leto-year xii.
A. S. BurUua, PottnuUr OtMrtl,
vtkk
da.
lih»}*
¡ifa/iukov
.a
dflj
ft

Ueued daily azeapTK aud Holidays.
- II i. ÜW lUVVPU I P.PILI JI pi(J, .Ji i. I**,i
TÄ.
glasilo slovenske narodne podporne jednote
(JratailkJ la «pravaliki pa
•Urit IM T 8 La wa dala av.
Offtoa of publlcaUoa: NOT 6«. UwndaU ara. Ttlspkaa«: UwadaU 46M.
**iu^*tSK: Chicago, 111., sobota, 20. septembra (September 20) 1919.
NUMBER 222.
Puhltakad aad dUtribut*4	permit (No. 14«) autkoriaad
Accaptaaca far
tka Act of Oatobar a, 1»17, o« fila at ihm Po.l Offica of Ckieaga, IlliaoU.
•pocial raU of postaga probidad for la aaction 1103. Act of Oct. S, 1P1T. autkorUad ao Juaa 14. laU.
STAVKA V JEKLARSKI INOVSTRUI DOKLER SE TRUST NE PODA.
Delavski odbor je zavrnil Wilsonov apel na predvečer največje stavke v Ameriki. Zahteve delavcev. 20,000 pre-važalce v železne rude se pridruži stav-kai-jem. Družbe se pripravljajo za boj«
Pittsburgh, Pa. — Osrednji od-bor jeklarskih in želey«arskih organizacij je objavil pismo, ki ga jc poslal predsedniku Wilsonu in v katerem bo navedeni razlogi, zakaj morajo unije odkloniti predsednikov apel, da se odloži stavka v jeklurski in železarski industriji.	v
Pismo omenja gibanja delavcev od začetka za izboljšanje njihovih delovnih razmer in izreka obžalovanje, da se organizirani delavci prvič ne morejo strinjati z Wilsouom. Odložitev stavke — pravi pismo — bi pomenilo, da se delavci odrekajo vsakemu upanju, da sploh kaj dosežejo. Delavci ao dali jeklarski korpoHaciji vso priložnost, da se spor izravna inirno, s pogajanjem; korporaeija je ostala gluha in slepa in noče sprejeti delavskih zastopnikov. Delavci so jasno povedali, kaj bodo posledice, ako ne bodo usliša-ui v gotovem času, in zdaj morajo izvajati posledice.
Osrednji odbor je na Svoji seji v Četrtek zavrfcel predlog, da se h stavko počaka do konference v \VasliingtoriU, katero je sklical predsednik za dne 6. oktobra. Ko je bil pdtrjen sklep, du razglas za stavko stopi v veljavo 22. «ep-tembra, je odbor zaključil sejo.
John Fitzpatriijk predsednik
riS k a delavska fe dara eija stoji za
jeklarskimi delavci m. vsej ¿rti in pojd«' v bitko na njihovi »t rauii do skrajup»& Zdaj ne more vei nihče ustaviti štrajjta« r^zup (¡a-ryja, <V pristane 11*< zahteve de lavcev. v	<J Jiir V ), 1'
"Sedanji bbjje zadetek bogft za »ocializiranje temeljnih industrij v Združenih državah," je rekel Fitzpatrick iu nadaljeval: "Delavstvo mora imeti zastopnike v odboru direktorjev jeklarske kor-poracije. To je boj za industrijal-no demokracijo. Stare razmere so neznosne in trpeli jih ne bomo
mizerne razmere in če so naše zahteve po mnenju jeklarskih mag-naitov boljševizem, tedaj smo boljše viki,"
Theodore Vind, dfugi organizator, je pozival delavce , da naj med stavko obdrže hladno kri in trezen razum ter naj se ogibljejo vsake priložnosti, ki bi izzvala fizične konflikte. Dejal je, da naj delavci se drže proč od tovarn in od privatnih ali javnih policajev. Delo stavkovnih straž bodo o-pravljali posebni, v to izbrani picketi". Vind je tudi rekel, da se ni bati nemirov v čikaškem o-krožju, ker delavci so dobro organizirani. 08 odstotkov jeklarskih, plavžarskih in železarskih delavcev je glasovalo za štrajk in radi tega je pričakovati, da bodo tudi stali v vrstah stavkarjev.
Družbe se pripravljajo.
. Chicago, HI. — Uradniki družb So. Chicaga iu Calumeta delujejo na vse pretege, da pridrže kolikor mogoče večje število delavcev pri delu, da bodo na ta način imeli vzrok za izzivanje nemirov. Kakor se govori, so družbe pripravile v tovarnah piistelje in Žive* za stavkokaze; drugi pravijo, da ao družbe pripravile tudi puške in strelivo. Ako je to res, tedaj se vnaprej lahko ve, kdo rad liael
PAVA MEDNARODNA DELAVSKA KONVENCIJA NE BO PO POLNA.
Loudon. — Iz Berlina javljajo, da nemške strokovne unijo ne pošljejo delegatov v Weshington na mednarodno delavsko konvencijo po čarterju lige narodov, ako ne bodo povabljene. Ravno tako so sklenile delavske unije v Avstriji. Delavske organizacije v Švici in skandinavskih državah ne po-iljejo zastopnikov, ako ne bodo Nemci zastopani.
d'annunzio je ujel italijanskega admirala.
Italija ni blokirala Reke, pač pa samo Jugoslovani.
KDO JE FINANCIRAL KOME DUO?
London, 19. sept. — "l)aily Erpressu" poročajb, da je italijanski admiral Caaaanova dospel v Reko z namenom, da odvede bojne ladje, katerih moštvo se je pridružilo D'Annunzijn, toda bil je ujeit in odpeljan v palačo, v kateri kraljuje pesniški vodja upornikov. D'Annunzio je ukazal na meriti topove in strojne puške na ladjo, na kateri je prišel admiral in zadnji se je podal.
D'Annunzio, ki je bil teden dni bolan na mrzlici, je izjavil, da je ozdravil vsled pomoči "neke viš-je sile," katera ga hoče ohraniti za izvedbo njegove "svete misije." ______
Pariz, l9. sept. — Po vesteh Iz Rima je D'Annunrio še gospodar nn Reki, dasirSvno je že potekel čas, katerega je dal general ftadb-flio upornikom, da ae podajo. Vest, da je Italija blokirala Reka, se zanika; storili pa ao to Jugoslovani, katerih čete 10 odreza
>' mka druga vrtt -- katero so
MaŠki dnevniki prinesli z v#»H kitni Črkami na prvi Ištrani '^«e1 ¿l4sí, da je jeklarski trust pripra-\41 ¿ol railjardé «KO <t*lljonovy ril«,
doihrjev za &»|r&ó't* arélÉfeaci- " ji jeklarskih in železarskih de*
lavcev.
poWžaj w mm%
nZaaezniškVTmfe;P nlle iz mesta, so se izkrcale v 0-patij5, kjè'f Majo mm iz Pa-
di
20,000 mornarjev se pridruži ' stavki.
več."
Zahteve delavcev.
Jeklarski in železarski delavci imajo sledečih dvanajst jahten Pravica kolektivnega pogaja-
uja.
Ponovna vposlitev delavcev, ki • bili odpuščeni zaradi unijske-Ka delovanja. Osemurni delavnik. Kn «lan počitka v sedmih dneh. Odprava štiriindvujseturnega delavnika.
Povišanja plače v toliko, da 1m>-do delavci lahko živeli ji» ameri-"ki način.
Stalna mezdna lestvica za vse •»'roke in razrede delavcev.
Ovojna mezda za nadčas in «a d-1«, oh nedeljah in praznikih.
1 nijski prispevki članov organizacije se, naj kolek tajo od plače.
Prednost starejših delavcev pri ftoisujševanju ali povečanju *te-*ila delavcev.
Odprava kooipanijskih unij.
Odprava zdravniške preiskave fruolirv za delo.
delavcev v South Ohioagu a štrajk.
s... < hiengo, HI. — V Mrtek > zborovalo ve^ \ot 30i)0 delav-" \ v Lincolnovi ^vorani, 91. ea-m Coinmcrrial A ve. Oeorge I'« k, organizator za okrožje Ho. ' «»ra. je dejal v «vojem govo-T" la bodo >klaraki magnstje i-osnovali vae štrajkarje "boljše-mke" in nato je pripomnil: "A-, ^
izbiramo	i j1*^
"-♦nnrrami, v kakršnih zdaj žive •blarei, in med našimi zahtevami. " katerimi ai hočemo izboljšati
Chicago, III. — 20,000 mornarjev in drugih delavcev rta parni-kih, ki vozijo železno rudo čez Velika jezera v South Chicago, Milwaukee in v drtoga jeklarske "redišča, se tudi« pripravlja za itrajk in uslavili l»odo promet z rudo na jezerih: Mornarji zdaj glasujejo o vprašanju stavke in glasovanje ha končano v nedeljo.
Delavci na paraikih in v pristanih, kjer se naklada In jzklada železna ruda, pojdejo v boj proti jeklarskemu trustu iz simpatij do delavcev v jeklarnah in železarnah, a vrhutega imajo tudi avoje zal»iove;0- i< r, «
r,. v *jA>itt)'«i __
SLOVENEC USTRELJEN
Cleveland, O. — Mike Češno-var, star 28 let, je bil ustreljen na 61. cesti in 8t. Clilr Ave., v trenotku, ko je stopil ravtomobi la. Zadet je bil v srce. Prepeljs li so ga takoj v flt. Clalr bolnišnico, kjer je pa umrl nekaj minut pozneje. Policija sodi, <la se je pri petila nesreča, toda kljub temu ae jim tdi čudno, da je pobegnil do-tičnik, ki je streljal.
Češnovar je prišel v Cleveland v družbi nekaterih tovarišev z de-žele. kjer »o kupovali grozdje U-stavili ao se na «1 M*ti I« Claif Ave., In ao hoteli iti na kegljišče Tovariši pripovedujejo, da ae Je pripetila nearefa in sleer ds je padel samokres, kstereg» Ja imel «len njih pri »*bi, na hodnik tn ae je izprožil. ter je krogls «ade-la fVišaovarja v prd. I^Mtaik aa-niokroaa Je pobral oroije ter po-♦h. gnil. Ram okrca je policija po meje nalla v »odo v neki atranak
GOMPERS IN WILSON STA SE SPRLA RADI ; POLICIJSKIH UNIJ.
V^ilaon je proti takim unijam, do-čim jih Oompert »agovarja.
DELAVSKA FEDERACIJA ' PODPIRA POLICAJE V BOSTONU.
Washington, 1). C, — Predsednik Wilson in Samuel (lompers, pi^dsednik Ameriške delavke fe-ddraoije, ki sta se doslej i|obro rurumela, sta se naenkrat sprla zarudi vprašanja policijskih unij. Wilson zastopa stališče nekaterih senatorjev, da je policijska unija ¡etek uuijoni/.iranju vseh ol>o-
RUDARJI NISO ODOBRILI MI ROVNO POGODBO IN UOO NARODOV.
Cleveland, O. — W^n. Oreea, tajuik4ilagajnik Združenih premoga rje v v Ameriki, je predložil resolucijo, ki vsebuje odobritev u* stave lige narodov in mirovne pogodbe a Nemčijo in ki zahteva, da senat brez odloga ratificira oboje. Resolucija je bila poražena na rudamki konvenciji. Druga reso-lueija, naperjena proti ligi miru-dov, je bila tudi poražena.
;a£c
roženih sil v Združenih drŽavah, armade in mornarice, nakar pride vlada pod kontrolo organizirani-gaT delavstva. (lompers|je pa drugega mnenja, da se namreč, policaji «mejo organizirali in pridružiti delavcem.
Ameriška delavska federacija je «podprla stavko policajev v Bostonu in eksekutiva federacije v Wfcshingtonu zahteva, da ae policaji ne smejo brcati iz službe zaradi njihove unije. Nasprotno je pa Wilson hrzojavil Uompersu, da nikakor ne odobrava njegovega (tiimpersovega) stališča, kar se tiče policijskih organizacij. Ta hntojavka'je bila prečitana v senatnem odseku za upravo Distric-ta of Columbia, ki se peča z resolucijo senatorja Meyersa, da »e policajem v Washingtonu attapaa dira plača toliko časa dokler ne izstopijo iz Ameriške delavske federacije. •<{!
najnovejših poročilih se policijske unije muožc in zdaj so jpo$c!i*i organizirani že v več kot petdesetih mestih. { ^
kako profitarji gouufajo vlado.
Dobiökarji sami prianavajo, da aa prodajali vladna ttvlla t itood-atotnim profltocn.
ŽIVILA ČAKAJO NA VISOKE * CENE
Chicago. — Trije groerristl, ki prodajajo blago na drobno, so priinali med zaslišanjem pred mestnim šivilidm birojem, da so pokupili veAjo zalogo vladnih II-vil In jih potem prodali a stoodstotnim dobičkom. Vlada je vrgla na trg veliko zalogo konzerviranih živil, ki ao bila namenjena za armado, toda armada jih več ne potrebuje, Vlada je hotela na ta način olajšati draginjo, toda olajšana nI prav nič. Ljudatvo je do-bilo malo teh živil po vladni ceni, kajti trgovel so jih hitro pokupili in zdaj jih prodajajo še enkrat tako dražje.
William Mulhivill. odvetnik mestnega biroja, je dejal, da K) se velemasarji, velegrtM^riati in grocerlsti, ki trgujejo na drobno, polastili velike zaloge vladnih živil, ki so zdaj vskladlščena in čakajo toliko «asa, da ljudje po-
L Alulh)>ill je dodal, da so mnoga *u4lka, skladišča do vrha pol-
¿yjt--f.Tr —J
huoa O o
Neki hrvaSki Uradnik, M se mu-v PariiU, je dejal, da bi bilo interesati\no Vedeti, kdo je fhian-ciral D^Annunzijevo pustolovfiči. no. Po njegovem mnenju jc I)'-Annunzio zadnje mesece odprto nabiral prostovoljce in denar za reško kampanjo iu italijanska vlada je vse to mirno gledal«. Postaje za nabiranje rekrulor ao bi-v Rimu, Neaplu, Milanu, Klo-rcnciji, (lenovi, licnetkah iu dru-gih mestih; italijanski finančniki so pa dajali denar. Vae jo doka. zuje, da ekspedielja na Reko Je lila več kot pa le čin neodgovornega poeta.
Italijanska delegacija zanika izvajanje dotičnega Hrvata iti pravi ,da je IVAnnunzIo neumen superpstrljot, ki je z lahkoto do-»il za svoj drzni načrt nekaj tl-sti bedakov.
i,
TIHOTAPCI UVAŽAJO OROŽJE V MEHIKO.
Pargtv Sav. Dakota. - O^k^-
niitski zakon za SevernoOakofo bo v>redJošen višjemu sodišču, katero se mora izreči, ali je ta zakou, kateri ju bil sprejet pri zadnjelii zasedanju zakonodaje, ustaven ali ne.
Pritožbo jc poslal na višje sodišče 1 i. A meri and iz Farga, S. I),, ki se jc izjavil, da sedanji zakon ovira prostost pogodb in zahteva, da se sedanji odškodninski zakon proglasi protiustaven.
HifKumno, da jc vsaki zakon, tateri jc v korist delavcev, v očeh privatnih vel epod jetniku v protiustaven. Privatno vclepmfitarslvo iti izkoriščanje delavskih slojev jc pa ustavno iu še nikdar se ni čulo, da bi kak privatni velepod jetnik vložil p mi v na višje sodišče, da jc gromadenje živil in um čevsnjo istih protiustavno.
Ako je zakonodaja Severne Da-kotc sprejela odškodninski zakon, bo žc tudi pazila, da *c Im isti iz polnjrval v vseh točkah in višjr sodišče se ne more trzirsti na kake ka|>ricu posameznikov. .
New York, N. T. - Dr, P. B. Altendorf, član društva za varovanje ameriških pravic v Mehiki, je dejal, da vaako leto vtihotapijo Mehiko za $17.000,000 do *20, 000,000 blaga, od katerega tvori orožje a potreba!« strelivom eno četrtino.
Altendorf je dolžil ameriške tovarnarje, ki izdelujejo orožje In municijo, da preskrbujejo mehiške bandite a strelivoin in orožjem. Trdil Je, ds Je ameriški renc gat v juniju 191« povzročil napad na Američane, pri katerem sla bila ubita dva častnik s, trinajat tnož in triindvsjset ps ranjenih. Meh! kanci ao bili po izjavi dr. Alten-dorfa akoraj brez municije. toda dobili ao jo po nekem renegatu za $165,000.
volilna prarlaa aa
MOHAMEDAMOI .
RAJO.
PROTESTI
Saloniki. Mobamcdaiiakc eAh čine v zapadli! Tra<*iji ho poslale oster protezi tis mirovno konferenca radi tnilgarskega gospod-stva v tej pokrajini. V (cm pro testu izjavljajo, da l»odo vsi »no liituicdanci zapustili Tracijo, ako ista pripade BolgarijL '
na k v I ud ni m i ^ivili.
ii na .iPT!1"! .TI I!
PREMIRJE NA BALTIŠKIH y FRONTA* SB BLIŽA
Kodanj, 10. sept. — Iz Revala poročajo, da so delegatje Kstoni-je, Letije Iu Litve odpotovali v Pskov, kjer se snidejo z buljševi» škimi mirovnimi delegati. Bslti-ške držsvice so pripravljene skleniti premirje a sovjetsko Rusijo In določen bo nevtralni pas ozemlja v bližini sedanjih bojnih črt.
zvezni žakladniski de paftlnsht tokupl dr
Savne certifikate.
Chieago, 111. — Zvezni zaklad-niški department ja izdal narod-bo, da se morajo državni zadolž »i certifikati serije V-K, datirane z prvim majem t. I. iti kateri so IzpMIjivI 7. oktobra t. I, predložiti v i «plačilo 15 septembra. Država bo izplačala te certifikate v I m »I nI vrednosti in z vsemi obrestmi. Po tem dnevu dHiav4 ne too plačala nobenih .nadsljnih obresti od teh certifikatov.
Na to opozarjamo one rojake, kateri so toliko sre'ni, da imsjo kak certifikat le serije.
Rumene! pričeli Upraanjevati Bodapeito
iiudapešta, M», sept. Uumiin-ske čete no pričele odhajati Is Ha-dapešte. Izpraznitev vsegs oku-pirsnegs ogrskega teritorija bo končana v dveh tednih.
London, j— Iz Madrida poroda-jo, da bo Ipsnska vlada v krat
r'streljeni STovm« je bil .troj-ikem Predložila naredb" v p.ris- ** nlk po poklicu in\3^^ in|menta. ds se podeli ženam voW bo mrs a fVmtj, je rrMe
dva otroka.
Predsednik Pemvije umorjen?
Santiago. Chile. — Tukaj kroži nepotrjena veat, da je bil pred-«edrdk Pero vije Au goat o B. U> guia, u «sorJen zadnji torek « bo«
Kje je pnudd D'Annun«io7
Pariz. — VsenemŠki listi, ki o pian jejo dogodke ns Reki, do-stavljsjo, ds bi se morsl pojavit» tudi nemški D*Aimunzio In lis e nak naHn osvojiti Danzig.
ABfteH izprmanljo Sirijo 1. nov
Pariz. — Clemenceau In gene ral A lien by sta se sporazumela, ds angleške čet« izpraznijo Hérfjap M sli Aziji L llovera brs t. I. Brit ska gar nizi j« pe ostsm jo v Dmm sku, I|oraan, llsnis h u In Alepu.
Na Danaja taettrajo proaUtutke
1 Hin a J — Vsled silnega rszlir jaaja spolnih bolezni je marins vlada eklenila Izolirati prostitut ke. Vse ienske te vrste bodo nastanjene v posebnih lieraklh, kjer
aulo» zdravniško kontrolo.
bolgarska dobila pogoje; plačevati bo morala 37 let.
Bolgari morajo dajati premog Ju*
goalaviji skosi dobo pet let
AMERIKA TUDI PODPIŠE MIR Z BOLGARSKO. •
Pari«, 19, sept, — Dauea pred-poldne su bolgurski mirovni delegatje prejeli is rok zaveznikov mirovno pogodbo. Ceremonije so se izvršile v prostorih francoskega zunanjega ministrstvu iu navzoč je bil po eden zastopnik Iz vseh zavezniških in asociiranih držav. Predsedoval je Clemen-cenil in na njegovi desnici je sedel Krank L. Polk, načelnik ameriško delegucije, na levici pa Kyc Itowe, angleški pooblaščenec. Cle-menceau je otvoril ceremonije s kratkim govorom bi njemu je sledil general Teodorov, načelnik bolgarske delegacije, ki je dejal, da bolgarsko ljudstvo ni odgovorno, da je bivši kralj Ferdinand napovedal vojna zaveznikom, vendar pa je voljno prevseti delež odgovornosti. Dalje je rekel, da bol* garsko ljudstvo ni isvršilo take-ka «ločina, da bi moralo biti kaznovano s sužnoatjo.
DrugI kilgarski delegatje so t (Janev, Sakesov, Stamhullvski iu Haraov.
Bolgarska mora * odgovoriti v 20. dneh. (ta li sprejme pogoje ali
ne.
Ofleljelhl KUinarlj pogodbe, ki jo bil objavljen še sinoči, se glasi, da mu:a Bolgarska plačati 2,250-000,000 frankov v zlutu odškodnine in obroki plaflevauja se raaie* sajo na 37 let. Dalje mora Bolgarska povrniti Srbiji, (Irškl in Ru-vse vplenjeuo arhiva let
Ške x-alnostl, kfJM. jo vzela tokom
vojne; vplenjeuo livlno aiort pa. vrnit! glavo «a glavo v šestih me-seeih, DrŽavi Hrbov, Hrvatov in > Slovencev mora dajati akosl pet > et 50,000 ton premoga vsako leto.
JMfiaraka «e mora odpovedali vifm koristim mirovnih pogodb v Brest Litovsku in Bukareštu. V,, treh mcaccilr mora «nižati svojo armado na 20,000 m oŠ in dati mora čuten 11 vse bojn« Udje, «ubma. rlnke in eroplane.
Nove meje Bolgarske so dolo-čenc takole t Meja z Romunsko o. stane kot pred vojno. Vprašanje, da II hoče Ruiriunija odstopiti iolgarskl dol Dobrudžc, ki Je naseljen z Bolgari, se bo ohravuava-
o pozneje. 1, _____ • ■ '__
Meja s Srbijo se eprsateni na štirih krajih v korist Hrblje. Na severu v dolini Timok dobi Sebi-, o kos ozemlja, [m katerem leč^ važna srliska Železnic«, V okolici prelaza Dregonisu odstopi Bolgarska kos osomtjs, ki Ima vsro-vati Hriiijo pred napadom na Niš, Dalje proti jugu v okolici Vars-nje dobi SfMja drugi kos strste gičnega terilorijs. Na jugu odstopi Bolgarska Srbiji dvanajst milj širok kos ozemljs, po katerem ko-pet teče železnica.
Meja z Urško ostane atara !«-vzerašl majhnega dela teritorija, ki pripade Orkom *a varstvo me-ata Buk.
Bolgsrsks Izgubi zspsdno Trs-cljo, ki ostane pod koiilrolo zs-voznikov dokler se definitiv no ne r«Ši, komu pripade ali jMistsne «o-odvisen teritorij, liolgsrsks m« dobi »iol>enegs prlslsuitfa ob K-gejakem morju, zsjsm/ene ao Ji m goHpodsrske koncesij, ki B«il. garoin olajšajo pot do morja.
Finančne k Is v zule v pogmlbi so «lične onim v psktu z Avstrijo.
Združene držsvs niso bile v vojni z Bolgarsko, «oda podpišejo mir z njo vassoft, ds s tem zajsmčijo zaveznikom, ds IhmIo gledele, ds ae Im Bolgar»ka držale ustave lige narodov, ki je del pogodlie.
vreme
Chlrago In okolica : V aoboto in nedeljo jasno. M veži »a pad nI ve-t rovi. Holitee izhajs ob H .15. zeha-ob H M Tiari tn noi» sra pribiti« no enako dolgs. Začetek jeaeni.
.. : " ilftšik,. .¿¡L a- ' .. .


(ASILO SLOVEKS^E WAKOPNF POOPOapg
I.ARTNINA H.OVENSKB NARODNE ÍODPOBKl
JgPNOTE
E JKONOTE
i
Cene ogiaaov po dogovoru. Rokopisi m n« vraénjo
Nmtoc rtilUi: 12.00 U tool lots
leu, 91.40 s« tri
Zadinjane drtove (iavan Chicago) la Canada >4 0« J»» k*«, in fl.00 s« tri mooec«; Chicago |5.5ü na lato, |2.76 sa pol I mesec«, in sa inoaematvo $7.00.	'
-----———————■■ n	—--- ,f»h,j:
llaelav sa vm, bar l«a *tSi • lietaau
. 'TROSVETA"
2687 So Uwadala Avas«*«. Cbk.g«, Illiaai.
"THE ENLIGHTENMENT'
Orgaa of tka »iavoaU N»Uo—I Bo»ofil Sociotjr. Owned by Ibo SlovonU N.ÍUaol *«a.flt Sectety.
Adv
Sobscri
OMtfl
ert'iliig
satas on agreement.
it United SUtas (except Chicago) and Canada ft par pear and foreign countries $7.00 per paar.
Ng|t eWepaaju a- »r. CAagaeU J« It) P«l»l«b|. a««.*»	i* I »•■» dee»om poukla aaratota*. Pa
caena, 4a «a ms aa ««tavl IIa«.
....... - i■ - -■ • • -.....x-m-—;•-----rr-.^
WILSON GOVORI
DOPISI
Predsednik je na potovanju širom republike, obdr-žava »hode v več kot petdesetih mestih in govori ljudstvu, da je ratifikacija mirovne pogodbe in kovenanta lige narodov brez vsake rezerve absolutno potrebna v gvrho, <la ne hitro doseže mir; predsednik povdarja na vgakem »hodu, da ae vrnejo kmalu normalne razmere, draginja se ublaži in industrijalni nepokoj preneha kakor hitro bo mir formalno proklamiran.
Wilson upa, da prepriča ljudstvo o svojem stališču nakar ljudstvo naredi pritisk na opozicijo v senatu za ratificiranje brez izprememb.
To js Wilsonova pravica, katere mu nihče ne krati. Ne bomo zdaj razpravljali o dobrih in slabih straneh pogodbe in kovenanta lige narodov, kajti o tem je bilo že dovolj pisanja, dasiravno imamo pravico dvomiti, da bi liga narodov, kakor je zdaj zasnovana, prinesla tisti ide-jalni mir, ki se takp naglaša. Sile, ki so na čelu lige, so ravno tiste sile, ki so ravno s pariškim mirom ustvarile i a/Joge za nebrojne nove vojne.	t
Kar nas danss zanima, je to, kar Wilson govori na svojih shodih. Wilsonove besede pa niso dogma, ki se mora sprejeti brez ugovora. On je človek, ni papež, da bi bil nezmotljiv. In da se Wilson na vsakem shoftu najmanj enkrat zmoti, je priča njegov zvesti življenjepisec vidi Lawrence, Hi »premija predsednika na jnjegpyi tp pošilja poročila časopisom o svojih vtisih iz njegovi vorov.
Tako n. pr. piše UilMence i''fMfriednik Mm utrujen in tfialta tfWresan iMAl jfr
KW
te predsednikovih govorov si uaojamttcititofti si i<Je, ki jih je izgovoril v St. Louteu dne 5. se^tčm "Mir? 0, moji dragi sodržavljani.M	vai
Olympia, Wash. - Z velikim
zanimanjem čitam rasne slovenske liste in članke ter dopiae v i-stih. Marsikdo je ie rekel, da srno Slovenci jako napredni in da se zanimamo za vse, kar le služi napredku iu izobrazbi. Drugi pa zopet hočejo vedeti. da uisiuu.
Ako v nekaterih stvareh nismo tgko napredni, kot bi morali bili smo največ sami krivi, ker se vse premalo zanimamo za dobre delavske liste iu časnike. Voakdo mora priznati, ds se ravne Slo-venci ie najbolj zanimamo za ra jene organizacije, bodisi strokov ne ali politične. Kdina napaka ' katero imamo, je, da pe vse premalo zanimamo, kalfa je tg ali ona organizacija, in kake so osebe, ki jo vodijo. Kajti že velikokrat smo izprevideli, da so bili delavci zapeljani na iiapačno pot. ker so prevod verjeli voditeljem, kaeri so imeli samo cgoistßne ns inene. Organizacija, katera se sli ksjo, kot dobre delavske orpani zacije, je vse polno in so samo pobeljeni grobovi. Med delavci samimi vlada preveliko strankar stvo in to nam ¿kodi v boju «oper privatno izkoriščanje, katero je pa dobro organizirano in le vpled tega ne more delavstvo doseči ta kih uspehov, kot bi marsikateri pričakoval. Mesto, da bi delavci, delovali, da bi se organizirali ano samo skupno strokovno in politično organizacijo, pa ie sami ce pij sedanje organizacije.
Toda nihče naj ne misli, da ja toliko strankarstva samo med na-iim narodom. Pri vseh narodih se opaža strankarstvo, ker je le preveč oseb, ki hočejo priti na povr Ije ng stroške drugih.
Vsled tega apeliram na rojake da opusUnio strankarstvo iu pri družimo se stranki, v kateri vidi* mo pravično rešitev splošnega delavskega razreda. Ne poslušaj-mo nekaterih hinavcev; katerim jc osebna korist prvo in zadnje, drugo jim je pa vse le sredstvo za dosego prvega. Opustimo organizacij^ katere so ustanovijo
se naročijo
r naj iati
H tem si bodo i sadebili ¿irte obzorja m dobili1 boljži pogled v sedanje dela vaha j
razmere. — Poročevalec. I
Sedma in
seja.
WjF#. — Odkar
je odšel rojak Fr. S Tavčar is ta
Sedma in osma.seja se je večinoma bavila z illin.dsko zadevo, ker je odsek za povHlufce priporočil konveipiji, da ne potr
naselbine v armado «trica Sama, £	Wrikta IS- HH-
mrnda ie ni bilo dopisa la te na-1" * selili ne.
Delavske rszmere v Kocks
uoiskega — in aicer ud onih kra-jevnih podružnic, katerim je
*	(predsednik illmoiikega okrožja
5. Z a 7 a legatov je M od 25 krajevnih or
s polno paro. Toda od dela menda p* . .?	^
noben debel. Draginja je pa\K»liUMli'	- ..
vedno večja in ako kdo več zaslu- Predsednik illinoiškegs distrik-ži, pa mora več plačati za živi jen- ta "FarringtOn je predlagal, 3a ske potrebičise.	konvencija izloči te delegate, do-
Na druitvenem polju ne moro- Ufa je AJeks tfowat, predsednik mo napredovati, nazadovati pa kansmHcega distrikta stavil pro-udi nočemo. Kar se pa tiče tu-1 tipredlef, da se jim d®yoli S»-kajinjega "Slovenskega doma", jež kot delegatom na konvenciji, pa dobro napreduje. Stavba jc Vsled tega se je vnela -huda doplačana in je last slovenskega na- bata, katera je trgjala «koro ves roda v Roekspringsu in ne kg- Map. Končno je konvencija potrtega posameznika.	Ulita kot delegata Antona Kruge I)ne 31. avgusts je tukajšnja ¡¡Tj 12. okrožja, krajevne po^ru-krajevna organizacija JRZ. prire- jnice it. 1471. Odsek za poveril-dila veselico v korist sirotam v Ljee je igjfcvH, da ne priporoča v starem kraju, katere se je z od> potrditev njegove poverUnice, rom na raimere ie dosti dobro ob* ker je dobil brzojavko od dotič-nesla. Ta veselica je bila prva v Le podružnice, da je omenjeni tukajinji naselbini, na kateri ni falepat odpoklican- P» bil navzoč J^hn Barleycorn, ka- t vi, da je bila vse to le »tvar po-terega smo pokopali 30. junija in Uf^iglpe same je Konyeneija pri za katerim nekateri zelo žalujejo. znala poverilnice.
27. septembra bo pa druga ve-	, , ^' . .
selica in sicer v čast slovenskim N*<> M yname de^t» »^ fantom, kateri so služili Strica delegatov kateri so bili poslani Sama Povrnili so se vsi rszun podružnic, kojih poslovnice dveh in sicer lfax Jelovčana, ka- bile preklicane. V debato pose teri je padel na franooskem boji- Famngton in Howat. Prvi 4ču in Pavel Demiarja, ki je ie J® J**da «.e ne prozna uskje na Fran« oskem. Pogrešamo delegatov, d<^im je Howst tudi Fr. 8. Tavčarjajkateri j« predlagal, da se jim priznal. Ho-menda že okreval od rane, katero wata je podpiral delegat Paark iz mu je zadala nemška svinčenka llHnoisa in je rekel, da so bili ves in kateri se sedaj nahaja "Some- dobri flam organizacije in where in U. S. A."	vestno plačevali svoje mesečne
Pričakujemo velike udeleftbe prispevke in da piso imeli nobe odstrani zavednega občinstva. ™ga namena organizacijo cepiti Za izvrstno postrežbo bo skrbel I Farrington je imel daljši govor, veseUdni odbor, - Tomaž Čadei. ter je dolžil premogarje, kateri
SO stopili v stavko, da so naspro-
Springfiald, 111. — »tavka v tu-1 tovazli uetavi orgauizacije ter ho-kajinjih premogorovih je konča- tdi priaiKti osrednji odbor prolixin uspehe bomo rawidali is Itizakonito, da se vrši izredna
z o.
»O bili takdj zadovoljni, ko je i/.\ rs	,irf<j.
sedulk Lewis sporočit, da* »e bo vršila konferenca za novo p«^,, d bo med premogarji in lastniki premoguvih rovtrv" Akuj po eie. velaudaki konvenciji. Toda nobe nega zadoščeuja niso mogli do-biti od Farringtona ali drugih u-ra4nikoy-
Nastopilo je še več govornikov iu vsi so podpirali Howstov pro-tjpredlog ter pojasnjevali rgz-illinoiških premog« rje v. fiHnoma vsi so se strinjali. <|l( ,e bila zaduja stavka delo agita-orjev, M so ičnvaii premogarje kateri ao bili že ftak razburjeni razmer, ker so nekateri delali 1<> vsled draginje m slabih delavskih po par dni v tednu ali pa *c vce dni nič. O teig je govoril delegat Vercer in je tudi izjavil, da je velika večina premogarjev, kateri so hili na zadnji stavki, zve-sta organizaciji in da nimajo niti najmanjšega namena ji škodovati. Bili so zspeljani. Omenil je tudi, da je Bertalero izjavil, da je pripravljenih okrog petsto pre-mogarjev, kateri čakajo na odločitev He konvencije iu aku tu odločitev ne bo ugodna za nje, da bodo šli po eelem lilinoisu iu da bo zastavkalo nad 50,000 pre-mogarjev.	q, ^gf
Popoldanska seja ie „ni «končala te zadeve.—
<19
šeanja.
Vaakd^ Hgi ^ iN^t W esjalistične liste iutiSfe .(kowtakoj prepričal,'Vtti rtatö-"WfaMaratvp Ig Škodi. Ne ozirajmo se na na-rodnoptJiáim «m« i-mi Plavili in vh\ enako izkoriščani. Le ako
klavkglo;do zadnjega tgdus i» mV*» l>ar,y ' du J.tl.,a delo lsut ise yroil* šele pred nekaj M*,JWeo	pri zadiiM
dngvi,,iDiekgj rojakov; jp radi tegA '1®^^ ^«»^^ pr|».ogar;ev ' ubilo delo in še kajuovftni gp in ^e pre&tgj ,^>0 tajuikg te bili iaioui, kateri sa niso hoteli »tränke, v katerem pozivla ajpta-odivatl sUvkTiinajo'^JSgj vJ torjo in organizatorje te stranke ^•	^	agilno delo med iliinoiškimi
fionT4w?v£z mm
trnu.
Chicago, 111. — Mestni živilski odbor je prišel na sled raznim M-mazanim manipulacijam z armad-nimi živili, katere je vlada dala v razprodajo konsumentom. Preiskava je dognala, da ao groeeri-sti iu veleftrgovci pokupili veliko množino raznih živil, na iste prilepili svoje znamke ter jih prodajali z ogromnim dobičkom. Nek trgovec je n. pr. zaslužil 33 iu pol odstotkov. Neki drugi je priznal, da je premenjal znamke ter prodajal ta živila kot svoje blago. Neki skla'dišnik je priznal, da so »praviji veliko množihp žiVll V 1
(a oäbora'mu'j/e'p
%iéM>M V
i «VB v, gotovem
pojii s
1 m
llitična vojna." - Nato je Wilson izvajal, da jfe NeTnflj izvaja vojno zato, ker se je bala, du ji njéne tekmovalk iztrgajo svetovne trge iz rok.
To je nekaj novega iz Wilsonovih ust. Doslej smo vedno slišali, da je bila vojna za demokracijo proti avto-kraciji, ne pa za trgovino. Med vojno je bilo prilično število oseb, ki so izrekle enake besede na javnih shodih, kot ho gori omenjene Wilsonove besede, toda dotične osebe so bile potem obsojene v zapor na mnoga leta.
Drugi dan je pa predsednik rekel na shodu v Des Moinesu, da "nemški bankirji in trgovci niso hoteli vojne, ker se jim je zdela neizrečna neumnost (unspeakable folly)".
Tako govori Wilson zdaj je treba dobro premisliti, kje je pravzaprav zmota.
Komedijant D'Annunxio. ^ JMehika ima svojega Villo, Španija je imela Don KiioU in Italija ima pesnika-dramatika, čigar pustolovstvo bo omenil zgodovinar z nekaj vrsticami. V sedanji dobi splošnega tragikomedijan-stva je pač naravno, da italijanski glumač vprizori nekaj ne le na papirju, temveč tudi na Reki, kjer so pariški igralci i» pred meseci postavili oder za mednarodno melodramo. Kako se odigra zadnje dejanje, na to pač junak D'Annunzio ni računal; njemu zadostuje, da uiiva "nesmrtno slavo" v prvem aktu.
Mislili smo, da je D'Annunzio boljši pesnik kot je pa igralec s sabljo in zavit v trikoloro na konju. Ali bila je zmota . V Chicago je pravkar prišla njegova opera "I* Nave", ki dokazuje, da je slab v vseh ozirih. Drama, ki jo je spesnil za opero, je imela 8702 vrstici, toda Italijanski uredniki, ki so stvsr tesali za kompozituro, so prečrtali :UX)2 vrstici in ostalo jih je le 700. Italijani sami pravijo, da ne razumejo njegovega jegika v drami, kakor ne razumejo njegovega divjanja na Reki. Taka je njegova slava.
Vaakamu avoje. — Neki Zgaga v znanem dnevniku
pravi, da zna marsikdo te na pamet Sinkievičeve romane, ki jih priobčuje reeimo "Pronveta", ker so bili te tolikokrat priobteni. To ni tako hudo. Naši čitatelji so tudi že čitali stvari, ki jih je iz "Prosvpto" ponatisnil "Naprej" in ki jih zdaj ponatiakuje doUčni dnevnik iz "Napreja".
H
od vgse gj£vgg. ,ko fio y.liké aiod namí. pa oW'ai	8trani
c te, da se enkrat pre UM" I« spanja, da a« družimo in
okrog 20.000 premogu rje v Umed 90.000. 8tavkarji se tudi obdržavaU izredno konvencijo v p¿!|Springfieldu in so ustanovili srce
rr-H n^ri'^n/iHH 111' nTeme^'1^, t^ia kljub temu so »šivali ne- i<> organiaacijoi Omenil je tudi e aH one narodnosti ali plcinenm	privan je pri tukajšnjih da se je zagrozilo, da bo nastal
ker moramo vsi prenašati talki ^.^im'so nas Ht^vkaíje U»ošen št/ajk premogarjev v d,
jarein profitarstva in privatnega izkoriščanja.	'1
Ko je Amerika stopila v zadnjo vojno, so sam predstavniki zavez-nih držav obljubpvaii, da se ta vojna vodi za demokracijo in so-moodločevanje narodov. Toda, kaki so sadovi te vojne, lahko, vsakdo vidi, kdor se le zanima za sedanjo časopisje. Demokracija je samo na papirju v nekaterih državah, v nekaterih jo pa ie na papirju nimajo. Kjerkoli narod zahteva demokracijo in se foori zanjo, privatni velepodjetniki takoj hočejo uničiti vsako gibanje za pravo demokracijo. Pri vstopu Zdr. držav v vojno Je predsednik Wllson objavil vrsto svojih do-hroznanih 14 točk, katere so se pa menda raspriile v srak kot megla v pomladanskem jutru. Vse ao nam obljubovali. dokler se je vodila vojna. Toda kakor hitro je bilo premirje podpisano, so gotove osebe popolnoma pozabile na vse lepe obljube. Privatni velepnd-jetniki so delali velikanske dobi-čle, napolnili so blagajne s miljo-n[, delavci smo ps ostali «e na slabšem, kot smo bili pred vojno, ^jlno, kar smo dobili, je pretirana cena za vse livljenjenske potrebščine in brezposelnost t ter nepresegljivo izkoriščanje na vseh poljih. Kdorkoli je pa spregovoril reanieo, ae je takoj iznašel sa omreienim oknom. Kdor ie aedaj ne ve, v kakih razmerah se nahaja delastvo v dvajsetem sto* lat ju. sanj ni več sdravil ali pa sam dala sa privatne velsintereag.
Naprotniki delavstva troiijo miijone u rasno Čaaopiaje, cerkve in enake atvarl, s katerimi hočejo zasuftnjhi svet in zatreti vsa delavske organiaaeije. Največ uspeha vidijo V rgznih verskih ustanovili, radi tega se pa vedno in vedno člta, da je kak miljongr daroval sa to ali ono cerkev ali enako ustanovo nekaj tisočakov.
i	^^S^Iííííí»e je odzval»
gledkli po strani ter nas posiv$4i,	žftvi W»*°ie, koevenešja ne
da naj grelno delat in da je neum-	prizna teh delegatov. Ptadovnicc
no stavkati, ker doiualega vsi de-	prizadetih krajevnih organizacij
laj^ t	so bile preklicane 15 dni potem,
V tukajšnjem mestu ue moremoh«o je prišlo dovoljenje od i/vr-
dobiti sladkorja in moramo piti Sujočena predsednika Lovvbta. granku kavo. Kaj je temu vzrok, Opozarjal je tudi na dejstvo, da ,l0 V0llli	bodo illinoiftki premogarji, kateri
premogorovi obratujejo aedaj H0 Wli zadnji/«tavki, že vsi iz-s poluo paro in delo se tudi dubi. Krpani in kaj bodo počeli, ako v Pri vposlitvi vpraša vsak deloda- resnici izbruhne po prvem no-jalee (boss) delavca, kje da jo vembru splošna stavka v sluča prej delal In aH je bil na zadnji i», da se ne doseže sporazum med «tuvki. Nekateri tukajšnji premo- lastniki premogovih rovov in od garji, kateri «o bili odalovljeni '"»rom organizacije glede nove v zadnji stavki, sedaj ne morejo plačilne lestvice.
«eji je prvi
v aieu tega opozarjam vsake- ri, ,ede	,
pa rojaka, kateri namerava prit, • , *	Htm|ffer k| je
sem za delom, da princa s wboj L,^^ wdevo tftodHJz
S^ ^
, V tukajinji okolici vlads sedaj ^^J ^ ^ »o stavkarji usta-velika suša »n nekateri vodnjaki	ori- ^ Je	d«
af ae popolnoma poaaftili iu že tr-Me	konvene.ja odpoklicala
da prede za vodo. Reka, katera »Uvko ko so dobili poročilo, da leče v tukajšnji bliMni. bo tudi h vr4i konferenca zs novo plačil-k tnalo suha. Tako bo v resnici za- ,eitv ,ak°J c»®velan4ski vladala prava suša in ne bomo konvenciji. Omenil je tudi, ko bi imeli ničesar, da bi pogasili žejo. on h®,t®1 *°v<>r\\i in pojasniti v Bogatini so se dobro založili z detajlih premogarjem, bi ne bil vaakovrstno pijačo, le mi delavci H1*	bl tudl do kr-
moramo stradati pri vsem. To so voprelitja. Prečrtal je tudi več dobrote In plačilo za vse nsše ir- *«priwženih izjav oseb gle<le Iz-tve v zadnji vojni; obljubovali so	k "«redom, prečital je
nam prave nebelke dobrote toda di,Je neknko pogodbo premogar-dobili Kino pa brca.	ikih operatorjev, kako «o «kupno
Poročeno je bilo tudi o zadnjih nattopUi v f<,dnji %t"'kl izgredih, kateri ao aa pripetili v
tukajšnjem mestu in jo bil obatre-I jen nek 13-letea deček. Kot o-samUonec je bil aretiran nek čr> nec.fkateri je pa sedaj oprow en vsake krivde. V zaporu se pa nahaja nek Italijan, katerega so o-sumili, da je obatrelil on« gs dečka. In 1a Italijan je obatraljan v nago in po ispovedi nekaterih o-sah je bil obal ral jen ml onega črn« ca Kedaj se vrši «odnij«ks obtav. nava, mi ni znana. —IVirjČevaleč.
Walker pojaanjuje. da je bila zadnja stavka pasiedica l*tkH-cane atavke v prilog Mooneja, in da so prenogarji zahtevali, da bi se iadplgls nova plačilna lealviag takoj po podpisanem premirju in da nihče ni mogel več preprečiti starke. Premogarji so Hili ip vsi siti tedanjih razmer, izčrpani in nekateri eelo gladni vsled brespe-selnoati. noiienega zgalužka in silna draginja. Nemir se je opg
frl	mt»a Jf, «»p jf n ffrfgi
phranjeiij^ zivii v gotoveln
.^cjrriH and Co- Haiha dVajHet li^ziboJeV' žfvilT .Veki''^elelV1 giovec jc kupil iz armad^ia-šklfr'1 diš^a 28,7^4 Sk41tijif''m^HTV strbi ' čju po osem in eH^'Vfetjind'te b ta aH po dolarju zaboj in je isto pnodaltpte^lia&i ¡Pakm aftj.aAjlta& javljajo, katereijš. tar,Odbor zasli-
mA^ ■ '^ih'! m 11 <!)(, ž
Pravi Avgijcv hlev in ¡t»e]>a bi, biid drugega llerkula. da bi u-. 0-
eistil.
_____________
IZDAJA časopisov 0MEJE
»a v amvE&m dakoti
Bismark,
)t. d. — Vsled nove odredbe, da «me izhajati samo e-den časnik v vsakem posameznem okraju, je prenehalo že 12 časopisov. Vse tiskovine smejo biti tiskane «aino v teh tiskarnah.
Ta odredba je bila «prejeta po hudem bojn pri zadnjem leginla-turnem zasedanju. Izvolil se je tudi poseben odbor treh članov, kateri morajo paziti, da se ta odredba izpolnjuje.
Vsa uradna naznanita in sploh vsa poročila «mejo biti priobče-ng v časnikih, katere določi odbor.
ITALIJA KUPUJE PA&JTIKI V SOK. DEtAVi*.
Washington, D. 0. — Neka i-talijanska pambrodna družba je kupila vse dele iu stroje za jekleni uaruik, katere bo prepeljala v Pa Termo, Italija. Kupila bo tudi tri parnike, kakor hitro bo dovolil zvezui državni plovbeni odsek.
PREDLOGA SA IERABO VOD-NIH SIL V SENATU
Waabi»ffoa, p. 0. — Predloga za israln» vodnih moči na daljnem zapsdu bo kmalo sprejeta v senatni r.liorniei. kot se je izrsril senator Jones iz države Washii»g-ton. Ta predloga je bila že sprejeta v poslanski zbornici.
PLAÚS TELE ILUŽBENCSK
POVIŠANJE FONSKIM VSLUl S galun, Mass. — "New England Telephone snd Telegrapl« Co." je objavila, da poviiajo mo škim uslužbencem od euega do tri dolarje na teden in tiainü>enk«ii< I« ml enega do dr a dolarja ua te-

Priponu JedooU.
111741 ** LA WW AL* AVI, CHICAGO, ILLINOIS
GLAVNI ODBOR ZA DOBO 191 »»1922. Irrri*ralni odbgr, '
__A UPKAVMI pMUL
,_„ ___ Nodiornl odbor.
ufca, i m i. T.Ik cuUiu* Pfcte,
______________TUkornl odbor.
Rojaki Pozor! Zelo važno!-Čltalle!
IMIL Kl?S
yj vedno najniZjh dnkvnb cim:. M MWMQ TOÜNO IN mVHO WUCHVAtiJR.
. ^uHßi VltflHSYOTAH I'OSMVUNtfKA <WA..
«/„ .______111. ll U .
KRAJE EVK0I
ssläier
«SSwrS^Ä
iÄÄiUEÄl
«aeupho obrnit, n. .Uro In
Emil Kis«, bankir,
133 S^fiQRcl Aw. cor.
an
NEW YORK, N. Y.
Plate«, p« 4%	•• kr+mUm* rl.|*
RNA NAJSTARRJllH BAN M, Kl »TOJI POD »TALNO DRŽAVNO frii» KONTROLO
na vie *rijä ä garancijo.
FROpAJA VOfNlK LIITKR ZA V»E CRTR PO ORIGINALNI ČRNI. IgVRtUjf VIR ZADRVC V »TARRM KRAJU
KI fele	f »ter»	u m» p».I.ii 4mmt «II Htrrt
«pretiti k»Uro|wll MMUr« v »UH d*«*vi»J, MJ h »fern«j* M M Mrejl* rajal»» le prek« « lal p pmpmlmm »ad», veljttva, piltm ki ilfumt
VSESTRANSKA NAVODILA IN POJASNILA Ml viakda lakaj » iMtorliiibMi jaaibu
HENRY J. SCHNITZER 3TATE BANK
141 WaaUagte« »Ir.H	fi9W	Ht y
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
POTREBUJEMO DELAV-CE V VEČJEM -ŠTEVILU.
Mi preskrbimo primerno dobra itanovanja. Plačamo cas in pol za vse nadurno delo in dvojni čas za nedeljsko delo. Oglasite ae pri:
EMPLOYMENT OFFICE,
THE GOODYEAR TIRE * RUBBER COMPANY,
AKRON, OHIO. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
MAFMODAJ IM *
itlriiobna HU«; kopaliftče In letna kuhinja v pritličju. Proda ae po selo nick i eeal OglaaKe ee oh večerih, ali pa v nedeljo pri: mi H I lanu I In Ar«., Chicago, UI.
•LUiBA.
Ilče «a hllnik (janitor) *a urad Hlovennke narodne podporne jed» note. Zgla*ite ae v gl. umdii n« 2607-4007 So. Lawndale Are., Chicago, III.
BAROftriKOJt V POJ Al BILO, Za oglaae m odgovorni i« ogla lavaM Mini. Mi na eprajmemo da Djlh nobene odgovorno«« Vsak kdor kaj kapi I« oglaaav ta če «a |H vM saj tan sebi prlpUe, Vi« I» odgorornott la po«Mino naj »Ml mk mri. UpramUtro liata
nevarnosti, ki prptj od Sve^a^e strani. iiila sva pa povaem	d^^aro^i^ povrni Švedi
je, k večjpuiu^ ,da w pdpvve naš kralj Ja» Kazi-
t,9 Jzdfgstyp,	mv^Ušan* ,y zgodovini i f
"Da, bil m» terfvjdql.v^tq. fjf Todaailj*
to izdajstvo, to razsodite, potem, jco, vam, vse po-
„A_ ft i > i '
NOVICE IZ JUGOSLAVIJE.
tudi zAjnmvo.
Dobili amo aledeče pismo, ki ga dobeeedno objavljamo t
fii ie minilo leto dni odkar eo naši poslanci pri zasedanju avstrijskega državnega zbora dan za dnem govorili o * t rafalih ras* merah raznih zaprtih in interni' ranih nesrečnešev. Vlagali ao ne-i tete interpelacije ne tedanjo vlado z zahtevo, da naj ae vend dar milejše postopa. Dokazovali ao zgovorno, kako je ona zakri vila, da so tisoči in tisoči mora li dati livljonje za malenkostns in popolnoms nedolžna dejanja morda, in to v mnogih slučajih, ssmo zsrsdi svojegs mišljenja Takrst so tudi naši meščanski poelanei in listi večkrat grajali bestialna postopsnje tiranske sv vtrijake vlade. Da tega niso delali iz iekrenega eočutja in prepriča nja, marveč zgolj iz drugih mo men tov, za to nam je porok nji hovo sedenje obnaftanje, osi roma njihovi srditi klici po visliesh in evinčenkah.
Nismo Še prsznovali obletnico obstoja Jugoslsvije, ko že opsžs-mo v vseh merodsjrdh krogih ne ko stremljenje zs tem, ds se čim preje sopet uvede oni sistem, k se vsled jesenskegs preobrata ne koliko porušil in omajal. Močni temelj države naj bi slonel na ae Ktradanih in trpečih ljudeh v natlačeno polnih jetnišnicah, ne je najoč v pošte v, da je ravno tinto nepopisno nssilje tedanje vlsde še bolj pospešilo nejevoljo in ne sadovoljnoet med ljudetvom, ki je potem po Vsej pravici vrglo te trinoge iz njih visokih od tiso čev bajonetov varovanih eedežev V dokez, kako delajo naša aodi šča s našim ljudetvom, naj nave dem elučaj.
Ko ao se dne 9. maja odzvali prvi jetniki mobillsacijskemu u-ksxu, nakajalo se je več radoved-nik (antov* (iz , letnikov 1090^ 1HM.) v gostilni pri Le ga tu v U-seah. U radovednosti, je-li jih i* dosti od prvega po^v^, so,Šli «ns kolodvor k osebnemu vlaku, voai oh 11. iz Jeeenie it i Ljubljano. Takoj po odhodu vJ*ka eo Š1 sepeft nazajnv gostilno, koder sedelo tudi več liberalnih fcrotcev ia etarejših letnikov, in kateri sp lokom oeJ|0 vojne, aedeli dotna U dolaij mastne, dobičke. Tem ae oi bilo fieti, da bo4o,<fooraU k «roš-nim vajam in osebno branit »vfvo ecroŠeao dmuo*ioo. ntPozuani eo Šp vsi od preji. BIU ao kako» vede no največji patrioti,.kar sede na okaePenlh peseetvih s*l obratih,!« dobivajo od držay« ln *°j!ic večje dobičke — eeveda vedno na rošun tisto mase, ki mora vas trpeti in bit I s vsem sado voljna.
Naši fantje eo sedeli pri misi In ee mirno rszgovarjali o tedanjem ukrepu centrelne vlade. Kot prlzsdetl, si niso pač šolali novih yojen, pač pa ni nihče rekel,, da ne pojde k oroŠnim vajam, marveč eo val sklenili, da se odzovejo pozivu takoj v pon-deljek. Tsko govorjenje onim 11-. bersinim velepetriotom pri drugi misi ps ni bilo po godu. Po njih razviti pameti niso mogli na noben način rasumeti, da si ups-jo sinovi ubogih kajšerjev ali de-laveev, ksteri nimajo prsv nobenega poaeatva In pretnošenja govoriti in rszmliljevatl o tem in onem. (Njihovo avatrijsko-patrlo-tlčoo navdušenje jim ni dajalo miru. Začeli so klleati po vlslieah In obšalovati srečne čaee avstrijskega asmodrltva. Najbolj ae je Širokouatila neka kreetura Ijub-ljansklh polltlkarjev, ssloknlk plvovsrne Union v Lescsh. (Nsši I juti je ne J si to dobro zspomnljo In ko pridejo nurmalue rszmere, povsod talk Ioni jo pivo imennvsne tovarne). Z vrčkom v roki se je dvignil v boj proti našim mirnim fantom. in ne jezil nad vlado, ds pusti takim Ijndem šiveti. Rekel je: "fle bi jas odločeval, pobeall bi jih tiil le davno vse ns najočit liejšetn kraju v Leacalt, drugim v atrab in k* mrtve bi piMtll na drtibne koeee raztrgati." Llberal-no-vUliška človekoljubnoat! Končal je ,tla pojde preeej po orolnl-ke, da na&e do tedaj povaem mirne fante aretirajo.
Tako podlo liberalno patrijotl-Čno kričanje in lasivanje je moralo fant* razburiti. A Meneinger, drugače pnanan kot miren fant, mu je kratko malo pnkaial vrata, rekoč: Takim, ki še vojne niso videli, ae ni treba prav ni* fcirnko-ust i ti, ] hi beri se ven, in ¿e ai pre-
vi patrijot, pojdi prostovoljno k vojakom I" Omenjeni junak ps
ni imel nobenega nujnejšego dela, kakor da je tekel naravnost v
Radovljico k orožnikom in A. Mencingerja ovadil, (ovaduštvo je posulo pri liberslcih narodni cilj) ds je upornik in hujska fante, naj ne gredo k vojakom. Oro-iniki so mu verjeli, in A. Men cingerje so nsto ns podlsgi te iu-famnc in izmišljene ovadbe 10. ESt zjutraj aretirali. Od tega dne sedi imenovsni v preiskoval nem zaporu jn roma od sodišča do sodišča in ne vedoč zakaj.
Med tem časom ps se je zgodi o še ueksj, kar na nkjbolj očiten način kaže, kako ae končno postopa pri aretacijah: |
Vest, da ga hočejo orožniki are tirsti, se je še isti dsn rsznesls po celi okolici. Našel ae je hudoben človek, ki je hotel pološej Mencingerja izrabiti v svoje ms-ščevalne namene. V noči pred a-retacijo Mencingerja, ga je zahr btno naskočil s pomočjo dveh o-boroženih tovsrišev, obdelovali so ga s puškinimi kopiti in ko se jim je teško izvil in skušal zbe žati so napadalci sredi vasi začeli streljati zs njim. Mencinger jej dospel domov m<^no poškodovan in ko so ga drugi dan aretirali, ni mogel niti hodHi; odpeljati ao ga morili z vozom.
¿otaodja napada in njegova dva tovariša ao se po dokončanem delu razbojniškem napadu vrnili nasaj v Radovljico. Bami so se bahali, kako so ga preloma-stiii ln mn polomili roke. Pravili so: "Kleče nae je proeil, naj ga pustimo, ml pa smo še bolj udrihali s puškinimi kopiti."
Ko je obmejno poveljstvo po zvalo kolovodjo k raportu, je do-tično togotno in prepirljivo člo-veče kratkomalo izjavil, da jc napadel Mencingerja v družbi z dvema tovarišema zato, ker se gs je našunltalo, da Meneinger hujsks ljudi proti vojni. Oblasti niso o stvari natančnejše in
Hf
formirale. Pohvalilo se je napadalca, da je dobro ravnal. Za Mencingerjem je Šel povrhu še toliko bolj obtelilni protokol. Mencinger sedi'že T tednov V Ukovalnem1.' kapor u. Napadalec mirnih ljudi je pa '¿edaj ¿'rottt
vaake kaztil. TOljH*™
.....» " "i„-'
Vprašamo gosp, poverjenika pravosodje: Zakaj se oa?ha, katere niso bile iiikao^o redi mslenksstnih sporov, prov-zročetiih po .nadutih liberalnih ttričall, drli tfednfc ih ' tednte v brelskovttlnein /uporu in tffVjMt škoduje ritik ift držati', kotšMk jln "kot vojake "nujno potrebuj^ Zakaj se pueti resnično razgrajajoče In napadalce še vedno proste t Zakaj se preiskave tako sovi sču je jo in se po starem sistemu le išče gradivo, da ee spravi dobre In poštene delgvce v ječot Je-li gosp. poverjenik za pravosodje pripravljen preskrbeti, da ae sodna zadeva Antona Mencingerja Čim preje in na najprevič-nejšl način reši? Je-ll on priprav-I jen, odrediti, ds aa aretacije is-vrše v pravilno neobhodno potrebnih slučajih f	'
VeŠ tovarišev.
Nesreča no kamniški progi. —
V soboto, 17, svg. pri večernem vlaku ae je zgodila velika neareča. Blizu postaje Temin je padel mlad mol is vlaka ter prišel pod kolesa. Hna roka mu ja bila šiato od-trgstia, teŠke rane ja sadofcil tudi na glsvl. Ksko je to bilo mogoče, bo še dognsla pretakava, telesni-ško oaohje se je takoj ovedalo svoje dolšnoeti In storilo, ksr je v takem slučaju la mogoča. Sreča v nesreči je bila, da aa je slučajne pri vlaku nahajal sdravnik gospod doktor Kulhanek. Le-ta aa je ta-ko j — zavedajoč ee svojega poklice lotil dela in tako ao pod njego< vim spretnim vodstvom spravili nearečnela v Domžale. Zelo potrt vo v si no se je tudi sa neareine-ša ssvsel nek častnik. V Domžalah je bil nearečneft prenešen v akla-d Išče, kjer ga je g. dr. Knlhanek za silo obvesal. ¿al ost no vlogo pri tej nesreči je igral doašalaki sdravnik g. dr. Hočevar, la Trzina telogrefično obveščen, ja eieer prišel ne poeta jo, vendar pa je samo Is roksmi v šepu nekaj tronotkov irledal ksko se drugi trudijo in — odšel. Ljudje aa nad njegovim poaUipanjem kodo ograšall. Temu nosproti bodi doktorju Knlhaneku sa njegov trud is rečena osjpriarč nejša aabvsls, kot tudi onemu Ča-ftniku. Kakor amoismdali. ae nesrečna! imenuje Kopitar in je doma nekje od Mengša. Boje je
prišel še le pred kratkim ia Amo-rike in končal ravno »eti dan oroš-ne vaje. BU je vea čas, tudi med transportom v bolnišnico, pri pol ui zaveeti.
Nakup klobas v Banovini. — Neka eeljsks oblast si je hotele na zvit način dobavljati klobase lT porabljati je začela v to rasne aprovizaeije. Z lepimi vzgledi eo pričele oblasti kajne?
■fgrišanjo a sladkor jen. — Za
delevtvo smo po trdnem prerokovanju vendar pridobili polno količino sladkorja, tako da smo bili pripoznsni enakopravnim drugemu občinstvu. Izgovarjale so ne oblasti, ds jim msnjks aladkorja Kar načuditi ps se ne moremo, ka ko je prišlo do tega, kako je ino gla predstoječa oblast preje s slad korjem razpolagati. Vpeljana j< preiskava, (»njiloba torej povsodi
"Glasbeno Matica" v Ljubljani
otvori v letošnji jeeeni poleg evojc dosedanje deloma na novo urejene glasbene in pevske šole jugo-alovanaki konservatorij, ki bo.nn dil spopolnjen približno tekom <> let jugoslovsnskl mladini pouk in izobrazbo v vseh strokah glasbene in igralske umetnosti.
Zamena drobila v Primorjn. Po tržaških vogalih je bila včeraj nabita o zameni dvaj-aetvinarskega drobila nastopns naredba: 1. V ozemlju Julijske Benečije tost ran premirne črte, zasedenem po kraljevi armadi, se v tridesetih dneh po razglasitvi tegs odloka izvrši zamena avstro-ogrskega drobiža po 20 helerjev in 20 filirjev v italijanski denar. Zamenjali bodo do zneska 25 lir poštni uradi, višje zneske pa podružnice "Banke dltaHa" v Tr-atu, Gorici in Pulju. — Generalni civilni komisar in v to poverjeni organi smejo izvršiti vsakršnekoli poizvedbe o izvoru v zameno predloženih vsot ter zavrniti zameno, kjer bi se posest dotiiaasm zneska ne izkazala upravičena. Ta zavrni tev pa v primeru krivde ne Izključuje kazni, kakor jo za to do tola naredba vrhovnega po vel j ni štvo kr. italijanske Vojske,' Izdsna 22.mejnika 1919J' 2. V nredidočem člen o ftsvedttii avut^-o" " bil Izgubi zakohfto
TOP.
Zgodovinski romon
I'o»lo¥ciiil Podra»aKt.
äro-
Vo'OfH)lnočS petha rar.M-liiHitvibdfo
jilo ^{i
• i -
o mm
5 f MWWv m«oš
vau in radi tegc
? m j.wji í<jki	''
ea udefto^ ki ilče ne gando, tur nt*0-< i vcaá ab^fiooodi uwk*
tega danes celo dela pri rttdolttt'ttel'dobi, je to pi grozna mttko. Pa s^ bi petnlrll; Ae bi m nil. praznega prostora, čte # da danes pni'teh otíujWih' _ vanjKkih < razmerah Ae človeka. P dHK več sob v eni tittí le mestn-in leta prasne, ter proseče prole-tsrce neuljudno odpravlja, tedaj kje si prsvics in konec potrplje nja? Tsk Človek se ushaja v Bev škem pod naalovom gosp. Zaui M hišni in zemljiški posestnik, gostil ničsr, trgovec iu trafikant, ki gleda vsak dan lalostne prizore pr svojih treh hišah, kjer ljudje hodijo za stanovanji Ima razen svojega obsežnega stsnovanja ffe ♦—6 presnih sob, kstere tri kot Človek Ishko oddal ljudstvu. Ali gosp. Za ni ima do revešev kot bogatin zakrknjeno srce, zre na de laves i« višine. V jokajočo se le no ter število otrok, se niti ne os re. Pravi, da hoče v svoji hiši mir imeti, in ds so zsto najpri pravnejša prazna stsnovsnja. Sta nartne pa ta gospod tudi ne potrebuje, aaj ima dosti nsvedenih "kšeftov". pri katerih pa ni ta ko trdosrčcn, da 4)1 se delsvskih žulj«.V branil. Pri tek "kšeftih daje eelo rsdovoljne navrlke ošabnega zasmehovanja in sabsvljanjo. Kdo mu je pri tem sluga in veren pomagsč, o tem še ispregovorimo. Gospod Zaui hoče kraljevati nad vsemi. Se ved s se ne saveda. da je dvakrat sit le od delavskih šuljov, Do se mu nakane njegovega vladanja posrečijo, hodi okoli mero-dajnih činiteljev. Seveda je gospod £anl tudi strogo narodno zs veden. Že ve sekaj. V tem kraju je mnogo obupno llvečlh delswev s skupnimi dohodki pokojnine f-do 8 K dnevno, s katerimi ne mo-re ne livet! ne umreti. Bi 11 ne bilo Človeško In pravično takemu človeku oddati trafiko g. ZauetaT želimo, da merodajne osebe to kri-vičnost nvldijo ter takoj nekaj u-krenejo.
Zaplembe aladkoria w Otiaku
^^^^^^^^^	jai v vsuvrnsi«
rkijek. 90. avg. — Tukajšnje mestno lupoaatvo je Is vedlo rekvisM-
j,. .l.JLnr,. „	:	J i________
ju ataaaarja v eajfeci atananrniei
Vsega skupaj la zaplenilo 17.000 kilogramov aladkorja
"Kolikokrat sem že pravil tol Poprej preštejete listje na tej lipi, nego vse one sovražnike, katere sva pohrustala jaz in vajin oče. Ko ni imel toliko las na glavi, kolikor sem jih aam položil, postal bi iubovski brivec že devno od mene samega bogat vsled tegs, ker me striie. Lopov naj sem, če je laž. .
Pri tem zapazi gospod Zagloba — on je bil namreč, da ne kaže priduševati se vpričo otrok, umolkne torej, dasi je tudi v navzočnosti otrok, kadar ni bilo drugih poslušalcev, rad pripovedoval o davnih svojih časih. Umolknil pa je, ker je videl, da ribe plešejo z dvOjno silo.
"Treba bo reči vrtnarju", reče aam sebi, "da vrže na noč mrežo, ker dokaj lepih rib šviga poleg obrežja."
Med tem ae odpro hišna vrata, ki drže na vrt, iu na pragu se prikaže krasna ženska, slična južnemu aolncu, visoka in tanka kakor topol s temino rudečieo na licu in s črnimi očmi. Trileten deček isto tako začruel kakor prva dva, jo je držal za obleko. Ona pa brani oči pred aolncem in nar meri svoje korake proti lipi.
llila je to gospa Helena Skretuska, potomki-njs knežičev Bulihov-Kurčevičev.
Ko zagleda gospoda Zaglobo z otrokoma pod lipo, stopi k vr^U, napolnjenemu z vodo
"Otroka, pojdita semkaj!" je dejala. "Gotovo sta nadležna dedu.''
"Kaj imata biti nadležna? Prav Hpodobuo sta ae obnašala " odvrne Zagloba.
Otroka skočita k materi, ona pa stopi bližje ter vpraša:
"Oče, kaj bodete pili danes; mošt aH med?" 'Svinjino smo imeli za obed, torej se 1>P uied bolje pri legel."
'Takoj ga vam pošljem. Toda ne dremljite, oče, tako na vrtu, da ne dobite mrzlice.'
"Danea je 'toplo, vetra nikjer, A kje pa je Jan, .hčerka?"
"Sel je na gumno."
Gospa Skretuaka je klicala Zaglobo: oče, on pa njo: hči, dasiravno si nista bila sorodnika. Njeni sorodniki so bivali na Zadnepru, na nekdanjem posestvu Višnjeveekih; zanj pa je le Bog sam vedel, kje je bil rojen, ker Zagloba je različno pripovedoval o tem. Ker. ji je pa storil ob času, ko je bila še gospodična, doksj dobrega ter jo rešil iz sovražnih ¡rok, sta ga z možem oba spoStovala kakor očota. P» tudi «ostat i koliei so ga visoko cenili radi njegove razsodnosti, kakor tudi nenavadnega jonaštva, *'katerim se je poslavil v raznih koaa>kih> vojskah* <\»	»»H«-
Njfcgmto itoeje"<bil poznamo v vsfej ljudovladi. ft*i&l*^'fr<r*l!'pe*fašal ptrpovedke o njem; g|H6H i>a?fcd;fc več govorili o njeim'nego o Bfcretu-nkerti, rtfe glede na to, da se jt» bil Skrertuskl pro-fllgVU V fcvtfjkfc če«u s tem, da prišel tz oblegane-g« ZHUftfls »koži kbzsiM 'tabor. «II' < *W : to nvktollko minut Odhodu gAsp« ftkretli-ske >jg prmeael deček ateklenico medu pod lipo. ifaMlloko nalije takoj kupieo ln «kušs sladko pi. jnčo'^' uVKu/.v.	i'^1" ^'I'
^♦Bog je vedel, čemu je vstvaril čebele!" je souiogilagm ooM. •	»M»ti ft^^-^^
Na to je polagoma pil hi težko dihal. Pri tein ae je oziral na ribnik in še dalje na črno-sivkast gozd, ki se je razproatiral, kamor jc segalo oko, po naaprotnem obrežju. Bilo je ob dveh popoldne; na nebu nI bilo oblačka. Lipovo cvetje je padalo brez šuma na tla; na lipi pa je brenčal celi roj čebel, ki ao takoj posedale no kupico ter »rebule sladki med.
Na<f velikim ribnikom zaraščenim a trsičjem se je semterje dvignila kvišku tolpa rac in gosi j
ter letela kot nekakžna črna veriga po zraku; ča.
sih se je prikazal celo trikotnik kričečlk šerjavm
— aicer pa je bilo tiho, svetlo in veselo nsoki, . kskor je navaduo prve dni meseca avgusta, ko ztT ri žito ter siplje solne« gvoje zark« liki zlato na zemljo.
Starčeve oči so se včasih dvignile kvišku, deč tolpam prtie, izgubljale se v daljavi, in podajale čimdalje bolj zaspane. Trepalnice so postali težke; čebele so prepevale t raznimi glasovi svojo pesmico, ds se ni mogoče ubraniti dremanju.
"Pač krasen čas za žetev," zamrmlja Zagln. ba. "iSeno je srečno spravljeno in tudi letev pojde izpod rok. . . Da, da. . .
Oči so mu lezle vedno bolj akupaj; naposled jih odpre, za trenutek zo^et zamrmlja: "Utrudila sta me dečka. . . ter zaspi."
Mogoče bi spal dolgo Čaaa, da ni zapihal Mudili vetrič, Zagloba m vzbudi in začuje korake in razgovor dveh moških, ki sta se urno bližala lipi. Kden je bil Jan Skretuski, alaven Zbaražee, ki je bil pred mesecem vrnil iz Ukrajine ter bil sedaj douia, da se ozdravi hude mrzlice. Drugega ptt Zagloba ni poznal, daai je bil po rasti in licu zelo Janu podoben.
"Predstavljam vam, oče," reče Jan, "svoje-ga stričnika Stanislava Skretuakega, kaližkega stotnika."
"Kako sta si podobna^" odvrne Zagloba, po. »nežikne z očmi in strese spanec s trepalnic. "Ko bi vas bil srečal, takoj bi bil dejal: "Skretuski!" liej, takšnega gosta smo dobili!"
"Jako ljubo mi je seznaniti se z vami," odvrne «Stanislav, "tem več, ker se izgovarja vaše ime s čaritjo po vsej ljudovladi." % 4'lKošem ae hvaliti; toda storil sem, kolikor /iem mogel, dokler je bilo še kaj moči v kosteh. Še rad okušal vojako, ker veste da eliido altera natura (navada je Železna srajca). Toda čemu ste gospod, tako mračen, da je cofa Beo poobledelo?"
"Stanialav je prinesel grozne novice," odvrne Jan. "Švedje so pridrli na Veliko Poljsko ter že vso zajeli."
Zagloba skoči s klopi, kakor bi odletelo štirideset let od njega, odpr^, široko oči ter jame ne-hote tipati se po boku, kakor da išče sablje. - "Ni mogoče!V zakliče. "Kako bi zajeli na-krat vao Veliko Poljsko?"
Da, zajeli so jo, ker ao jo vojvoda poznanski in drugi sami dali sovražniku v roke," odvrne Stanislav Skretuski.
"Za Boga!. . . Kaj pravite, gospod?. . . U-dali so se!. . ."	, #
"Ne samo udali, marveč še podpisali pogodbo, v kateri ao ae odrekli kralju in ljudovladi. . . Odslej se ne imenuje ta kraj več Velika Poljska marveč Švedska."
"Za usmiljenje božje! Za rane Kristusove!" Gotovo ae bliža Kon?,c avet^. Ijlvo, Kaka novi-
iflbi vu;

mir naalp

" Med tçin pa le in aam
'Umolknite se boj up T
ZH

zač$]q z iftgqb'o jedne deže-p.še koiuic.
tKllii' ' '",><
kliče Zagloba, ker _____ir>* • • '
^n vipt^ bili pod vpe tp p Igsjtnimi očmi?-~
rjstje
ojb

h m
po-
vem.
In Stanislav Skretuaki pripoveduje vse, kar je videl.
"Nu, ali pa se nihče ni uprl, niti ugovarjal proti takšni naglici?. . . Ali ste se vi vsi akupaj sklenili izneveriti kralju Janu Kazimirju?"
'Skoro vsi, razun mene, dveh Skoraševskih in še nekaterih. Mi amo storili vse, kar amo mogli, da bi odvrnili nesrečo, toda gorje! ničesar nismo opravili. Nas je bilo premalo ab času, ko je velika večina ala raje z žlicami na obed, na kateri jih je povabil Wittenberg, nego e sabljami na boj.
Po$ll|amo denar v storo domovino.
Bodo j lohko polijemo denor v vse krojo no	,
Slovensko, Hrvatsko, Dalmacijo ia lotro. Nodoljo pošiljamo denor tudi ▼ Srbijo,Bulgarsko in Romunako.
Jamčimo so vos pooUni denor, enako kot prod vojno, da bode hitro in točno ispločan.
KASPAR STATE BANK
1900 Blue I.land Are., Chicago, ID.
BODITE PAMETNI
t -r
Pošiljajte vaš donar preko na&e banke dokler je tena kronam še nizka.
Vi a »em luhko j>omagotc svojcom, slarišem, brntom In sestram, du njim |K>šljctc denar ker s denarjem se kupi vse. Pomngnjlc in lo šc ¡trtdno pride huda zima, da bodo lahko pripravljeni z vsem.
Cono kronam je danoo $2.66, pritem jo io poštnina všteta.
VI DASTE DVAKRAT AKO DASTE HITRO. w
Ako idile premeni vaše dolorje v krone atorile to aedaj, ker posnejc mogoče pride do lego, da boste morali plačati veliko več sonje.
Zo vso nadaljno pojasnila obrnite se na	" r
John Nemeth State Bank
n»7 Second Aw.,	NEW YORK CITY.