hlev
za dva konja in dve šupi s podstrešjem za krmo se takoj odda. — Več pri D. Rovšeku, fotografu, Kolodvorske ulice 35. 1774 (l)
Sprejme se v službo
starejša ženska
za dobro plačilo. Prednost imajo one, ki so vajene gospodinjstva in kuhe ter dokažejo, da so žc kedaj kje službovale. Ponudbe na naslov: Luka Senica, trgovec, Šmarje pri Sevnici.	v 2291 3-1
Podružnice	Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve nuce 2	Podružnice
Spl|et, Celovec		Splfet, Celovec
fn Trst	Promsse »lisi rt II. izdaje i Hu dne 8. soptemUra «, n K 5 50. • *	In Trst
- Delniška glavnica -K S,000.000.		Kezervnl fond K 800.000.
^ rfasrh g5š=
zopet ordinnje.
2273 3-1
SSmifna ponud6a.
Vdovec, star 40 let, s G otroci, ima posestvo, krčmo in mlin, nedaleč od ) dri je, si išče gospodično ali vdovo od 28—40 let 3 nekoliko premoženja, blagovoli naj se odgovoriti do 25. t. m. 2 natančnim naslovom. Aa odgovor, ki nima poinegz podpisa, se ne o^ira, Naslov:	poste restante
Idrija".	2270 3-1
Ugodna prilika!
V zalogi imam dva rabljena, in še popolnoma dobro ohranjena
za drobljenje pšenice
Sdiroter, katera 2207 3-1
prodam po nizki ceni in pod jako ugodnimi plačilnimi pogoji.
srna
1220 o) mmi zcboDola več
Vse podrobnosti pove popis, ki je pridejan vsaki steklenici.
CENH STEKLENICI 1 K 60 v.
Dobiva se v lekarnah gg. Trnkoczij, Bohinc, Mayer, Piccoli, v drožeriji Kane in v vseh večjih trgovinah.
Zunanjim naročnikom — najmanj štirih (4) steklenic — se odpošlje voda poštnine prosto (franko)-
asattMHBaj	fl Q CA ——MI
tumismsut ~ JL m O	kmbhbbotj;
pod ugodnimi pogoji in za nizko ceno	1913 1
na Selu pri Ljubljani, Poljska cesta štev. 20.
Poizvedbe v pisarni dr. Frana Poček, odvetnika v Ljubljani, Stari trg štev 30.
L
S&mo6dni
Havre New-York
Fraaooik« p rek® morska dfuibs, Odpotuje se iz Ljubljane vsak torek. Vozne liste in pojasnila daje »stmo
Ed. Smapsla
obi. fconc, potovalna pisarna Ljubljana, Dunnjskn oests it. 18, nasproti znane gostilne pri „Figovou((. 1878 26—24
2275 Odda se dobro vpeljana 3-1
špecerijska trgovina
na zelo dobrem mestu poleg Ljubljane, radi družinskih razmer za več let v najem. Naslov pove upravništvo ..Slovenca".'
o*, pupvjinuuiu uuui w
valjčka
Josip littnik
iyj» izdelovatelj mlinov in žag v m, st. Jurju ob južni železnici.
Gramofoni I
„,., Milko Krope*
urnr, Ljubljena, Jurčičem trg itev. 3.
Priporočam svojo zalogo zlatih, sreb. tuls •cikel, žepnih in različnih stenskih ur, vsake vrste budilk, zlate verižice, prstane, uhamo, bisere z dragulji. Srebrno in iz kine&kaga srebra orodje«
rrrtmfjSfilin in nalnovei5e »'ovenske plo-Ui «IlMiiJiie 8če od K 3 naprej Vsi tu navedeni predmeti se točno in po nizki ceni popravljajo	2393 36
Staro zlato In srebro kakor tud' drago kamenje , kupujem ali vzamem v zameno. Ceniki na zahtevo poštnine prosto.
• V
isa
nasproti dolenjske mitnice se pod ugodnimi pogoji ceno proda. Zraven je tudi vrt in gospodarsko poslopje. Zelo prilično za gostilno ali trgovino. Več pove lastnik Dolenjska cesta štev. 19.	22366—1
POZOR!
Naprodaj je okoli dva in pol orala velika
stavbena parcela
tik postaje Žerovnica (Gorenjsko)
na kateri bi se dala zgraditi restavracija ali hotel, ker ta kraj zelo hitro napreduje Izve se v gostilni pri Gašperju v Mostah, pošta Žerovnica na Gorenjskem. 2204 (3—1)
2039
Proda se iz proste roke ♦
10-1
nova niša
v Jaršah št. 23 blizu novega pokopališča Sv. Križa v Ljubljani. Hiša je tik nove šole in je pripravna za različne namene, posebno za vpokojenega, ki želi miru. Blizu hiše so i ud i lepi gozdovi za izprehajališča. Več se izve na Martinovi ceati št. 32. v Ljubljani.
Stoj prijatelj!
1068	Predno kupiš ali izposodiš
klavir ali harmonij
potrudi se še k rodoljubu, edini narodni tvrdki
JILFOMZ BREZNIK "L"
PrePr'^j se biacjoglasnosti in najtrpežnejši konstrukciji inojlh instrumentov iz prvovrstnih najboljših tvornic.
ca a
c
'i? a
ca
Xfl
su
a
«
u
55
B)
3
M *
O
a
(0 t/i (O
Kot strokovnjak in učitelj Glasb. Matico iamCIm za vsak iiis runient, ki sem c;a preizkusil sam. Zlasti priporočam nolzl-Heitzmanove planine, ki so neprekosljivi. Prodaja proti ceniku z izrednim popustom tudi na najmanjše obroke fcrezzadatja.
295 1-1
prav močni za vino pripravljeni, eden del od žganja, v obsegu
od litrov 56—70	od litrov 180-250
„ „ 100-120 „ „ 250-450 „ „ 120-180	„ „ 500 -700
nadalje sodi z vraticami od 800, 900, 1100, 1200, 1500, 1800, 4000 in 5000 litrov se dobijo prav po
S!f IvrdiS M.Rosner&Co. I^IMS
se proda sta. Več se poizve na Trnovskem pristanu št. 14 Ljubljana.
201
13-2
Na Tržaški cesti 8, tik tobačne tovarne se odda na najugodnejšem prostoru, za mesec november
2268 3-1
lokal za prodajalno
cenec
s primerno šolsko izobrazbo se sprejme 2225 v trgovino z mešanim blagom 3-1
IV. VJlHČlt Cerklje pri Krškem.
Proda se
2091 4-1
posestvo
v občini Zreče, Štajersko, 38 oralov travnikov, njiv, gozdov; enonadstropna hiša, gospodarstvena poslopja, potem gostilna, žaga, kovačnica, pe-karija, mlin, opekarna. Več pove lastnik Ludovik vitez Matthieu, Zreče pri Konjicah.
star 25 let išče kake primerne službe, najrajši v kaki špecerijski trgovini ker je že nekoliko v tem vajen. Blagohotne ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »2000«. 2278 3-1
Od 20. avg. naprej se dobi vedno letošnje
CN CS
fino na stroje rezano pri Josipu Oražem na Selu, p. Moste pri Ljubljani.
Zasebniki i naj ne zamude ugodne prilike
TrgOVd >	za naročbo
naravnost iz tkalnice!
1884 Posebna ponudba. 12-1
40 met oksforda za srajce, cefira za obleke, plave tkanine za predpasnike in bluze. Prima kakovost, pristno barveno le K 15-40.
40 met. rumburške tkanine, kreas-platna, ka-nafasa, zajamčeno prima kakovost, pralno, le K III'40. 1 kos 150/200 cm rjuh, zajamčeno platno, brez konkurence, za le K 2"25. Brisače 40 cm široke, 1 m dolge, za samo 32 vin. 1 dvanajstorica robcev z atlas-robom K 1'25. Pošilja se po povzetju. Kompl. zavoj 5 kg povsod franko. Za neprimerno denar nazaj in se povrne tudi poštnina, torej nikak riziko. Prosim, da se ne zamenja moja tvrdka s podobno se glasečimi, ki pošiljajo neporabno blago, ne vračajo poštnine pri vrnjenem blagu, in so le kramarji. — Obrne naj se vsak na
J n t i j a Mfliierja tkainico, Hefm. ("eitec, Gešico.
I H. sune, Ljubljana
■ws Mestni trg —m
razpošilja ure, zlatnino in srebr-nino na vse kraje sveta, obrnile se zanesljivo na domačo slov. Ivrdko!
Veliki novi cenik zastonj.
"3P1 Novost: Ploščnata, tenka, prava nikelnasta Anker-Ros-kopf na 6 kamnov, pokrovi ostanejo vedno beli, prav natančno 36 ur idoča K 4"50. Srebrne ure od 6 K naprej. Večletno jamstvo. — flko blago ne ugaja, se vrne denar nazaj.
Sokolske verižice s slovensk. frakov! nikelnasta K l-20 srebrna K 5'—. 2171	21-1
Hlkako potenje nos. kurja očesa in trdo kožo, nobenih pekoč In utrujenosti, kratko prerojen
se Čuti Človek po eni kopelji Pltlranflnnm " za noge s pralnim praškom ,,LI11 J ulji lllUIll.
Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in parfume-rijah. Koder se ne dobi, obrne naj se naravnost na izdelovalca Mag pharm.	2103 10—1
VIKTOR OTTOREPETZ, Gradec I.
Ljubljani v lekarni Mayer, Trnkozcij, droger. Kane.
2276 3-1
vešča gospodinjstva, 35—45 let stara, se išče k trgovski družini na deželo. Naslov pove upravništvo tega lista.
ve hiši
se prodasta. Poizve se na Trnovskem pristanu št. 14, Ljubljana.	1687 13
2048 1
najboljšega sistema,
oforje
mline in stiskalnice
za grozdje in sadje.
Železne blagajne,
sfavSsene potrebščine
teleznino
k a
in vso s, drugo
dobavlja po
cenah slovenska vele trgovina z železnino
» £jubljam, JVtarije STerezije cesta štev. I.
Oskrbnika in knjigovodja=
za industrijsko podjetje združeno z malo kmetijo išče zanesljiva, domača tvrdka. Dotičnik mora biti popolnoma vešč slovenskega in nemškega jezika in dvostavnega knjigovodstva, mora biti energičen in samostojen oskrbnik z odličnimi spričevali. Ako je žena njegova dobra kuharica, lahko prevzame ona gospodinjstvo. Plača po dogovoru. Kavcije je položiti najmanj 1000 K. Služba se za stalno odda po preteku trimesečne poskusne dobe, proti večletni pogodbi. Lastnoročne ponudbe, opremljene s prepisi spričeval je vložiti
pod »STALNA SLUŽBA" na upravništvo ..Slovenca".
2095 (1)
St. 1604/09.
2231 3-1
Razpis služb.
Pri podpisanemu nadzorništvu jc spopolniti več provizoričnih mest
dežel, užitninskih uslužbencev (dacarjev)
z začetnimi plačami po 1040 K (namreč: s plačo 800 K in dejalnostno doklado v izmeri 30°/o vsakokratne letne plače) ter s pravico do 3 triletnic in 4 petletnic po 130 K tako, da po zadovoljivo dovršenih 9 službenih letih znašajo prejemki 1430 K, po dovršenih 29 službenih letih pa 1950 K. Poleg tega dobivajo nameščenci na samostojnih mestih tudi prosto stanovanje in pavšal letnih 84 K. Posebno sposobnim in marljivim uslužbencem dajejo se tudi osebne doklade po 200 do 500 K na leto.
Prosilci, ki so poleg ljudske šole dovršili tudi nižje razrede kake srednje šole ali kakšno primerno strokovno šolo, imajo prednost in se takoj pri vstopu v službo lahko uvrstc na drugo stopnjo prejemkov (letnih 1170 K, v Ljubljani 1260 K).
Prošnje za vsprejem, ki naj se pišejo lastnoročno od prosilcev, je nasloviti na deželni odbor v Ljubljani, vložiti pa pri nadzorništvu deželnih naklad v Ljubljani
do 15. septembra 1909.
Prošnjam jc priložiti:
1.	Rojstni in krstni list;
2.	Zdravniško spričevalo, da je prosilec povsem zdrav in krepak za vnanjo službo;
3.	Spričevalo županstva o nravnosti, in
4.	Zadnje šolsko spričevalo.
Nadzorništvo deželnih naklad
v Ljubljani, dne 12. avgusta 1909.

B Bi R iffl ..81 i.fln.iiBLi JI BI J
Pozor kolesarji!
Edino zastopstvo za Kranjsko za prava Pnch-kolesa:
„Specijal" Pnch-kolesa.......K 150-—
„Curier" kolesa ........... 115-—
Najboljše pneumatike Reithoffer-jeve. — Najnovejši 527	šivalni stroji od K 66-— naprej.	(i)
Za prekupovalce ista cena, kakor v tovarnil Ker prodalam brez potnikov, vsled tega vse blago veliko oeneje.
Ceniki zastonj ln poštnine prosto,
Z odličnim spoštovanjem
FR. ČUDEN
nrar ln trgoveo v Ljubljani.
Pozor!
Priporočam preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo ogromno zalogo umetno izdelanih
Pozor!
fflK|i|l!®l]]lBi»'
nagrobnih spomenikov
iz črnega, zelenega granita, labradorja in belega karar-skega, kraškega in več drugih marmorjev; prevzamem in v popolno zadovoljnost izvršujem vsa umetna cerkvena in stav-binska dela. Preskrbujem slike za na spomenike po jako nizki ceni. Imam v zalogi nagrobne okvire. Ker delujem brez potnika ali agenta, prodajam nagrobne spomenike po jako nizkih cenah.
Z velespoštovarijem	1021 (1)
IGNACIJ ČAMERNIK,
v Ljubljani, Komenskega ulice štev. 26
mumBBamamm
2184 20-1
puškar v Ljubljani Židovska ulica št. 8
FR. SEVCIK,
priporoča svojo veliko zalogo najnovejših pušk iu samokresov lastnega izdelka, kakor tudi belgijskih, sulskih in čeških strogo preizkušenih pušk, katere presegajo glede dela in tudi —	rr glede strela vse druge puškarske izdelke. :— —
Posebno dobre so lahke trocevke in puške z jeklenimi cevmi za brezdimni smodnik. Velika izbira pušk brez petelinov (Hammerles). Najnovejši topiči, velika zaloga vseh lovskih potrebščin kakor tudi potrebščin za ribiče, strelivo po najnižjih cenah na razpolago,
Popravila izvršujem najceneje, točno in zanesljivo v lastni delavnici. Od zunaj naročene stvari odpošiljam s povratno pošto.
Ceniki na zahtevo zastonj in poštnine proste.
• I*!'' ^ '*'■
f"15
II

IBBI..........i'«nC
Naznanilo in priporočilo.
Podpisana vljudno naznanjam, da sem se preselila z dnem 10. avgusta v obče znano restavracijo
„pri zlati ribi"
ter se tem potom zahvaljujem vsem cenjenim gostom in sploh slav. občinstvu, ki me je podpiralo v moji dosedanji restavraciji „PRI LEVU". Vljudno se priporočam zanaprej v moji novi restavraciji in zagotavljam vsem cenjenim gostom, da se bom vedno in ob vsakem času potrudila postreči z dobro gorko in mrzlo knhinjo, s svežim marčnim pivom v sodcih in steklenicah; točila bom dalje pristna vina, kakor pristni dolenjski cviček (Gadova peč), štajerski rizling ter razna istrska vina. — Abonenti se sprejmejo na hrano. {I^T G-2T Vsak dan sveži raki. Tj£;Q Za obilni obisk se najvljudneje priporoča
Bet! Pilko-Kos.
211®

2249 3-1
Domača elektrotehnična obrt
FR. SAM
elektrotehnik
Gradišče štev. 17
priporoča svojo elektroinštalacijsko obrt
slav. občinstvu v mestu in na deželi za uvajanje vsakovrstnih signalnih in varnostnih električnih naprav, kot hišnih zvoncev, budilk, telefonov i. t. d. Upeljujem in preskušujem strelovode na njihovo odvodno zmožnost na znanstveni podlagi. Izvršujem tudi inštalacijo jakih tokov za moč in luč. — Postregel bodem vestno in točno.
Pokličite me, ako ]e VaS električni obrat moteni
2139	Velespoštovanjem	(1)
FR. SHX, domača elektrotehnična obrt Ljubljana
Gradišče štev. 17.
Ceno posteljno perje. 1
1 kg sivega skubljenega perja K 2, polbelega K 2'80, belega K 4, finega K 6, najboljšega skubliencga K S. sivega puha K 8, belega K 10, prsnega puha K 12, od 5 kg nadalje poštnine prosto.
Dovršene postelje ^°iznazpet
gostega jako trpežnega rdeCega, modrega, belega ali
..........180X116
i z jako ; puhom
K 21; posamezne pernice K 12, R 16; vzglavnica K 3, K 3-50, K 1. — Pernice 180 ^140 cm velike'K 15, 18, 20: vzglavnica 90 X70 ali 80 '80 cm K 150,5-—, 5 50. Spod. pernica iz gradla 180X116 cm K 13--, 15' razpošilja proti povzetju poStn. prosto pri naroČilu od 10 K dalje.
M. Berger v Dešenici št. 1010. Češki les.
Za neugajajoCe denar nazaj ali se blago zamenja. — Ceniki o dimnicah, odejah, prevlekah in vsem drugem F 716 posteljnem blagu zastonj in poŠt. prosto. 52
Zdravilišče
na Kranjskem, dolenjska železn. postaja Straža-Toplice.
Okratov vrelec 38° C. Voda za pijačo in kopanje. Izredno uspešno proti trganju, revmi. išias, nevralgiji, kožnim in ženskim boleznim, Velike kopeli, separatna kopališča in močvirna kopališča. Bogato urejene sobe za tujce, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje. Gozdov bogata okolica. Dobre in cene restavracije. Sezona od l.maja do 1. oktobra. Prospekte in pojasnila daje brezplačno 896 12—1 zdraviliška uprava.
I
Edini ugoden nakup
i
! ostankov!
40 metrov ceflra, barhenta, fla-nele. volnine itd. lepo zbranih, v kosih 1—8 metrov pošilja franko po povzetju za 18 kron slovito znana 509 izvozna tvrdka 52—1
V. J. MIčeK o bratr
v Podčbradih, Češko.
Naročite takoj« — Priporočilo! Veiec. eo-, bratr, Podebrady.
ilietr
mi je zeio dopadla. Prosim, pošljite ml ie
spod V I. Havliček a bratr, Podebrady. dnjo pošiljatev sem sprejel z veseljem in se
40 metrov ostankov a .
Spoštovanjem V. V. Neustya, Uhry, 16, II.
Ivan iax in sin
Dunajska cesta 17, Ljubljana.
Kolesa i* prvih t ovarn Avstrije:
Dfirkopp, &tyria (Puoh), Waffeni>nd. v
Šivalni stroji
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena leta 1807. Vezenje poučujemo brezplačno.
: Adlerjevi 2 1 pisalni stroji.
Ceniki zastonj in franko.
Skupna rezerva sklepom Upravno premoženje sklepom 1907 čez stotisoč kron. 1907 3 milijone seststotSsoč kron.
Zadružnikov čez 550.
Glavna Posojilnica
r egistr. zadruga z neom. zavezo v Lublani,
pisarna na Kongresnem trgu št. IS. nasproti nunske cerkve obrestuje hranilne vloge
31 01
k o
4
PO
t. j. K 4'75 na vsacih 100 kron, takoj od dneva vložitve, pa do dneva dvige brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se
obrestovanje pretrgalo.
Uradne ure od 8. do 12 dopoldne in od 3. do 6. popoldne.
Tekoči račun v Avstro-ogrski banki v Ljubljani. 3418
Račun poštne hranilnice štev. 49086.	Telefon štev. 135.
1842
anaoB^^siu
Ustanovljeno leta	1842
Slikarja napisov^ Stavb. In pohištvena pleskarja. L
Velika zbirka dr. SchSnfeldovih barv v tubah za akadem. slikarje.
ELEKTRIČNI OBRAT.
Tovarna in prodaja oljnatih barv, lirneža in laka
mmn ebekl. ummm
Prodajalna in komptolr: MIKLOŠIČEVA CESTA ŠTEV. 6 Telefon 154. Delavnica: IGRIŠKE ULICE ŠTEV. 8. Telefonist
na—g—ma—btobbbb—bm 1842	Ustanovljeno leta	1842
Zaloga čopičev za pleskarje slikarje in zidarje, štedilnega maztU za hrastove pode, karbolineja itd.
Priporočava se tudi si. občinstvu za vsa v najino stroko spad. delo v mestu in tia deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
Žili S-/"r J'-HE
Vino
s
izvrstno, i z vinskih goric, slavnih izza časa Rimljanov, ležečih na morski obali Izola-Čirano, jc naprodaj v kleteh poštenih slovenskih kmetov. Posreduje in za pristnost jamči: „Kmečka gospodarska zadruga v Medoših (Kortef" pošta Pirano —
Železniška postaja Portorose (Istra), ena belemu (ruoušnemu) vinu po 26 K hdfto na debelo in po 28 K hekto na drobno. Cena črnemu (istrsko refoško,) po 20 K hekto na debelo m po 22 K heitto na drobno postavljeno na postajo
Domača tvrdka!
LUKA VILHAR
Ljubljana, Kopitarjeve ulice št. 4 tik novaga poslopja Kstol. tiskarne.
izvrSuje točno in po nizkih cenah vsa naroČila na vsa- n ko kot: žepne, stenske ter ure bu-kovrstne Ul0 dilke.zlate.srebrneinnikelnaste
ure, uomnipn IJPCtanP ter razliCn0 zlatnino dalje lul I4IUU, Pl ilBliU insrebrnino. 282452-1
Vsa popravila se iivrše solidno ln po nizki ceni.
Lepa zračna
661
Pod trančo št. 2. Postaja elek. žoleznice.
Št. 705 Flofeert Tesctaln „WHRHHHD"
kaliber 6 ali 9 mm z močno robato cevjo, dolgost 1 meter, za streljanje z zrni fr«*otl "f Zi* in krogljami, teža 1 V* kg	•
PoSilja se le po povzetju. — llustrovani ceniki o 1113	orožju zastonj in franko.	(1)
Franc Snšek, orožarna, Opečno 89, Češko.
stanovanja
vsake vrste, z 1, 2 ali več sobami od 8 kron mesečno naprej, se takoj ali za pozneje oddajo v novozgrajenih hi§ah na Predovičevem selu poleg Ljubljane. — Več se izve pri E. Predoviču, Ambrožev trg 7, ::	v Ljubljani.	::
Založnik c. kr. avstrijskih državnih uradnikov
Klobuke,
cilindre in čepice
v najnovejših taconah in velikih izberah 112	priporoča	52-1
Ivan Soklič.
®
„Pri solncu".
Slovenska trgovina.
,Pri solncu".
Katinka Widmatjer
„pri solncu" za vodo, v mestni palači. 2552
Priporočam slav. občinstvu veliko zalogo ravno došlih
damskih klobukov najnovejše mode.
Nadalje raznovrstnega blaga: rokavice, nogavice, kravate, bluze, krila, otroSke obleke, čepice, pasove, moderce, predpasnike, velika zaloga belega perila za dame, gospode in otroke, vsa oprava za novorojenčke. Največja zaloga umetnih cvetlic, venčkov, šopkov za neveste in nagrobnih vencev s trakovi. Vezanje cvetlic točno po naročilu. Za kupčevalce na debelo najnižje cene.
Najnižje cene!
Solidna postrežba!
Najnižje cene!
S
Fotografski umetni zavod
s
LJubljana, Sodsiljske ulice štev. 11.
Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil kakor: povečavanje, reprodneiranje, foto* grafiranje tehničnih predmetov, interijerjev itd.
Vsa dela se Izvršujejo točno tudi v največji množini. —

Najcenejša in najhitrejša vožnja v ilmeriko je s parniki
„$ever®nemškep Lloyfla"
a
IZ
•VORK::
s cesarskimi brzoparniki :: Kronprinzessin Cacilia :: Kaiser Wilhelm II, Kron-prinz Wilhe!m, Kaiser Wil-:: :: helm der GroBe. :: ::
Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni.
4 tedne poskušnie
in na ogled razpošiljam svoja KOLESA po povzetju. Deli koles čudovito po ceni in dobri.
Ilust. ccniki franko.	2551
Fran Dušek
tovarna koles,
Opočno štev. 85. na Češkem.
Natančen in zanesljiv poduk in veljavne vožne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 2886—58
ir-iu, v
nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tišleriu".
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek ln soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena, reelna in soildna.
Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mcxiko, Caiiforuia, flriona Utali, Wyoining, Nevada, Orcgon, in VVashington, nudi naše društvo posebno ugodno
izvanredno ccno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimore in na vse ostale dele sveta, kakor; Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singaporc, v Avstralijo itd. itd.

Lancaster od K 26'—, Flobort-puika od K 8-50, piitola od K 2-, aamokraal odK5'-. :: Popravila ceno. — llustrovani ceniki franko. ::
F. DUŠEK v Opočno it««. 77
1631	Češko.	33

'" lUrt fariifb 4$vbn>, po čem 'Osi < -istJiiKrfx oaA' na/*lf (^rn^l
• «	• t^J— • 0	«i

Vinko Majdič
valjični mlin v Kranju,
Hfanjsko.
Največja proizvajanja priznano najbolj pšeničnih mok in pranih izdelkov, Id i virajo iz najbolj izbranih pšeničnih vra Proizvodi vzamejo jako veliko vodo v se I dado kvantitativno nedosegljiv prideldjc, ki je zlasti za gosjpode pekovske mejjjtfe
2916 52^1
precenljive vrednosti,
Zastopstva in zaloge:
V Ljubljani, Kočevju, Podgradu, Trnovem, Trstu, Pulju, Gorici, Celdvcu, Beljaku. Bol-canu, Inomostu, Tridentu, Zadru, Spljeta,
Ercegnovem, Kotoru, Sarajevem.
Brzojavi: Valjični mlin, Kranj.
?*.";.•; >V*	•	...............\%W
zaloga piva
v Spodnji Šiški pri bjattjanl.
Gospodom gostilničarje«^«! p. n. slavnemu občfetfca priporočam
zagrebačko in s češko pivo s
bbh» Najcenejše d
DEŽNIKE IH S0LKČH1HE
3136 domačega izdelka 52-1
priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu p. n. občinstvu ln — prečastiti duhovščini —
JOSIP VIDMAR
v Ljubljani
Motijo O. Stol trnu Prešernove ulice st. «.
- Popravila točno in ceno. -
Telefon st. 12017.
Osrednja banka čeških hranilnic
(Ustredni banka českyh sporitelen) —
lelelon št. m
Podružnica: DHH l., Mipplinserstrassc n.
Vloge na knjižice in račun t",'o
22.
in 4'/»»/o. — Kupovanje in prodaja vrednostnih papirjev. — Uprava ln čuvulna zaloga brezplačno.
Posojila okrajem, mestom, ohčinam in drugim javnim korporacijam proti amortizaciji tia 'I% in >/«°/o "pravne pristojbine. Flnanclranie iavnlh
1431	nr,rliotii Pmielln laefntV, HO/. hnnlrmrnlh nhllfraril	n4i..i.U H..n:in__~ ..!_.......■.»«. !— ____. ■..	.	. .. ' '
podjetij. Emisija lastnih Hnk bnnltovnlh obligacij, Katere uživajo pupilnrno sigurnost in se smejo rabiti za vsakovrstne kavcije'
m&mmmmMM
Del. kap. 7,000.000 K Telegrami: .Sporobauka'. Deponiranje kavcij ln : vadlj raznih vrst : Eskont menjic samo : denarnih zavodov : Bankovne informacije : in svete brezplačno :
smo izumili kamnu podobno
snov proti polzenju jermen raz kolesa
(ne primerjati 2 drugimi sprijemnini mastmi) ki preprečuje pri vseh obratnih strojih, avtomobilih in motorjih polzenje jermenov, prihrani se pri moči 15—20%, večja storilna možnost stroja, uporabljivo pri železnih in lesenih kolesih, 3-letno jamstvo.	2m 5_t
Edino pravico izdelovanja in izvrševanja za Štajersko, Koroško, Kranjsko Istrijo in Dalmacijo ima
Štefan Hitzl, Ljubljana.
nisisasi
• •
|Wapi]a Sattner ::
£iubljana, dunajska cesta 10, II. stop., II. nadstr. (JVtedijaiova hiša).
se priporoča prečastiti duhovščini za
"l izdelovanje cerkvenih parnentev.
Izdeluje cele ornate, kazule v vseh liturgičnih barvah, pluvijale, obhajilne burze, stole in vse za službo božjo potrebne stvari, priprosto in najfineje, kakor se glasi
0 naročilo, v svilnatem in zlatem vezenju. — Izdeluje tudi ; bandera in baldahine ter izvršuje vsakovrstno cerkveno perilo iz pristnega platna. Vporablja samo dobro blago, cene po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. — Prenovljenje starih paramentov •»_tudi zadovoljno prevzame.	:::
pillllIIIlIlllIIIllM
Ls	Termalni In mnčulrna knnnlitfp
N
Postaja Zaliok in postaialiiče Zagorske železnice JtuMčke Tov. K Sezona od I. maja do 3H« oktobra* N
Termalni vrelci 53« C toplote in močvirne kopeljl so prav posebno primerni proti treaniu revmatizmu, ischiji, dalje ženskim boleznim, kroničnim katarom, eksudatom, nervoznosti kožnim boleznim, ter tudi za rekovalescente. — Najboljša vporaba studenskega blata, podobno francovarskemu močvirju. Kopališki zdravnik. Zdraviliška godba. Krasen gozdni park, najlepša okolica. Najceneja brezkonkurenčna prav dobra prehrana in bivališče.
Zdravljenje s svitlobo.
Sobe od K 1'— nadalje. Pojasnila in prospekte daje kopališka uprava v Stubičkih Toplicah, Hrvatsko. Pošta Zabok, brzojavna postaja Stubica. Interurbanska telefonska postaia
1049 X
h
N
Nafbolj vara§ naložen denar1
v nekem večjem industrijskem kraju Koroške se pro-dasta iz proste roke pod ugodnimi pogoji. Vprašanja pod „Mlin in pekarija" na upravništvo ..Slovenca".
2271 5—1
Stanje hranil, vlog:
nad 35 milijonov kron.
Rezervni zaklad:
nad 1 milijon kron.
»u
Mil
PU
SA
ISftMI
\m
2977
Slovenska modna trgovina
u moderne
A. VIVOB - MOZETIČ, LJUBLJANA
Stari trg 21, filijalka v KRANJU na Glavnem trgu se vdanejše priporoča velecenjenim damam.
Klobuke sprejemam v popravilo.

Za varnost denarja jamči in je porok zraven rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Zato vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev ter župnišča cerkveni denar.
Mestna hranilnica ljubljanska sprejema hranilne vloge vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4'/ o u fer pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu.
Dne I. in 16. vloženi denar* se obrestuje takoj.
Sprejemajo se tudi vložne knjižice dragih denarni!) zavodor kol goto? denar, ne da
bi se obrestoraoje prenehalo.
Rentni davek od vloženih obresti plačuje hranilnica iz svojega, in ga
vlagateljem ne zaračuni.
Denarne vloge in knjižice se sprejemajo todi po pošti in potom c.kr.poštue hranilnice.
Posoja se na zemljišča po 43/4o/0 na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo skupaj ravno 5 o/0 izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Kdor pa plačuje 60/0 izposojenega kapitala, pa poplača dolg že v 33 letih. Dolžnik pa more svoj dolg tudi poprej poplačati, ako to hoče!
Posoja se tudi na menice in vrednostne papirje.
Hranilnica se nahaja u lastni palači v Prešernovih, prej Slonovih ulicah it 3,
nasproti frančiškanskemu klo&tru.
Ijana
m
takoimenovani brzi-, normalni in počasni sukači
z 80% učinka z amerikansko regulacijo.
i



T
Parni kotli vseh sistemov, pregrelci (Oberhitzer) in ogrevala (Vorwarmer) itd. Vsakovrstni stroji za obdelovanje lesa in za naprave žag najnatančnejše izvedbe. Transmisije tudi največjih konštrukcij. Žične železnice
za prevažanje blaga.	2233 (i)
'i' i imn »i
vrne
o- fasadne -barve
•zammmm^, za Prebarvanje hiš, cerkva, žitpnišč, šolskih in jav-HMmraffiKaBaai nih poslopij priporoča po izvanredno nizkih cenah
f Hauptmann w Ljubljani
¥zorci apneno - fasadnih barv brezplačno in poštnine prosto.
m
priporoča mila vseh vrst, toaletna mila, glicerinska in jedrnata, stearinske sveCe znamki „ELEKTRA" in „SOLNCE", posebno pa milo v prid »družbe" sv. Cirila in Metoda" z znamko: 20. IX. 08 in blagovestnikov ki je produktr
moderne kemije zato neprekosljivo blago.
paro-tovarna za milo,surovi margarin, kristalno XT . r . nQ. fQ .. »i	,
=== sodo in stearinske sveče = Največje in najstarejše slovensko pod]et|e!
Častiti duhovščini priporočam stearinske sveče za cerkveno rabo z znamkami „EXCELSIOR" in „SUPERIOR".
Haiboliša, naisigurnejša prilika za štedenje!
Iu 72 milijonov K.
Stanje vlog dne 31. majnika 1S0S
čez 20 milijonov H.
Lastna glavnica kron 420.537*92
flLŽT" registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Miklošičeva cesta št 8, pritličje v lastni hiši nasproti hotela,Union' za franšišli. cerkvijo.
SHiL;
iMailfelili
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih |l 100 kron čistih 4 50 w - na leto. =====
sprejema hranilne vloge
vsak delavnik od 8. zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po =====
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obresto-vanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hran. položnice na razpolaganje. Sprejema tudi vloge od svojih zadružnikov na tekoči račun ter daje istim posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti porošt.) in zastavi vredn. papirjev. Menjice se najkulant. eskomptirajo.
Dr. Ivan Šušteršič, predsed. Josip Šiška, stolni kanonik, podpred. Odborniki: Anton Belec, posest., podjetnik in trgovec v St. Vidu n. L. Fran Povše, vodja, grašCak, drž. in dež. posl. flnton Kobi, poset. in trg., Breg p. B. Karol Kausdiegg, veleposestnik v Ljubljani. Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani. Ivan Kregar, svetnik trg. in obrt. zbornice in hišni posestnik v Ljubljani. Fran Leskovic, hišni posestnik in blagajnik »Ljudske posojilnice.«, Ivan Pollak ml., tovarnar, Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani. Gregor Slibar, župnik na Rudniku.
v lastnem zadružnem domu
na Dunajski cesti štev.18
jp imela koncem leta 1908 denarnega prometa nad K 71,*117.3M,75
obrestuje hranilne vloge po 41
2 O
brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike.
Sprejema Mi MM vloge na Mi račun v zvezi s ieMm prometom in i obrestuje od m vloge ft One dvlia,
Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1908 nad , K 17,102.911.27
Upravno premoženje............K 17,519.983*93
Posojuje na zemljišča po 5'/«®/o z l'/2°/o na amortizacijo ali pa po 5'/«°/o brez amortizacije; na menice po 6®/0.
Posojilnica sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga.
URADNE URE: vsaki dan od 8. —12. in od 3__4. izven nedelj
114	in praznikov.	52—1

Slovenci, pozor!
pri nakupovati ju vencev.
£jubljana, Jfostnt tta 11
priporoča največjo zalogo krasnih
in trakov z napisi.
Zunanja naročila se izvršujejo :: hitro in točno. ::
- Gene brez konkurence! -
oaiva vožnja v Ameriko
z modernimi, velikimi brzoparnifei iz
Ljubljane m Intverpen v Mrk in čez verpen v Bosta
je proga
»
K
. r • *	•••IVV.	• •;• • ■■••■

) / 1

Na naših parnikih «Finland», »Kroonland*, »Vaderland«, «Z-ieeland», „Lapland\ „Menomi-na", „iY\aniton", „Gothland\ „Marquette" in «Samland«, kateri vsak teden v sobotah oskr^ bujejo redno vpžnio med flntwerpnom in New~ Yorkom, so snažhost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice ponovem urejene v kajite za 2,1 in 6 oseb, za vsakega potnika eminent-nega pomena in traja vožrtja 7 dni.
OM iz Ljubljane vsak torek pepoldan.
Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo čez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor v New-York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani, Kolodvorske ulice odslej št. 26, od južnega
gipstilno pri
kolodvora na
levo pred znano »Starem tišlerju»
18S (52-1)
"t^TTBJCTV*-^" * T^F""*"'^1" "'VlffnrT™^11''*^ ......WM M OPMBBBBBHBBmfc]
(san
kanalizacije, kopališča
""""TU liUin	'1	f KBMrtl......'"I ' j ^fff"'iB''TTirTTT3
^ta^jjjmacsasaeia^Atfcv^lJViiTiaa mu Jiiiu 1 .m .ae
Mačrtl ln Izvršitev le pri flomaži specialni tvrdkl. Tehniške ocene in načrti zastonj, ko se poveri delo.
= Inžener-hidrotekt
i Konrad Laciinik, Liui>ljana
Beethovenove ni. 4. Brzojavi: lachnik, Ljubljana.
Delniška družba Bdružcmlli plvovaresi Žalec in Laško
J.9E1borno
Spccialiteta: ,v$alvafoR*if (črno pivo a ia monakovsko). - Zaloga Spodnja Šiška (telefon št. 187).
======== PsSHjaive na dom sprejema reaiavraier »Narodnega doma" g. KržlšraHk. (Telefon it. 82.)	-
1139 1

KrummmuUMmtamamemBmsašam
Vedno in v vsaki množini |c dobiti:
Zarezano strešno opeko
za n]e
ge vrste, sJ skozi pef ief
z jamstvom
z lastne nove, moderno opremljene parne opekarne raa ¥šču prii Ljubljani, in opeko za zid, dalje stavbni
kamen za zidanje iz domačega kamenoloma v Podpeči, pri
HV!
Dunajska mu št. o poleg ..Fiora"
se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom kakor p. n, občinstvu za pre-
vzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega
umetnega steklarstva m slikanja na steklo
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. 2973 52-1
Narisi in proračuni na zahtevo zastonj.
Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p. n. odjemalcem v ogled.
Hj
►H
M
W
a «
Najcenejša vožnja v Ameriko.
E. Kristan
oblastveno koncesSJoni-rana potovalna pisarna
za
:: Ameriko ::
v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 41
:::	zalega x,
me$Hilj in de^ilj oblel{
aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa
O
a c u
D O D O B
a
o C
a a a a a a a a d o a a a

Ljubljana, Duerni trg 3 ::: podružnica: DctfO mc5tc, CJlauni trg.
1422 100 1
a G a a a n a a a a a
a n rs n a a n n n a a a a
oaooaaoaaoaaaaaoaaaiaaaaaaaaoaaaaaaoaanaaaaan
Več vrst sodov ima naprodaj fl. HEPIČ,	»j*.
sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo. 1810 52-1 kakovost izborna.
il ki . > .......... t
Gospodarsko društvo
v Bermu p. Pazrn, Istra
2900 52-1
Najcenejša vožnja v Ameriko.
posreduje brezplačno pri prodaji	svojih udov. Cena je nizka. Vino je bele, rudeče in črne boje;
623(3)
JIv g. Drelse v
Mnogokrat odlikovana.	Mnogokrat odlikovana.
PriporoCa se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na
štedilna ognjišča in peci
preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno, in trpežno po najnižjih cenah. Zupniščcm, samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Uustr. ceniki so na razpolago.
T
L
M
T ii
Betonsko podjetje
Tvornica cementnih izdelkov, ustnega kamenja in marmorja.
ZAJEC &HORN
LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 73, Filijalka na Pešati, pošta Dol pri Ljubljani
Priporočamo bogato zalogo umetnega kamenja: cevi, okrogle in ovalne, (patent Kielberg zastopstvo za Kranjsko), stopnice, (najelegantnejši vzorci,' brušene in polirane), mozaične, kakor tudi hidravlično stisnjene metallique~ plošče za tlakove za cerkve, veže, kuhinje, hodnike, trotoarje v raznih barvah in vzorcih, podboje, križe, nagrobne spomenike, okvirje, postamente, balustrade, ornamente, facade i. t. d. — Opozarjamo posebno na prekrasne plošče iz umetnega marmorja (Carralijth-patent) za obhajjlne mize, oltarje za prevleko lisen, stebrov i. t. d. Gospode interesente, zlasti preč. duhovščino in stavbinske mojstre vabimo fiajuljudneje, da si ogledajo na licu mesta blago CENIKE IN VZORCE POŠILJAMO RADE VOLJE NA ZAHTEVO

Tovarn
F. L. P.
ZU
F. L. POPPER, Chrudim, Češko.
Izdelek nedosežen glede trpežnosti, elegance in priležnosti torej najboljši izdelek monarhije, kar priznavajo vsi merodajni strokovnjaki. Naj torej nikogar ne premotijo hvalisanja z drugih strani, vsak naj kupi le čevlje z znamko F. L. P.
Edina prodaja za Kranjsko:
Znamka F. L. P.
JULIJA STOK, Liubljana, Prešernove ul. 5.
izpeljava mm
vseh poslovnih transakcij. - Izdajanje cehov, nakaznic in kreditnih pisem
za vsa oiavna in stranska mesta tu- in inozemstva.
MENJALNIČNA DELNIŠKA DRUŽBA
> ll/f ^"OiPTTD 4 OSREDNJA MENJALNICA: 'lliCJEK^UIf * DUNAJ I., WOLLZEILE 1.
Dfinrif 7«iiro ♦ Baden,Češka Kamnica.ČeSkaLipa,Brno,BloravskiZum-ruul	♦ berg, MSdiing, Novi Jičin, Plzen, Praga, Liberce, Cvitava
NAKUP IN PRODAJA
vseh vrst rent, oblicjacij, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, sreCk i. t. d., i. t. d.
—s Zavarovanje preti iz^i uri ireSaiiiili sreCH in vredn. papirjev.
y Prospekte in cenike premij zastonj in franko.
_____

Ponudimo vsako poljubno množinoi
«80
Zarezane strešnike (prve vrste) toreS
zidarsko strojno opeko, Porfland-cement, peči, štedilnike, Samotne plošče
za tlakanj® cerkva, hodnikov i. t. d«
F. P. ¥1010
Na zahtevo pošljemo vzorce in prospekte takoj brezplačno.
gHflHHnSB5EXroB*n!9H
Velika zaloga juvelov, zlatnine, srebrnine ter raznih ur.
Blago prve vrste Točna postrežba - Najnižje cene -
w
Lud. Čeme
juvelir, trgovec z urami ter zapriseženi sodnijski cenilec. 19552-1
.3.
Zahtevajte moj
zastonj in franKo.
Železn. patent. Jftoskopf ura
5 k
ima 6 kamnov, pristen nikel-nast okrov, ki ostane vedno bel, kazalnik iz emajla, M6 nr idoča natančno na pol minute.
Pristne srebrne ure K6'50 S3srebrn.pokrovi „ 9'50 Stenske ure . . Budilke
» z dvojnim zvoncem
2-70 2-40
3'40
ss -
s
"O -a
rt
a
--Is "is
o N o > .a
m ca
s a
« S
H-sC
«.
-S v '
največja tovarna nr, zaloga, izvoz zlatnine in srebrnine
jjV. Jflavka
ijdslovatelj ^irurgičnih in orto-pedičnih predmetov in Tjanda^,
JLjubljana, Prešernove ulice 5.
Priporočata svojo veliko zalogo obvejil Za zdravstvo in bolniško postrežbo, bifejev, irigatorjev, aparatov ja inhalacije s paro in mr^lo, sterelizirane obveze in pamuka, kakor tudi nogavic ja J^rčne %ile, kline pasove, vsakovrstne brizgalke, stvari in aparate jo samoklistiranje, najboljša kvaliteta gumijevih posteljnih podložk• Use bandage jc izdelujejo pod strogim nadzorstvom po odredbah p. n. gg. zdravnikov. Zunanja naročila se točno, hitro in diskretno doposiljcjo. — Galvan'"čni poniklovalnizavod Z motornim obratom. Popravila se izvršujejo točno in ceno.	3 5
Stamhilije
vseh vrst za urade, društva trgovce itd.
Anton Černe
graver in izdelovatelj ^kavčuk - štambiljev
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 6.
Ceniki franko. 3450 521
pozor!
pozor!
POZOR!
Najstarejša prevozna tvrdka v Ljubljani
Jurija Jankoviča naslednik	1110 (l)
MARTIN LAMFEST, Kolodvorska ul. 31
se priporoča slav. občinstvu v Ljubljani in na deželi za prevažanje raznovrstnega blaga, kakor tudi za vsakovrstne selitve s posebnim novonabavljenim
n________.	modernim vozom. _ . .. .. . „ .
Cene zmerne!	Postrežba najtočnejša!
S 5 S 5 S O S B S S S S B
£
S
\
S
i
£
s
S
i
S
i
S
S
s
»S S
i
S
»
s
!a
Ustanovljena 1847.
Ustanovljena 1847.
Tovarna pohištva J. J. Naglas
:: Ljubljana, Turjaški trs štev. 7. :: Največja zaloga pohištva
za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti,
žimnati modroci, otroški vozički itd. Najnižje cene. 2832 51-11 Najsolidnejše blago.
S
£1 s5
KS
s
rs' f
rs' i
rs'
i
rs'
s
s
S
S
£1
S
S
s rs ixrrrixrFrm s
OSSSSSBOSBSSBS
Stavbeno, umetno in honštruhciisho M!d-čavničarstvo. Hldrallčne vidro in sesalhe
J. Spreifzer-ia naslel
Ljutillana, Slomškove ulice 4.
f. Priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v izdelovanje vseh v to ' stroko spadajočih predmetov: žično omrežje na stroj, obhajilne mize, ograje na mirodvoru, obmejno omrežje, vežna vrata, balkoni, verande, stolpne j križe, štedilnike, strelovode, železna okna, železne stole i. t. d. i. t. d. ^ - Specijaliteta: valjični zastori ln solnčne plahte po najnovejšem sistemu s samodvigalnimi oporami brez vijakov. §

Podjetje betonskih stavb!
3060
Brata Seravalli & Pontello
LJUBLJANA, Slomškove ulice št. 19.
Kiparstvo in tvornica umetnega kamna. 52-1
Različna kamnoseška dela iz umetnega kamna, izvrševanje cementnih cevij, stopnic, posta-mentov, balustrad, strešnih plošč, raznovrstnih plošč za tlakanje, vodometov, korit in vodovodnih mušljev, korit za konje in govedo, ornamentov, kipov, fasad, plošč in desk iz mavca za stene in strope. — Zaloga kameninastega blaga in Samotne opeke.
Vsa dela so solidno in strokovnjak izvedena. - Gena najnižja. - Jamstvo. - Zastop. svodov patent Jhrul*.
liti Maje
== čevljarski mojster = Ljubljana, Radeckega cesta 2
Priporočam se velečastiti duhovščini in slav. občinstvu v mestu in na deželi v obila naročila. Izgotavljam natančno po meri ter isto ohranim za prihodnja naročila. Obnovitev naročila zadostuje po dopisnici. Na željo pridem tudi na dom. Cene zmerne! Postrežba točna!
3292
D
J. KORENCAN
■■■■■■ .i... Ljubljana snes«
trgovina norimberškega ln galanterijskega blaga na :: drobno in na debelo. ::
:: Velika ::
zaloga pletenin
kakor: nogavice, srajce, maje, spodnje hlače, otročje obleke itd. 2575
Priporoča se:
Hotel pn Maliču
(nasproti glavne pošte) v najprometnejši legi mesta. — Sobe za tujce od 1"20 K naprej.
restavracija v hiši.
Oddajajo se tudi mesečne sobe po znižani ceni.	«84 52-1
Perje za postelje in puh
2899 priporoča po najnižjih cenah 52—1
F. HITI pred Škofijo 20.
Zunanja naroČila se točno izvrSujejo.
Kdor je siv, izgleda star.
Izborno, zajamčeno neškodljivo barvilo za lase in brado sla
1.	Vitek-ov „Iramerjung", rndečk. rujave in črne barve.
liarva takoj in trpežno, t kart. K 4 -.
2.	Vitck-ov „Nucin", enojna steklenica KI'-. Ti barvili sta tisočkrat preizkušeni. Edino pristni iz kem. laboratorija
FH. VITEK & Co. PHAGA.
1621
l/itek-ov Jmmerjiino" iS
Vitek-ov Jmmerjuno"
Pred uporabo.
Po uporabi.
Zahtevajte le Vitkove izdelke in odklanj. odločno vse drugo Dobi se pri: flnt. Kancu, T.Mencingerju, Ljubljana.
Telefon št. 21—60. Brzojavi: Balkansped.
Odpremnoinkomisij. društvo
„BALKiiN"
v Trstu, Riva Grumula št. 14.
Žiro račun pri JADRANSKI BANKI v Trstu,
sprejema v svoja dobro urejena skladišča vsake vrste blago in daje na isto prednjeme pod zelo povoljnimi pogoji, ter skrbi za prodajo blaga najkulantneje. Istotako kupnje ln prodaja vsake vrste blago po naročilu in na račun svojih naročevalcev najpovoljneje. Otvarja carinske kredite, za-carini blago in dale predujeme na blago ležeče v lavnih skladiščili. — Odpošilja vsake vrste pošiljatve na vse strani točno in brzo, zvršuje reklamacije in daje vsako stro-::: kovno pojasnilo in navodilo hitro in zaston]. :::