Izhaja vsak četrtek. Cena: Letno Din 32'—, polletno Din 16--. četrtletno Din 8'—, inozemstvo Din 64- - LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška c. 5 Telefon Interurban 113 Cena inseratom: eela stran Din 1400'—, pol strani Din 700" - , četrt strani Din 350"—. Mali oglasi be* seda Din stalnim popust Kako se obnaša Radič Pismo iz Beograda. in njegova kompanija. Čitatelji »Slovenskega Gospodarja« se gotovo zanimajo, kako se obnašajo v Bel-gradu Stipica Radič in njegovi zavezniki samostojni demokrati v narodni skupščini. Večji listi sproti vsak dan pišejo, kako divjajo ljudje, ki stojijo pod komando Radiča in Pribičeviča. Kaj takega ne najdete v nobenem parlamentu. Radič psuje na desno in levo, enega imenuje: »prase«, drugega »svinja«, tretjega »osel«, a njegovi zavezniki mu pomagajo. Kričijo kakor jesiharji in na vsak način hočejo vsak dan preprečiti redno delo v narodni skupščini. In zakaj? Samo in zopet samo radi tega, ker Radiča, Pribičeviča, Pucelja, Žerjava, Pivka, Ureka in njih tovariše niso marali v vlado. Sedanja vlada, v kateri imamo Slovenci svojega voditelja g. dr. Korošca kot notranjega ministra, je začela z resnim delom za ljudstvo. In to Radiča in njegovo kompanijo neizmerno boli. Po novem letu stopi v veljavo nov davčni zakon, kateri bo zvalil polovico davčnih bremen z ramen naših malih in srednjih davkoplačevalcev. Dohodnina je z novim letom 1929 popolnoma odpravljena. Za letos pa bo eksistenčni minimum pri dohodnini znašal 12.000 Din, kar pomeni, da bo najmanj dve tretjini dosedanjih davkoplačevalcev, posebno malih in srednjih kmetov ter obrtnikov popolnoma oproščenih dohoninskega davka. Voj-nica se zniža za tri četrtine, carina na ga-lico za polovico, za kraje, kjer je glad, je vlada dala lepe milijone pomoči, vse to se bo polagoma poznalo. Ljudstvo samo zahteva, da se začne enkrat čistiti in pametno delati. Vsi pametni ljudje cele države se veselijo, da je ravno dr. Korošec pričel z velikim delom za zboljšanje žalostnih gospodarskih razmer in za popravo krivic, ki so se godile na vseh koncih in krajih. Ime dr. Koroščevo je naenkrat zaslovelo po celi državi. Celo laki, ki ga poprej niso marali, se čudijo njegovim zmožnostim in delavnosti in ga opisujejo kot moža poštenjaka. In to je tisto, kar grize Radiča, Žerjava in njuno kompanijo! Ker jih je po številu premalo, da bi preprečili delo v parlamentu, pa hočejo s silo onemogočiti mirni potek sej in razprav. Neštetokrat so že povzročili prelepe, kričanje in divjaško vpitje!Ob navzočnosti odličnih gostov, ki so prisostvovali sejam narodne skupščine, je Radič večkrat uganjal take, da se ga je moralo radi nečednega obnašanja in kričanja izključiti iz parlamenta. Dobil je kazen, da šest dni sploh ni smel v narodno skupščino. Izključenje je najhujša kazen za poslanca! Ali najbolje je to, da vso divjanje Ra-dič-Pribičevičeve kompanije nič ne izda. Iver je bil Radič izključen, so odšli vsi njegovi poslanci iz narodne skupščine, ko se obravnava proračun. Med tem pa je naša vladna večina pridno delala skoraj noč in dan in je bil te dni sprejet državni proračun do zadnjega. Ker v parlamentu ne morejo Radičevci in Pribečevičevci nič doseči, pa so se kar spravili na ljudstvo in prirejajo sedaj po raznih krajih, n. pr. v Ljubljani, velike shode, kjer kričijo proti vladi. Pametni ljudje pa pravijo, da je to kričanje glas vpijočega v puščavi. Ko Radič, Pribičevič, Žerjav, Pivko, U-rek in kompanija kričijo, pa imajo naši poslanci resno nalogo, da delajo na spremembi zakonov in na izboljšanju žalostnih gospodarskih in socijalnih razmer. Po vseh državah, kjer se mirno dela, se razmere po vojni zboljšujejo, kjer pa delajo po Radičevem receptu, pa vse propada! Mir, delo in medsebojno spoštovanje nas bo rešilo, a ne sovraštvo in prepiri! To je sveta resnica za današnjo dobo! Radič, Pribičevič in Žerjav bi radi dobili vajeti v državi v svoje roke, da bi raz pisali nove volitve. Te volitve bi vodili s silo. Naša stranka se sicer volitev ne boji, ker je vse, kar je poštenega, na naši strani, ali po našem mišlien ju volitev seda i ne potrebujemo! Dovolj jih je bilo leta 1927! Naše pristaše in tudi pametne, razsodne ljudi iz drugih strank pa opozarjamo, naj nikar ne verujejo raznim hujskari-jam »Jutra«, »Domovine« in drugih enakih listov, kateri posebno sedaj kar na debelo farbaio ljudi! F. Ž. »Za počt'«, je rekel naš znanec radiče-vec svojemu prijatelju, bivšemu domovi-narju. »Kako sva se midva nekoč sovražila, kako sva se dajala, zdaj sva pa skupaj dobila vabilo, da bi šla na »tam tam« shod v Ljubljano!« »Veš, jaz sem mislil, da me vabijo bog-ve kakšni klerikalci, ko je napisano, da zborujejo pred Cerkvijo Srca Jezusovega. Ti ljudje so kazali nekoč naš Glasnik po Beogradu, češ, da piše o politiki, zdaj pa vabijo ljudi, ki niso o tem poučeni, na tabor pred cerkev Srca Jezusovega.« »Kaj je to tabor?« »To je sokolska dvorana. Zdaj, ko ste radičevci že čisti demokrati, boste seveda morali postati tudi Sokoli. Treba vas je pa v kletko spraviti, pa na zvijačen način, zato se vas radičevce vabi pred cerkev Srca Jezusovega!« »No, bomo videli, koliko je še norih lju di v Sloveniji«, je dejal radičevec. »Sedaj pa stopiva k sosedu na kratko besedo, pa da se malo ogrejeva. Za Jožefov teden pa že zlepa ni bil tak mraz!« Stopila sta k sosedu in gospodar je bil jako dobro razpoložen. »Kaj ti je?« »Vesta, zdaj bomo pa zmagali mi avto-nomisti! Zdaj tisti, ki so ustvarili centralizem, to so ravno naši demokrati pa radičevci, najbolj napadajo centralizem in zahtevajo, da se mora centralistična ustava izpremeniti. Boj Beogradu so napovedali ti ljudje, ki so mu preje izročili vso moč in denar!« »Pa je lepo, če so se poboljšali!« »Nikar jim ne veruj! Z njimi se je zgodila zgodba o zamorcu, ki je sužnil in pro dal svojega brata, ko pa je bilo vse gotovo, so pa mesto plačila — zamorca pognali, češ, svoje delo si dokončal, sedaj lahko greš! Poznamo to njihovo črno delo! Orjuno so ustanovili, da so pretepali nas avtonomiste, za protidržavne so nas razglasili in noben naš človek ni dobil pri merne službe, vojaki so morali v Srbijo itd. itd. Zdaj je delo končano, zdaj je zamorec doma v Ljubljani, kjer javka in vpije zoper svoje lastno izdajalsko delo! Toda to vpitje je še večja hinavščina kot je bila preje, ko so se delali kot edino državotvorne. Takoj, ko bi zopet prišli do moči, bi bili še hujši centralisti kakor do zdaj. Saj so celo predlagali, da naj kar general vodi vlado in naj sablja koman-dira nad državo!« »In še nekaj jih sedaj silno boli! Naša vlada pripravlja poseben zakon, da odgovarjajo pred sodnijo tudi razni bančni ravnatelji in drugi, ki vodijo banke! Saj vemo, kako se je zgodilo s Slovensko ban ko! Vlagatelji še zdaj nimajo nobenega upanja, da bi vsaj kak procent svoje vloge dobili nazaj!« »Meni pa se zdi, da je to pravično! (:e reven človek ukrade par dinarjev, je tat, če ukrade stotisoče, je pa prebrisan človek. Naj taki še bolj odgovarjajo!« Med tem se je pripeljal demokratski a-gitator trgovec Kramer mimo hiše. Ker je jezen na našega gospodarja, je seveda ogledoval, kdo kaj okrog hiše posta ja, pri tem pa je cuknil konja, da j* cavozil * Stermecki, Celje Želim, da je vaakdo ▼ Jugoslaviji deležen ugodnega nakupa v moji veletrgovini, radi tega razpošiljam naročil* čez 500 Din poštnine prosto, pri osebnem nakupu pa povrnem vožnjo v primeru nakupa. Ne sledim konkurenci ter ne vodim cenega in slabega blaga, katere še te cene ni vrbd^o. Predajam zajamčeno dobre blag« iz najboljiih svetovnih tovarn, ker imam samo direktne zveze z tovarnarji iz vseh industrijskih držav v Evropi. Več milijonsko zalogo, katera se nahaja v pritličju, prvem nadstropju in v podstrešnih skladiščih cele ogelne kiše, si vsakdo lahko ogleda in vpraša za cene, brez da bi bil primoran kaj kupiti. Na razpolago je vedno 40 do 50 strokovno naobra-ženih in prijaznih uslužbencev, kateri dajejo radevolje vsakemu obiskovalcu točna pojasnila in slednje cene od vseh predmetov. Zaloga sestoji iz sledečih oddelkov in predmetov: Manuiakturni oddelek: sukno, volna, platno, tiskanine in razne tkanine is bombaža in lanu. Modni oddelek: perilo, pletenine, torbarski, nožarski, jekleni in kosmetični predmeti, traki, čipke, vezenine in mu-zikalije. Konfekcijski oddelek: gotove obleke za dame, gospode, otroke, in klobuki. Če veli« Iti oddelek: galanterijski, luksuzni in štrapacni čevlji ca dame, gospoda in otroka. Poit*-razpoiiljalai oddelek in engros oddelek. 299 Stermecki, Celje jarek in v plot. Možje so prišli iz sobe in gospodar je rekel: »Zavozili ste, zavozili z vozom in s politiko! Ne vpitje in ne preklinjanje lastnega kučiranja vam nič ne pomaga! M&K31TIKL V NAŠI DRŽAVI. V radikalnem klubu iztaknejo vsaki dan iz opozicije kako novo afero in pripovedujejo lahkovernim ljudem o razkolu radikalne stranke. Razumljivo je, da med 110 poslanci imajo posamezni o gotovih stvareh svoje posebno mnenje, vendar danes nihče ni tako kratkoviden v radikalnem klubu, da bi razbijal lastno stranko ter s tem pomagal nasprotnikom. Skupina Pašičevcev se je popolnoma pobotala z Vukičevičem, dr. Srkšič iz Bosne pa je tudi popustil, ker mu njegovi vo-lilci ne puste rušiti stranke. Pretepi v narodni skupščini so na dnev nem redu. Nekaj časa so se le srbijanski in hrvaški poslanci tepli med seboj. Zdaj pa so taki postali tudi slovenski demokrati. Ivan Urek iz Posavja je na hodniku skupščine srečal našega poslanca g. dr. Hodžarja, pa ga je klofutnil. Ko se mu je dr. Hodžar hotel postaviti po robu, je pa Urek strahopetno pobegnil. Če bi ga zdaj dr. Hodžar tožil, bi pa Urek zopet predložil izpričevalo, da ni pri pameti. Razprava o proračunu končana. Vkljub divjemu boju opozicije proti vladi je vendar delo toliko napredovalo, da so se posamezni proračuni že izglasovali. Na dnevnem redu je zdaj finančni zakon z raznimi dodatki. Vlada upa, da bo do 25. t. m. imela vse urejeno. V slučaju, da bode opozicija še dalje nagajala, se bo seja priglasila kot nepretrgoma in bo trajala iz dneva v noč in dalje skozi več dni in več noči skupaj. To se namerava posebno zaradi tega, ker se sme le na začetku seje vložiti razna vprašanja, s katerimi hoče opozicija preprečiti redno delo v narodni skupščini. Opozicija pustila Radiča na cedilu. Ko je bil Radič za tri seje zopet izkljtfčen iz skupščine, so ga njegovi pustili na cedilu. Niti eden ga ni branil, ni držal z njim. Težko je s takim človekom, ki ga njegov lasten jezik najbolj lepe. Nov podpredsednik narodne skupščine je poslanec Agatonovič iz vrst Davidovi-čevih demokratov. Upajo, da bo s svojo odločnostjo še bolj krotil zdivjane radi-?«vce in Pribičevičevce kot dosedanji Naši poslanci v Pragi. Dne 26. marca odpotuje zastopstvo naše narodne skupščine v Prago. Član našega kluba v tem zastopstvu je poslanec Sušnik. Dr. Korošec ohranil našo univerzo. Na predlog dr. Korošca se je iz finančnega zakona črtal oni paragraf, ki je bil naperjen proti ljubljanski univerzi. Kako je z dohodnino? Z novim davčnim zakonom se dne 1.1.1929 dohodnina ukine. Za tekoče leto pa se je zvišala svo-la, ki je davka prosta, na predlog g. dr. Korošca od 6000 na 12.000 Din. V DRUGIH DRŽAVAH. Nervozna Italija! Italija ima v svoji oblasti v naši Dalmaciji mesto Zader. Mesto je bilo sicer precej poilalijančeno, ali oko lica je slovanska. Italijani pa se silno bojijo, da bi mesto iz svoje okolice postajalo preveč slovansko. Zato so začeli Slovane preganjali. Hišne preiskave so na dnevnem redu. Zavoljo dveh starih ruja-vih sabelj so preiskali celo mesto. Pa še hujše delajo na našem Primorskem. Tu pride koncem tega meseca Turatti, glavni tajnik fašistov. Pripravljajo mu prav slovesne sprejeme. Ta prihaja predvsem zaradi tega, da bo napovedal: Vso slovensko posest do 100 km od meje mora dobiti v roke italijanska čaršija. Albanski »kralj« bolan. Beg Zogu, znani albanski tiran, je nevarno in neozdrav Ijivo obolel. Za Italijo je to seveda prav neprijetno, ker bo morala zopet novega moža iskati in — plačevali! Vsa Rumunija protestira! Ker je Društvo narodov odločilo v rumunsko-mad-žarskem sporu proti rumunski volji, se po vsej državi vršijo velikanski protesti. Lačna Madžarska! Ko je Madžarska praznovala dne 15. t. m. narodni praznik, je izobesila poleg madžarske tudi hrvaške zastave, češ, Hrvaška je zemlja Štefanove krone! Desetletnica češke republike se bo sicer na Češkem slovesno praznovala, dočim Slovaki izjavljajo, da se te slovesnosti ne bodo udeležili, razen da se ustreže v ustav ni borbi njihovim zahtevam. Rusija se je zamerila Nemčiii. Rusija je dala zapreti celo vrsto nemških inže-nerjev. Seveda je Nemčija zaradi lega o-stro nastopila zoper Rusijo. Zaradi tega spora so se prekinila tudi trgovska pogajanja. Zakaj Calles v Mehiki lahko divja? Ko so v Ameriki dva anarhista obsodili na smrt, je ves svet divjal in vpil. Zdaj pa, ko Calles v Mehiki divja zoper katoličane, pa se kapitalistični svet ne gane. Za- kaj ne? Zato, ker ameriški kapital kupuje petrolejske vrelce po Mehiki in jih izrablja, so pa tiho, da ni zamere. Za mir! Če tudi sedanji rod ve, kaj je vojna, se vendar dobijo še ljudje — seveda taki, ki niso bili v vojni —, ki mislijo, da bi bila še ena vojna dobra. Da posebno in celo v premagani Nemčiji želja po vojni še vedno tli, nam dokazuje dejstvo, da je bil te dni v Nemčiji obsojen pisatelj Becher kot veleizdajalec, ker je pisal za stalen mir in zoper vsako vojno sploh. Amerika zdaj pa zdaj izpusti kako lepo besedo o svetovnem miru, vendar pa na to besedo ni dosti dati, ker se istočasno divje oborožuje. Je pa želja vsega sveta dandanes: Vojna kot sredstvo politike se naj za vedno odpravil Prireditve po znižani taksi ali brez takse. Ker naša društva še vedno niso na jasnem, kedaj je mogoče prireditev prirediti po znižani ceni (10%), ali takse prosto, pojasnjujemo zadevo v sledečem: Za društvene prireditve je treba plačati 20% takso od prodanih vstopnic. Če pa ima društvo uverenje umetniškega oddelka min. prosvete, da so prireditve umetniškega značaja, plača po zakonu o taksah, tarifna postavka 99a, samo 10% davka. Taka uverenja izdaja izključno ministrstvo za prosveto, umetniški oddelek. Prošnjo je treba poslati potom velikega župana, prosvetnemu oddelku, ter priložiti 20 Din kolek za rešitev. Društva, ki niso oproščena kolekovine za vloge, pa morajo vlogo ko-lekovali s 5 Din kolekom. Ta uverenja izdaja ministrstvo sedaj za celo leto. Nekatera društva so si taka uveren ja že pridobila. Prosvetna zveza je vložila prošnjo za generalno uverenje za vsa pri njej včla njena društva, ki pa še ni rešena. 10% taksa pa se po členu 89 finančnega zakona za leto 1927-28 v gotovih slučajih ne pobira. (Glej »Uradni list« št. 45, str. 263, 1927.) Takse proste so n. pr. vaje in zabave sokolskih in orlovskih telovadnih društev, prireditve športnih društev, gasilnih društev, invalidskih organizacij, če so prirejene v društvene namene. Za gledališke predstave prosvetnih (izobraževalnih) društev in čitalnic na kmetih se plačuje taksa 10% vrednosti prodane vstopnice. (Člen 89, VIII. 8 finančnega zakona 27-28.) Kdor pa želi, da za vstopnice za poučna in prosvetna predavanja in potfčne in gospodarske razstave brez plesa ne plača takse iz tarifne šte. 99a, se mora po odloku ministrstva financ, generalne direk- cije davkov, taksnega oddelka, br. 143.050 z dne 29. decembra 1927, s prošnjo obrniti na pristojni davčni urad, kateri priloži (v mariborski oblasti) potrdilo prosvetnega oddelka velikega župana, da so predavanja poučno prosvetnega značaja. Za taka potrdila je vedno priložiti 20 D kolek za rešitev, ki jo mora predložiti dav čni oblasti. Pečat: »Osvobojeno samo od plačanja takse iz F. 1 z rešen jem g. finančnega ministra od 10. III. 1925 št. 11.570, vel ja samo za vloge društev, ki so včlanjena n. pr. pri Prosvetni zvezi ali pri Orlovski zvezi, ne pa za rešitve. Vsled tega je 20 D kolek utemeljen, ker se čl. 5 t. 5 zakona o taksah nanaša le na vloge, ne pa na rešitve. Pohabljena Kristusova podoba. Tiha nedelja. Križi po naših cerkvah so zastrti z vijoličastim zagrinjalom, da ni mogoče videti podobe Križanega. Ob teh zastrtih križih mi prihaja na spomin dogodek, ki ga je doživela blažena karmeličanka Marija s priimkom angelska. Ko je bila še otrok, je našla v nekem kotu domače hiše star križ. Bil je pokrit z debelim prahom in z razno drugo nesnago, roke in noge so bile potrte, nobene lepote ni bilo več na n jem. Mlado ; Marijino dušo je napolnilo bridko sočutje f s pohabljeno Kristusovo podobo. Z velikim spoštovanjem, s svetlo solzo v očeh, je pobrala križ. Nato ga je rahlo položila na belo, mehko blazinico, obrisala je nesnago in prah, skušala je, kolikor se je pač dalo, popravili potrte ude, med delom pa je božjemu Odrešeniku v otroški preprostosti govorila ljubeznjive, tolažilne besede. Naenkrat pa je stopila čisto druga podoba pred njeno dušo. Razsvetljen od zgo raj je nedolžni otrok spoznal z vso jasnostjo, kako pohabi in onečasli greh duhovno podobo Kristusovo v človeških dušah. Njeno srce presune nedopovedljiva žalost in bridkost, da je pomagala že tudi ona skruniti podobo Kristusovo, porodi se v njeni duši želja, da bi popravila lo veliko žalitev in onečaščenje Kristusovo, v n jeni mladi duši dozori v tej uri milosli trden sklep, da hoče skrbeli z resničnim krščanskim življenjem, da bo podoba Kri stusova v njeni duši vedno jasna in lepa. Še večkrat je klečala pred tem križem. Vsakokrat je rastel v njej stud pred grehom, ki lako skruni podobo Kristusovo, vedno močnejše je postajalo hrepenenje, da postane sama živa podoba Kristusova. Še čisto mlada je stopila v strogi karme-ličanski red, v katerem je tako vpodobila v sebi Kristusa, da je umrla v sluhu svetosti. Da bi se zavedli prav živo tudi mi tega, kar je dala spoznali milost božja lako jas no mali Mariji angelski. Sv. pismo pravi tako odločno, da mora bili vsak, ki nosi po Kristusu ime kristjana, »drug Kristus«, da bi morali se trudili, »da se vpo-dobi v nas Kristus«. Da, ni dosti, da nisi nikogar ubil, nikogar gol jufal, da nisi nič ▼kradel, od pravega kristjana se zali leva veliko več, odsevati in izžarevati bi moralo iz njegove duše Kristusovo mišljenje in življenje, bili bi moral prava, živa podoba Kristusova. A žalibog, tolikokrat je v naših dušah podoba Kristusova tako žalostno pohabljena, oskrunjena, zaprašena, zamazana! Pohabi, uniči v nas podobo Kristusovo vsak smrtni greh. Posebno onečastita podobo Kristusovo dva greha: nezmernost in nečistost, ki ponižata človeka pod žival. Misli na Kristusa, kako ves razmesarjen, krvav, opljuvan leži pod križem v cestnem prahu! To je najbolja, a tudi naj bolj pretresljiva podoba onega groznega opustošenja, ki ga napravita v duši človekovi ta dva greha. Zatemnijo, zapraši-jo, zamažejo, oskrunejo pa Kristusovo po dobo v nas vse napake in razvade, ki jih mirno, brez resnega boja in truda trpimo v svojih dušah. Kristus je bil ponižen, krotek, potrpežljiv, usmiljen, poln ljubezni do bližnjega. A mi, če smo še polni napuha in nečimernosti, če smo jezljivi in razburljivi, nepotrpežljivi, če smo trdega srca in brez sočutja do našega trpečega sobrata, če nosimo v svojem srcu so vraštvo, mržnjo, nevoščljivost do bližnjega, če se s svojim obsojanjem in s svojim govorjenjem tolikokrat pregrešimo proli krščanski ljubezni, kake pohabljene, o-skrunjene podobe Kristusove smo! Ne mi sli, da so to samo lako besede! Gotovo veš, kako pravi sv. apostel Pavel, da je Cerkev skrivnostno lelo Kristusovo, v katerem živi in hoče delovati po vsej zemlji Kristusov duh. Vsak izmed nas pa je ud tega velikega skrivnostnega telesa, zato hoče v vsakem izmed nas živeti in delati Kristusov duh. Zato je pač jasno, kako mi z grehom in s svojimi napakami izpodrivamo in uniču jemo v nas Kristusovega duha, da uničujemo v nas podobo Kristusovo. Seda j za Veliko noč pa storimo, kar je storila Mari ja angelska z na jdeno pohabljeno podobo Križanega! Očistimo, popravimo zaprašeno, umazano, razbito podobo Kristusovo v naših dušah! Veliko noč je Kristus, ki je bil na veliki petek razmesarjen, opljuvan, v prah poteptan, pove-ličan vstal od mrtvih. Tako naj tudi v na ših dušah sedaj po resni spovedi na novo zažari podoba Kristusova, potem pa se z resničnim, krščanskim življenjem trudimo, da bo ta podoba v nas vedno lepša, vedno popolnejša! Tako bomo pravi kristjani, ki imajo delež s Kristusom. Duhovniki na južnem Tirolskem odloč no za človeške pravice. Vseh 10 nemških dekanov na južnem Tirolskem je naznanilo škofu Endriciju enodušen sklep svoje duhovščine, da nikakor ne bodo pod-učevali pri nemških otrocih verouka v laškem jeziku. Čisto umesten in upravičen sklep, ki naj pokaže Mussoliniju, da se še ne klanja vse pred njegovim nasiljem. Neustrašeni Meksikanci. Čeravno so duhovniki v Meksiki izpostavljeni najhuj šemu preganjan ju in so skoro vedno v smrlni nevarnosti, je vstopilo na Španskem, kjer hočejo na cerkvene in državne stroške vzdrževati meksikanske bogoslov-ce, 120 mladeničev iz Meksike, ki se hočejo posvetiti tako pregan janemu duhovniškemu poklicu r svoji domovini. Taka neustrašena odločnost mora zmagali! Zakaj so Alzačani nezadovoljni? Od francoske strani se večkral očita Alzača« nom, ki so po svetovni vojni prišli pod Francijo, da niso zvesti francoski državljani. Na le očitke je pred kratkim odgovoril vodilni lisi katoličanov v Alzaciji. Pravi, da so se Alzačani leta 1918 z navdušenjem priklopih Francoski in so še tu di sedaj zvesli francoski državljani, šele, ko so Francozi pod vplivom pretiranih brezvercev hoteli vzeti Alzačanom stare pravice v šoli in drugod, se je začelo javljali nezadovoljstvo. Naj Francija katoličanom v Alzaciji pusti stare pravice in bo imela najzadovoljnejše podanike. Nasilje, krivica, nagajanje ne rodi nikjer za dovoljnosli! Dobrodelnost pri nemških katoličanih. Nemški katoličani imajo gotovo najbolje organizirano krščansko dobrodelnost. Vsa dobrodelna društva so združena v osrednji dobrodelni zvezi (Karitasverband), ki je največje tako udruženje na svetu. Skupno premoženje vseh društev, združenih v tej zvezi, znaša ogromno svoto 17 milijard dinarjev. Letni dohodki le dobrodelne zveze pridejo na 2400 milijonov Din. S temi dohodki se vzdržujejo najrazličnejše dobrodelne naprave, katoliške šole, tudi cerkve po revnejših krajih. Pač vzgledno za katoličane naše države! Misijoni na Kitajskem. Za misijone na Kitajskem, ki so imeli v zadnjih časih ve liko trpeti, se obračajo razmere zopet na bolje. Južno-kilajska narodna vlada je sklenila, da se da katoliškim misijonom odškodnina za cerkve in dobrodelne zavode, ki so bili uničeni pri zadnjih preganjanjih. Veliko uspehov imajo misijoni tudi na severnem Kitajskem, predvsem med kmečkim prebivalstvom. Od jeseni je prestopilo v katoliško Cerkev nad 2000 poganov. Domači kitajski škof Sun je u-stanovil za dobrodelno delovanje in za vzgojo deklic posebno cerkveno družbo Kitajk, v katero kitajske mladenke kar trumoma vstopajo. Daj Bog, da v deželi vzhajajočega solnca izide tudi resnično Solnce duš. NOVICE Oblastna skupščina mariborske oblasti je sklicana za pondeljek, dne 26. marca. Župnijo Devica Marija v Puščavi je dobil g. središki kaplan Karol Guček in jo bo nastopil dne 1. aprila. Maša slepega g. župnika. Naš naročnik Mohorko, ki kot Slovenec biva že več let v Franciji, nam je poslal to-le poročilo: V mestu Ars na Francoskem se je dne 2. marca t. 1. vršila izvanredna božja pot. Imenovani Častne Legije (Legion d'honneur) so pod lastnim imenom počastili sv. župnika Viyanney, ki je prvi svetnik odlikovan s tem viteškim redom. Z zastavami okrašeno mestece je ob zvonenju zvonov spre jelo odlikovane romarje, došle po raznih vozilih iz mesta Lyon. Zastopani so bili vsi stanovi. Med drugimi se je opazilo visoke cerkvene dostojanstvenike 1er razne invalide. .Ginl jiv je bil naslop popolno slepega župnika. Ravno on je ob asistenci opravil slovesno službo božjo. Poseben tisk je gladko čilal s prsli. Prisostvovala sla dva škofa. Pri evangeliju je govornik opisal pomen božje poli in za- čel z besedami: »Kdor hoče za menoj, naj nosi svoj križ!« Opisal je življenje svetnika kot požrtvovalno ter se oziral na sve tovno vojno, kjer je vsak storil svojo dolžnost. Popoldne se je vršil obhod z ostanki svetnika, kateri ni hotel nositi visokega reda prej kot zadnji dan na svoji rakvi Novi most pri Sv. Martinu pri Vurbergu. Dne 11. marca se je vršil občni zbor brodarske zadruge Sv. Martin pri Vurbergu. Na zborovanju se je med drugim še tudi sklenilo, da se odstopi zadružno premoženje, katero bo znašalo lepo svoto, okrajnemu zastopu v Mariboru v svrho postavitve mosta na kraju broda. Delo bo prevzel glasom zadnjega komisijskega ogleda in sestanka mariborski okrajni zastop. Izplačajo se samo dosedaj vplačani deleži. Občnega zbora so se razen lepega števila zadružnikov udeležili tudi sreski poglavar g. dr. Ipavic in zastopnik okrajnega zastopa g. Florjančič. Na zborovanju je vladalo najlepše sporazumljenje, kar je povdarjal tudi g. sreski poglavar. Gospod Florjančič je izrazil mnenje, ki ga zavzema mariborski okrajni zastop. Potreba gradnje mosta zavzema vedno širši obseg in je našla najlepši odmev pri oblastih. Ob koncu se je v imenu načelstva zahvalil g. Kostajnšek g. sreskemu poglavarju za njegov poset in velikodušnost, ki jo je izkazal ob tej priliki. S tem občnim zborom je bil zopet storjen en korak bližje uresničenju tega važnega načrta. Ženitovanjsko potovanje na aeroplanu. Dne 29. februarja t. 1. se je veleposestnik Kuzma Bosnič s svojo nevesto Jelico podal na ženitovan jsko potovan je v aeroplanu iz Zagreba v Beograd. Mladi par se je ravnotako v aeroplanu iz Beograda v Zagreb vrnil. To je pač menda prvi slučaj v Jugoslaviji, da se je novoporočeni parček poslužil najmodernejšega, pa vendar zelo nevarnega prometnega sredstva. 14 obtožencev in 52 braniteljev. Prpič mali, svojčas pomagač obešenega slavonskega roparja Čaruge, bo odgovarjal sedaj s svojimi tovariši za zločine pred sodiščem. Za ta ogromni proces proti 14 obloženim je določenih 52 braniteljev in med temi tudi ena ženska. Obtožnica zahteva za 7 obtožencev smrtno kazen. Od leh ima vsaki po pet zagovornikov. Pet obtožencev dobi vsak po tri zagovornike in dva dobita vsak po enega branitelja. Prosluli ropar umrl na jetiki. Sodišče v Velikem Bečkereku je prejelo iz Temeš-vara, ki spada pod Rumunijo, obvestilo, da je umrl za jetiko v tamošnji kaznilnici znani banatski in vojvodinski roparski tolovaj Marinko Perič, kateremu so pravili vojvodinski Čaruga. Že leta 1918, ko je bil star 26 let, je začel Perič z razboj-ništvi v okolici Velike Kikinde. Po izvršitvi nekaj roparskih umorov je prenesel svoj tolovajski delokrog v Vojvodino. Devetkrat so ga zaprli, a vsikdar je pobegnil. Leta 1920 je bila obveščena policija v Kikindi, da se skriva Perič v neki hiši pri svoiem prijatelju. Hišo so obkolili in pozvali tolovaja k predaji. Periču se je posrečilo, da je pobegnil z zvi jačo. 10 policistov in 3 detektivi so začeli celi lov za pobeglim, ki je pa ustrelil dva stražnika in pobegnil. Naenkrat se je pojavil v Skop-lju in nastopil s ponarejenimi listinami orožno vajo. Po končani orožni vaji je od nesel vojaško puško in nebroj municije, ter eačel tolovajstva s celo bando v okra- ju Skoplje-Strumica. Iz omenjenih krajev se je preselil v okolico Niša, kjer je nastopil z vso grozovitostjo. V žensko pre oblečen je iskal prenočišča po kmelskih domovih, potegnil v noči samokres in gro zil ljudem, dokler mu niso izročili vsega denarja. Leta 1923 so ga prijeli in predali sodišču v Kikindi. Obdolžen je bil 13 roparskih umorov ter nebroj drugih zločinov ter grozedejstev. Tik pred obravnavo je pobegnil na Rumunsko, kjer je padel v roke pravici pri vlomu v vagon. Rumun sko sodišče ga je obsodilo na 15 let ječe, a je preživel v zaporu le par mesecev in umrl na jetiki. Prerokba španske coprnice, ki se je u-resničila. V bolnici v Londonu je umrl trgovec Janez Leyton v starosti 72 let. Postal je žrtev lahkovernosti in je živel 40 let v strahu, da se ne uresniči na njein prerokba španske vražarke. Kratko pred svojo smrtjo je razložil slučaj, ki mu je prinesel smrt. V svoji mladosti je bil Lev ton nastavljenec velike londonske tvrdke in je kot tak potoval zelo mnogokrat po Španskem. Nekoč se je tudi mudil v znamenitem španskem mestu Sevilla. Prijatelj mu je razkazoval lepote in zgodovinske vrednosti tega mesta. Slednjič ga je peljal k znameniti vražerki, ki je znala čitati kar z roke bodočnost. Ko je pogledala Leytonovo dlan, mu je kratko rekla: »Varuj se leva!« Nekaj mesecev za tem je obiskal Leyton v družbi londonski vrt, kjer so razne divje zveri. Baš tedaj so dobili novega lepega leva. Ko je Leyton zagledal zver, se je spomnil prerokbe, lotil se ga je neznosen glavobol, odnesti so ga morali iz vrta. Drugič je obiskal cirkus. Ko so prišli pri predstavi na vrsto levi, je Leyton padel v nezavest in odnesli so ga iz cirkusa. Nekoč je čital roman in v tem je med drugim bil popisan lov na i leve. Ta popis ga je tako razburil, da je i knjigo razčesal in pognal ostanke v peč. Leto so tekla in malo pred Leytonovo smrtjo je odpotoval v Manchester in šel spat v hotel. V hotelski sobi je zagledal sliko, ki je predstavljala borbo z levom. Lotil se ga je tak strah, da je skočil iz postelje in začel s pestjo tolči po sliki, ki je bila pod steklom. Šipo je razbil na drobne kosce, a pri tem poslu si je prerezal glavno žilo in pri prepeljavi v bolnico je u-mrl radi izkrvavljenja. Nekdaj in danes. Pred sto leti je trajalo še silno dolgo, preden je prišla kakšna no vica z enega konca sveta do drugega. Veil o Napoleonovi smrti je romala s Sv. He, lene v Evropo celih 60 dni. Jadrnica je plula v najboljšem slučaju 32 dni iz Evrope v Ameriko. Leta 1819 je porabil prvi prekooceanski parnik malenkost 26 dni za isto pot. Če pomislimo, da potrebuješ danes z letalom istotoliko ur, kolikor bi bil rabil tedaj dni, vidimo, kakšne ogromne razlike so med tedanjimi in današnjimi brzinami. Telefon, telegraf ija in radi jo so povzročili, da se vedno manj zavedamo daljav, ki ločijo ljudi od ljudi. Strahote poplave v Kaliforniji. Že zadnjič smo poročali na kratko, da je zadela Kalifornijo v Severni Ameriki grozna poplava v sredini tega meseca. Vse podrobnosti te velike nesreče še sicer niso znane, vendar pa lahko izpopolnimo naše zadnje poročilo. Po ugotovitvah so zakrivili silno povodenj močni nalivi in preplavili 7 mest. Škodo cenijo na 80 milijonov dolar- jev. Zemlja je opustošena na daljavo 80 km. Voda se je razlila nenadoma in kmalu po polnoči. Odnašala je hiše in mostove, ko bi se z njimi igrala. Igrala se je enako s človeškim življenjem. Odnesla je s seboj 60 delavcev, zaposlenih pri delu, 30 Indijancev, ki so snemali nek film. V celoti se pogreša 500 do 1000 ljudi. Opa-valcem iz zrakoplova so se nudili strašni prizori. Mnogo trupel je obviselo na drevesih; dokaz, da je voda dosegla velikansko višino in bi bila vsaka rešilna akcija popolnoma brezuspešna. Med žrtvami je tudi nad 100 otrok. Dogodki so bili prepleteni tudi z mnogimi junaškimi dejanji in poskusi. Nek padzornik Edison-Com-pany je rešil 47 ljudi, končno pa še sam izginil v valovih. Neka mati se je rešila z otroci vred na žimnici, ki je splavala s hiše in končno obtičala na drevesu. Drugi je plaval s šestmesečnim otrokom okrog vratu in se končno le rešil. Vojaštvo in policija ter zasebne organizacije so storile, kar so le mogle. Toda nesreča je malo kdaj sama. Tudi tu se ji je pridružila še druga, da se je namreč utrgal hrib in zahteval nadaljne žrtve, kakor tudi, da je neprestan dež rešilna dela skrajno oteževal. Novodobno letalo. Nemška zrakoplovna družba je pred par dnevi stavila v promet svoj največji zrakoplov. Prostora je za 15 gostov. Dočim je predhodnik tega orjaka zgrajen za 11 oseb, imel za vse samo le en prostor, ima sedanji tri, opremljene z vso udobnostjo. Med nočno vožnjo se sedeži zamenjajo s posteljo, da se potnik odpočije kot v hotelu. Letalo ima prednji prostor za vodstvo, prostore za tovorno blago, posebno umivalnico in kabine za potnike, ki so opremljene razkošne iše kot vsak I. razred ekspresnega vlaka. Preskrbi ieno je tudi, da se potniki po mili volji lahko tudi svobodno kretajo. Nov »hotel« ima tri motorje in prevozi 170 km na uro. To je mati! Pri mestu Cadix na Španskem v vasi Sanlucar je porodila žena, ki ie stara 42 let, 25. otroka. Rodila je dosedaj enkrat trojčke, štirikrat pa dvojčke. Študente streljajo. V mali ameriški državici Nicaragua so vedni nemiri. Študen tovska mladina se upira predsedniku. Pri enem takem spopadu med dijaki in policijo je bilo na licu mesta ustrel jenih 30 študentov. Iz maščevanja so dijaki linčali šest stražnikov. Skrb za izobrazbo otrok. V Berlinu so prišli na misel, da je dobro, če se otroci že v nežni mladosti shajajo. Zgradili so veliko otroško čitalnico, ki je na razpolago otrokom do 10 let. Otroški naravi primerno je tudi pohištvo, slikarija in sploh vsa dvorana. S prvim mahom je bilo tem otrokom na razpolago 1500 zvezkov, ki so tako izbrani, da se lahkšo otroci začnejo že v nežni mladosti izobraževati vsak za posamezno delo. Vrabec povzročil človeku popolno slepoto. V Moravskem Schönbergu se je pripetil te dni ta-le slučaj: Vajenec Fritsch se je peljal na kolesu skozi vas in je zadel na cesti na jato navadnih vrabcev. Eden od ptičkov mu je bušil v obraz. Posledice vrabčevega poljuba so grozne. Fantu je izteklo takoj eno oko. V bolnici so mu sporočili, da bo oslepel tudi na drugo oko in bo poslal popolen slepec v — zgodnji mladosti. Uaijitn „«Ti JUJMJ^ t? Ceiju dne 1. aprila 1928 ob 4k popoldne v dvorani Celjskega doma. Za Celje m vso širno okolico velja ta dan: NA KONCERT! EDEN NAJBOLJ DELAVNIH G. KAPLANOV UMRL. Med prvimi novicami v današnji številka »Gospodarja« beležimo, da bi moral nastopiti dne 1. aprila t. 1. župnijo Device Marije v Puščavi g. središki kaplan Karol Guček. Mladi gospod si je novo župnijo ravno prišel ogledat in ko se je vrnil iz Puščave nazaj v Središče, je zbolel in v par dneh umrl in sicer v petek, dne 16. t. m. Gospod Guček je bil rojen dne 7. novembra 1889 v Dobjem pri Planini, posvečen v mašnika dne 22. julija 1915. Ka-planoval je v raznih župnijah, kjer je bil povsod delaven pri Orlu in sploh pri vseh krščanskih organizacijah. Bil je živahne narave, dober pevec, iskan govornik ter organizator, ki je znal društva klicati v življenje in jih tudi obdržati na višku. Zelo veliko je storil za razmah središkega Orla, ki je slavil pod njegovim duševnim vodstvom pred leti sijajno uspelo 151etni-co obstoja. Kot mlad dušni pastir je bil priljubljen pri vernikih in predstojnikih. Duhovni sotovariši in vsi, ki so poznali tega dobrega in veliko prezgodaj umrlega duhovnika, ga bodo ohranili v najboljšem, trajnem in hvaležnem spominu. Pogreb blagopokojnega se je vršil v ponde-ljek na Jožefovo od dveh popoldne ob o-gromni udeležbi ljudstva iz središke župnije in sosednih. Slovo mu je govoril g. svetin jski župnik Bratušek, krsto so nosili Orli, ki so izkazali svojemu delavnemu bratu zadnjo čast na ginl jiv način. Smrt vzornega mladeniča. V mariborski splošni bolnici je umrl komaj 291etni mladenič Anton Pihler, doma od Sv. Petra pri Ptuju. Po dolgem bolehanju mu je upihnila luč vzornega življenja neizprosna jetika. Bodi mu žemljica lahkal Šolska upraviteljica Lea Rott je odšla dne 9. marca iz Jurkloštra na svoje novo mesto kot upraviteljica v Konjice. Imenovana je bila jako energična v svojem delo krogu. Naj ji bo sreča mila na njenem novem mestul Velikonočne razglednice, papir za okraske in rože, vse, kar v tem oziru potrebujete, kupite v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta 5 in Aleksandrova cesta 6. Tri nesreče v Prckmurju. Brata Bago iz Radmožanec sta izpodkopavala močno deblo. Ko se je drevo že nagibalo, je bil stareiši brat nekoliko nepreviden in ni skočil na stran. Padlo drevo ga je podrlo na tla in mu odsekalo eno nogo. V Kobili janskem gozdu, kjer se izvaža ravno sedaj na vagone lesa, sta se zgodili kar dve nesreči. Nekemu delavcu iz Medžimurja je padlo drevo na prsi in mu jih zmečkalo popolnoma. Drugemu delavcu iz Motvar-jovec je zdrobilo deblo nogo. Nesreče pri podiranju drevja so letos v mariborski ob lasti takorekoč na dnevnem redu in to vse radi tega, ker so drvarji pri tem nevarnem poslu veliko premalo previdni. Pobegla kaznjenca. Mariborska kaznilnica je obvestila ljubljansko policijo, da sta pri Sv. Miklavžu pobegnila Ivan Urh z Ribnega pri Bledu in Ivan Jerin z Viča, ki sta bila oba obsojena na večletno ječo. Da ju ne bi izdala njuna kaznjeniška obleka sta si prilastila še dve pelerini, last paznikov. Ivan Jerin je bil pred leti obsojen pred ljubljansko poroto zaradi uboja lastnega očeta na 12 let ječe. Pobegla kaznjenca se nista veselila dolgo prostosti, ker ju je opazoval in aretiral ter izročil mariborski kaznilnici orožnik iz Poljčan. Mrtve so izkopali in jih oropali. V vasi Dolnji Račnik v bližini Jagodine so odkrili tolovaje, ki so takoj po pogrebu pre-kopavali grobove ter pobrali mrtvim obleko in druge dragocenosti, katere so jim dali svojci v krsto. Groboskrunilce sta odkrila dva brata, ki sta Dragomir in Ivan Stojanovič, ki sta pokopala pred dnevi u-mrlega brata Jurja. Že koj drugi dan po pogrebu sta bila obveščena, da je tik ob novem grobu njunega pokojnega brata bil razkopan grob stare ženice Stojne Nikoli-čeve, ki je bila pokopana dva dni poprej. Našli so njeno krsto vso razbito ter je man jkala lepa preproga, ki so jo svojci pokojnice položili v krsto. Ivan in Dragomir Stojanovič sta takoj uvidela, da so lopovi pomotoma razkopali grob pokojne starke Stojne in da bodo bržčas v eni prihodnjih noči razgrebli tudi Jurjev grob, da si prilastijo novo obleko pokojnika in precej srebrnega denarja in drugih dragocenosti, ki sla jih brata priložila pokojnemu bratu v krsto. Nista se sicer odločila k temu, da bi bratov grob stražila, vendar da se prepričata, ali bodo lopovi obiskali ta grob, sta zvečer ostavila na grobu neke znake. Ko sta naslednje jutro poselila bra tov grob, teh znamenj ni bilo nikjer in je bila zemlja nekoliko razmetana. Začela sta grob odkopavali in čim globlje sta segala z lopato, tem bol j sta uvidela, da so lopovi ponoči prišli do krste, pobrali vse dragotine in nato na brzo roko grob zopet zagrnili. Ivan in Dragomir sta o tej uprav strahotni ugotovitvi takoj obvestila orožnike, ki so uvedli preiskavo in aretirali neke sumljivce, vendar po dosedanjih zasliševanjih ni smatrati, da že imajo prave krivce v rokah. Pri aretirancih tudi niso našli nikakih ukradenih dragocenosti in stopin je okrog groba izvirajo od popolnoma drugih ljudi. V Jur jevem grobu je komisija našla ludi košček sveče, s katero so si lopovi svetili pri svojem prestrašnem početju. 150Ieten starček. V Olovu pri Mostars-kem blatu živi neki Tadija Mustafič, ki je pred nekaj dnevi dovršil svoje 150. lelo, torej poldrugo stoletje in je živel v 18., 19. in 20. stoletju. Bil je očividec mnogih res važnih dogodkov, ki so se dogodili v Hercegovini. Ta starček si je ohranil še prav dober spomin in ve povedati mnogo zanimivosti iz časov turške nadvlade v Hercegovini. Tadija se čuti popolnoma zdravega in še more izvrševati celo lažja dela, le da ga je visoka starost malo upognila. To starost je dosegel, ker je živel ves čas popolnoma mirno. Alkohola ni vse svoje življenje poskusil niti kaplje in kar ie še važneje, da se ni nikoli razbur jal, nikdar ni klonil svojega duha, temveč je mirno in junaško prenašal vso bedo in nadlogo, upajoč na boljše čas«. Tak« ai kil tudi nikoli niti en dan bolan in se je T sinjem času celo pomladil ter so mu že tret jič pričeli rasli zobje. V njegovi rodbini je bilo več stoletnikov in še nedavno mu je umrl najmlajši sin v starosli 105 let. Tadija hoče doživeli še mnogo let in hoe« najbrž potolči svetovni starostni rekord. Milijon dinarjev je zadel. Te dni so bile izvlečene srečke vojne škode. Največji dobitek v znesku 1,000.000 dinarjev je zadela srečka 1335—36, katere lastnik St. Milin, trgovec iz Zadra, je že prejel denar v drž. hipotekami banki. Izjavil je, da je srečko kupil pred 5 ali 6 leti za 160 Din. Milin je doma iz Bečkereka. Zagoneten umor. V Dal ju pri Osijeku so doslej še neznani zlikovci umorili se-Ijaka Miloša Jokiča. Morilci so ▼ Jokiče-vem stanovanju vse preobrnili, a našli so samo 300 Din. Pred kratkim sta bila hči umorjenega in njen mož Sveto Virag aretirana, ker sta močno osumljena, da sta izvršila umor. Vlak odrezal seljaku obe nogi. Iz Kar-lovca poročajo: Seljak Dušan Tesla iz Voj niča je s težko vrečo moke na hrbtu v bližini postaje Skakavac korakal čez železniški tir. V trenutku je pridrvel vlak iz Virginmosta, podrl seljaka na tla in mu odrezal obe nogi. V brezupnem stanju je bil ponesrečenec prepeljan v bolnico. Tihotapci na svatbi finanč, stražnika. V neki slovaški vasi je praznoval svatbo načelnik tamošnje finančne straže. Va-ščani so ga hoteli prav posebno počastiti ter so na svoje stroške pozvali na poročno slavnost cigansko družibo godcev, ki je že dalje časa svirala zdaj na poljski- zdaj na češkoslovaški strani. Godci so obilno doprinesli k splošnemu veselju in se niso branili pijače. Basist pa se je na nesrečo tako napil, da je po neprevidnosti pritisnil na skriti gumb na basu, ki se je odprl in pred osuple svate iztresel par ducator škatelj vtihotapi jenih cigaret. Ženin je takoj nastopil kot oblast in je našel pri ost* lih godcih takisto znatne množine vtihotapi jenega tobaka, da je moral vso družbo aretirati. Potresi in mrai in volkovi, časopisje poroča o velikih potresih, ki so trajali po več minut in sicer v Zgornji Italiji in na Grškem. V Italiji je zapadel po gorah pre cej debel sneg in imajo sedaj izvanredno ostro zimo. O mrazu prihajajo poročila tudi iz Istre in posebno še iz Trsta. Radi ostrega mraza so se pojavile cele tolpe volkov po Bosni in Hercegovini. Volkovi so celo tako drzni, da se upajo ▼ neposredno bližino Sarajeva. V bližini Mo-starja v Hercegovini so poklali volkovi kmetu 20 glav živine. Kmet je preganjal zverjad ter ustrelil volkuljo, ki je branil» šest volčičev. Mlade volkove je odnesel kmet na dom. Kmetu Vukovičiču v bližini Mostarja so poklali volkovi v hlevu vse ovce in dva konja. Dva težavna poklica. V tovarnah za vžd galice imajo delavce, ki po osem ur na dan samo prižigajo vžigalice. Ugotoviti morajo, ali so pravilno izdelane. Prekaje-valci pa imajo nastavljence s finim nosom. Nabirajo v steklenice dim, katerega dado različna drva ter določijo, »li se sme rabiti dotična kurjava za prekajevanje šunke. To je odgovoren in dobro plačan posel. Kt veseli goatiji Fnialk-Fllt D«br«tt m y«mL\ «vmij« akrali za It«jjiinto Katalijfa» ga prosvetnega društva na Prihovi 570 Din. Bog živi! Prošnja. Dva radi dolgotrajne bolezni v obupnem stanu se nahajajoča mož in žena se obračata na dobrosrčna in mila srca s prošnjo za kakršnekoli milodare. Naslov v uredništvu »Slovenskega Gospodarja«. Goriške Mohorjeve družbe je sprejel po-verjeništvo in nabira ude od obstoja po kozjanski dekaniji Pustišek Mihael, občinski tajnik na Zdolah, hiš. štev. 60, pošta Kozje. Kdor premore in želi postati ud goriške mo-horjeve družbe, naj se pismeno ali ustmeno oglasi pri zgoraj imenovanemu poverjeniku, vsaj do Velike noči. Vsem naročnikom za Veliko noč bo letos »Slovenski Gospodar« gotovo napravil veselje. Velikonočna številka bode obsegala 32 strani, med temi 8 strani slik in 8 strani posebne velikonočne pri'oge. Izšla bo številka tako zgodai, da jo bodo o praznikih imeli v vsaki hiši. Prosimo vse naročnike, da opozorijo na to svoje prijatelje in znance, ki še niso naročniki »Slovenskega Gospodarja«, naj ee nemudoma naročijo, da bodo dobili to številko. Posebno prosimo naše priiatelje v sledečih okrajih za agitacijo: Slovenigrad'-c in Dravska'ter Mislinjska dolina, Savinjska dolina, laški okraj, kozianski okraj, šmarski okraj, rogaški okraj, Prekmurje. V te okraie gre razmeroma premalo »Slovenskega Gospodarja«. Da bo naročanie lažje, smo ustavili danes zopet naročilni list. Prosimo vas, da ga izbrišete in pridobite vsak vsaj enega naročnika! Poročila SLS Preložitev gospodarsko-političnega tečaja v Ormožu. Krajevna organizacija SLS v Ormožu naznanja, da se nameravani tečaj ne bo mogel vršiti v torek, dne 27. marca, kakor je bilo oznanjeno v zadnji številki »Slovenskega Gospodarja«, in sicer vsled zasedanja mariborske oblastne skupščine, kojega se morajo udeležiti napovedani gg. predavatelji, ki so ob enem oblastni poslanci. Tečaj se vrši enkrat pozneje in bo pravočasno objavljen v »SI. Gospodarju«. Krajevna organizacija SLS Lajtcršpcrk. V nedeljo, dne 25. marca 1928 ob 9. uri dop. se vrši v gostilni Prah redna seja ožjega odbora in pododfcorov. Vabljeni so tudi člani. Člani naj prinesejo s seboj legitimacije, da jih zamoremo prepečatili. Novi člani se še sprejemajo. — Tajni/k. ^C^NMA P1R1ISTVR Orlovska akademija v Mariboru. Kakor običajno vsako leto, tako je tudi letos Mariborski orel priredil na Jožefovo v Unionovi dvorani telovadno akademijo. Akademija je vzbudila v vseh krogih Mariborčanov splošno zanimanje in Unicnova dvorana je bila zadovoljivo obiskana. In vsi posetniki akademije so bili zadovoljni z delom mariborskega orla, to je pričalo burno in navdušeno ploskanje po vsaki posamezni točki. Cela prireditev je sijajno uspela. Točke so bile fino in dobro izvedene, vendar je telovadba na orodju bila precej boljša kot pa proste vaje. Mariborski orel je s to «lavno prireditvijo pokazal, da veje v njegovih vrstah res sveži • in požrtvovalno delaven duh. Bog živi! Katoliška Omladina v Mariboru. Velikonočna pobožnost na materinski dan dne 25. marca. V soboto, dne 24. marca, ob 6. uri zvečer sv. spoved v frančiškanski cerkvi. V nedeljo, dne 25. t. m., do 7. ure zjutraj zbiranje v Društvenem domu, nato odhod z godbo v cerkev. Ob K8. uro skupno sv. obhajilo in sv. maša. Popoldne ob petih materinska prireditev, katere naj se udeležijo vsi Omladin-ci, njihovi starši in prijatelji omladinskega društva. Vstopnina prosta. — Odbor. Ugodna prilika! Kdor se želi v lepem mesecu majniku voziti z novim kolesom, naj si takoj naroči srečke efektne loterije omladinskega dem a v Mariboru! Kdor pa nima veselja do vežnje, pa bi si rad nekaj zaslužil, dobi na vsakih 100 srečk deset povrh. Torej se peslužite te y god ne prilike in si naročite takoj srečke pri tajništvu «mladinskega doma v Mariboru, Cvetlična ulica 28. Studenci pri Mariboru. V nedeljo, dne 11. marca, se je pri nas vršil 25. redni letni občni zbor Katoliškega slovenskega izobraževalnega društva. Občni zbor je bil nepričakovano dobro obiskan, kar nam je dokaz, da društvo marljivo dela na kuiturno-prosvet-nem polju. Občni zbor je soglasno imenoval prevzvišenega lavantinstega škofa g. dir. A. Karlina, svojega dosedanjega pokrovitelja, za častnega člana društva. Nadalje se je k častnim članom imenoval g. Lovro Marolt, ki si je za društvo pridobil že veliko zaslug. Za predsednika je bil že. tretjič izvoljen g. Janko Mlakar, ki nam s svojo zmožnostjo ;n požrtvovalnostjo jamči s celotnim odborom za povoljen uspeh in napredek društva. Slivnica pri Mariboru. Tukajšnje bralno društvo priredi dne 25. marca 1928 ob 3. uri Dopoldne v Društvenem domu materinski dan. Na sporedu je: govor, deklamacija in »Skrivnostna zaroVa« — igra v štirih dejanjih. Med odmori igra društveni tamburaški zbor. K udeležbi vabi vljudno odbor. Remfnik. V četrtek, dne 15. t. m., se je vršil pri nas celodnevni prosvetni tečaj. Udeležba je bila kljub slabemu vremenu prav zadovoljiva. Bazen domačih fantov in deklet so prišli tudi iz sosednjih župnij Marenberg in Brezno številni udeleženci. Predavala sta taj nik Prosvetne zveze g. Kavčič ter oblastni poslanec g. Ovčar. Razen njiju sta govorila S. župnik iz Brezna in domači g. župnik Pav-lič, ped kojega požrtvovalnim in usmerjenim vodstvom naša remšnišVa župnija v vsakem ozira prav lepo napreduje. Prepričani smo, da bo imel ta lečaj lepe uspehe pri naši vrli mladini. Velika Nedelja. Zares, že precej dolgo ni bilo nobenega poročila v »Slovenskem Gospodarju« o našem društvenem življenju Tudi lastovka molči, ki si znaša svoje gnezdo. Tako si tudi mi stavimo svoje lastno ognjišče, ob katerem hočemo ogrevati naša srca na polju napredka in izobrazbe. Društveni dom že stoji, sicer še redovršen, a upamo, da bomo še to leto presenetili javnost z otvoritvijo. Imamo Se sicer za premostiti zelo velike finanrijclne zapreke, pa upamo z božjo kaikor tudi s pomočjo prijateljev naše mladine I udi to doseči! Ljutomer. Prosvetno društvo v Ljutomeru D ono v i še enkrat »Pasijon« v nedeljo, dne 25. marca za domačine in sosede. Sv. Križ pri Ljutomeru. Bralno društvo se je zopet pričelo pridno skupno z orlovsko mladino pripravljati na vprizoritev krasne igre »Zlatorcg«, ki ras povode v triglavsko pogorje s prekrasnimi 9 slikami in 60 igralci na dre 9. an kratko poučno nredavanje. Začetek takoj po večerni-rah. Vabljene so zlasti matere in vsi, ki jih ljubite in spoštujete. Pribite, bo lepo! Bog živi! Gornja Ponikva. Kakor smo že poročali, priredi dne 25. marca ta Gornji Poni/kvi orlovska in slemš'Vova mladina zanim;vo igro »Za križ in svobodo«. Da pa naša dekleta ne izostanejo že z davno zamišljenim materinskim dnevom, se združimo v s1' u nr> o prire-d;tev in sicer o^etovsVi in materinski dan. Na katerem se vam hočemo pokazati vaši lastni sinovi in hčere. Vo.inik. Na rvetro nedeljo ie v rosojilniš'-i dvorani v Vojimbu poučna skioptičra predstava s predavanjem o »Kris1u~ovem trpljenju«. Tredistava se vrši ob 8 in 15. uri. šmarie rri Je'«ah. Pne ?5 marca prire^iio naše Orlice/svojim dobrim šmarskim maimi-ram materjrski dan z le-iim spo-edom. 1. Deklamacija: Vati iunaMnja: 2. Telovadna igrica Trnjul*ira: 3. Živa s"iiki Sirota na rreihu matere: 4. Govor: 5 Igra I iubezen do mamice Š^r^ani in okoličani prisrčno vabljeni! Bog živi! Sv. Križ nri Rn>»nški Sif fini. V nedelio. dne ?5. mama iprircdi tivkaišnia orlov:'"a družina materiršlki dan. VV> Vaši ctrori isrrati! Sv. .Tnrii ob in*ni ?e<. D"e 05. marca pri-rndi ifptiivska Marijina družba "la^rir-ski dan. Fo-V'Vire ro več.err.i'">h v Katoliškem drmu s» bo. iko malenkost takoj k odvetniku? Ali si je treba za vsako osebno žaljenje iskati zauoščenja pri advokatih? Ali osebna čast tako slato stoji, da jo mora braniti samo dothtar? Ta se pač obema strankama samo smeji, ker ve, da mu pripomoreta samo do nove suknje, drugega dobička pa nimata. Kdor mirno ne prenese par žaljivih besed, tega čast je sploh malo vredna! Koliko prepirov bi se dalo mirnim potom poravnati, a tega ne; takoj jih mora dohtar »zglihati«, seveda na obojestranski račun. Koliko potov, koliko stroškov, koliko časa zamujenega zahtevajo razne pravde. Se celo komisije je včasih treba za poravnavo sporov. In nasledki teh tožarij? Ali ne pride iz njih še večjo sovraštvo? Namesto sprave še razna maščevanja? Kaj dobro je ob pravem času potrpeti, celo po nedolžnem, samo da se ognemo tožb in pravd. Da fccimo ostali mirni, kadar nas žalijo, bomo prihranili ljudem mnogo nepotrebnih stroškov, grenkih ur, težb in grehov, utrdili pa veliko lepega miru in prijateljstva med domačini, pravi 9. zvezek »Glasnika« iz leta 1922 stran 1C4. — Kot novost poročamo, da nam hoče mladina pripraviti mnogo velikonočnega veselja s predstavitvijo »Miklove Zale«. Kakor med domačini, tako tudi med našimi sosedi vlada veliiko zanimanja za igro. Bo res nekaj velikega za našo malo faro, ako bomo imeli ča-st videti vse tiste zgodovinske dogodke na odru. Ker pa smo odvisni od zgoraj, predstava se bo namreč vršila na prostem, na župnijskem dvorcu, smo določili za dan poštenega razvedrila belo nedeljo, ali naslednjo, kakor bode pač dopuščalo vreme. Drugič še kaj več o »Miklovi Zali«. — Z vremerom nismo povsem zadovoljni. Ker noče biti konec zime, se je bati, da temo zimske suknje do kraja raztrgali. Bog živi! Sv. Trojica v Slov. gor. Kalkor pri vseh žup nijah taiko se je tudi pri nas začelo živahno gibanje mladine posebno med fanti za orlovsko organizacijo. Kljub temu, da napenja SoVol svoje sile in moči, pa tudi če deset krat več govori in laže orlovskega odseka ne bo podrl. Orel ne zaipije denarja na šmarnici, kakor lažejo neki ljudje. Orlovska organizacija ne daje denarja za Domovino. Orlovska organizacija pa obrača čisti dobiček samo za dobro krščansko čaisopisje. To naj bo zaenkrat dovolj. Trojiškemu orlu pa želimo obilo usipeha pri njegovem požrtvovalnem delu. Upanje imamo, da se bo ustanovil tudi orldški krožek. Hajlina. Lepe tiomače slovesnosti po župniji so se za enkrat končale. 135 dobrih krščanskih družin (784 cseb) se je namreč ob navzočnosti domačih gosnodov posvetilo presv. Srcu Jezusovemu. Kar tekmovale so posamezne vasi med seboj, katera izimed njih bi moela večje veselje izkazati vernemu Kralju Kristusu s to posvetitvijo. Nobene druge želje nimamo, ko da bi se še ostale družine prav kmalu pridružile srečnim ostalim. Je pač čisto drupočno pojmovanje življenja v posvečenih družinah ko pa v tistih, ki n« morejo ali pa ne marajo ustoličiti blagosler- I]«*« »lik« Jhuuti|i Srca v svoji kiti. Kakor j« pomlad dosti prijetnejša od zime, tak* J« tudi Bogu in ljudem ljubša hiša verskega poguma in hrepenenja, ko pa hiša mlačnosti In zaspanosti. Sicer pa, kakor povsod, relja tudi v duhovnem življenju prislovica: >Ka-koršna setev, takšna žetev!« H ajdi na lepa boš in srečna, če ne boš zamudila prilike za domačo posvetitev presv. Srcu Jezusovemu. Frani. Pri na« se bo oddala tobačna trafika. Upamo, da bodo prišli v poštev pomoči potrebni invalidi, ne pa že dobro založeni trgovci! Velika. Nedelj«. V nedeljo, dne 18. marca, smo se pa zare« marali smejati, ko je bil zopet na novo razglašen poostreni pasji zapor. Kar se tiče psov, bi še naj bilo, a da morajo tudi vse mačke biti pod nadzorstvom v strogo zaprtih prostorih, pa vendar ne spada v dobo 1928. leta. Čudimo se, da tudi podgan in pa miši ne zadene »kontumac«, ki tudi tupa-tam pridejo z mačkami v dotiko. Pol/ela. Podučno predavanje. Tukajšnji g »dravnik dr. Milan Cervimka predava v nedeljo, dne 25. t, m., popoldne po rečernicab, o •skrbi in negi bolnikov. Polzela. Umrl je po devetdnevni bolezni za vnetjem gostilničar in posestnik Jakob Cizej. Pokojni je bil daleč okrog znan kot zalaga-fcelj piva. S pridnostjo in varčnostjo si }e te kom let pridobil precejšnjo premoženje. Bil Je vedno zvest pristaš SLS, v njegovi hiši se nahaja konzum, posojilnica in Prosvetno društvo. Njegovi prostori so bilj vedno na razpolago za naše shode in sestanke, kateri so ae redno vršili pri njem. Kako je bil priljubijo, je «okazal popreb, katereea se je udeležila požarna bramba iz Polzele in Pariželj. ter nerrregMna mnoiica liudd. Cerkveni pevski zbor mu je zaipel za »lov» pred hišo, i>ri cerkvi in na pokopališču. Bodi mu lahka domača žemljica, tni pa mu obranimo trajni spomin! FranVolo*«. Dri»?*o leto. »Vo Bog da, ho-dete videli franfcolsfco obširno farno cerkev ▼ drugi obleki: odločili smo se namreč, na večkratni roznv našega č. g. žunnika. da cerkev od znotraj iti od zunaj prenovim« ifi po-«fljjf^mo od znotraj. Tozadevne nrinrave sile vtŠ'V». Požrtvovalni In za ča«t božio vneti TrAir^oilčani že da ni jeio les in denarne nri soer^e. Priskočite n»m tudi dru?*i čistilci sv. ,Wefa na pomoč, da bomo delo tudi iz-wš'li. ker na« je premalo in je cerkev prav ubožna! Cene in seimska poročila. Cene tujem» denarji. Na zagrebški borzi •e je te dni dobilo v vailutah 1 ameriški dolar za 56.50. Dne 20. marca 192« pa v devicah: 100 avstrijskih šilingov za 799.85—802.85. 100 madžarskih peftgov za 992.25—995.25. 100 italijanskih lir za 300.35. 1 ameriški dolar aa 56.775.-56.975. 100 francoskih frankov za 323.83. 100 čehoslovaških kron za 168.20—169. Sejmi. 26. marca: Teharje, Dobava, Sevnica ob Savi, St Ilj pri Velenju in Marenberg. 17. marca: Sp. Kosirivnica in Ljutomer. 29. marca: Artiče in Zagorje ob Savi 30. marca: Braslovče in Lemberg. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 16. marca 1928 je bilo pripeljanih 127 svinj; cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—<5 tednov stari komad Din 100—150; 7—9 tednov stari Din 250—300; 3—4 mesece stari Din 380—450; 5—7 mesecev sitari Din 450— 550; 8—10 mesecev stari Din 580—650; 1 lelo «tari Din 1000—1200. 1 kg žive teže Din 10.— 4o 12.50; 1 kg mrtve teže Dia lt— 17.—. Prod*]* m j« SO Mariborski trg dne 17. marca 1928. Kakor po navadi, je bil tudi ta trg prav dobro založen in obiskan. Prišlo je 88 slaninarjev na trg, ki so prodajali meso po 15 do 19 Din, slanino po 17.50 Din, gnjat pa po 20 do 22.50 Din kg. Domači mesarji so ostali pri dosedanjih cenah. — Perutnine in drugih domačih živali je bilo okoli 400 komadov. Cene so bile: piščancem 20 do 30 Din, kokošem 40 do 50 Din, racam in gosem 60 do 80 Din, puranom 60 do 100 Din komad, domačim zajcem 10 do 30 Din, grlicam 35 Din komad. Bibe so se prodajale po 20 do 25 Din. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice, sadike: Krompirja je bilo 10 vozov. Cene so bile krompirju 1 do 1.25 Din, kislemu zelju 4 Din, kisli repi 2 Din, čebuli 4 do 5 Din, česnu 10 do 14 Din za 1 kg, solati italijanski 14 do 16 Din kg, domači solati in špinači 1 Din kupček, karfijolu 5 do 12 Din komad, maslu surovemu 36 do 40 Din, kuhanemu 46 do 48 Din, čajnemu 52 Din kg, olju olivnemu in bučnemu 20 do 22 Din liter, mleku 2.50 do 3 Din, smetani 10 do 12 Din liter. Sadje: jabolkom 5 Din, posušenim slivam 10 Din, mandeljnem 65 D, dateljem 24 Din, orehom 36 do 40 Din 1 kg, limonam 0.75 do 1.50 Din, pomarančam 1.50 do 3 Din komad. Sadikam (jablani, hruški, ribezlu, breskvam, marelicam, rožam) 12.50 do 25 Din komad. Sadik prinašajo vsako soboto na trg in se prav hitro in dobro razpe-čajo. — Lesena in lončena roba 1 do 100 Din komad. Pletene košare, jerbnsi, peharji, koši, okrožni ki, lesene vilice, žlice, kuhavnice in drugo kuhinjsko orodje, katero se prinaša tudi v veliki množini na trg, se istotako precej dobro proda. Brezove metle stanejo 2.25 do 5 Din, lesene gTablje in rile 6 do 8 Din 1 komad, koruzna slama 25 Din vreča. — Seno in slama: V sredo, dne 14. t. m., so kmetje Pripeljali 9 vozov sena, 3 slame, v soboto, dne 17. t. m, pa 16 vozvo sena in 2 voza slame na trg. Cene so bile senu 70 do 85 Din, slami pa 40 do 45 Din za 100 kg. Slama se je prodajala tudi po 2 Din za snop. Gospodarska obvestila. Važno za perutninarje! Vsi perutnina-rji se opozarjajo, da je v vsakem pogledu najprimernejši čas za valjenje mesec marec in april. Zato naj se v teh mesecih vsaka razpoložljiva dobra koklja izrabi. Jajca naj se vzamejo le od zanesljivih rejcev, ki gojijo našo domačegrudno šta-jersko-zagorsko kuro, ki v vsakem pogledu v naših krajih dobro odgovarja. Rejci se opozarjajo zlasti na dejstvo, da se je v zadnjem času poleg jajčjega eksporta tudi izvoz žive in zaklane perutnine znatno povečal. Trgovina pa zahteva izključno le fino belokožnato robo, za kar zopet štajerska najbolj odgovarja, medtem ko velja roba z rumenimi nogami in rumeno kožo (italijanske, plimetke) kot manjvredna. Radi pomanjkanja kredita in vsled redukcije strokovnega osobja za letos žal ne bo mogoče uradoma razdel jevati valil-nih jajc. Interesenti pa se opozarjajo na sledeče okoliše, kjer dobijo dobra valilna jajca štajerske pasme in to: Maribor, Raz vanje pri Mariboru, Središče ob Dravi, St. Jurij ob južni žel. in Celje. Natančne naslove lahko vsak zanimanec izve pri najbližjem sreskem živinorejskem referentu. Oni perutninarji, ki hočejo jajca iz rejs-kih središč, se opozarjajo, da so take postaje z zaklopnimi gnezdi zaenkrat le še v okolici Maribora. Naslove lahko vsakdo izve pri kmetijskem oddelku velikega župana. Laporje. Gospod «reški ¿kanom J. Znpan bo imel ▼ nedeljo dne 25. marca 1928 po rani sv. maši poučno predavanje o sajenju sadnih dntves v »pomladi in drugih kmetijskih pa- nogah. Vabijo se vsi kmetje iz okolice, da se ga v obilnem številu udeleže, v njih samih korist Kolje in vsake 325 vrste rezan les prodaja ali zamenja za dobro vino Fran jo Gnilšek, Maribor, Razlagova ulica iL 25. Ljutomerska sadjarska in vrtnarska po družnica je imela v nedeljo, dne 18. t. m^ prav dobro obiskan tečaj za snažen je, obrezovanje in sajenje dreves, najprej v šoli teoretično, potem pa praktično na šolskem drevju, na župnijskem sadonosniku in pri g. Volnarju. Govorilo se je tudi o zatiranju sadnih škodljivcev. — Prihodnjo nedeljo, dne 25. marca, pa bode vrtnarsko predavanje v dekliški šoli po osmi maši. Govoril bode vrtnarski strokovnjak prof. g. Vardjan iz Št. Jurija ob juž. žel. Pridite vsi člani, zlasti pa gospodinje in dekleta ter ljubitelji vrtnega dela, ker bomo marsikaj koristnega slišali. Uljud-no vabi odbor. Na specijalni kmetijski ošli v št. Juriju pri Celju se vršijo sledeči dvodnevni tečaji: 1. Sadjarski tečaj za cepljenje in pre cepljevanje sadnega drevja za učitelje in druge zanimance dne 2. in 3. aprila. 2. Čebelarski tečaj za spomladanska dela za u-čitelje in druge dne 10. in 11. aprila. 3. Vrtnarski tečaj za učileljstvo in druge 23. in 24. aprila 1.1. Nočišče, v kolikor je prostora na zavodu, je brezplačno, prehrana za vsak dan pa stane 12.50 Din. Priglasitve naj se izvedejo pismeno brez prošenj za odgovor. — Uprava. V DORRORIT MALIM VINOGRADNIKOM. Iz Poljčan srno prejeli: Za časa rajne Avstrije so naši mali vinogradniki prodajali svoj vinski mošt že kar od preše. Prišli so krčmarji ter različni odjemalci, in če tistih ni bilo, so vino pokupili domači večji posestniki, kateri so imeli pač kaj pod palcem. S tem so pa bili mali vinogradniki zadovoljni, ker so si z izkupičkom priskrbeli potreben živež, obleko, obuvalo ter plačali zaostale davke. Kako pa sedaj? Živa duša se več ne oglasi v jeseni po vinskem moštu. Vino leži po kleteh. Različne male količine od 6 do 10 hektolitrov, a ker je kapljica dobra, bo do takrat vino izginilo, ko bodo kupci začeli za njega popraševati, a davki ter druge potrebščine bodo pa ostale. Kaj je temu krivo? Res je, da živimo v denarni krizi, ni pa na tem vse ležeče, še marsikateri večji posestnik ima svoj prihranek v posojilnici, ki bi ga gotovo naložil v vinsko klet, kar bi mu tudi gotovo prineslo gotove obresti. To nekdanjo res živahno vinsko trgovino ovira naš nesrečni trošarinski zakon, ko bi se lahko na drugi način zadeva uredila, ne da bi država trpela kakšno škodo. Če bi kupil sosed od soseda vinski mošt od preše, zakaj je neki potreba količino javiti financar-jem ter še plačati trošarino. Saj ni vino kupljeno z namenom, da bi ga doma popil, pač pa, da bi ga pozneje naprej prodal, saj takrat ne uide trošarini. Pri na» so bili slučaji, da se je sosed soseda usmilil- ker je bil v denarni stiski, da je kupil od njega par veder vina, ne da bi javil iinantni kontroli. Ko *o linancarji to eva* bili, sta bila oba občutno kaznovana. Ali je tak zakon potreben? Mislim da ne. Pro-aim naše državne poslance r imenu malih vinogradnikov, da nam tozadevni troša-rinski zakon omilijo brez vsake državne škode- oziroma izgube. Naj pustijo proste roke med malimi in večjimi vinogradniki, tedaj bo vinska trgovina zopet oživela v korist malim ter večjim vinogradnikom brez vsake državne izgube. Upam ter se zanašam na naše vrle državne poslance, saj so že veliko dobrega ter koristnega sto rili v našo korist, če še sedaj vsega ne čutimo, a dobro delo je vsaj v teku! Debelak Ivan, Ljubčno, Poljčane. Cepljeno trsje na Rip. Portalis, Gôthe it. 9, V. rizling, Ranfol, Silvaner, Izabela in Ko renjakof Gôthe 9. Jakob Verbnjak, trtničar, Pobrežje 156, poêla Sv. Vid niže Ptuja. 408 Čevljarski Singer-llohl stroj se ugodno proda: Skof, Pobrežka cesta 9, Maribor. 407 Presa, velika, dobro ohranjena se proda. Vpraša se osebno pri Ivanu Lorenčič, Co-getinci, p. Sv. Anton v Slov. gor. 396 \tt »url cepljenih trt una um produj Horvat Martin, Gube mik. p. Juršinci. 33S1 Lokal za trgovino na deželi iščem. Ponudbe prosim na upravo lista. 404 Malo posestvo 3 orale zemlje, nova hiša se Çroda z majhnim prevžitkom, Fr. Pehar, rniče 50, Sv. Janz na Dr. polju. 356 Otrok se vzame na hrano na deželo. Ivan Skofič, Strihovec, Sv. llj v Slov. gor. 403 Trgovski vajenec z dobrimi šolskimi izpričevali, poštenih staršev, se sprejme takoj v trgovini z mešanim blagom. Vinko Petek, Veliika Nedelja. 406 Naročil ni list ][ 4 I ! S - M 'i 5 Znamka ; = { i \ 5 25 par : ■ Uprava*„SLOV: G0SF0DAEJA" MARIBOR Koro ška cesta 5 ^^ @i\las v „S/i/a. Gospodu rja" trna največji uspehi IZOr! Prodajalci! S srečk na obroke! Se nikdar zaslišane najvišje provizije' Novi sistem. Nujna vprašanja napravit« pod šifro »Sjajna nuzzerada 26'!-!%« n sInterreUim i. J, Ziret, M rovs^a îf Itazglas! , v Županstvo trga Središče ob Dravi prodnja ca. 300 m1 stoječega borovega lesa. Sprejem ofertnih ponudb do 29. t. m. II. ire v podpisanem občinskem uradu, Kjer se dobijo natančneji pogoji. Gozd leži ob okrajni crsti, oddaljen od postaje Središče 10 minut. Županstvo Trg Središče ob Dr. - Zupan: LURACIC. Vse je zastonj in nič ne pomaga, ker resnica je le, da najceneje dobite vsakovrstno blago za ženske in moške obleke in najlepše svilene rute že od Din 40.— naprej le samo v znani manufakturni trgovini 397 v Mariboru - pri VI. Feldin Grajski trg 1 blizu gostilne črni orel. Prodam posestvo, 4 oral. njiv, 2% travnika, 3 orale gozda, gospodarsko poslopje z majhnim prevžit-u>m. Alojz Gselman. Trni-:e 49, Sv. Janž na Dravskem polju. 405 voze riiviaf-inc zimske (decembra do mar- 1 ca), veverice, bele podia- j sice in druge, kupuje po jvišjih cenah: J. lialcj, ov. Bistrica. 410 Občni zbor KREKOVE POSOJILNICE V MARIBORU r. z. z n. z. se vrši dne 27. marca 1928 ob 19. uri t «lr«raai Zadružne gospodarske banke, Aleksandrova cest« I s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1927., 3. Slučajnosti. Ako bi ta občini zbor ob določenem časti ne bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje ha istem mest« ia z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki veljavne sklepa ne glede na število navzočih članov. <0C na Slov, Proda se enonadstropna hiša v Celju, enodružinska, s takoj prostim stanovanje m in velikim vrtom, blizu kolodvora. Vprašanja na u-pravo lista pod »Hiša v Celju«. 3 63 Proda se posestvo 5 oralov. vinograd, sadonosnik, njive in gozd, poslopje je zidano in z opeko krilo. Kacjan, Partiffje" štev. 34 Sv. Jurij t Slov, gor. 384 st, nmi< Ljudje, ki radi nosilo 3F> ^ JU JVK A !! kaucuk pete !! Prednosti: Cenejfe in trsjfiejše so k^lcoi iz usnja, ugodna hoja kiVam ohranja živce TJpravci „Slov. Gospodarja"! Naročam „S'ov. Gospodar" za Četrtleta, za pol leta, za celo leto (kar ne velja prečrtajte). Naročnino Din......................... pošljem po po7ožnici. Moj naslov: Ime in priimek----------------------------------------------------------- Kraj --------------------------------------------------------------------------------------------- Pošta ........................................................................................................... Sprejmem starejšega mlinarja z daljšimi spričevali, kateri se razume dobro r.a kmečko mlenje ter je vajen tudi pri izdo- 399 lavi olja. Plača po dogovoru. Kari Cernej, Fram. Viničar z 2 do 3 delavskimi močmi se swrej-me. Vpraša se: trgovina Posch, Maribor, Koroška cesta 20. 402 Od 15. marca tega leta prevzamem naprej vsako količino dobrih svežih jajc po ceni od 80 do 93 para za komnd in če ie dnevna cena višje tudi več, spodaj navedeno ceno jajca za mesec marc, april in pol majnika za vsak slučaj ne plačam in je zategadel za cel ta čas 80 parna najmanjša cera zagotovljena za ne predrohna jajca. Ivan Göttlich. veletrgovina sadja, jajc in deželnih pridelkov Maribor, Koroška cesta 126-128a. 401 Restavracija (gostilna) »Kosovo«, Maribor, Grajski trg se priporoma renj. občinstvu, tujrem in kmetom z dobro štajersko, pri-mors' o in dunajsko kuhinjo. Kisla iuha, pulipž in vampi vsa'ki čas na razrjolago. Točijo se prictna štajerska in dalmatinska vina. V dalmatinski Hrti se dobivajo tudi jedila iz kuhinje. — Turška kavarna. 386 Broj 3135/8. 4 S/s i Krm » Razpis dražbe občinskih lovišč. Razglas! Dražba občinskih lovov v srezu Maribor, levi breg. Dražba občinskih lovov v srezu Maribor levi breg se vrši po sledečem redu: Dne 23. aprila 1928 za občine: Ciglence, Cirknica, Dobrenje, Dragučova, Sp. Duplek, Gradiška, Gradišče in Grušova. Dne 24. aprila 1928 za občine: St. Ilj, Janževa gora, Jarenina, Jelovec pri Mariboru, Sv. Jurij ob Pesnici, Kamnica in Kaniža. Dne 25. aprila 1928 za občine: Sv. Marjeta ob Pesnici, Sv. Martin pri Vurbergu, Pesnički dvor, Sv. Peter, Plač in Polička vas. Dne 26. aprila 1928 za občine: Rošpoh, Selnica ob Muri, Slemen, Svečina, Spodnji Jakobski dol, Zgornji Jakobski dol, Vrtiče in Vukov-ski dol. Dne 27. aprila 1928 za občine: Drvanja, Korena, Kremberg, Zgornja Ročica in 2i-tence, , Dražba se vrši pri sreskem poglavarju Maribor levi breg v sobi štev. 8. Z dražbanjem se začne vsak dan ob 9 .uri zjutraj in sicer se kličejo občinski lovi po redu, po katerem so navedeni v tem razglasu. Zdražitelj lova mora plačati izven zakupnine tudi letno 20%no oblastno doklado na dražbeni najemnini. Sreski poglavar v Mariboru levi breg, dne 11. marca 1928. 3SS Dr. Ipavic s. r. Modna trgovina F.Mero;M Drago Cerlini Celje, Glavni trg 14 priporoča svojo veliko zalogo nogavic, rokavic, žepnih robcev, moških in damskih srajc kombinež, predpasnikov, bluz, moških in ženskih pletenih jopic, otroške oblekce, kapice, krstne opreme itd, vse po izredno znižanih cenah. Svilene rute in karavate v vseh oblikah, najmodernejši vzorci lastnega izdelka. 898 OKRAJNI ZASTOP NA VRANSKEM javlja tužno vest, da je preminul njegov zaslužni in odlični član gospod Aloiz Lesfak posestnik v Ponlorju. Blagega pokojnika ohranimo v ča-stnem in hvaležnem spominu. 393 Učem pekovskega vajencu od dobrih staršev, 15 let starega. Hrana in slano vanje prosto. Naslov Gui lo Kraus, pekarna v I!« .«»trn. 3i:< Sprejmem vajenca za tie ' rui : 2» S¿ 42 60 «ft 110 Din Visokost v cm: — 72— 106'— 210-— 380 — 1260-— Kipi er. Terezije Deteta Jea. stanejo: 12 1H 22 31 42 BO 65 Din Sli- - 44 — 46 — 8"*— t IV— 210-— 420-— Podobe Kriianega, Is lesa ta poljske križe stanejo: Visnknut » rni 4ti rut «(> 7I'RI SV. ANTONU«. MARIBOR, KOPALIŠKA ULICA 11. POZOR ČEBELARJI! Vse čebelarsko orodje, panje, umetno satovje, »Ri-čove« tiskalnice za umetno satovje, stroje za trčenje med,u, semena medu bogatih rastlin dobavlja: ■tugosl. čebelar, industrija NOVI VRBAS (Vojvodina) poštni predal št. 5. Cenik pošljem brezplačno! 321 Cepljeno traje ima Anion 1'unn, M odra če, p. Stude-lenice pri 1'oljčanah. 281 Polpokriti voz, enovpre-žen, močen, dobro ohranjen, proda: Bien, Bras-lovče, Sav. dolina. 390 V vaakeui petem paketa I k) pol kg zdravstvene sladne kave Viktor Jarc, ki je izvrstne kvalitete, se nahaja 2 Din v gotovini za premijo. 83 Kupim staro zlato, srebro, srebrne krone in goldinarje po najvišjih cenah: C. Ackermann, urar v Ptuju, Glavni trg. 19 Sušilnico za hmelj, za preplavili, 4 m' veliko, proa im ali zamenjam za blago. M. Pere, Celje, Za vodna. 364 Artur Sills: 12 Smrtna past. Ameriški roman. Priredil Fr. Kolenc. (Dalje.) Naglo se mu je zjasnilo v glavi. Mogoče je Alvear-jeva hči ravno pri Holandcu. Kako bi pač pripravil gospodarja, da bi šla proti bajti. — Ali ste že slišali o »reki malih rib«? — ga je vprašal navidez slučajno. Las Casas je tako naglo ustavil konja, da bi se žival skoraj zrušila. — Kaj veš o »reki malih rib«?! Divje je zrl Miguela. — Ničesar, gospod! — je kljubvalno jecljal. — Le slišal sem, "da so govorili o njej. . — Kdo? — Holandec . . . Snoči je rekel, da gre tja; toda svarili so ga, češ, da je tam zelo nevarno. —- Holandec? In kdo ga je svaril? — Ne vem, gospod. Samo slišal sem. — Kje stanuje ta tič? Miguel je z bičem pokazal smer. Raoul je v tisto smer naravnal konja. Spustila sta se v tek. Pri bajti sta obstala. Casas je skočil s konja in vrgel vajeti Miguelu. Šel je proti vratom. Odprl jih je in pogledal v izbo. — Bajta je prazna. Ali gotovo veš da tu stanuje? Miguelovo ostro oko je medtem zapazilo nekaj, kar bo bolj vplivalo, kakor vse njegovo pripovedovanje. Sledovi moške in ženske noge so se videli. Miguel je pokazal na sledove: — Gospod, lahko se prepričate, da je bil tukaj. Tudi ženska je bila pri njem. — Ženska? Dosedaj nisi govoril o njej. Las Casas se je upognil, da bi bolj pogledal sledove. V okolici ni bilo ne žene. ne dekleta, ki bi nosili francoske čevlje z visokimi petami. Kdo je mogel to le bili?! Naenkrat se mu je zazdelo, da je rešil uganko. Z mračnim pogledom se je obrnil k Miguelu, ki si je v srcu želel, da bi bil čim dalje od njega. — Ob koliki uri si videl tu žensko? — Krog sedme ure je prišla in je ostala tu kake dve uri. Izraz na don Raoulovem obrazu se je zopet izpre-menil. Skoraj smehljal se je. V začetku je mislil, da je Belka oi iskala Holandca, toda med sedmo in osmo uro ona ni mogla biti tukaj. ' - ' ' ca V 2? o O a V E V ?0 hi* s j? • s p £ * 5 0. ® C »J a e *•" <4 e s. . a ® - i" »is ; s ï £ 1 1. o e ~ S 1 i 0 = £ * ■s A s * S iaifi 1 s ž ► H 3 Cm B> 'T.' Bt»t iTJ R> ifV fantom; »Besede življenja«, to je fantovski molitvenik, stane z rdečo obrezo 22 Din, z zlato obrezo 30 Din. Dekle lom: »Kadar rože 'cveto«, lepa beseda za lepo življenje, stane 8.50 Din. ■ateram in gospodinjam: »Domači vrt«, kako ga uredimo, obdelujemo in okrasimo. Stane 33 Din. Gospodarjem: knjigo »Prva pomoč živini v aesreči«, da se rešijo gospodarske škode. Knjiga stane 34 Din. Otrokom: »Bokovnjači izpod Tatre«, zanimivo povest za 16 Din. Tcakemu: »Dom«, ki ga je ustvarila poštena ljubezen, ki praznuje zmago v srečni Veliki noči kmetskepa življenja. Knjiga «tane 22 Din, vezana 35 Din. Vse te knjige se naročajo v Tiskarni .sv. Cirila ▼ Mariboru, Koroška cesta 5, ali pa: Aleksandrova cesta 6. Naročite jih kmalu, "Velika noč se bližat Slikal Ko si to napravil, hitro dvigni papir in ga sklopi z vogaloma 1 in 4, kot kaže to slika II. Elektrika -skrivnostna moč. Dandanes že vsak pozna elektriko, oziroma vsaj n jen učinek, njeno moč. Že stari narodi, ki so živeli pred Kristusom, so vedeli za to moč, niso pa je znali uporabiti. Prve pojave so opazovali na sinoli jantarja, pa tudi na drugih.Ker so Grki imenovali to jantarjevo smolo »elektron«, ¡se je ime za to moč naravno preneslo v Vse jezike in jo imenujemo elektrika. Poizkusi so dognali, da postanejo posamezni predmeti električni, če jih drgnemo. Če steklen ali smolen drog drgneš s suknjeno cunjo ali lisičjim repom, postane električen, privlačuje drobne papirčke in jih odbi ja. Podobni poizkusi pa se lahko napravi jo tudi v domači hiši na čisto preprost način: Vzemi »Slovenskega Gospodarja« in ga na široko razgrni. Zaznamuj ogle s številkami 1, 2, 3, 4. Papir na peči zelo dobro segrej. Nato ga razgrni na mizo. Na oglu it. 3 ga dobro drži in ga trdo pogladi v smeri proti oglu 2, kakih pel ali šestkrat. (Glej sliko I.) a« SUkfi.ll. Na mizi poleg imej pripravljene prav drobne koščeke papirja, pa boš videl, kako ti skačejo papirčki gor in dol. Ako pa hočeš iz tega papirja dobiti iskro, ki jo želiš videti, potem napravi poizkus v mraku, kakor li kaže sliša III. 5lika Hi Ta iskra je majhen blisk, seveda ni niti najmanj nevaren. Poizkus lahko večkrat ponoviš. Opozarjamo pa, da mora biti zrak v sobi suh in ne vlažen, da poizkusi dobro u-spejo. Tudi miza in roka mora biti popolnoma suha. Tekom zadnjih 50 let pa so znali razumni ljudje izrabiti to silo iz narave in so jo uklenili v svojo službo. Danes služi elektrika za razsvetljavo, za gonilno moč strojev, za gospodarstvo, oziroma gospodinjstvo, ker se grejejo stanovanja z elek triko, se kuha v kuhinji v električnih Ion cih, se rabi v zdravilstvu, poizkušajo celo uporabiti jo za gnojenje zemlje v vrtovih itd. itd. V Sloveniji se največ elektrike dobiva iz Fale pri Mariboru, odkoder peljejo po naših krajih daljnovodi, ki nosijo elek-triko po vseh kra jih, za sedaj do Trbovelj. Tudi v l jubljanski oblasti imajo velike e-lektrarne kot na Završnici in druge ob Savi. Slovenija je v naši državi najbolj napredna, kar zadeva elektrike. Tudi v navadne kmečke hiše spada e-lektrika. Zdrava luč, brez dima in nevarnosti, gonilna moč za stroje, ki jih ljudje sedaj posebno ob mlačvi gonijo na roko, pri tem pa veliko trpijo, to bo elektrika sčasoma vsakemu kmetu. Kjer si posamezni ne morejo pomagati, napravijo zadruge za elektrifikacijo. Z današnjim malim poizkusom v doma či hiši naj se povsod zbudi misel, da ie e-lektrika ona čudovita sila narave, ki jo je Bog dal za vse ljudi. Če tudi ta sila prehaja v oblast človeka, vendar zdaj še bolj kažejo na Njega, Mogočnega, ki je to moč dal naravi. Človek naj to silo uporablja in hvali Boga za njo! ^■■■■■■■■■■■■■■■■affiaaas Pomladansko in letno najnovejše blago za ženske in moške obleke, perilo, sešile moške in otročje obleke, vse druge potrebščine, špecerijsko blago ter vsakovrstna semena kupile najugodneje v trgovini Franc Ser.čar, Mala Nedelja in Ljutomer. — Nakup jajc, masla, putra in vseh poljskih pridelkov vedno po najvišjih dnevnih cenah. 392 IflSBIiiillllllBIllIRiai Toda kdo je mogel biti? Katera ženska nosi take čevlje? Ko je pogledal Miguela, je opazil, da mu nekaj prikriva. . u — Videl si jo in tako moraš vedeti, kdo je bila? — Mrežo je imela ovito krog glave — se je branil Miguel ki bi sedaj za ves svet ne izdal skrivnosti. Raoul je šel v kolibo. Čez nekaj trenutkov je slišal Miguel krik in ko je zagledal na pragu gospodarja, je ▼idel, da drži v roki svetel predmet. Držal ga je Migu-elu pred oči. — Ali mi izdaš ime tiste ženske ali pa te ubijem — je sikal Casas. Miguel je kakor začaran strmel v njega — To to . . . je hči va . . . šega so . . . seda don Alveara . . . gospica Juanila — je jecljal. Las Casas je zagnal medaljon na tla. — Gorje obema — je zakričal. Miguel je videl, da zadevo s Holandcem lahko mirno prepusti gospodarju. Govers je malomarno stal v predsobi »Hotel Gran-de« in razmišljal, kaj naj vse to pomeni. Vrniti se je hotel v Buenos Aires, toda Betka noče potovati dalje. Henrika pričakuje. A kako naj pride, ko je odšel v Patagonijol Betka mu ni hotela dati poja:>nila. Razlago je prepustila Dubellu. Gregor med tem ni prenehal hvaliti življenja v Ar- gentiniji: — čudovita pokrajina! — se je navduševal. — Ne bi mislil, da je mogoče tam tako imenitno živeti. V Raoula je bil kar zaljubljen. — Izvrsten človek! In kako gostoljuben! Ako pride v Evropo, bo moral biti na vsak način naš gost. — A ne takrat, ko bom jaz doma — je mislila Betka, izgovorila pa tega ni. Po večerji sta sedela na verandi in pila kavo. Naenkrat je Gregor skočil. — Sveti Bog, to je vendar oni krotilec iz Sv. Martina! Sem ga pokličeva. Dubell je v tem trenutku prišel po stopnicah navzgor. Bil je še vedno v pastirski uniformi. ' — Vprašaj ga, ali bi hotel piti z nama skodelico kave ali kozarec vina. Mislim, da je pošten fant. Pošteni fant pa ni čakal povabila. Brez vsakega pardona je pristopil k njima in je prijateljsko sunil Gregorja pod rebra. — No, stari, kako mi pristajajo brke? Gregor je potreboval precej časa, da je Dubella spozna?. 1 ,¿3 iMM — Ne najdem besed! — je odpiral iiroko oči Poštenost se hitro izkaže. V nekem kraju sta živela soseda Marko in Toma; prvi je bil bogat, drugi pa bolj reven. Nastopila je velika suša, kar je seveda prineslo slabo letino. Toma je bil v zadregi, kako bo preživljal čez zimo svojo družino in svojo živino. Nazadnje mu ni kazalo drugega, kakor da si je izposodil od Marka 50 srebrnikov. Obljubil je, da jih bo vrnil čez leto in dan. Pismenega nista soseda napravila nič, ker to v tistih krajih, kjer so zaupali drug drugemu, ni bilo v navadi. Čez leto je Toma radi varčnosti in sreče pri kupčiji res mogel vrniti izposojeni denar. Prinesel je 50 srebrnikov Marku v hišo in je vprašal, kje najde gospodarja Marka. Hlapec mu je odgovoril, da gospodarja ni doma, ker je v mestu. Toma mu je naročil, naj prosi svojega gospodarja ob povralku, da stopi k njemu, k Tomi, ker mu mora nekaj važnega izporočiti. Na večer je bil Toma pravkar v sobi na podstrešju, kjer je hranjeval svoje pisari je, svoje knjige in tudi svoj denar. Marku so pokazali pot do njega in Toma mu je naštel na veliko hrastovo mizo v podstrešni sobi 50 srebrnikov, ki mu jih je hotel vrniti. Marko je denar spravil in je po kratkem pogovoru odSel. Čez pol leta je dobil Toma nekega lepega dne pismo od Marka, v katerem mu je ta pisal, naj mu vendar že vrne posojenih 50 srebrnikov. Toma je bil silno presenečen. Skočil je k Marku in ga vprašal: »Kaj pomeni to pismo? Ali Ti nisem denarja že tedaj in tedaj vrnil?« »Meni? Jaz nisem dobil še nič!« »Ali sosed, čemu se šališ? Saj si vendar bil pri meni in sem Ti naštel denar na mizo!« Sosed ni dal nič veljati. Začel se je prepir, ki je končal pred sodnikom. Tam sta trdila vsak svoje. Prič ni bilo. Hlapec je sicer rekel, da je nekoč Toma poklical Marka, ali ni vedel, čemu; Marko pa je trdil, da sta se tedaj pogovorila o setvi. Sodnik je premišljeval. Potem je pa rekel Tomi: »Kje si Ti naštel Marku denar?« »V svoji podstrešni sobi, gospod, na veliko hrastovo mizo.« »Kaj praviš ti na to, Marko?« »Gospod sodnik, v tisti sobi jaz sploh še nikoli bil nisem!« Sodnik je naposled odločil, naj gre Toma domov in naj prinese sem v urad s podstrešja tisto mizo, na kateri je bil denar. Marko pa naj počaka. Toma je odšel, Marko pa je sedel v dvorani in je poslušal, na videz prav mirno, kaj je sodnik obravnaval z drugimi strankami. Čez neka j časa, ko Tome le še ni bilo, je rekel sodnik Marku: »čudno, da Tome še ni. Ali je miza res tako težka?« »To ne, ali velika je zelo in ne vem, kako jo bo spravil skozi ozka vrata v podstrešni sobi.« »Tako, tako! Kaj pa, Marko, Ti si rekel, da še nikoli nisi bil v tisti sobi, pa le vendar veš, kaka je miza in kakšna so vrala?« Marko je prebledel. Ujel se je bil. Nič več ni tajil. Naloga. Rešitev naloge o nedolžnih judovskih otročičih: Vse kosti so bile le od dečkov, ker za Heroda ni imelo pomena, da bi bil dal pomorili tudi deklice, ko je želel ugonobiti malega Jezuščka. Računska naloga: To pa je zdaj celo resna naloga, torej izračunajte in pošljite rešitev uredniku. Prva pravilna rešitev bo nagrajena. — Iz ptičjega gnezda je prišlo pet mladičev. Vsak požre na dan 50 gosenic, ki jih najde na sadnem drevju. Vsaka gosenica uniči vsak dan po eden sadni cvet. Koliko je vredno to ptičje gnezdo za sadjarja, če računamo za mesec dni in pri tem upoštevamo, da rodi sad samo eno pelinko cvetov in da stane 1 jabolko povprečno 10 par? >tmnmntiiimiitifninHimititmmniiitnniiiiinnitmiiitiiiiimiitufitiiniiiniinintnmifnniif Družinska pni tika za leto 1928 s podobo Svete Družine se še dobi v vseh večjih trgovinah papirja itd. Segajte le po naši! fTTiniinMHtHniKtiiufiiiimuHnitfMinTrTTifiittifitiHutifMiiiuiiiiimHtifmitiitnttutftmifiiTfiri Za smeh in zabavo. Učitelj: »Povej nam samostalnik mol-kega spola!« Učenec: »Deček.« Učitelj: »Prav! Zakaj je ta samostalnik moškega spola?« Učenec: »Ker ima deček hlače.« Tonček in Markec sta spala skupaj v 1 postelji. Nekoč sta se, preden sla zaspala, začela lako prepirati, da ju je morala priti mati mirit. Mati: »Zakaj se prepirata?« Tonček: »Markec mi ne da prostora v postelji.« Mali: »Kako to? Ali hoče zase več kot polovico postelje?« Tonček: »To ne, ali on hoče ležati v sre di, jaz pa naj bi ležal na obeh straneh.« Pepek je bil pri zdravniku. Doma so ga vprašali, kako mu je bil zdravnik všeč. Pepek: »To je zelo ljub gospod. Še sam mi je rekel, naj mu pokažem jezik, kolikor le morem, ni nič me ni zato kregal.« »Dedek«, je rekel Tomažek, »ali imaš še kaj zob?« »Ne, dete moje, nimam jih več. Davno mi je že zadnji izpadel.« »Torej ne bi mogel grizti orehov?« »Seveda ne, kam pa misliš?« »Tedaj te prosim, hrani mi moje orehe> dokler se ne vrnem!« Kako so pri»Jožekovih« obhajali praznik sv. Jožefa. Na koncu vasi je bila majhna kmečka hiša, kjer so že dedek bili Joža, oče Jožef in tudi prvega sina so klicali Jožeka. Pri očetovi postelji je bila lepa podoba sv. Jožefa, ki so ga posebno častili kot varha in zaščitnika cele družine. Vsi sosedi so tej hiši pravili »pri Jožekovih«; vsi so vedeli, da ga menda ni blizu človeka, ki bi tako častil in ljubil sv. Jožefa, kakor oče te hiše. Kadar se je bližal 19. marec, so hišo pobelili, krog hiše vse posebno skrbno po- — Prav! Toda nezaslišano je, da se ne zmeniš za starega prijatelja, samo zato, ker ni imel časa, da bi se Dubell se je vsedel. — Radoveden sem ali je mogoče dobiti tu pošteno sladkorno žganje. Kmalu ga je dobil. — In sedaj — je začel po prvem požirku — bi gotovo rada vedela kaj se je godilo z menoj? V par minutah vama vse razložim. Ali se spominjata, da sem vaju v Buenos Airesu zapustil? Govers je prikimal. — Takrat sem šel v Cafe Peru, kjer me je nekdo čakal . . . imena nočem povedati ... in ta ženska mi je povedala — — Tako, bila je torej ženska? — ga je ostro prekinila Belka. — Da; in sicer krasna ženska! Belka se je smejala. — Kakor rečeno — je nadaljeval Dubell — mi je ta ženska — mimogrede omenim, da sem se seznanil z njo že v Rio de Janeiru — povedala, da ji je nekaj znano o zakopanem zlatu. Kje da se nahaja, ni mogla povedati, slišala pa je o Gregorjevi nameri, da bo med bivanjem v Južni Ameriki slikal za njim. — Kako za groma je mogla vedeti za to? — je za- čudeno zaklical Gregor. — Saj razen tebe nisem nikomur govoril o tem. — To mi je drago! Casasu tudi nisi omenil tega? — Ne! Držal sem se tvojega nasveta. Toda kdo je ta mlada dama? Kako — — Ali se spominjaš, da je bilo okno kabine odprto, ko sva na »Gebriji« govorila o tem? — Kako bi se ne spominjal! Toda saj si ti sam rekel, da ni tam nikogar, ki bi govoril naš jezik. — To je res. Samo da sem te napačno informiral. — Bila je torej ista dama, s katero si se pozneje sestal — ga je prekinila Belka. — Toda ali nisi rekel, da si jo spoznal že v Riu? — Pač Z isto ladjo je potovala ko mi, na krovu se pa ni pokazala. — Nadaljuj! Belka si je prižgala cigareto. — V Cafe Peru mi je napovedala sestanek. Kar je sledilo, sem Gregorju že povedal. Tebi pa še moram povedali, da mi je v Riu dala nakit, ki je popolnoma enak bralovi zlati mački. — Čudno naključje! — Ne tako čudno, kakor misliš. Zlata mačka je namreč znak njene družine. Očeta še dandanes poznajo po imenu Gato Oro in je neposredni potomec prvega Gato Ora "ti ^ «t O s« a' ca E — . o (L> M ¿j t> N XI - >t n| i! ¡t? SjJS «>N £ -O " c c- -63 «25* ifU - g % rt "CQ u ■ O - a Ji « ŽaJ gj * — S ra g A ■ A MSfcem 0 spravljali, vsa okna, mize in stole pomili, da bi očeta razveselili. Oče pa so vedno rekli: »Ne meni, ampak sv. Jožefu na čast mora bili 19. marca vse lepo od stropa do tal, po hlevih in v kleti, po skednju in v drvarnici, pa tudi po vseh predalih in omarah.« Mali so pripravili pitano kuro ali petelinčka, spckli beli kruh in pogače in prinesli velik krožnik lepih, rdečih jabolk, nalašč za ta dan skritih, na mizo. Anica je zvila čeden venček z bršljana ln zvončkov in vijolic krog podobe sv. Jožefa, Trezika pa je postavila krasno cveleč zlatorumen fajgelček sredi bclopo-grnjene mize, da je zaduhtclo po vsej sobi. Gojila ga je vso zimo skrbno na soln-čnem oknu za očetov god. Jožek, Ivan in Anton pa so tuhtali vse tedne, kaj bode očeta najbolj razveselilo. Jožek je že zaslužil pri tesanju, Ivan je prihranil mar-sikak dinarček, ko je hodil k sosedom vračat orača ali kopača; Anton pa, najmlajši, je skušal zvedeti za starčka, ki bi bil vreden, da ga lahko osreči jo z darovi ¿ne 19. marca. Sa j lako so oče pred tednom naročali: »Najbolj me razveselite o-troci, ako mi na Jožefovo pripeljete kakega revnega starčka v hišo; tako mu hočemo postreči, kakor bi ga poslal sam sv. Jožef k nam!« Težavna je bila naloga treh vrlih sinov, kajti ne le domača vas, ampak vsa občina je bila tako dobro urejena, da pravzaprav ni bilo reveža med njimi. Kar je bilo starčkov, vsi so imeli svoj kotiček, dobro jelo in odjelo; nobeden ni prosjačil, nobeden ni solze brisal v bedi. Z vsakim so lepo ravnali. »Še tri dni do očetovega godu, pa Še nismo staknili revnega starčka«, toži Anton svojima bratoma, ki sta se v mraku vrnila od dela. »Našel sem ga«, odgovori Jožek, »zdelo se mi je- kakor da sem samega sv. Jožefa preoblečenega srečal! Po-slušajta: Ko sem se nocoj vračal iz sosedne vasi, pride ob palici reven možek; je bil oblečen za silo, nič ni bilo raztrganega na n jem; opiral se je ob palico in v malem cekarju nesel nekaj zapranega perila. Zraven n jega je šla neznana gospa, ki me je vprašala, kje je hiša našega župa- na ali občinskega predstojnika. Ponudim se, da pokažem pot; starček se mi je posebno zasmilil, ko opazim, da je na eno oko slep, z drugim pa komaj meži. »Ne morem povedati, kako težko že hodim«, začne starček, »da bi le kmalu bili pri občinskem predslojniku! Pa kako me bo sprejel, ko nikoli nisem delal v domači občini? Mati je bila uboga dekla v Halozah in ko so me prinesli s krsta domov, je umirala. Dobri ljudje so me vzeli ler me zredili; siromak sem ostal vse žive dni. Rad sem delal, oženil sem se in bil 23 let viničar pri dobrih, bogatih ljudeh. Krava ine je enkrat brcnila v oko, tako sem oslepel, tri ledne sem bil tedaj v bolnici. Oj, da bi raje listokrat umrl, kakor da sem to doživel, kar včeraj! Pri hčeri sem bil, ki je tudi viničarka, vse, kar sem imel, sem ji izročil. A n jen mož, moj zet, me je spravi! od hiše, ker sem bolan, češ, ne more me več redili, ima z lastno dru-žinico dovol j skrbi, zaslužka pa premalo. O j, da bi raje umrl, kakor da moram na občino iti prosil!« — Solze si je obrisal starček. Gospa, ki ga je spreml jala, ga je tolažila: »Jaz bom prosila za vas, dedek, župan bo pomagal, da pridete v hiralnico sv. Jožefa.« — »Ali je še daleč do hiralnice?« vpraša starček. »Najrajši bi šel sam tja, bojim se občinskega predstojnika!« — Pol ure je še bilo do hiralnice in ko gospa opazi žalost in strah starčka, me prosi, da jima pokažem pot do hiralnice sv. Jožefa. Spremil sem gospo in starčka do tja, potem pa počakal, ka j bo. Ni bilo prostora; »Deset postelj imamo, 15 starčkov je prišlo, kako bo to šlo?« je rekel z očivid-no žalostjo ravnatelj zavoda sv. Jožefa.. Prazni prostori brez peči in brez postelje niso za take bolehne starčke! Zopet smo vsi začeli prositi. Ljubezen je iznajdljiva. Dobre sestre, usmiljene križanke, so tekom ene ure sešile iz par žakljev slamni-co in pripravile za tega utrujenega starčka zasilno ležišče na toplem prostorčku. Gospa je nekaj pravila sestram in govorila z ravnateljem, ne vem kaj, slednjič šla zadovol jnega obraza iz hiralnice z me noj. Županu bom pisala, je dejala, upam, da ne bo zaman, mudi se mi na vlak, To rekši je odhitela na postajo, ki je bila še nad uro hoda od hiralnice. Tega starčka bomo razveselili na Jožefovo, konča Jožek zmagonosno; to bo očetov god! Jaz mu bom kupil novo robačo, ti, Ivan, nove gate, Anton bo pa prosil o-četa, naj mu dajo staro zimsko suknjo ali kar že bo. Mati pa bodo naložili v jerba-šček od vsega dobrega, kar bodo spekli na Jožefovo, in Anica in Trezika bosta nesli v zavod sv. Jožefa. Oj, to bo moj starček vesel! Da sem ga le staknil! — vzklikne Jožek. In kakor so se pogovorili, tako so tudi storili. Obhajali so očetov god v Jožekovi hiši s polno pogrnjeno mizo; a predno so sedli za mizo, sta odnesli hčerki darove za sv. Jožefa listemti starčku v hiralnico. Dobil je toliko, da je dal še drugim. Najbolj pa se je veselil nove srajce in novih gat in druge obleke, ki so oče Jožef svojemu godovnjaku v čast podarili neznanemu starčku. Pa tudi za usmiljene sestre in g. ravnatelja je nekaj priložil. Ali je to izmišljena povest? Ne, resnična je. Žalostno v tej povesti je to, da je le en starček bil obdarovan, 15 pa jih je bilo pozabljenih. Morebiti pa se jih spomnijo čitalelji »Slovenskega Gospodarja«, zlasti Jožefi in Jožefe, ter pošljejo svoj dar ali darček za tiste pozabljene starčke v hiral nico sv. Jožefa. Saj je to edini in prvi zavod te vrste na Slovenskem Štajerskem. Vsak začetek je težak, tako tudi začetek tega zavoda, ki je bil posvečen lansko leto na praznik sv. Jožefa. Veliki godovi i-majo osmino, tako tudi praznik sv. Jožefa. Dobro delo pride vedno prav, zamudo lahko popravimo. Kdor je v bližini, lahko to stori osebno; to so zlasti prebivalci in posestniki Ptujskega pol ja. Ali hoče jo Jožefi oskrbeli starčkom vsaj dobro pisan-ko, in Jožefe, boste darovale toliko, da se bodo tudi starčki in starke (saj je tudi 8 starih revic v tem zavodu) v hiralnici sv. Jožefa veselili aleluje? — Anton Martin Slomšek je zapisal te-le besede: »Več ko dam, več imam.« Slajše je dajati, nego prejemati. Kdor ne verjame, pa naj sam poizkuša! M. Naslov: Hiralnica sv. Jožefa, Muretinci, pošta Moškanjci. — Da . . . da! Tega človeka iščemo! — je dejal Gregor nervozno. — In kje stanuje? — Raoulov sosed je. — Aha! — je kimala Betka. — Se že bližamo rešitvi uganke. — Tako je — je dejal Dubell. — Mnogo bolj zanimiva je, kakor misliš. Lastnica zlate mačke je zaroč-nica moža, ki ga ne ljubi. — In veš, kdo je ta mož? Dubell je močno zrl Belki v oči. — Vem. Njegovo gostoljubnost si uživala. — Raoul Las Casas? — je vprašala presenečena. — Saj še ni zaročen z njo. — Pač. Že od otroških let sta zaročena. Betka se je ptemagovala, v notranjosti pa ji je vrelo. Raoul zaročenec in vendar se je drznil nje dotakniti! — Ona mlada dama — se je vmešal Gregor — je torej potomka onega Ga to Ora, ki ga moj prednik v pismu omenja? Zakaj nisem tega prej vedel! — In kaj ve ta zlatomačja gospodična o našem zakladu? — mu je vsekala v besedo Belka. Dubell je povedal, kar mu je Juanita povedala o razgovoru med očetom in Raoulom, in o zlalem predmetu, ki sta ga oba ogledovala. — Kar me je potrdilo v domnevi, je okolščina, da ju je dekle slišalo govoriti o »reki malih rib«. — Čudno! ga je prekinil Gregor. — Zelo bi rad vedel, kaj ta naziv pravzaprav pomeni. — Da, to bi vsi radi vedeli, mislim pa, da kmalu pridemo na jasno. Dozdeva se, da Casas od časa do časa potuje v notranjost dežele in najbrž tudi sedaj gre. Vama ni rekel ničesar o lem? — Pač. Trdil je, da mora naglo odpotovati — je odgovoril Gregor. — Ali je že prej tudi govoril o tem, da včasih potuje v notranjost dežele? — Da . . . rekel je, da mora večkrat potovati v kupčijskih zadevah. Ali se še spominiaš, Belka? — Sedaj je na vsak način odšel in jaz predlagam, da potujemo za njim in izsledimo, kam gre!« — Tega ne moremo storiti! — je protestiral Gregor. — Zaka j ne — je vprašala ostro sestra. — Prej sva bila njegova gosta, sedaj pa bi ga zasledovala kot kakega lopova. — Na slepo bi tega res ne mogli storiti — je odobraval Dubell. — Na dobro srečo pa imam kažipot. V bližini je trgovsko skladišče Elina. To je Raoulovo izhodišče. O lem je Juanita prepričana. . ; . , Dalje prih. Vaše telo zahtev» nego, d» ostane zdravo. Za pravo nego telesa se uspešno rabi že od dedovHkih časov pravi Fellerjev milodišcči Elsafluid. Oslabljenemu telesa do pri naša moči in sve-žosti, oživljiije živce, jača mišice in tetive ter deluje nA vse ostale dele telesa. Masiranje in drgne- nje z Clsafluidom pospešuje obtok krvi ter vzdržuje tako telo vedno odporno in čvrsto za delo. Pranje z Klsaflu-idom jača trudne oči. deluje umirjeno na živce ter ublažuje boli. V zunanji in notranji u-porabi je najbolja zaščita proti kihavici, in-fluenci, gripi in drugim nalezljivim boleznim in prehlada. Raztopljen je izvrsten za pranje ust. grla in goltanca. Elsafluid je že :iO let tako priljubljen le zato, ker je vsestransko u-porabljiv, zunanje in notrunje kot najzanesljivejše domače sredstvo in kozmrtikum. Ja-či je kot francosko žganje. Zahtevajte v lekarnah in tozadevnih trgovinah tudi ▼ najmanjših krajih izrecno »Fellerjev« pravi Elsafluid v poizkusnih steklenicah po 6 Din, dvojne po 9 Din ali špecijalne po 26 Din. Drugače naročile direktno po pošti, potem je ceneje, čim večjo količino naročite naenkrat, ker stane z omotom in poštnino vred 0 poizkusnih ali 6 dvojnih ali 2 špecijalni steklenici 62 Din. 18 poizkusnih ali 12 dvojnih ali 4 špecijalni steklenici 102 Din. 54 poizkusnih ali 36 dvojnih ali 12 špecijalnih steklenic 250 Din. | Naslov označile jasno: Lekarnar t Engen V. Feller, Stubica Donja, Elsutrg 341, | Hrvatska. » ■■ ....... ■ ,. ■ . ■■■ . ..........— ■» Kilni pasovi S, tudi za najhujše kile, gumi nogavice za krčne žile, bergel, trebušne obveze proti različnim boleznim, umetne roke in noge, različne aparate proti telesnim poškodbam, suspenzorije, podlage ca ploske noge itd. izdeluje od navadne do najfinejše vrste strogo solidno in trpežno, po najnižjih cenah IVAN FRIC, bandažist in rokavičar Celiš. Slomškov tra 4 (?a farno cerkvijo) [ [Veletrgovina galanterije in igrač F. König, Celje prodaja po reklamnih cenah: Otroške vozičke od Din 420*— naprej Damske ročne torbice...... „ 2750 Potne košare . „ „ 62-50 Gramofone . . „ „ 360-— Gramofonske plošče v veliki izbiri. 186 »» Najvarnejše in najboljše naložite denar pri Ljudski posojilnici v Celju s t- registrovani zadrugi ■ neomejeno zavezo v lastni hiši, Cankarjeva ulica 4 poleg davkarije. Pri njej je denar najbolj varno naložen, vsled tega, ker je lo soliden kmečki denarni zavod in ker jamčijo poleg hiš in rezerv vsi člani, kojih število znaša nad 3000, za varnost vlog i vsem svojim p r e m o ž e n j e ni. To jamstvo prekaša daleč stanje v>eh hranilnih vlog, ki presegajo vsoto Din 52,000.000.—. Posojila na vknjižbo, poroštvo in zastavo pod najugodnejšimi pogoji. » t» Typ r^ e¿9 r¿9 r^t «g* r#t aLAGo pridig to spomlad "i «M MAtrarf a Za ženine in neveste, •ivileni robci, platno, hlačevina i. t. d. i. t. d. 1 se dobijo po naj-84 nižjih cenah pri L TRPINU vlaribor. Glavni trg 17 Cepljene trte na rip. porla lis: vel. Rizling, beli Itan-fol, Tronta, beli Burgun-der, Izabela. Cena komadu Din 1.50. Prodaja: Franc Brunčič, pos. Kukova, Juršinii pri Ptuju. ' fi Sprejme se učenec za pekarno, močen, priden in pošten, star od 15 do 16 let. Cela oskrba v hiši. J. Prekopec, pekarna, Šmarje pri Jelšah. 37fi Kupujem seno, otavo in de teljo, prešano v balama, več vagonov. Ponudbe z ceno franko Zagreb glavni kolodvor, na naslov: K. Pfeifer, Zagreb, Maksim. cesta 79. 375 in potrebno bo si nabaviti lepo obleko, perilo, suk-no, volneno blago, platno, plavino, robce, nogavica itd. Vse lo se dobi najboljše in najcenejše pri Ivrdki v j« Maribor», Aleksandrova renta 11, v I. N. Soštarič, Vsaka gospodinja ki zna ceniti dobro ka-> i kovosl surove in pražene kave kakor tudi razno in vedno sveže špecerij* sko blago, kupuje edino v trgovinah ANTON FAZARINC m ANTON MOČNIK Celje Najboljša In dobro knljiva poljska in vrtna semena. 377 'Jc^íí. .v i. -: 'k • ■■. >'-/^V Umetno gnojilo t vseh rr»t, poljedelske stroje, gallro, semena ter dnh ge kmetijske In Tinngrarine potrebščine ima ▼ laaefr Ijirt kakovosti in najnižji ceni stalno na zalogi KMETIJSKA ZADRUGA V PTUJU. Nakupuje deietne pridelke! Denar naložite najboljše In najvarnejše pri "»■ Spodnješfajerslii ljudski posojilnici v Mariboru Stolna ulica 6 rzz n-z- Stolna ulica 6 Obrestuje hranilne vloga brez odpovedi po 6°/o na trimesečno odpoved po 8°/o 2300235353234848484823534823532353535323480102484823482353484848892323484823235348482323485353235323484823534848235323534848485323532323 FranjStrupi, Celje Vam priporoča svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, «vetiljk, ogledal, raznovrstnih šip, lepih okvirov itd. — Prevzema vsakoršna steklarska dela. — Najsolidnejše cene in točna postrežba. IH Na drobno in na debelo. Na drobno in na debelo. PATENT „BOHN" 344 ŠTEV. 253 Odlikovana z zlato diplomo! Prihranili bodete 40% na stavbenem lesu, imeli pa cenen, lahek in dober krov, a ko po-krijete hišo z glasovito dvojno zarezno opeko „BOIIN" ^ Zahtevajte vzorce in po-g? nudbe od pume pekarne ^,BOHN" - VINKOV CI Pazite na znamko „BOHN" ! a iwi«i»iEf iBiHn* m )«n»iB irimRitnrimanrinnicmciai Zadružna gospodarska banka d.d. BIIIHlillilliiNlItliliiilllliiilil.ilil-lilf Podružnica Maribor mmiHIHIIlilUHIIIIIHHHHIIHHiHIHI ILaiJ^aU£USLdLJiL*Lfll^JLJ^UflLa CaLJiUHUBLK .JBLJIl_BlL-BlJiLBI_BU V lastni novozgrajeni palači, Aleksandrova ceita 6, pred frančiškansko cerkvijo. — Izvršuje vse bančne posle najkulantiicjc. — Najvišje obresto-vanje vlog na knjižice in v tekočem računa. 13 Pooblaščeni prodajalec srečk drž. razredne loterije. n • vidim, ko sam enkrat knpil, da g le »eletrgo»lna R. STERMECKI v CELJU, najbolj ši rtr za nakup sukna in kam-garnaza moško obleke, volne svita, cefir) a in delena ta ženske obl*ke, platna, oksforda, modrottska, cvilha ter sploh tso manufakture, ker je vse prvovrs ne kakovosti iz najboljš h svetovnih tovarn in mnogo m4je cene, kakor povsod drugod. Pišite takoj po vzorce na veletrj. R. STERMECKI, CELJE, ŠT. 24 Naročila čez 500 Din poštnine prosto. L £J A sta Tli KI I Sritfigligr PPAR.8I,ATV». OPTIK KTC II Ura L.BLi#til9f^ CEure, CLAVNI TRQ 4 ¡Palmije vt» i 'oq* nr, slat-jpine in sro-[' rnlns, očal, rorptnih pr- stauu?. — Kupuje srebrno krone po naj^l fitsval oral. 1501: IBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBKS^SBI&i :@mmmm Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilar. zavodu, ki obstoja že 64 let CELJSKA MESTNA HRANILNICA V Celju, Krekov trg (V lastni palači pri kolodvoru) RRimiRmninmnmimnmiinimnttiitNimninnnmnnmiB - . n, . , „,„ «-.—-»«-t. l,,,,!!.!,. Prihrankom rojako* » Ameriki. ** braBlJ v,oee Jami1 Pole2 premoženja hranilnice denarju nedoletnih. ki ga vlagajo v J t • se mesto Celje sebno pa in j o. jhe * vse« p remoženjem ln vso davčno moClo. aoiimiuninimitmHmniiimiimminniuiuuuiiiiiuoBiuB Hranilnica daje posofila na tem-Ijilia pa najnižji obrestni meri — Vta prošnje rešuje brezplačno. '""""'i.............................................. 'I P 1 v JSi I i II« I ,1, s Tiskar: Tiskarna bv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin. poslovodja v Mariboru. — Urednik Januš Goleč, novinar v Mariboru, — Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik; Januš Goleč, novinar, Maribor,