St. 34. V Gorici, 20. avgusta 1886. „8oCa" ixhaja vsak potek in velja pn poiti pr*,jfimanii »!i v Goriii ua dom potiljana: Vse leto.....f. 4.40 - Pol let* .......-,'20 Cetvrt Iota ...... l.io% i'ri ozuauilih in tuko tudi ;>t'i „j>«-jtanicaJt" ae piacuju za, uavatliui iristop- uo mto;.........._.._.......................................________________ $ kr. te it ttfks 1 krai I n n w » 2 ,. 6 i» n > » 3 » Zftrefte drke po prostoru. Tedaj XVI. Posaiuezne Stevilke se dobivajo po 8 kr. y tohakarnirah v gosposki ulici; Mini .,troh knm", na starcm trgu m v iiHiitki nlici ler t Trutu, via Ca- Rcnna, 3. !><>l'i-i nnj <¦•<» hlagovoljno po§il,jnajo iiici'.nislvii „Soec': v Ortrici Via Moroato 12,1., iiur-jciiiua p» opr.vvniStvu „Sni'e' Via in drzaro. USTEE. Prizor iz kmeSkega iivljenja. (Splsal P. M.) in. Kako je vodil Matija svojo obfiino, nam ye povedati zgodovina le malo. O njegovej vladi niao se akladale pesm, niti postavljali spomeniki in spo-minske ploide, kakor se stavijo dandanes, ako se n. pr. nared6 nove orglje, ali zvoaovit ali kaj jed-naoega. Tudi govorica ne ve mnogo povedati; delal ni cest, niti se pod njim ni razdelilo obSinsko zem-lji55e. Ako se je v tern dasu — in to v teku 20 let — mordi pobelila majhna cerkev ter podzidala, da se ne bil sdracila v uiiino, je bilo to najimonit-aejae v njegovej dobi, ce tudi je imel on kot iupan prt tern le malo opraviti. Korobaea pa je doletelo raaen najvecje casti tudi nekaj druzega, kar je bilo mnogo vaznejse. Po nekej atari ilahii — sorodniku v Bog zna kolikem kolena — podedoval je veliko ded&dioo. Ko je ne-poanani sorodnik v veiikem mestn umrl in ni zapu-stil dediiev, poizvedovala je sodnija po sorodnikih, in tako je staknila nasega zupaaa tec ma izro&la bogato ded$5ino. Toliko je bilo ramenih zlatov in belth srebrnikov, da je ^redoi Korobad moral zapreii par volov, da je iel po denar ? mesto k* sodnyi I Srecmcasi: niti itoii niso ogromne svote, ampak jq» jnwaike «> mfiili ^podedovaAp bo^aatvo. 0 \m Le le, ko je presvetli cesar Fran Josip I. dal narodom uvstrijskim uetavo, popokali so tesni okovi, ki so tako neusmiljono stiskali naSo norodnost. Slovesno so tudi nam Slovenoem bile v ustavi priz-nane iste pravice, ko drugim dtiavljanom; slovesno je jezik na§ proglaien bil jednakopraven z jezikora nemikim in italijanskim, katera sta pred tern v oasoj domovini u^ivala povsod neopravideno prednost. — Pad se vsaj nam naeproti ni lzvolo fie vse ono, kar b? so bilo po jasoih besedab ustave i/vesti imolo; a narod nas se je vender probudil k novomu, voaolej-Bemu iivljenju, vzbudila se jo v njem samozavest, vzbudil pouos in s torn vzrastla ob jednem Ijubezen do prekrasne slovenska govorico. m to pa je nasim aoaedom — (Nemoem in Ita-lijanom) proved. Oni, ki so doslej vedno navajeni bili uzivati pred nami noke predpravioe; oni, ki so v duhu videli zo sodne naso ravuico, prisojua naSa brda in nebotidne uaao gore za svojo lastnloo, ne morojo so nikakor spryazniti z raislijo, da se te sanje njihove no izpoluijo, temved, da bode narod siovenski vedel braniti svojo domovino; da jo bode vodel ohraniti sebi in olovanstvu. Zato so poslodnja lota napeli vse modi, da bi zuvirali rassvoj uaioga uaroda; zadeli so pravo vojsko proti vzaalajodoj samosvesti njegovej; izumili so nove nadrte za njegovo potujdevanje. Sredi slovenskega prebivalstva suujojo ^asobno iole, katerirn je glavna naloga, odtujovati deoo slo-venskih starisev njihovej narodnosti, uoopljovati jej od zgodnje mladosti zanidevanje do matorinega jezika in pripruvljati jo tako za poznejse pripravno orodje v potujdovalue namone. Xn mi, ki biuo -1q toliko izgubiii, ali bodemo mirno gledali, kako se nam jemlje kos za kosom na-gega sedanjega posestva? Blovenec, ozirajod se po prekrasnib pianinskik okrajih Stajerske, Korosko in Tirolske, neumedih sedaj ljubega slovenakega zvuka, mora to^no uzklikniti s slavnim peveem „!Sldvy doo-rya (Slave hderi): nAh tu, glej! dcielo pred mojim occaom solzedim, Nekdaj zibelka — sedaj naroda mojega grob". Ali bodemo res dopu§dali, da se ta grob vsled nase malomarnosti razsiri in da se vanj pogrezae ie zna povedati vsak stardek, a so boy 2ivo vsakastara babica naSe va8»> oe tudi meada ni nobeden in no-bena zraven bila, ko so denar merili. Zagotavljajo pa, da so v-deli, ko so ga pripeljali. Vsa vas je Samred bila oQe8a vedera na nogah pred Koroba-devo hiao. Koliko «avisti (nevosljivosti) se je takrat vzbu« dilo v srcih ostalih vaSdanov; kak6 pregresno je mnoga mamica *elela, da bi ona vsaj nekoliko rn-menjakov imela «a avojo hderko, katerej bi veliko pripomogli do dobrega kosa kruha. Rumeno zlatd fe imelo v sebi toliko strupa, da je Korobadu in njegovej dru2ini nakopalo sovraStvo vse vasi: sosedje so iz same zavisti vedno govorili proti Korobadu ter ai zabidevali, da kakd so mogli tako neumoi biti, da so ga zupanom izvolili. ^enske so bile take, kakor so bilo povsodi in so Se dandanes: de ste le dve prisli skupaj. Bte vze prideli razgovarjati so o novej dedSdini. Dekleta so zavidaia Supanovej Mioiki in malini njenim sestridi-nara, da si bodo smele zbirati mladeuidev, da jim vse druge lie bodo kos. Posebno mnogo opravila pa so imele stare zenice. 6ez svoje redke zob6 vladile so vse Korobadeve; pridensi od gospodarja in gospo-dinje do zadnjega pastirdka, da se ceI6 bliSojih in daljnih sorodnikov niso pozabiie. Koliko se pri tacih prilikah raztrOBi mod svet Ml in raznih izmiSljotin, zn.ino jo vsakemu. V teku nekaterih dni je narastla Koiobadeva dedsdina po vednih govoricah do neizredon«ga Stevila in ce?6 hrez vragovega repa ni bilo. Vrag namred — modrovale so wjezidne babe redkili zobtt — pridobil je oni denar, bre2 njega ni mogode dobiti ga toliko. In sklep vsemn temu govorjenju je bil, da Korobad in njegovi oni koSdek narodnega iivljouja, kar nam ga je ostalo po tisodletnem zatiranjiP , a Ne, nikdarl Minoli so dasi dusevnega robstva in iz istoga izvirajode splosne malomarnosti. Jednnko drugim prosvetljenim narodom mora tudi narod nas pokazati bvojo Livljensko mud. In to mod-tako upamo . vsaj - tudi pokaze, Minolo jo leto, odkar smo praznovali za krsdan-stvo in vesoljno slovanstvo jako imeuiten spomin — tisodletnioo bla^ene smrti sv. Metoda. Kakor OBtali bratjo nasi po prostranem slovanekom svetu, tako smo tudi Slovenci pioslavljali prlmorno ta spomfn; tako smo se tudi mi uvaMno' spominjali tegn, kar sta sveta slovanska blagovostnika Oiril in Metod ito» vila za nas, Poleg neustrailjivib, prepridevalno zgo-vornih oznanovaloev uzvisenth kridanskib rosnic bila sta tudi Sskreua ssagovornika pravio elovanekoga jezika, dobio vedod, koliko vrodaosti je materia jezik m vero in omiko. — In ta jezik, kateri ita pred ved, ko tiiod leti sveta slovanska brata • plamenedo sgo-vornostjo branila; tajesik, katoremu sta U tisto dobo priborila veljavo. kakerine ni imel nobeden drug te-danjih iivili jezikov; ta jezik, to tveto dedioino, bo* dojo nam sedaj vzeti narodni null nasprotniki I A, Slovenci! ne motimo so — za vzetim jezikom ali pa tudi kar zajedno — zastavili bi radi smrtonosno se-kiro So na nafio katolifiko sveto vero. — Kaj je tedaj naravnejsega, kot da smo si v obrambo ten svojib svetin ustanovili druibo in da smo tej druzbi v trajni spomin vlanske tisodletnioe dali ime po slovanskih sv. apostolih, prvih razSirjovalcih nase svete vore, ter pivih zagovornikih in brauiteljih nasega jezika9 Slovenci! „Dru2ba8v. Civila in Motoda" deluje pravilno od lotoSnjega obdnega zbora, ki jo bil v dan sv. slovanakih biagovestnikov dne 5. julija. 0 namenu te druzbe ne bodemo govorili, znan je vsakemu, ki se kolidkaj zanima za to, kar se mej nami godi. P o-mendruibe paje ve 1 ik; a izpolniti bo mo-gla svojo nalogo le, ako jo bode slovenski narod podpiral tako, kakor se taki droibi spodobi. Bratje nadi na Koroskem, v tern nekdanjem sre-diidi Slovenstva, nimajo niti jedoe sloveusku iole in IV. Pri Korobadevih je bilo prvi das potem, ko so dobili novo bogatijo, vse v neredu. Gospodinja, pri-prosta kmctica, sama ni vedela, kaj bi si mislila o novej srefii in de manje, kako se bode a odslej pri njih obrnilo. Z gospodarjem nista sklenila nobenib poaobuih in vainih sprememb, de tudi sta mnogo govorila o tern. Ostati ima vse po staram, samo tak6 delati jim ne bo treba, vsaj pladata lahko par dobrik poslov. Pri hrani nimata si mnogo priboljs&ti, kajti kmedki njih zelodec ni pogreaal tudi do zdaj nides&r< Veoder, ako se bo desa polrebovalo, ne bo manjkala zakladnioa, iz katere bo kaj vzeti. Cas je tekel, nid ni rekeL Y vasi je bilo vao po starem. Korobacevi rumenjaki je aiso pozlatili. Najvecja novica je bila, da se je ufce driigo leto potem porodiia Micika — zupanova sestra, — katera se prej niti ni mirala moiiti, ker je bila nekako pre-pridana, da ni za to. Ziati, katere jej je brat odlodil v doto, usposobiii so jo koj in pokrili so vse pomanj-kljivosti tako, da jo jo usnubil najbogatejsi dedid v bliZnjeni selu, de tudi ma prej u\ nikdac prislo niti na um, da bi utegnila Mica biti njegova eakonska dru2ica. Imel je na izberc najlepaa dekleta in tudi iz najboljsih hid obSirne okolice. Na vseh bliznjih in vedkrat tudi oddaljeuih oerkvenih sh<>dib nosil je glavo po konci in klobuk po etrani, da se jo tako lodil od druzih mladeniduv ter da se je maraikatoro dekld nehot4 nanj osrlo. Ved ko eno si ga je Selelo, dokier si ni bil izbcnl onoga, katero je vsem dcugim upanje uuidilo. X tudi to se jo vacalo,' kajti Koro-badevi zlati istrgrii so ubogemu dekletu drazega in Bica; porodil se je a >iioo. Korobad je iupanil odslej, kakor doslej. Lo Mar no fa o|H*vik ra^tOa i km? ft$ k s^;> vsa njihova poatavna prtzatevaajfTza narodfioi iolatvo bila so do sedaj nenspeSna. Oni gledajo zaupijivo do naSe droibe; oni za gotovo pricakojejo od nje pornoo! Ne vebko bolje godi se bratom nafiim ob jezi-kovnih mejah na Stajerekem in Primorakem. Sveta dolinoat naia je vsem pomagiti. , m Dels je terej teliko. A tudi aspen b<>djyejr m trada primerea, ako bode druiba is alovenafispf a*-roda dobivala podpore, kakerSne je potrel menda bolj od vsake druge vredna. Slovenci! Danes govorimo do vseh Vas. Ysak jej moii irtvaje za sveto aarodno atvar; avojej moii pripomore reievati aloveoako rodne smrti. I* t ztdetku nagUSali smo, da JMP**** majhen po itevilu. Zato pa vsaeega poamjgoika zfc-devajo tcm veaje dottooati. Naj si jib' We wk v svesti ? polnej men. Le kedar do tega pridemo, to-daj bodemo mogli refii, da je narodni nai obatanek zagotovljen. Zato naj je oe bode tope na Slovenakera, ki bi ne imela avoje poddrulnioe ,0011110 sv, Cirila in Mo-toda"; nai no bo Slovenes, kl blue btt «%h vsaj jodni poddralnici! Z zdrazenimi moemi doseSemb uaviieni avoj atno-ter in v to nam pemosi Bog in sy. apoatola Ciril in MetodI Y Ljubliani, doe 5. avgtftfe 1889. Vodstvo ftttSbe sv. Oirila In Metoda. Anton fclogar M» Stctec, zspian kar, prvomestnika uameatuik. Ilirsko krajjeatvo. Dne 23. avgusta t 1. bo 70 let, od kar nosijo avatrijski cesarji rood mnogimi zgodovioakimi naslovi tudi lepi nasloT: kralj Ilirije. Dne 28. avgnata 1816. je podpisal pokojni cesar Franc I. blagega spomina velevaini patent, a katerim je uatanovil kraljestvo Hirijo za zdruzene sloveaake in krvaake deaelice: za vojvodino Eranjsko, vojvodino Koroiko, pokneieno groujo Goriiko, mejno grofijo latrijo, mesti Trsfc in Boko z obiirno okolico. Dne 1. noTembra 1822 se je loiila Reka z okolico od kraljeatra ilirakega ter priklepila Ogr-akemu. Bajii bi bili, da bi so bil dedal ie slovenaki dtajer. Potem je obaegalo kraljestvo Ilirija aamo vojvodino Kraojsko, Tojvodino Koi'oiko, pokneieno grofijo Goriiko-Gradiikansko, Trat z okolico in mejno grofijo latrijo a kvarnerakimi otoki. To kraljeatvo Ilirija (misli: S1 o v e n i j a!) je imelo neko akupno vlado do I. 1848. V tistem ne-mirnera lata, ko so boteli vse zgodovinske apominke drobiti, razdrobila ae je IHrija na svoje pbsamne de-zelice. Skoda za na* in za drzavo I — Oatalo je akupno aamo se ime: kraljestvo Ilirija, kralj Uirijo. Ta naalor je rabil nai presvHH ceaar Se t tistem diploma od 20. oktobra 1860, a katerim se je odpovedal samovladaratvu in je aatavo ali konSti-tncijo dovolil; ratnb tako tudi t tiatem patents, od 26. febrnarja 1861, a katerim se je doroljena uatava r dejanje in v iivljenja vpeljala. Torej 7 dfeb poaebno Ta2nih dokumentib (piamih). Ime kraljeatra ilirakega in grb so ttskali tudi na avatrijake denarje in na obligacije, dokler ni ne-srecni ^dvaliiem" z dotojenjem Taaffe-jeve vlade teh zgodovinakib naaloTOV izftzal. B. I. P. in k dragim nradnijam, opaztle m je, da tudi urad-niki L njim raje gorore ter ga Tec" ne prezirajo tako kakor poprej, ter da si je med trzaoi pridobii mnogo prijatefjer. Ni hodil Y©6 po targn sam, ampak pri-druiil se ma je red&o kateri pntk, ki navadno nimajo drozega peala, kakor da aijala prodajajo. Tacih Jjudij, ki se prentdi drinjo bakegs pregorora ,dolo9 far niente," bil-j je nze nekdaj ˇ bliznjem trgu pceve6. Dobis jib lahkc na trgu, a ae kie v Judmi. 3 to 0gospodoN se je nevodl in Debot6 eeznanil KorobacS in apraznB je & njo mnogi bokat, aa katerega ni bilo tteba flgospodom- aegatx v pmzen zap I Kerobae postal je r trgu doinac. lie teiko ae je resil prijetne drnibe Tsakokrat, ko je med njo zaSel, ali bolje ysakokrdt kc so mogli epeljati ga v njo. To pa ni bHo tako poredfeoma, kajti Matija je bil odslej v trgu toltkokrat t jadnem rneieci, kakor poprej 9 jednem let.i. Pa kaj ajemu to I Ako je tro&il, je imel tn&i kje jenmti, k na kupu, na katerem so zlati raerjeni in ne atett, ae bode in ne more biti konoa. Prijateljatvo ^goapode" v trgu tudi nekaj «§a.w Se inpanja ni pri tacih okoliaeinak muogo ma-rala, ako je moi oatal meato jeden, po dra, tri dm* od dome. OdfikodoTala ae je, ko je toil 00a 3la t irg z moiem ter videla, kako mo3uo priljubljeQ je on in ona pri ,gospo#i* kaUca jima an* tako pri-jetno govoriti in t taeat ngajatt. S daaom so .goapottje8 >pooaa#iii Korpbaieye na domu. Potrudil" so se pei, ali p» m 4e tsdi pri-pe&»K, itsmdi |e bibt pat strata in ,^ko siaba, kakar p *e akoic dtadtw. {DaJje pride.) In zdaj, ob 70. ietiricr, idi na grob, aKovenaki narod, ki flM mojfA obraniti eesarakegd biaora tebi ˇ prid name^$ariepr, ter klici z Vodnikom pesnikom : .Ilirija uatanfV tmm^mmm^^mm^mm *" ** Dopisi Kit levi straH lijaka, it. *rg. - ,Aj so ˇ ice!" globoko Tittae Tozmk* ko se pf^Mije po Lijaskem polji do afrnie eeste ,*rez hriber* pari Pa-novci. (Navadno prarijo nasi Ipne onema kraju ,na hribib^ Voinja ,*r*# kribe* jsf Ajaorici Jaj tezavna in teikiat TozuTom ne gre brez friprege. Mpti vsi pripregf ft voiow za Mitdi in «#al silno aHflna in podaanar aaii « i«« prar poia fatal kri^ti: ,Aj so vice!" Govorica je, da vfeida misli ta strmi klanec od-praviti; ali pa pra?0 sadeoe ? Govori ae, da za sedaj ima t mialib le rajdo in ovinke na atari ftti, s Corner bi se ta dolgoeasna erta le podaljiala in nikakor ne popravila. Nujno potrebno je pred ?*eut drngim, da at cestui drta „crea bribe* prebii za Tselej » dolino in da ae otinki in ra'de popuatijo. Kazalo bi sedtfnjo erarsko ali easafako cesto tako lo apoljati. Ko prides iz Gorfee in im.iS za ae-boj Bajto, na leVi straai r PabrtTci pa 5uTsjevo brio, pe'ji ao dalje no sjdabji ceati memo brdu, dokler ne prideS do doliue, ki je za ojim. No ter t to dolirio in po njej je treba apefjati cesto skoz uatje omenjenega brda in nasprot-nega dol do Murencicapod PanoTeem na Ajaovici. Ta aestna &ta bita bi po Yseto pdloioa, t za* vetji; fbznikom bi nb bilo treba zdtbotati, sedanjth Tic bilo bi zi vselej kOuec in pot bi bila za toliko prikrajSana, da bi se po tej 6rti poprej prislo na Li-jak, nego po sedanji do „Novoga aveiau ali najdalje do Parkovftca, kjer je sodaj Sola za Starogorce, last-d*na in poseatro OeroiSkega poStarja. Pred vaem dru-gim trebalo bi potem pospraviti navadne stare cokle in zagozde. Utegnil bi morebiti kdo ugo?arjati, da Panoree je erarski, deaaraki, driavna Iaatuiaa. Takema opazo-ˇalcu bo na kmtko odgovori, da tudi cestaje drzavna, pray tistaga gnapodarja. Tudi v Trnovskom gozdu so krizem delajo ceato; iakaj ne tudi po doliai v Pa-novci ? Vrbu toga vozoiki placujejo mitoioo na ti ceati mesttt in drSavi; torej saiejo tirjati, da sj jim cesta pbptavi. Obdinar v imenu obcinarjer. »6brelJ6, 12. aTg. — Dezevno vrerae bilo je pred tedaom dni 5. t. m. Lilo je ves dan z neba. Popolndne pridruzjl se je fie voter, tako da smo imeli prar zimsko, mrzlo Treme. Dasi pa je bilo vbuebje mrzlo in yse puato, bila so gorka naaa area v lju-bezni, a katero smo pricakovali ob 5. pop. svojega viSjega paatirja, nadvladiko goriSkega. Zbrali smo se (Jetrt uro od yaai pri prvem alavqloku, ki je pozdrav* jja) prevzvisenega z beaedami: nSebreIje verno ti sedaj poda, tu vdaoo klju5e svojega area". Okolo 8este ure pribli^a se visoki gbst ee svojiih aprematvom. Obifiajoi nagovoii so izostali radi de^evnega vremena. Peljali smo svojega o5eta v cerkev pred Najsvetejie, kjer so mu pevci zapeli ginljivo pesem: .Viiji nai paatir". Po kratki molitvi spreraili smo ga v ^opaijo, Drugi dan bilo je lepo vreme. Ddhovno opravilo za-celo se je ob 9. uri in je trajalo do 1 uro popolndne. Birmancev je bilo okolo osemdeset. Miloatljivi goapod oatal je Se celi tistt dan pri nas in si je ogledal prijazno okolico. Tretji dan pa se je paslovi! po avoji ar. maii in odSel je po tezavni poti mirao cerkvice sr. IVana, katero si je mimo grade ogledal, na Kako in od tarn iez Police na St. Viifco goro. Cuditi se je mora! vaakdo VzviSenemn kneza, ki ie hodil po nasih tezavnih poiib, kakor da bi bO lii sojan. Trenotki njegovega bivanja med nami oata-nejo nam nepozabljtvi. IZ VOIS, 18. avg. — Sot vecletni pototaleo po soski dolini napotil seat so tudi letoa oa kratek aprejiod, da se ohladim na evrstesa zraku in da se nsjrijem wvcatue Yolcanske atuden^nice, ksiera ne' aamo meui, temved tudi drnginn dobro atori, ce jo veL-krat pijejo. Za tako veiik dar bozjl morajo biti on-dotoi prebiyalci Bogn hva-Jini, in bi murali pri atu-danei nekolikn bolje paziti na snaiooat. Ne raorera, 4a bi ne oinenil driige Voleanske rode, namreL Kam-nice. y kateri so praT dobre po damage napravQene kope|i. Kdor se t njej koptje, iuti se vpak krafc ne-ikoHko bplj adravega in 6mtega. Priiejtaeg* Yol&n- J je zdaj v noviS prav mojaterako izdclal goapod T.iv-car iz Idrije, kateri je akoro dvo lefci zato potroboval. Brdcem ali Kalvariji nasproti atoji spot lepa kttpelica, katero imeaujejo tukajsnji ljudje po doma5e Getze-mani. Ba.iem tudi pri sveti maSi in zaSudil sem se, ko sem alSal tako mo6no in dobro ubrano petje. BBa mi je povedano, da dvajset mladih oaeb se pra? marljivo vadt a pomocjo vrlega organista KarolaHvale t prostorni aabaoi pevskega in bralnega druStva. To je popolnomii hvale vreduo in dobro za napredek t kaiwwejp! petji ali moral bi se pa ta trud bolje podp^rati, poaebno od onib, ktitere dolznoat yeie. Mo-gtfbi tudi od»love6ega Tolminskega in Koboridskega •afetja popolfloma hvale vredae reLi oniooiti; pa w» a&nes naj bo iosti. _____________Popotuik. Iz Nem§kega Ruta, 16. avg. — v it. 32. cenjene ,So6eu z dne 4. avg. popiauje^ g. dopisuik viSjega pastirja kanontfino vizitacijo v nafiib tolmtnsklh hribih. Temn dopiait ae pektero dodatke. Zares sma* mo trditi, da jo bil pOveod sprejem knezonadfikofa zelo aijajen, k comur jeveliko pripomoglo tudikiasao vreme; a ie lepie bi bilo vse, ako bi bil <5aa ljudem pripuatil naprave popolnoma dovrsiti; ali zaiibog da so bili prav r tiatem casu v naiih hribih a koinjo in aimoborom (ietvo) preobloioni. Toda, kar po zu-naajem ni bilo dovrieoo, to ja pa area obiutilo; vi-del si marsikaoega stardka in ataro 2euico solso ve-selja pretakati, kojevi&ji paatir zbrani iolskt mladini in obilnomu itevilu ljudatva delil pasttraki blagoalov. Y Nemiki Rut priti ni ravno tako teiavuo in nevarno, porok temu je zo to, da se je viaji paatir do nekega mosta v vozu peljal: tezavna se zdi asm gori priti le onema, ki j8 vajou le po gladkej cesti hoditi, ali kogar kurja ofieaa aadlegujejo; a kdor je jaaak za bojo, tega Pofc > Grahoyega v But da strait niti v najtemnejii no6i. Okoli 7. ure na vecer 24. pr. m. nazoani moden odmev topicov izpod f8u-segaa (BSuhoa je v usiih peceb najviii prostor, od kodor jo lep razgled proti morju; Benetku se lepo vidijo; razgled na tirolake in Svicarske pianino itd.) prihod viijega pastirja ae sprematvom. Catrt ure od fame cerkve 6akala je Solaka mladiua in ljudatvo, njenm nacelu g. domaci paatir, viaocagu goata, ki je to od dale6, zagledavSi zbrano muo2ioo, uruo taz koaja stopil (do tega inasta je jabal) tor po kratkem naguvoru domaeVga goapod* podolil sv. bligoalov. Veliki kriz nuprej, proooaija se uredi, ter mod gromenjem mozaarjev iu pritrkovanjeru zvonov odi-demo t farco, jako lepo okinfiano carkev, kjer viaji paatir qekoliko pcmolu Kolikor je bilo v naiih hribih le mogoce, se je vas prazuicno oblekta; nobedau ie tako reven bajtar ni hotel zaostati; zapazil si tukaj veltkanake maje, posebno oni pred turovzoni, ki so bili olepiani a veuci, spletaaimi iz samib akaluic (Edelweiss), in z zaBtavami. Z zvonika vibrate so zaatave: ceaaraka, papa* zeva, narodoa in dezeloa, vsaka 12-15 metrov dolga. Vhod v cerkev kincal je slavolok z napisom aAvo Sacerdos Magne" (bodi pozdravljen veliki duhoveu) ves s skalnieami in drugimi ovetlicami okiuilan. Dvajset korakov od cerkve npri Slovoaou" postavili 90 obiinarji tudi lep slavolok z napisom: ^Pozdravljen nai viaji paatir Alojg." Faroviko poslopje tudi ni zaostato; v sredi med visocimi smrekami viaeo napia; 9Sroduo dosli" vpoijal ja visocega goata v stano* vanje. — Da sc je pri sveti maii akofovej sliialo lepo petje, to ae razume; so pa naii Rutarji, kakor 2e omenjeno, zares vrli alaveki; toda kar je v cerkvi n »jlepie. so pesmi, katere pojo vse zbrano ljudatvo, kar je ecCao piaivo. Toda naj bo dovalj ; le f renagjt) je rainul das, v katerem smo se vsi prav sreno v Gospodu veaelili, ko je bival ˇ nasi sredi viiji paatir, ter obdudovali njegovo poniiaost in miloarfi-nost. — Ura kazala je na pet in treba jo bilo od-praviti se oa daljno, kozjo pot tja v StriiSce. Ljudatvo me je popraievalo in ie vedno vpraia: ?kedaj zopet pridejo goapod firit (knez)"? in jaz jim pruvim: skadar bo zopet das in boija volja.* In do tistega casa ia ie aaprej nam Bog dbraavt nam Bog varnj io mnoga lata viijega paatirja kaaaa in nadSkofa Alojzija. li hribOV, 16. avg. — (0 d m e v.) Y naiih hribih in gotovo tudi inarsikod drugod nahajajo ae kraji, v katerib se zvdk (ali glas) na sliii prvi tre-notek, ko nastane, ampak za dolgo caaa potem sliii se kot odmev od nasprotnega gorakega hrbta ter se zopet in zopet ponavlja euako daljnema zamoiklemu gromenju. TeFicastna prikazen V tein ozrru opaiuje se posebno ob hudi uri, ko gromi in treska. Tddi nai miloatljivi vikii pastir imel je se aVojim sprematvom priliko obiudovati to hatavno pribxzen. Nekak odmev naj bodo tudi aledece vrstice, poavefieno njemu, ki je z bozjo pomocjo tar irena-vadno gorecooatjo srecno ko'ncai avoje dolgo in trn-dapolno apbhtolsko potovanje prilikoui vizitacije dvtlh zelo goratib dekanij avujo hadikefije. Bil sem izmed onib srednib, ki so imeli cast pokloniti se avojemu vsvilejaeintt foapodu ja ofelo r lioeftB kakor tttdi proti koncu tefa tezavnsh apostolskili potij," ter obSu-dovati njegove neopesane dusevne in teleane moil. Mlslil sera si: to jo bozji upliv, ki Sudapolna dela doprinasa. Sedaj jo ens in prikladno, oavctiti vs ij v kratkih potezali to svetlo piikazen nasih gor. Ti pa, ljuba ,SocV, za vse lep<» in dobro vneta, neai te srfine odmeve v javnost oa svojih gibkili 6istih va-lovih ter razglasi jib duhovatVu iu vernemu Ijudstvu. Ne bom pieal o prisi-crab in povsem dostijniu sprejemih, katere je napravljalo ljudstvo vseh teh krajev se svetim veseljem svojemu prevzviseuema pastirju iu oLetu. Ne bom omenjal hvalevreduo go-recnosti duSnih pastirjov, ki so z raznimi pripravatni in popravami neutrudno skrbeli za to, da bi oerkvo kot lepo opravljene hcerke prikazaie so svojemu ocefcu, in ki so Be ttudili, da bi bili aami in vewe ovfiice i njimi kolikor mogoce dobro pripiavljeni na visoki priaod. Mojo vrstice so in imajo biti lo - odmor. NajugoduejSi bi! je splo&ni utis na dubovWino io verno ljudstvo povsod, kjer se je prikazal visoki gospod se avojtm miloiesnim obrazom? I}repri6.m sem, da govorim vsem iz srea, ako trdira, da je clo-veska srca oearal povsod ter si jib sm.igonosno pri-dobil. Te jo mod vjeru in apostolekega nioza! Zuano je o magneto, da ima mo6 vle6i na se zelezno dro-boe. Take jo vifiji pastir pritegnul na se srca svojih ovcw. Menda ui bilo srea tako trdega, da bi se ne 6ut\\o povsdigneoo in gnano k svojemu Skofu in pa-stirju, da bi se ne bilo omeLilo vzlasti pri Ijubeznivih nagovorih in zvelidalnih oporainik do ljudstva, iz ka-ttvth je tako milo in dobrodejuo odsevala vas apo-stolskft oSetovska skrb. Rokel je izvelicar Gospod: „Ko bom povzdigoen, povlecem vse na se," Govoril je se ve da o povi-fianji na krizi. l*a praiam: ali je tezka, odgo7ornosti point* (siuzba visocega cerkveoega dostojanstvenika v sedanjih viharnih casih kai druzega kakor „kriL*, na katerem tako rekoS za blagor dus nabit vedno umira ter se v obfiirni apostolski delavnosti poSasi oviija kot velika Bogu posveeena irtev? In na tern :rizi pri bit nag vifiji past if lahko reLo se avetim po* nosom: .Viaoko povzdignen vse vlecom na ae.u Mart se ui videlo in cutilo vse top — Kjer koli so je imel prikazati milt njogov obraz, pustila sta ratar in kopafi svoje drevo in matiko, koseo v strmi sonozeti svojo koso, rukodeloe svojo delavnico tor so pritokli Koxdravit wojega oadpastirja iu projet kk>66 ocetov lagoalov. Mnogi gnetli so se tudi okolo epoveduio in piejeli sv. obhajilo iz njegove maziljene roko, da niso zamudili ugodno prilike svetih odpustkov. Kratko: delavnik postal je praznik, eerkve polne vernega ljudstva povsod, kjer se jo vrSilo sv. opravilo. Zares; „to je smsga, ki premaga svet, nasa vera !" Ker nam nasi faribi pofoljajo glas iz enega kraia v drug, -lonaSali so nam ob enem veaelo novico, da je visoki vizitator po trudapolnih potah, ki semtertje tudi ciso brez nevarnosti, sreLno ia zdravo dospeval iz ednega k«aja v drug. Zdaj pa, ko je tezavno njegovo de'o sredno dovrieno, mislim, da piSem iz srca vsem, ki so dosegli mdost te obiskave, ako trdim, da se mu za toliko dobroto iu po^rtovanje se cnkrat vsi skupej vredno in spodobno zabvaljujemo ter Bog* hvalirao, da ga je ia ctrmih hribov areLno pripoljal m dom v mmtuo bivalisee, kjer bo nabrane skuSnje in poizvedbe uporabljel r du^ni blagor svojih gorakih ovfilc. Iskati smo i tjim in pri ajem bozjega kra> Hestva m njrgove pravioe in kakar se je nadejati, Bog nam tudi v d a s n e m navrie, ker vse prav lepo kaie. Da, viditi je celo, da po visepastirskcm bhigmtotn, ki smo ga obilno prejemali, vse nekaico veselejse pri n*s raste in zori. Saj nam pa tudi dobri Bog ves 8*a sem d.tja tako ugoduo vreme, kakerino •i more kmet le ioleti. Naj bi tudi sveti apostolski nauki obrodiii najveaelejsi duhovni sad v vsi obilooeti! 2eIimo pa, da bi vikSi pastir tudi od nsie strain tak splosen utia seboj vzel, ki bi ga osr6eval ie za nadaijne gorske pod, kterih naj bt Se veliko •fMWvit pri dobri mo& I Beg naj aatiit proinje dtthov-iliae in vernega ljudstva! J. S. e Politidni razgied. Delelni zbori, za katere so ie neka-leri mislili, da za nje letos ne bode 5asa, se-staaejo se sredi meseca novembra in bodo imeli kake stiri tedue casa, da uredijo dezelno go* ipodarstvo in ukrenejo, kar se jim bode zdelo potrebno. Znani uemsko-konservativni posianec Lien-Ibacher se aopet ranogo tradi, da bi nemike konservativce odcepil od slovanske desuice. Ali kooservativni Nemct na to oho niL prav ne&ejo sli§ati, ker jim je jasno, da bi delali sarao li-beralcem na korist, ako bi desnico slabili. Zdaj je 200 let, kar se je ogersko glavno s&esto BudinipeSta oprostilo turskega gospodstva. Ta xgodoviiiski dogodek praznuje se zdaj v Bu-fiimj&ii mj ostaTutt Indi ^ ^odovinsfco m- ] stavo, h hateri so vabili mnoge mestne zastope, tudi zunaj Avstrije. Monakovski in berolinski mestni zastop pa sta odgovoriia, da se ne ude-le&ta, ker so Budimpegto osvobodili sami Nemci, a ti se zdaj na Ogerskem zatirajo. To lekcijo pri^elimo oholim Hadjarom, dasi bi prav Nemci na Ogerskem smefi najmanj toziti o kaccm za-tiranji, a neavstrijskom Nemcem bodi povedano, da BudimpeSto so prav tako kakor Nemci osvo-bodili tudi Slovani, ker jo jc osvobodila avstrij-ska a ne nemSka vojska. Na Srbskem he vedno hajdaki plenijo in za^igajo poslopja vladinih pristaSev. Zaoimivo je, kako ruski drzavuik Ignatijev sodi o Sr-biji. On misli, da je Srbija moralno, gmotno in politifino nnifiena. Srbija je nejedioa v notranjem, tedaj na zunaj nikomur nevarna, sosebno zdaj, ko je ob njeno vojaSko slavo. Malo moif, ki jo Se ima, potrebuje, da krotf notranje nemirc. Veliki dogodki, ki se pripravljajo, naSli jo bodo nepripravljeno. 0 Bolgorfji rekel je Ignatijev, da nikdo za njo ni imel vecjih simpatij nego on. Bolgarski narod bil je poW'can igrati .veliko vlogo v Kvropi, toc!a poiitiki o malo nsunifiili Bolgarijo. Najvefi kriv je knez Aleksander, ki je bil tako bedast, da se je zvczal s Turki, z oniini Turki, ki so tako dolgo tla&li in zatirali Bolgare. Jasno je pa, zakaj knez tako postopa. V Bolgarijo je prisel z dolgovl, zdaj pa ima milijone. Knez je obogatel, Bolgarija je pa na ikodi. Sedaj je Bolgarija oude, kjer Srbija, in njena bodotfnost je izgubljeua. 7m Kusijo ni Bolgarijo, dokler vlada v njej Battenberlan. B ism ark dobro 6uti, da je Nemdiji Rns nevarnejsi sosed nego Francoz. Zato vedno pre-miglja, kako bi oslabil Jtusijo. Zdaj bi rad Ki-tajce nahujskal proti Rusom, in ko biprislo do vojno, prijeli bi Nemci h krati Ruse od zapada. Nemski oficirji le nekaj let ve^bajo kitajske vo-jake. No ako bi se to zgodilo, potem Francozi gotovo ne bodo mirno glodali. V Brusulji, glaviicm mestu Belgije, na-pravili so, se ve da z vladiaim vedenjera, de-lavci veliko deiaonsttacijo. te vseb krajev dezele zbralo se jib je do SO.dOO Potem so z mnogi mi godbami marsiraii po glavnih ulicali do palace ministerskoga predacdmka. Sprevod je trajal od 12. do 4. ure. Vse se je vrSilo v najlepsem redu, brez najmanjiega izgreda, ker delavci so se dogovorili: Nid piti, ni6 razgrajati. Nosili so rudece zastave in na prsib je imel vsak kos radedega trakii, na pokrivalu pa koscek belega papirja in na njem zapisane besede: Splosna volilna pravica. Ministerskemu predsedniku iz-rofiili so proSnjo za splo§no volilno pravico in za amnestijo obsojenih delavcev. Vlada se je tnocno bala tega dne in je pripravila silno vo-ja§tvo, katero pa ni dobilo nobenega dela, ker ob 6. un so vsi vnanji delavci zopet oddb. V Belfastu na Irskem senemiri se niso polegli. V Ameriki preti vojua mej zjedinjenimi drzavami in Mejiko. Razpor je nastal zastran ftasnikarja Gutting-a, katerega so na mejtkanskih tleh prijeli in obsodili na 1 leto k prisilncmu delu in 600 dolarjev globe, ker je se svojimi dlanki oskodoval necega mejikanskega trgovca. Domade in razne vesti, Rojstni dan Njegovega Volifiinstva preavit-lega cesarJA slavil se je v sredo 18. t. m. v goriikem glavnem mestu jako svedano. Na predveder avirala je ob 8. uri po glavnih meatcih ulicali domafii godba, katero so spremljali mefidani s torcami. Ob 9. uri pre-hodila je vojaaka godba mestne ulico, po katerib je ni bilo slisati uLe tri mesece razea o shizbenih priii-kak. Drugo jutro o 5, uri nasaanilo je 24 strelov ia topov z goriSfcega grada meitu in okolioi slovesni dan. VojaSka godba prehodila je zopet mesto na vse strani. Vojaki imeli so svojo msfio poaebe; vsi doatojanst-veniki, oblastniki in visji uradniki zbrali so se k slovesni pontifikalni maii v prvostolni cerkvi, katero je 8lu2il ob 10. uri precastni in miloatljivi gospod knez in nadikof gori&ki, in katere se je udeleiilo tudi maogo obfiiaatva vseb stanov, Na deioloi pala«5, na uradu o. k. okrajnega glavaratva, na mestoi hist in dcugih javoih poslopjih vthrale soiezdan zastave. Popolduo MlM §9 miM IttkAJ&nje ^adke tktjpjt vtwl, $& katerem je predsednik polkovnik napil najviSjomu bojoemu goapodu, preBvitlemu cesarju. Grom topov z gon'skega grada oznaiijal jo oni slovesni trenotek. V 2upnijakih oerkvah v meatu in po dezoli sluzilo se je sveto opravilo v blagiujo doielnemu vladariu Franou Jozefu I. Oesarjev rojstni dan praznovali so po Brdih sloveauo zlasti pri sodoJih 2upansfeov. „Slovenski j e z • je za ta dan poslal presvitlerau ceaarju adreso udanosti ter napravil zabavo oa Dabravem, kolikor je ni dez zabranil, vspomin 80 lotnega obstoja Av^rije kot cesaratva (od 6. avgusta 1806). Sloveosko narodno politldno druStvo „Sloga" bo imelo prihodnji ponedeljek 23. t. ra. ob 11. uri. predpoludne v prostorih goriske mtalnico 8v..j letm obem zbor po onem duevnem redu, ki ga jo »So«aB uze objavila. Poizvedeli smo, da so ro-doljubi za ta zbor jako zanimajo in da se ga udeleL6 v obilnom stovilu radi vainosti mnogih predmetov, ki pridejo na dnevni red. U*e se nam zdi, da no bo mogoce pretre&ti v par urah vse tvarine, ki jo odlo-Sena za obfini zbor, in da bo treba marsikaf odsto-piti odboru ali pa sklicati pozuoje zopot izredon ob^ni zbor. Razon onih rofflj, katere jo Ptivil odbor na dnevni rei, oglasilt so se tudi nekateri gg. dm-fitveniki a raznimi predlogi, Dr. Alekslj Rojio, rodni zdravnik B81ov. bral-nega in podpornega druStva v Gorioi," odSel je iz mesta in izostane najdalje do 15. soptembra. Med tern casom bo zdravil vse druStvenike ostali zdravnik d r, Lisiak. Ako bi pa tudi taodaol, namestni druitve-m zdravnik dr. M. Korsovani. Razpla sluibi, Za ilovemki otroSki vrt pri sv. Jakobu v Trstu razpisana je sluSba u«5ito)ilce. 8 to Bluibo zdru^ena je letna plada 880 gld., ki m bo pkd^vala v meBednili obiokili uaproj, in brozplaCno stanovanje. Prolnio, katorim je priloiiti kntni list ter aprifiovabi o posobnosti in nravnoati, naj se pofiiljajo najdalje do 5. soptembra 1.1, voditvu druftbe sv, ui-rila in Metoda v L^jubljani. Drobne novioe. V Ritteijovi pnolrnioi v Pod-gori odjodol jo noki dolavoo ul»o imduorniku iidtt Luzzattu. Luzzatta po'jal je Hitter v svojo palado. dolavoa pa kdo drug k sv. Antonu. Valed tega mod izvoljeiiim ljudstvom velik strah. — uainiki pifioio, da po neki novi naredbi rainietra ea deielnoj brainbo bodo imeli deielni brambevoi ali streloi primorski, to je batalijoni it 72 Trst, 73 Pazin in 74 Gorioa, tudi letos oroine vajo po navadi, pa tako, da tisli streloi, ki so zunaj Primorskega, bodo klioani k onim zunanjim batalijonom, v katerih okoliii imajo svojo Bedanje stanovanje. Nam se zdi ta vest neveijetna, kajti kolera se na Primorskem vedno bolj iiri in v imeuovanih batalijonih, ki imajo mnogo moL v Trstu pri delu ali v ra%nih slu^bah, bi skoro gotovo nastala. Dokler ni varno dovoliti bozje poti, prooesije, obhode, veselice in zabave, zdi se malo primerno, da bi se zbiralo na stotine moi k vajam in k takemu zlvlenju, ki ne daje najboljSega poroStva proti koleri. Odgo-vornost bila bi velika, ako bi se po oroinib vajab kolera razSirila alt ako bi nasi batalijoni, fie tudi imajo mnogo moStva, zgubili mlade modi, ki so dezeli in cesarju polrobne. — Goriika nadskofija bo imela letos Seat n o v o ra a 8 n i k 6 v in ti so 65. gg.: MoSkat Franc iz Novakov, Strekelj Eduvard iz Gorjanskega, Bazpet Franc iz Oerkna, Rossi Franc iz Oradoa, Tabaj Andrej iz St. Andreia in Janez Vidmar z Dola. —-Dubovne vaje bodo trpele drugi teden od pone-deljka zvecer do petka zajutra. — Notarj i so imenovani : za Trst Viktor Yesel in dr. Anton vitez Voipi, v Firanu dr. Miha Depangher, v Gradiifii Aristid Costantini. — V Trstu bili so neredi na predvefier eesarjevega rojstnega dne. SliSali so se navadni nelojalni klioi, vslod fasar je mnoiioa razbifo okna urednistvoma dveh listoy ter Sugala pred hiSo telovadnega druitva. Policija je nemir zaduSila in ne-katere zaprla. DruSba sv. Oirila in Metoda prav, lepo napreduje. Nasprotniki narodne omike in naravnih pravic slovenskega naroda se radi tega penijo od Jeas. wNeue ft-eie", ^Tageepoat", nOorrierou, ftFracciaH javljali so, da namerava druiba segati 6ez driavao mejo, da bi izbudiii pozornost visoke vlade na to druStvo, kakor da bi vlada m&ala in da bi ne imela odprtega odesa za vse, kar pospeSuje probujenost in gavednost slovenskih drzavljanov. Dmibin odbor izdal je na vse Slovence prekrasen oglas, ki ga podajemo svojim 6itateljem v poinem obsegu na drugem mestu. DruStvo je sklcnilo, da so napravi v Trstu otroski yrt (Kindergarten, uradni zazaamek — otrosko za-baviiee je Kinderbewahranatalt iu se bistveno lofii od vrta). V ta nimen je uLe najeto stanovanje ia razpisano je mesto vrtnarioe, kakor drugod porooamo. V posebni okroinici vabi druibeao vodstvo posamozae poddruiaiee, naj bi napravljile o poL'tuem <5asu vo-aelioe ali besede, da bi se innoiili druStveni dohodki, pridobivali novi udje, sploh pa vzbujala in kr.'pfiala narodna zavest in poirtovainoat v druStvene nameuou Vedatsosi je omiaUlo tudi vloino kajiiico fostue po&ljale svcj denat glavnemn droitvu. Z&devo onih 1400 roditeijev v Trstu, ki so proaiii, naj se napravijo take zae*etne sole, v katerih bi se ojih deca poaSe-tala v inateraem kot ucnem jeziku, vzola je druzba v svoje roke. Vinorejcem pokneJeue grofijo gariske in gw-diSke naznanja c. k. kmetijska druiba v Gorici, da je uze izbranoni odbor, ki bo vodil razstavo goriSkib vin na letoSnji rasstavi v Bolcanu (Bozea) na Tirol-skem. Odbor imel je uze avojo prvo aejo in je podalj-M obrok, do katerega je mogoco poslali vina c. k. kraeiijaki druibi v Gorieo, do 31. aˇgusta tl. Med tern ko ae to uasaanja Y80111 Yiuorejeem ˇ meatu. in na deieli, se ob enera uljudno vabijo, da bi so mnogoitevUno oglasili xa rowtavo in da bi poslah ˇ Oorioo usoree main vin, kakor je bilo u*e eakrat v „Soci« na'.aanjcno. Rojiki, na delo, da pridobite avojiro vinom dobro irae ludi ranaj deiele. Avstrijaki romarii, ki ao ili v Lour das, xbrali ao ae it vseh delel cesaratva. Med bjmm jo tudi mnogo Sloteneer is ronih pokrajio. V aaboto so doSli v Lourdes, ˇ nedeljo ao opravljali svoje po-boinosli, v ponodeljek izrofiili ao s veliko slavaoatjo prekraano sastav o, katero ao nesli k temu imenitoemu avetiscn. V ponedeljek predpoludue bila je pri snaui jami (gioti) 8e5ka in alovcnska pridiga; popoludne pri aklepu slavnoati govoril je v m-mikem jesiku Slo-vonec kaoonik Kriianio is Maribora. Uboga Franeija! lorej ludi ti ai padla v alovansko irlo! Lani ae jo pridigovaio dovenski to na Barbani v naiiu lagunah iu v Loeniku, letoa ie v Lourdeau na spransku-fran-coaki meji. Lani ata bila vsnemirjena le tukajsnja poboina pnpirnata bratea, osnanovalca mini in spray e mod dezelnima narodnostima, ki ata se slevila, tulila iu upila, da ae tla&jo svete pravice italijanske narod-nosti, ako se Sloveneem na italijanskih ali poitalijan-eonih (pa vonder avatrijskih!) tleh pridiga sloyenski; kaj poreeojo pa letoa framasonski liati one drzaye, v kateri se je rodilo narodno naLelo? Ako Franeija letoa no pogine radi omenjenih pridig — pojdeta rakom avizgat in poMcm pet .Freccia* in aCorriere". Kolera v Trstu *edno raste. Od acbote do ne-doljo obolelo je za njo 15 oseb, od nedelje do pone-deljka 17, od poaedeljka do torka 21, od torka do arede 25, od srede do detrtka 14. Od pofatka do eetrtka obolelo je 295 oseb, umrlo jik je 179, oz-dravilo ae jih je 58 in toliko ae jib ae zdravi. Na Goriakem je bil v Cerviguanu en aumljiv Blucaj, v Komou pa ni bilo nobenega slu6aja, kakor nam je pisalo ondasnje iapanstro. SluCaj bolezni v Gradu (Grado) velja zdaj uradno kot kolorozen, BCor-riere" pa temu ugorarja in navaja avoje razloge. Go-tovo je, da oaeba ˇ Gradu (19 letna deklina) ni a-mrla, da boleba na blediei in da je tiste dni pred napadom pita prav mnogo morske vode ter da je jedla pesek in oglje. Ce se ji je vsled tega Selodec nekoliko omecil, ni cudo. .Duhovni pastir," katerega %b sodelovanjem vec duhovnov uredoje Anton Kriid v Ljubljani, prineael je v STojem oamem zvezku po d?a cerkvena govora za sedmo, oamo in deeeto nedeljo po BinkoStih ter za praznika Marijinega vnebovzetja in angeljev varuhov. Vrhu tega ima se pregled na slovstvo in apologeticen razgovor: Kaj je SloveSka dn&a P »Du-bovni pastir" izhaja vsak mesec v zvezkih po 3 do 4 ttskaae pole debelih in stane za vae leto 4 gld. Narocuje se v 9KatoliSki bukvarni14 t Ljubljani. ¦Ozdravlja kakor je nzvidno iz zanvalnlh piseml ¦in zsravsiiUh aprKeval twfeziii v feiodcn in ¦trcbuBu, bwleaie, kr6, iriodeiM la prase* ' -2*09, zaftataa|8, hwerejide, zlatenlc*,! 1 Hd. in je aajboljii pripomoSek zopeil gliste pii otrocih. . 1 IzdelovateQ po poitl v ikatijlcahl _ po 12 steklenic za 1 gld. 36 novc iPrl vaiSM ittVAi dtU as aHawm odw Gosp. Gabrielu Piccoli-ju, lekarju v Ljubljani Na zahteranje potrjnjem, da sem Vai c^et za 2eio-dec, kojega deli so mi dobro znani, t velikih sla&tiih vapesno rabil proti boleznim t telodcn in zlati zili. Ljubljana, mesee jaoavar 1884. Dr. Emil vitet Stochl, c k. T)«dsl (TetoT«lee in d«felBo-i«aitatiii poro«eT»loo. UspeSnosk tega izvrstaega zdravila sprifinjejo todi gg. ar. D. Agostini, dr. Cambon, vitez dr. Ooracncbj, dr. Parda — aloyeci trzagki zdravoiki. Podpiaani potrjuje, da ima zelodecoa esenca ljnb-ljanskega lekarja Piccoli-ja bitre in preSadne zdravilne modi. Z njo ozdravelo je mnogo Jjndi moje in aosedne Snpnije; komaj pretece dan, da ne bi kdo priael k meni, ki me proai za jedno ateklenico zelodejne esence, kojih imam vedno nekoliko pripraTljonib. A. Wlatsich, zupnik-kanonik. Plomin, Primoruko. Po 15 kr. steklemco pvodaja y Goriei iekarna Pon-toni, ti Tolmiitu i'aiisca, v Korminn Franzoni, r Gra-diaci Coasaini, t Gradeii Paaqualis in nnbaja se Yeii-nom t vseli lekarnab na Tirolekem, T Tratn, Iatri in Dalmaoiji. Tnik& Ma iiiiamiriiii-jft & siu (SVILOPREJKE) 2oltega in belega kokona domaCega po celulm nem zintemu as pridobljeno na posebeo naiin gojitve-naprav- »-9 Ijeno po fizijologicucj in ntikroskopicnej se- ^ W lekciji pod podvojeno koutrok* imenovauega %mL Kdor boce nakupiti si avilodncga scmcna v spomladi 1. 1887, naj se obrne na gospoda: EUJO SCUBLI-JA v Gorici, v Kastelji h. St. 26, ki je direktno poo-blaSSea, da je pcodaje — ozkoma da je prepuSca do pridolka (proti 5, delu); ali na AJVTOlViV I»^.H03aJ^ v Opatjemielu. Gospoda izdajeta avilodno seme na rejo, da kupifa ves pridclok in da izpliiccta po IO lLr. na kilo vcc kakor bo goriSka moJii (meilja ali srednji kuj>) in aicer bota to izpolnovala v dorici na dole-^eoeiu mcstu. DOC 0 znanje. Podpisani aaznanju alavnemu obcinsfvu, da je dne 1. t. m. odprl na Trgu bv. Antona starega tik cerkve skladii5e (magazin), v katerem more postreci slavacmu ob^instvo s prav dobrim ogljem, leaom in drvmi za kurjavo in to po prime;nih ccnah. Z odlicnim spostovaojera. Gorica, 1. avgusta 1886. V. DOLENC. V^^v?f llM^^»i^i%»¦^MN^»iNH»^y 0 pri SoSkem mostu, Via Cordaiuoli St. 4, V GORICI, izdeluje vsakovrstne vrvi (§triko) in vr- *L tice z roko iz same kfmopnine, mofine, trpezne, po najnifjjih cenab, ki^se ne bojijo tekmccev. %- i sjaSS gih Werii, da ae doknie njihora fiudorita inoc. Ce ho lo rabijo nekoliko dai, olajaajo in |»re?,en«jo prav kmntu najtrdovratniie It* Iodine bolPHti. Prav izvratno rstrozajo sopor hemorojde, proti boleznim na Jetrlb in na vranlot, proti firoTognira boh-mim in proti glistam, pri ienaksh raoHcfnih nadleinoatili, -toper belt tok, bo]antf zopcr bit jo area tor ii^tijo pokrarjefio kri. One ne prcgZnjajo aamo oraonjenih bolexni, ampak nas obvarujejo tudt prcd raako boloEnijo. Prodajcjo ao r v»eh glavsilt lokamicab na av#tu : 7. narofibo in posilialvo pa odino v lekar-nioi Cflstofoletn V Gorici, v Tratu v lekami 0. Zanetti in 0. B. Rovls in v (ekami Alia Ma-donna * Konnimi. Kna fltnklr-nina atane BO noTCOr. Jntrovo olje proti sfanicam, deluje hitro in se rabi po lah-kera. Priporoc«a je: A. HERMANEK, drogar r Gorici, Magistrutne ulice, §t. 5. tr2ne agente za pisma na obroke, kateri bodejo posredovati prodajo postavno dovolje«ih srcdk proti placilu v obrokih vsled postavnega clena XXXI iz leta 1883, sprejme pod ugodnimi pogoji meojalnica: TVechselstube der Ersten ungar. Oglasi naj se posiljajo v nemskem jeziko. Gewerbebank v BudapeSti. &***&%'* tf?om»**"M* M WW® ~ m*: ffiik^m^ m*v V LL%;