XIV. letnik.
V Gorici, dne 8. novombra IDOt).
45. številka.
t£3ojay-'j. %tirr
Naročnino in naznanila sprejema upravnistvo, Gorica, Semeniška ulica št. 16. Posamezne ^tt*-vilke se prodajajo v tobakarnah v Šolski ulici,Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališOu nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Baumgartl v K<»renjski ulici in na Korenjskem bregu (Biva Corno) št. 1 i po 8 vin.
Oglasi in poslanic** se raČunijo po petit vrstah in sicer: (5** se tiska enkrat l i v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pope d bi.
Aovensko ljudstvo
Izhaja vsak četrtek ob 11. uri dopoldne. Rokopisi sc ne vračajo. Nefrankovana piiima se n«* sprejemajo.
Cena listu znaša ■ celo leto 4 krone, i« pol leta 2 krom. Za manj premožne z« celo leto 3 krone, za pol leta K 160. Za Nemčijo je cena listu 6 .K. za druge delole izven Avstrije 6 K.
Rokopise sprejema „Narodna Tiskarna" » Gorici, ulica Vet-turini St. 9.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici.	Tiska	»Narodna	Tiskarna"	(odgov.	L.	Lukežič)	v	Gorici.
Sijajen shod v Kobaridu.
Pod vtiskom nedeljskega shoda v Kobarida lahko rečemo, da gre v goriško Slovenijo novo življenje. Nad 100 zavednih možakov, ki so prihiteli na shod od vseh strani, seje v nedeljo jasno in odločno izreklo, da se krepko zavedajo svojega stano, da je trdno njihovo prepričanje. Pokazalo se je, da podli in sebični liberalizem tadi med dobrim goriškim ljudstvom nima pričakovati dragega kakor tistega, kar ga je doletelo že povsod drn-god :	sramoten pogin. Kobariški
shod ne bo ostal osamljen, sledijo mn še dragi. Zadnja gorska vas mora biti prošinjena od prepričanja, da jc liberalizem sovražnik ljudstva, ki od njega ni užilo drugega ko neusmiljeno vlado oderuhov in ljudskih izseaalcev.
V	imenu ^Slovenskega katoliškega političnega in gospodarskega društva" otvori ehod v dvorani občinske hiše društveni predsednik, dež. poslanec g. Lapajne, ki je bil soglasno izvoljen tudi za predsednika shodu.
Pozdravi navzočega g. drž. in dež. poslanca dr. Gregorčiča, ki ga zbor navdušeno pozdravlja.
Dr. Gregorčič pozdravi zborovalce kot njihov zastopnik. Marsikaj se je v vseh ozirih izpremenilo v Kobaridu od zadnjega shoda. Kobarid napreduje in daje okoličanom lep vzgled. Dokaz temu je lepa občinska hiša, v kateri se vrši zborovanje. Kobarid napreduje tudi v drugem oziru. Medtem ko je bilo zadnje zborovanje nemirno, pa sta danes složno prišla na shod okoličan in tržan. Prav je tako! Le v složnem in mirnem delovanju je pogoj napredka.
LISTEK.
Iz zapiskov
St. jCoejanCifia, profesorja svetopisemskih ved in rektorja osrednjega semenišča v (gorici.
Priobčuje dr. P.
Češčenje altarja žgavnih darov.
Duhovnik, katerega je zadelo se je umil, je azel srebrno za to napravljeno posodo (Feuerfasa), ki je bila pri altarja na tleh na jagozapadnem vogla, in je šel ž njo gor na altar žgavnih darov; ta je goreče oglje, ki je bilo na njem, na stran odrinil, je vzel nekaj oglja in pepela v svojo posodo, in je s tein šel spet dol z altarja, proti juternji strani, in je izsal vse to v pepelnik. Sedaj so pa dragi duhovniki 8 kljuko in z metlo šli gor na altar, so pometali altar, pepel proč (odpravili od ognja, in ta pepel spravili pod altar, kjer se je pepel spravljal. Dragi bo precej na to iz sklad-nice derv nosili, jih na ognjišče na al-tarje devali, kjer bo bili darovani koBi mesa od poprejšnega večera sežgani, in so jih z ogljem zažgali, ki so še bili na altarja. Ob enem so tudi gromado napravili na jugozapadni strani altarja, in
Nato preide govornik na volilno preosnovo pojašnjuje težkoče, ki se stavijo volilni reformi ; razloži prav na poljuden način, kaj je obstrukcija, s katero prete nasprotniki volilne reforme zavleči jo do januarja, ko se bo drž. zbor moral raziti. Omenja, kako so prijatelji volilne reforme zabranili obstrukcijo z nujnim predlogom, naj se pred vsem razpravlja
o	volilni preosnovi. Na kratko in jasno pojasni volilno preosnovo in dosedanji karialni zistem z vsemi njegovimi krivicami ter dokazuje, kako potrebna je bila volilna preosnova. Ko je prav lepo narisal zgodovino volilne reforme od tedaj, ko so slovanske stranke vložile za njo v zbornici nujni predlog, pa do trenutka, ko je bila reforma sprejeta v odseku: se je dotaknil vprašanja, kaj pomenja volilna reforma za nas Slovence. Slovenci Bploh pridobimo. Doslej imamo le 15 poslancev, odslej jih bomo imeli pa
24,	kar je gotovo napredek.
Drugače je kar se tiče posameznih dežel. Prikrajšana je Štajerska z* t mandat in Koroška je dobila le enega, ko bi celo lahko zahtevali 3. ..Slovanska zveza-1 se bo v zbornici krepko potegnila za Korošce in bo storlia za nje, kar bo možno. Tržačani i= Istrani, ki doslej niso imeli nobenega slovenskega poslanca imajo po novem vsak po enega.
Kar se tiče Goriške je stvar sledeča : Na Goriškem so Slovenci v večini in Italijani v manjšini in po tem naj bi se določilo tudi število poslancev. Italijani pa so hoteli to preprečiti, zato so kar sami od sebe predlagali za vso Goriško le 4 mandate, od katerih naj bi dobili Italijani 2, Slovenci 2. Vlada je bila zadovoljna a tem nasvetom in je naročila tržaškemu namestniku knezu Hohenlohe, naj poroča o tem, kar je Hohenlohe tudi storil. Govornik pa takrat o stvari še ni vedel ničesar. Po svojih tovariših je to izvedel na Dan&ju ter se takoj odpeljal
zažgali z ogljem, ki je bilo ondi. (To je bil večni ogenj, ki ni smel nikdar ugas-jiti.) Naposled so zažgali še tretjo gromado, kjer so se sežgali ko3i daritve poprejšnjemu večera, ako niso čez noč še bili popolnoma sežgani.
Volitev pevcev in godcev.
Velitelj ali glavar pevcev je sedaj izbral tiste levite, kateri so imeli ta dan peti ali pa gosti, in tiBte duhovnike, kteri so imeli pri darovanju trobentati. Godci bo tedaj tudi precej šli po svoje godbene inštrumente, ki so se v nalašč zato odločeni slanici hranili. Potem ao se Btraže premenjale, in tisti duhovniki in leviti poslovili, kateri so poprejšnji dan božjo službo opravljali. — Vse to se je godilo že pred dnevom pri luči gorečih bakelj.
Zjutranja božja slažba.
Ob zori, kakor hitro so se stvari ena od drugo ločiti zamogle*), je ali sam
*) Ker se zjutranja daritev ni smela oprav Ijati pred dnevom, je bil posebi-n mož, stotnik, /.a to postavljen, kteri j«* moral skrbno paziti na čas, kdaj napoči zora. V ta namen je duhovnike pošiljal vrh tempelj na j»or. da so mu napovedovali, kdaj zora napoči, t. j. kadar j«* bilo /e tako svetlo, da so videli duhovniško mesto Hebron, ki je stalo visoko vrh jrore. proti juiroizhodu od Jeruzalema: takrat so navadno zavpili Zora j<* A e. in tako svetlo, da II e bron vidimo
v Trst k namestnika, katerega se mu je
J po dolgem dokazovanju posrečilo prepričati neumestnosti laškega nasveta. Dokazal mu je, da gre goriškim Slovencem troje poalancev in Italijanom le dvoje.
: Na to je Hohenlohe v dodatno poročilo sprejel njegov predlog ter odposlal na Dunaj. (Odobravanje.) V tem sn’isla je potem delal tudi na Dunaju, v čemur ata ga krepko podpirala dr. Š n-steršič in dr. Ploj. (Odobravanje.) Tako je torej prišlo v predlogo, da imej Goriška 3 slovenske in 2 laška ! poslanca. To pa le po njegovem prizadevanju! (Borno odobravanje.) Ker pa so Italijani bili volilni reformi nasprotni, se jim je na Goriškem podaril še 3 mandat in sicer je bil ta pre-nešen iz Tirolakega. Zato pa ao potem Italijani podpirali Slovence in jim pripomogli do 7 mandata na Štajerakem. Najboljšo kupčijo so toraj napravili Italijani, potem Nemci, potem Slovenci, potem Cehi, Poljaki, najslabše pa Kasini, ki j do!;e ! poslanca še-le na 100.000 duš. ! Volilna reforma sicer res ni popolna in pravična, a je mnogo boljša ko prejšnja. Slovenska 1 j ud a k a stra n k a j e vodno za volilno reformo, liberalci pa so proti, češ, ker bi ne bil potem noben liberalec več izvoljen. Njemu in posl. Spinči-ču se očita, da sta izdala Slovence, ker sta privolila v to, da se je Italijanom za enega povišalo število poslancev v Istri in na Goriškem. A Slovenci bi tega ne bili mogli preprečiti; sploh se pa število ni zvišalo, ampak 1 laski mandat se je prenesel iz Trata v Istro,
1	laški pa iz Tirolakega na Goriško. Pri tem pa ae je zasigural za Slovence istrski mandat, ki doslej ni bil siguren in ravno a pomočjo Lahov je bilo možno pridobiti še 7 slovenski mandat na Štajerskem.
Z volilno pravico je združena tudi
stotnik, ali pa kdo drag, kterema je on rekel, na glas vpil: Duhovniki, čas je, dazačnetel Leviti, stopite sem na svoje mesto! Izraelci, pridite sem na svojo mesto! In vsi so pri tej priči šli vwak na svoje mesto in na svoje opravilo.
Zdaj je bil prav za prav začetek službe božje in sicer tako le : Duhovniki si umijejo svoje roke in noge.
En duhovnik gre z velikim spoštovanjem najpred v tempelj in v svetišče, uzame metlo, ki so jo v zlati skledi hranili, pomete ž njo pepel, ki je na kadilni altar padel iz kadilnice, ki je bila poprejšnji večer tje nošena, nizko priklonjen svojo molitev opravi vzame vkup pometeni pepel v svoje pesti, in gre ritenski vun, zato, da avetišču herbta ne obrne.
Potem prineae drag duhovnik dve poleni na altar žgavnih darov, in ju dene na veliko gorečo gromado.
Med tem ima drag dahovnik opraviti z enoletnim jagnjetom, ki ga je prinesel iz sobe, kjer ao imeli vedno jagnjeta pripravljenega, ki bo ae po štiri dni pred darovanjem tjekaj prinašala. Prineael pa ga je zvezanega na severno stran altarja, kjer se je imelo zaklati. Zakaj vsi žgavni darovi, med vsemi najsvetejši, so se na tem mestu klali; drage
volilna dolžnost. Tega sicer v postavi ni rečeno, deželnim zborom bo prepuščeno sklepati o tem. A z ozirom na svojo vest ima vaak dolžnost iti volit, ker drž. zbor bo odločeval o VHžnih gospodarskih in šolskih zadevah. Vaša dolždost je pošiljati v drž. zbor može, ki bodo delovali v vašem duha. (OJobravanje !) Naši nasprotniki bodo spravili v drž. zbora na dan razdražnost zakona. Za to sp dela tadi v naši deželi. (Klici : Žalibog I) Iz sedanje šole hočejo napraviti brezversko šolo, da bi našim otrokom branili k spovedi, sv. mašam in drugim duhovnim vajam. Zato je treba voliti take može, ki bodo znali zastopati vaše prepričanje, ki se mu ne smete odpovedati. (Klici: Mi smo in ostanemo katoličani!) O poslancu, ki ga volite, glejte v kakšnem klubu je. Poslanec mora glasovati tako, kakor mu veleva klub, je v odvisnosti od kluha. Zato takega poslanca, ki je v slabem klubu, ne voliti ! (Dobro-klici.) 0 volitvah samih bodete še imeli priliko slišati, saj ta ahod ni zadnji. (Ouuhravbnje.) Danes sle složni, bodite i zanaprej! Ljudi, ki delajo združbo varajte se! (Živahno odobravanje.) Potem bo dobro za vas in za drnge I i (Burno odobravanje.) — Predsednik g. Lapajne se v imenu vsega zbora zahvali alovenakim poalancem, predvsem pa g. dr. Gregorčiču za požrtvovalno delo ter pozove navzoče trikrat zaklicati: „Ž i v i o !“ Vihar navdušenja ae je dvignil in grmeli ao po obširni natlačeno polni občinaki dvorani gromoviti „živio*‘-klici.
Odvetniški koncipijent iz Gorice g. dr. D e r m a 8 t i a nato v lepem govoru pobija in zavrača zahteve liberalcev po razdružnosti zakona in po svobodni šoii. Govornik je bil opetovano prekinjen z aplavzom. — G. dr. K n a v s je krasno razpravljal o geslu liberalcev : „Vera je privatna stvar“. Dokazal je nasprotno,
živali, ki se niso cele obžigale, so se lahko klale kjer koli pred tempeljnom. Na to polože starašini v imenu vaih Izraelcev avoje roke na glavo jagnjeta, en duhovnik pristopi, obrne jagnje z glavo proti zapadni strani tempeijna, in ga zakolje; drag duhovnik hitro priskoči s posodo, da kri vjame, ki jo vedno meša, zato, da se ne zasede, in du ae more potem ž njo škropiti.
Kadar je bilo jagnje zaklano, so se duhovniki k kadenju napravljali. Virh ali kadilo in goreče ali živo oglje ae v najdražjih poaodah prinese in pripravi. Duhovniki, ktere je vrsta zadela za to sveto opravilo, se podajo v tempelj in v svetišče in ko vanj stopajo, ae zvončkom zvonijo, in na to znamenje začne ljudstvo, ki zunaj stoji, moliti svoje molitve. En duhovnik vzame z altarjn po-prejšno kadilnico, in jo nese ritenski vun iz svetišča in moli, ko vun gre. Kakor hitro on vun stopi s kadilnico, se škropi na altar žgavnih darov kri zaklanega jagnjeta, ki se je do sedaj vedno mešala. Dahovnik, kateri škropi s to krvjo, začne to avoje delo pri tleh altarja proti izhoda, gre proti severni in zapadni strani okoli altarja, dokler ne pride do jugozapadnega vogla, kjer vso kri, ki mn še ostane, izlije v luknjo pri tleh altarja, ki je bila cevi podobna.
da je vera neločljivo združena z javnim in zasebnim življenjem. — Gosn. župan Stanovnik, podpredsednik „Župauske zveze” je govoril o ^Županski zvrzi“ in vabil žnpane in obč. odbornike za pristop. Misel njegovega govora je bila : Slovenski žapani združimo se, da bomo vršili svoj težki poklic v blagor onih, ki so nas izvolili, v blagor našega ljudstva.
—	S živijo-klici papežu in cesarju je zaključil g. predsednik sijajni shod. Vač ko dve uri je trpelo zborovanje, a so možje vstrajali do konca, čeravno šobili mnogi 3 ure daleč doma in se je že delal mrak. Zatorej čast vrlim možem ko-baridskega okraja !
Štiri razstave goveje živine v političnem ohraju tolminskem.
Deželni odbor je priredil štiri razstave za govejo živino v tolminskem okraju in sicer v Tolminu, Cerknem, Kobaridu in Bovcu, katerim bodo sledile druge v Romansu, Kanalu, na CeBti, v Gorici, Sežani in Komnu. Namen tem razstavam je jasno načrtan: pospeševati in dvigniti živinorejo ter vzbujati zanimanje in veselje med ljudstvom do nje.
Skrajni čas je bil, da 6e je začelo v tem oziru tudi pri nas racijonalno postopanje, ki je privedlo druge avstrijske kronovine in druge dežele do neverjetnih vspehov. Na ta način je n. pr. Švica prišla do nečuvenih vspehov; tam je znašal denarni promet leta 1900 za mlekarstvo na 20.886 km- ogromni znesek 319 2 milijonov frankov. Če ne do jednakih, vendar pa do jako lepih vspehov je dospela tudi štajerska dežela, ki se intenzivno bavi s živinorejo in z drugimi vprašanji, ki so ž njo v zvezi. Celo Italija, ko e napredku na tem polju se današnji svet navadno posmehuje, izkazuje jako lepe vspehe, kakor sta to jasno pokazale zadevne razstave v Vidmu in Milanu.
Tu in tam so — seveda — ugodnosti, katerih naši kraji nemajo; a iz-vestno je, da imajo naši okraji ugodnosti za živinorejo, katerih nemajo druge do-žele. Pri nas je premalo samozavesti, premalo zaupanja v lastne moči. Manjkalo nam je v tem oziru pravega vodstva, manjkalo pregleda o zadevnem ma-terijalu in danih razmerah, manjkala nam je centralna moč, ki bi pomagala, kjer je pomoči potreba, navduševala ljudstvo za napredek, svetovala ter z dejanskimi ugledi kazala pot, katero je hoditi v dosego tozadevnega smotra..
Priznamo, da so se kmetijska in druga društva in posamezni rodoljubi zelo prizadevali, povspešiti živinorejo z živo besedo po shodih, po časopisih in predavanjih ; a nikdo ne more utajiti dejstva, da naš kmet in posestnik — in to velja tudi za kmetsko ljudstvo drugod
—	ne mara dosti za knjižno modrost, marveč nanj vplivajo le vidni vspehi.
Kako potrebno je osrednje vodstvo, ki ima pregled o vseh tozadevnih potrebah in razmerah v deželi, kaže dejstvo, da hodijo leto za letom — in to večkrat na leto — kupci iz Tirola, Koroškega. Bavarskega, Italije in drugod v naše gore, kjer nakupujejo najlepše krave, bike in junice ter jih odvedejo
domov — za pleme, dočim pošilja vlada in c. kr. kmetijsko društvo komisije na Tiroisko iu druge dežele v svrho, da tam nakupi živino za naše kraje in za
—	pleme Z racijonalno govedorejo bi doma lahko izrodili živino v ta namen in ne bi bilo potreba nositi nam svojih novcev v druge dežele za blago, katero lahko izredimo, kar je protivno glavnim načelom racijonalne deželne ekonomije.
S tem, da je Jal prirediti deželni odbor označene razstave goveje živine, storil je prvi korak v zboljšanje tozadevnih razmer. Prve štiri razstave v tolminskem političnem okraju so prav dobro vspele, kar mora priznati vsak objektiven človek, kateri se jih je ogledal na licu mesta. Ni dvoma, da je govedoreja na Tolminskem vkljub različnim oviram in neprilikam dobro napredovala, a isto tako ni dvoma, da je treba tam še mnogo dela, da pride iBla na višek popolnosti. Mnogo je storiti tam še za zboljšanje živinskih hlevov, za zboljšanje travnikov in planinskih pašnikov, za vpeljavo kraju primerne pasmo in po-vzdigo iste do vrhunca plemenskega razvoja. Ni dvomno, da je deželni odbor dosegel s prvim korakom vsaj jeden vspch, namreč živo zanimanje med ljudstvom za živinorejo. Kamor si stopil povsod se je govorilo o tem predmetu toliko med omikanci kakor med prostim ljudstvom; a povsod se je tudi odobraval ta prvi korak ter se je dodajala želja, naj bi temu v kratkem sledili še drugi.
Nadjamo se, da koristimo stvari sami ako objavimo v našem listu podrobnosti o posameznih razstavah.
a)	Razstava v Tolminu.
Ta razstava vršila se je v četrtek
25.	oktobra na prostoru, ki jo namenjen za živinske sejme in dela čast ne le Tolminu, marveč bi bil v ponos marsikateremu mestu. Navedenega dne prignalo se je tja 110 glav goveje živine, (oglušenih je bilo 122 glav), katere si je ogledavalo tam zbrano domače ljudstvo, Zapazili smo na sejmišču tudi gospodo iz Gorice, iz Furlanije in od drugod. Živino je precenjevala posebna v to svrho ustanovljena komisija, kateri je načeloval državni poslanec _ in župan tolminski Oskar Gabršček. Člani komisije so bili deželni živino - nadzornik Zuttioni iz Trsta, okrajni živinozdravnik Martelanc, deželni poslanec Lapanja, kot zastaptf k deželnega odbora, veleposestnik Fonzari kot zastopnik c. kr. kmetijske dražbe ter izvedenca župana Leban in Lužnik.
Krav je bilo v razstavi 67, junic 36 in bikov 17. Obče je bilo mnenje, da so krave in junice lepe in delajo čast okraju, dočim ni bila sodba o bikih tako ugodna.
Kmalu po poludne je komisija izvršila svoje delo ter je priznala glede bikov Bledeča darila :
Franc Šorli — Kneža, prvo darilo v znesku 80 K, Anton Klemenčič — Slap, drugo darilo v znesku 60 K, Ivan Dubanc — Dolje, tretje darilo v znesku 40 K, Ivan Rejec — Slap, četrto darilo v zneska 20 K, Ivan Kragelj — Zatomin, peto darilo v zneska 10 K.
Vsi ti obdarovanci dobijo še posebej od deželnega odbora častne diplome.
Samo diplome sta dobila posestnika
Sedaj pristopi en duhovnik k zlatemu svečenika v svetišču, in ugasi pet gorečih Inčic in pusti samo dve goreti. Na to postavi drug duhovnik kadilnico z živim ogljem na kadilni altar, pomoli malo, in gre spoštovano vun iz svetišča. Sedaj še le pride noter tisti duhovnik, ki je imel kadilo prižgati, vzame kadilnico z altarja, jo poda duhovniku, kateri je pet lučic ugasnil in vsuje sabo prinesenega kadila na živo oglje, pri tem pobožno svojo molitev opravi iu se potem spet iz svetišča vun poda. Uni ugasne sedaj še dve lučici, ki sti še goreli in torej ostane najdalje v svetišču, in pride posleanji vun.
Potem se zaklano jagnje odere, drob iz njega uzatne in opere, samo jagnje pa na kose razseče; drob se dene v eno skledo, na kose razsekano jagnje pa na marmornato mizo, in se dobro osoli. — Sedaj se pripravi nekervavi ali močni dar, to je mera moke z nekoliko oljem zmešane, kteri je bilo malo kadila pridjanega. Tudi pitni dar se je med tem pripravil, to je ne-koli«o vina, ki se je v drago posodo vlilo. —
Vse to se je godilo od kar je zora cajočila do solnčnega izhoda.
(Dalje pride.)
Molitev jeremije,
velikega preroka in domoljuba«
(Prevod iz svetega pisma.)
Oj, spomni, spomni se, Gospod, nezgod, ki tarejo naš rod, glej bridko našo to sramoto,
—	zanesi s svojo nam togoto! —
Oh, dedna naša sveta last zunanjcem padla je v oblast, in domi naši, domovina lastnina vse je zdaj tujčina.
Sirot ubogih četa smo, brez varha, brez očeta smo, in mamke naše, kot udove, gojč s solzami nas sinove.
Še vodo, virov naših dar,
Zdaj pijemo za drag denar, in drva z dednih naših logov kupujemo zdaj od trinogov.
Podjarmil je nasilnik nas, in vlači krut za tilnik nas; a zdelanim z neznosnim trudom ne dovoli počitka udom.
Andrej Kenda iz Poljubina in Anton Klemenčič s Slapa.
Nagrado do 10 K so dobili sledeči posestniki:
Ivan Golja iz Podmelca, Jernej Božič s Ponikev, Ivan Rutar iz Zatomina in Miha Čufar iz Podbrda.
Za krave je dobil prvo darilo v znesku 80 K Jožef Leban iz ZUomina, drugo v znesku 60 K Blaž Leban iz Poljubina, tretje (30 K) Jožef Lazar iz Volč, četrto (20 K) Anton Pitamic iz Volč in peto (10 K) Miha Gabrščik iz Zatomina,
Diplome sta dobila posestnika Tomaž Fen iz Kozaršč in Ivan Košata iz Zatomina.
Nagrade po 10 K so dobili: Štefan Bukovec iz Volč, Andrej Tata iz Zatomina, Franc Podreka iz Volč, Anton Bizjak iz Podmelca, Franc Rutar iz Tolmina in Janez Bravničer iz Tolmina.
Za junice prve vrste (dva zoba) so dobili: Prvo darilo (60 K) Jožef Cimprič iz Vole; drugo (40 K) Miha Škodnik' iz Kozaršč; tretje (20 K) Marija Bravničer iz Tolmina; četrto (10 K) Ivan Fortunat iz Zatomina im peto (10 K) Ivan Soldat iz Žabč.
Diplom je dobil Franc Hrast iz Čigina.
Za junice druge vrste so bili obdarovani:’ Andrej Ipavec iz Volč (80 K); Štefan Bukovec iz Volč (60 K); Miha Čnfar iz Podbrda (40 K); Anton Marinič iz Volč (30 K) in Miha Kragelj iz Podmelca (10 K).
Nagrade po 10 K so dobili: Jožef Fon iz Tolmina, Jožef Eortunat iz Volč in Andrej Gabršček od Volarjev.
b)	Razstava v Cerknem.
Tudi v Cerknem se je vršila razstava na prostoru, namenjenem za živinske sejme. Živine je bilo oglašene za razstavo okolu 80 glav. Vse priprave za razstavo so se točno izvršile po navodilih deželnega odbora. Ko je došla komisija, je našla vse pripravljeno in vse v redu, kar kaže snretnost župana in vsa čast njemu in občini. Cerkno se je posebno odlikovalo po številu in vrsti lepih bikov, došlo jih je 25; tudi krave so bile zelo lepe in v lepem številu zastopane, bilo jih je 33. Junic obeh vrst je bilo 22, a bile so prav lepe.
Prvo darilo za razstavljene bike je dobil Andrej Jeran z Vrha (70 K), drugo Jakob Lapanja iz Šebrelj (50 K), tretje Ivan Kobal iz Šebrelj (30 K), četrto Ivan Hvala iz Šebrelj (20 K).
Diplom so dobili: Jakob Močnik z Gorji, Anton Pirih iz Mlake in Valentin Močnik iz Ravne.
Nagrada po 10 K je bila priznana Blažu Jež iz Cerkna in Jakoba Močnik iz Poč.
Darila za krave:
Jakob Hadolin iz Zakriža (prvo da-ilo 80 K); Janez Mlakar iz Šl. Viškegore drugo darilo 60 K; Miha Peternei s Pluženj (tretje darilo 40 K); Jožef Mavri iz Orehka (četrto darilo 20 K).
Diplom sta dobila Jakob Hadolin iz Zakriža in Andrej Zajec s Pluženj.
Nagrape po 10 K so pa dobili: Ivan Obit iz Zakriža; Valentin Bevk s Poč in Štefen Rink iz Zakriža.
Ker je bilo jnnic malo, razdelila so so se darila za obe vrsti junic skupno
Da bi gladu ne ginili, za kruh smo suh se vdninili, rokč smo dali Egipčanom, jih posodili Asirjanom.
Grešil naš oče je in ded, n( več jih! Proč so v nedogled; nas tarejo pa njih dolgovi, m i nosimo jih, — njih sinovi.
Oh, naši služniki nekdaj,
„ nam gospodarji so sedaj, in nf ga, ni, da nas bi vtešil, in nas iz krutih rok njih rešil.
Življenje mi zastavljamo, da kruha si nabavljamo, clo v puščah ga iščočim, meči povsod pretijo nam moreči.
Suši, črni se koža nam, ko v peči se godi drva m; ne ogenj, pač pa groza glada nad nami s tako silo vlada.
Žene so nam ponižali, pohotno jim se bližali, in deve v mestih Judskih čiste nam skrunijo pošasti tiste.
in sicer je dobil prvo darilo (50 K) Andrej Zaje c iz Pluženj, drugo (30 K) Jakob Klemenčič iz Šebrelj, tretje (30 K) Matevž Tuškon iz Cerkna, čerto (2<) K) Štefan Lapanja z Laz, peto (20 K) Filip Peternel iz Cerkna, šesto (10 K) Andrej Močnik z Bukovega, sedmo (10 K) Peter Zajec z Lase in osmo (tudi 10 K) Andrej Zlatoper iz Cerkna.
Diplom je bil priznan Andreju Zajec iz Pluženj.
Nagrade po 10 K so dobili: Franc Prebil iz Mlake, Ivan Eržen iz Cerkna in Peter Klavžar iz Zakriža.
Nekateri člani komisije in zastopnik deželnega odbora so si ogledali tndi gospodarski dom, ki je prav lepo urejen in dela čast občini in Cerkljanom. — Prepričali smo se, da Cerkljansko dobro napreduje tudi v mlekarstvu in sadjereji.
Popolndne po končani razstavi ogledali so si nekateri gospodje tudi lepo in praktično urejen svinjak in hlev za konje pri posestniku Antonu Pirih iz Mlake, ki kažeta ne le izredno razumnost, ampak tudi veliko navdušenje za napredek na tem polju. Posestvo Pirihovo leži ob cesti v Idrijo, in priporočamo vsem posestnikom, ki imajo priliko v to, da si ogledajo hleve tega marljivega in uzornega gospodarja s priporočilom, da ga tudi oni posnemajo.
Pohvaliti moramo obe županstvi, toliko tolminsko kakor tudi cerkljansko, da sta priredili vse potrebno za razstavo uzorno in brezplačno.
c)	Razstava v Kobarida.
Tudi Kobarid napreduje stalno, posebno je napredoval kobariški okraj v živinoreji. Po izreku merodajnih činite-ljev gre prvenstvo v živinoreji v tolminskem glavarstvu temu okrajn. Posebno se je odlikoval v tem oziru Livek. Nekatere občine kakor Logje, Breginj, Robidišče, ki so zelo oddaljene od trga, niso bile zastopane na razstavi, kar je lahko umljivo. Ljudje, ki poznajo te kraje, so nam pa zatrjevali, da se dobi tudi tam — posebno v Robedišču — lepa živina in je tudi tam stremljenje po napredku veliko. Videli smo tudi nekatere župane iz Kota, ki so se živo zanimali za to zadevo.
Oglašene živine je bilo tu 105 glav. Razstava je bila na primernem prostoru g. Juretiča, ki jo bil za ta namen prav lepo nrejen. Na razstavo je bilo prignanih 10 bikov, 64 k.av in 31 junic obeh vrst.
Darila za bike so dobili: 1. Ivan Matelič z Ravni (60 K), 2. Franc Soldat z Idrskega (40 K), 3. Franc Šturm z Livka (30 K) in 4. Andrej Štih s Starega Sela (20 K).
Diplom je bil priznan Antonu Mašera z Livka, Francu Pontar iz Kobarida in Ivanu Gruntar tudi iz Kobarida, dočim je dobil nagrado 10 K Anton Mašera iz Avs (Livek).
Daril za krave in junice prve vrste je bilo osem in sicer so bili obdarovani:
1.	Marija Soldat z Idrskega (60 K), 2. Marija Matelič s Peratov (Livek) (60 K), 3. Anton Kranjec s Sužida (40 K-, Andrej Volarič s Starega Sela (30 K), 5. Franc Monfreda z Idrskega (20 K), 6. Franc Pontar iz Kobarida (20 K), 7. Andrej
(Dalje v prilogi.)
Iu kneze s kruto so roko, obesili na les z vrvjo, in kri v obraz jim nič ne šine, ko sramote nam starejšine.
Ni dece se ne vsmilijo, jo k delom sužnjim silijo, pod težo drv se v hudem trudi šibijo revam šibki udi.
Kje naših starejšin je zbor?
Pri vratih") prazen njih je dvor; molči mladine naše pesem, že davno, davno čul je nesem.
Veselo naše prej srce zdaj polni bridko nam gorje, namesto pesmi sladkih brenka zveni nam žalostinka grenka.
Gorjč nam! Ker grešili smo, radost in čast zgubili smo, veselja krona, krona slave nam padla je s ponosne glave.
Zato pa bridko nam gorje Zdaj polni žalostno srce,
♦) Orijentalci so imeli svoje /bore j>ri l mestnih vratih
Priloga »Primorskemu Listi" št. 45. z dne 8. novembra 1906
Modrijančič iz Stareta Sola (10 K) in 8 Andrej Kranjec s Svina (10 K).
Nagrade po 10 K so dobili: Alojzij Ivančič h Kamnega, Ivan Čebokli iz Sedla, Anton Berginec z Idrskega, Anton Volarič z Mlinskega in Anton Bajt iz Selc.
Za jnni druge vrBto (pod dvemi leti) ao dobili darila: 1. Miha Tora! od Pera-tov (Livok) (50 K), 2. Ivan Šturm z Livka (30 K), 2. Jožef Faletič z Livka (20 K) in Andrej Čebokli od Potocev (10 K).
Diplom je bil pripoznan Antona Juretič iz Kobarida.
Nagrade po 10 ao bile pa priznano: Antonu Zenčič od Bobičev, Andreja Be-nfdetič z Idrskega, Tereziji Gruntar iz Kobarida in Antona Uršič iz Kobarida, č) Razstava v Bovcu.
Bovec je priredil za to razstavo prav primerdn prostor sredi trga Ogla-žene živino je bilo okoli 80 glav, a na razstavo bi bilo prišlo stalno mnogo več, da ni to oviralo skrajno neugodno vreme. Deževalo je vse jutro prav močno, rad tega je pa živina iz oddaljenih občin izoatala, kar je zelo lahko razumeti, kajti še pri lepem vremenu ni prijetno goniti živino tako daleč, pri deževnem je to skoro nemogoče. Posebno je pa križ z biki, ki so vedno nekoliko trmasti in neubogljivi, vsied tega sta prišla pa na razstavo le dva, dasi je bilo šest oglašenih. Krav je došlo 47 in junic 31.
Za bike se je priznal diplom Francu Kenda Kenda iz Dvora in menda še jed-nemu Bovčanu.
Za krave je dobil prvi dar (40 K) Andrej Huznar iz Bovca, drugi (40 K) Franc Komac iz Čez-Sočo, tretji (30 K) Jožef Kenda iz Čez-Soče in četrti (20 K) Anton Kavs iz Pluženj.
Diplom je dobil za dve lepi kravi Izidor Ostan iz Bovca in Alojzij Žagar iz Žage.
Nagrade po 10 K ao dobili: Ivan Gaspačič iz Bovca, Katarina Kravanja iz Dvora, Matija Mlekuš iz Bovca, Feliks Kavs iz Čez Soče, Ivan Kravanja iz Čez-Soče in Terezija Bizjak tuei iz Čez-Soče.
Za junice je sktenila komisija, da se premirati obe vrsti skupno in je priznala darilo (26 K) Ivanu Kavs iz Bovca, drugo (26 K) Francu Kenda iz Dvora pri Bovcn, tretjo (10 K) Francetu Mišic tudi iz Dvora in četrto (10 K) pa Andreju Šuler iz Bovca.
Nagrade po 10 K 80 dobili: Jožef Zorč iz Soče, Marija Kravanja iz Bovca, Jožef Zornik iz Čez-Soče in Franc Zornik tudi iz Čez-Soče.
Namenjene ao bile še 4 nagrade, a konečno ao ae opustile iz posebnih ozirov.
Prvo protialkoholno zborovanje na Goriškem.
(Konec.)
G. Kosec je v svojem referatu „ali je abstinenca za našo deželo koristna ali ne, dokazal, da tudi za našo trtorejsko deželo je abstinenca koristna. Prvič vsakdo ve da abstinenca ae tako hitro ne širi, da bi mod našimi trtorejci, postal nakratni polom, abstinenca so širi počasi, in ravno tako se naši trtorejci,
zato oči so se skalile, solze so slane jih zalile.
In plakatno tu dan na dan, ker liril) Sijonski je razdjau, in brez strahu se lu, — tatice! — zdaj zvile klatijo lesice.
Vse naše proč je, proč, Gospod, a ti živiš iz roda v rod, ni letom Tvojim večnim broja,
Tvoj tron bo v vek in vlada Tvoja.
Ti večen si, le časni mi, mar zabiš nas na veke Ti ?
Na veke mar si nas zapustil, obsodbo za vselej izustil?
Zavrgel si, zapustil nas, od nas odvrnil svoj obraz, zavrgel nas si v jezi hudi; a milost Tvoja spet se vzbudi!
Obrni spet se k nam, Gospod, in k Tebi Tvoj se vrne rod. dni davne sreče nam obnovi, ko prejšnje dni nas blagoslovi!
.S. (irvnortif.
lnhko počasi oprijemljejo drugih, boljših zaslužkov, nego jo trtoreja, kajti trtoroja danes malo nese, in je že iz tega uzroka potreba iskati drugih, boljših znslužkov. Pa tudi če bi bili vsi abstinenti, je le šo potreba trto, kajti sladak grozd vsakdo rad pozoblje. Potem so dajo iz grozdja napraviti tndi nealkoholične pijačo, ki so dražje prodajo nego alkoholične. Tudi deželne finance, bi radi abstinence nič ne trpele kajti tisto kar ae dobi sedaj na vžitnini alkohola bi potem ko bi bilo ljudsko blagOBtanje toliko boij razvito, lahko na drugi način dobili. Mi sicer nobenega ne silimo v abstinenco, in tisti naš rek: proč z alkoholom, ne pomenja da moramo biti vsi abstinenti ampak komu so zdi zmernost mogoča, naj bode tudi zmeren, ali skušnja uči da je zmernost le teorija, katera je tndi v praksi, le pači ',m ljudi. Torej ker zmernost je le teorija, moramo mi iskati sredstva ki se je postavi lahko tudi v prakso in to je proč z alkoholom.
Nato se je oglasil k besedi dr. Brecelj in rekel: Več govornikov je danes na tem zborovanju naravnost ali od strani napadlo in smešilo patra Stanka Škrab-ca, kakor da je nasprotnik abstinenčnemu gibanju in zagovornik dosedanjih pivskih razvad. Ker napadanca ni ta, da bi se Bam branil, postavim se jaz zanj, ker moža poznam v tem pogledu. On sam zase je praktično malone abstinent in iskreno želi, kakor mora sploh vaak človekoljub, da ae škodljivi vpliv alkoholnih pijač odstrani. Tudi on je vnet prijatelj pametnim abatinentom, ki ao abstinentje ali radi dobrega zgleda ali drugih aocial-nih ozirov, tudi on zahteva, da ae gotove vrste bolniki, kamor spadajo tudi alkoholiki, povsem zdrže vaeh alkoholnih pijač. Toda on ne amatra abstinence kot splošne moralne ali socialne dolžnosti: ki naj veže V8e ljudi. Njemu ne velja vino za atrup, kakor ao je proglasili prenapeti abatinentje, ampak vino ma je božji dar, ki ima brezdvomno mnogo koristnih vplivov brez škodljivih posledic, ako ae je rabi pametno. Viuo je strap, rekli so abstinentje. Ti pretirani trditvi se je Škrabec uprl. Začela se je dolgotrajna polemika med njim in abstinenti.
V	ti polemiki so namakali pero časih v atrup mesto v črnilo. To je bilo obžalovanja vredno. Ako ae razširi po ti lepi naši deželi protialkoholno gibanje in izgine vse pijančevanje, bo tega gotovo najbolj vesel naš pater Škrabec.
Župnik Kosec nato opravičuje nastopanje abstinentov proti Škrabcu.
Profesor Makac izjavi, da pristopi tudi on abstinenčnemu krožku, ker vsi govorniki priznavajo soglasno, da je abstinenca hvale vredna.
Domači župnik G. Pavletič se veseli abstinenčnega gibanja, ker je 8 tem mnogo pijančevanja v Mirna manj. On priporoča zmernost in hvali abstinenco.
Domači nadučitelj Urbančič pravi, da šolski otroci morajo biti abstinentje.
Deček Vuk je nato deklamoval lepo abstinenčno pesem, ter končal :
Lepo delo smo končali, o bojn smo se pokrepčali, Oskrbeli smo patente spet za nove abstinente.
Vaših semen korenino ao rešitev domovine.
Lepa hvala 1 Kompliment.
Vam sporoča Abstinent.
G. podpredsednik (ki je med shodom prevzel predsedstvo mesto odišle-ga dr. Kreka) se je lepo zahvalil vsem zborovalcem za vstrajanjo do konca shoda, spregovoril je tudi nekaj besedi, in sicer o škodljivosti alkohola za delavsko demokratično gibanje, alkohol je tisti ki delavca sužnji. Ne gre toliko krivde kapitalistom kot alkoholu, kajti ko se delavstvo otrese alkohola se tadi kapitalistov ne bo balo.
Torej je alkohol ki delavca krade ta pičli zaslužek ki ga ima sedaj in ga še ovira, da ne more doseči višjega, v tem oziru kličemo torej : proč z alkoholom !
Dopisi.
I/. Cerkun. — Podpisani zavračamo odločno vsak napad na osebo č. g. dekana. Podpisani vemo, kaj jo bil prečastiti g. dekan Ivan Nep. Murovec za našo faro in tudi vemo, kaj je naša fara ž njim izgubila. Cela fara ve tudi, koliko se je on trudil in koliko je on žrtvoval za povzdigo službe božje, za olepšanje cerkvil, za popravo farovža itd. Koliko je daroval revežem, to ve on Ham, ker se je ravnal po geslu: kar da desnica, naj ne ve levica.
Zato smatramo podpisani pisarenjo v ,.Soči“ št. 84 z dno 20. oktobra 190(5, tako dolgo, dokler dopisnik dotičnpga članka no pove javnosti: koliko je on daroval in kol.ko se jo on trudil za popravo lahinjsko cerkve, za čisto, navadni lopovski napad na osebo preč. g. dekana črniškega.
Cerkno, 4. novembra 1906.
Franc Hliš, upravitelj; Janez Kosmač, labinjski ključar; Franc Pagon, labinjski ključar; A. Kosmač, žnpan; Peter Bevk
Franc Kobal, Andrej Kobal.
.Miren pri Gorici. — (Slovo gospoda župnika.) — V nedeljo so je po 12'!., letnem bivanju in delovanju pri nas poslovil č. gosp. župnik Gotard Pavletič. Tadi mi, njegovi dosedanji farani s temi vrsticami od njega poslavljamo. Hvaležni smo g. župniku za vso njegove nauke in opomine, katere nam je dajal v cerkvi in zunaj nje. Hvaležno ma je „Kat. delavsko društvo1', kateremu je bil predsednik do predlanskega leta, odbornik pa do zadnjega časa. Mnogo je pripomogel z gmotno in duševno podporo, da je društvo sijajno razvilo prapor katoliške zavesti na Goriškem. Hvaležni so mn možje, katerim je šel na roko pri ustanovitvi posojilnice, kateri je bil tadi načelnik. Vzorni red s pohvalo revizorjev ata priča, da je bila posojilnica v spretnih rokah. Hvaležni so mn tudi mnogi reveži, katere je gmotno podpiral, pri tem pa se ravnal po nauka Kristu-sovem : kar da desnica, tega ne ve levica. Mnogo je žrtvoval bližnjemu v prid, največ skrivaj. Od mnogih pa je mesto zahvale žel nehvaležnost in trpel škodo, za kar pa naj ga nagradi Bog ! Kar se tiče strankarskega boja v Mirnu, bilo mu je zelo težko. Vselej jo skušal mirnim potom poravnati, toda ni šlo, in to ga je bolelo. Afera cerkvenega organista in druge so ga poučile, da liberalci le izrabljajo njegovo krotkost in prizanesljivost. Prisilili so ga, in pokazal je liberalcem, katerih želja je, da bi cerkev postala hlev, da je on v cerkvi od njih neodvisen gospodar ; naši liberalci pa so se pokazali, da ao proti vsakemu duhovnika in ne samo proti takšnim, kateri „se mešajo v politiko11, kakor pravijo liberalci.
Šempeterčanom čestitamo, da bodo imeli v svoji sredi tako blagega dušnega pastirja in jim kličemo: Bog vam ga živi še ohrani mnogo let I
Šc nekaj iz Mirna. — („Soči-na“ podivjanost med aloven-ski ačiteljiščniki v Kopra.) —
V	nedeljo, dne 23. oktobra, je šel neki mirenski abstinont obiskat svoja dva pri-jatelja-abstinenta, ki študirata na koprskem učiteljišča. Ko so se ti trije prijatelji vračali dotičnega jutra z griča sv, Marka nazaj v mesto, jih sreča več slovenskih učiteljiščnikov. Namesto da bi ae ti bodoči vzgojitelji naroda napram rojaka Slovencu v sovražnem mestu obnašali vsaj dostojno, so takoj začeli zmerjati in psovati prav na isti način, kakor so se naučili iz „S3če“. Gotovo se uče teh psovk na pamet Ko so omenjeni trije popolnoma mirno šli svojo pot, so drvili za njimi in neprenehoma žvižgali in kričali. — Ko je popoladne odhajal dotični mirenski abstinent, ga je prišla čakat v pristanišče zopet ista tolpa ter kričala v tona „SočeH, ki se prav nič ne razlikuje od tona laške mularije. „Fignra porka'1, „porko“. „pašaretar“ in druge psovke kažejo, koliko je razločka med „Sočou, omenjeno tolpo in laško mularijo. Vzrok tega postopanja je bil abs i-nenčni znak, ki ga je nosil mirenski abstinent. V vedno šepavi ,.Sočini“ logiki so si mislili tako-le : Abst:nenca je „lar-ška“ stvar. Dobro! „Soča“ pa nam pravi, du hočejo nunci učitelje uničiti ! Bam! Zato bodimo sovražniki abstinentov in prijatelji pijancev I — To prijateljstvo do pijancev na eni in do „Sočev‘‘ na drugi strani ae seveda izpopolnjuje. Škoda le mladih fantov, ki bodo s takimi nazori prišli v svet, in ljudstvo ae jih bo potem izogibalo. V tujem mestu so tako surovo nastopali proti lastnim rojakom, da ao se celo Lahi čudili. Kaj naj pričakuje od njih narod ?	K.
Iz Štanjela. — Preteklo nedeljo obhajali smo zahvalo Bogu Gospoda za vse od Njega prejete dobrote v ininoiem letu, predpoludne.. Popoludno istega dne je sledila draga, srce vsako, čuteče še količkaj za vzvišeno, plemenito, pretresajoča slavnost. Kip novi presv. Jez. Srca našel jo novi svoj dom — delo znanega kamnoseka g. Andreja Lavrenčič iz Koprive, kojema vse priznanje — na javnem štanjelskem trgu V dosta
jdičoni cerkvi stal je v to pripravljen jder, raz katerega je Jezus, kazaje z ro-cama na svoje Srce, res z nebeško mi-im pogledom in ljubko k Sebi vabeč, premotrival zbrane domače in tuje, kakor bi hotel zavikniti : Človek, glej Srce tebe ljubečo, Ono se usmili, k Njemu prihiti. Na to se je tudi oziral pastirja nagovor, v katerem povdarja : Srce božje, le trkaj na srca človoška, usmiluj bo, nas blagoslavljaj. Kip se blagoslovi in koj pristopita junaka, z daplirji in šesto-rica Marijinih družbenic v belih oblačilih z znaki in svečami v rokah. Štirje krepki mladeniči dvignejo kip, ganljivi prizor. Mej pevanjem litanij preiv. Jez. Srca in slovesnim pritrkovanjem zvonov se pomika sprevod. Marijine hčere z znaki, mož mladeničev otrok trumoma, trumoma žen in deklet proti označenemu kraja. Sprevod postane. Blagoslovi se kapelica-dom, vanj se postavi Vzveličar; vse se preriva, i mali otroček, da bi videl sijaj. Sprevod ae vrača nadaljevaje litanije z odpevi in ginljivim Srce božje slovečim napevom. Završi se slovesnost z blagoslovom v cerkvi.
Pri tem ne sme se prezreti domačega pevskega zbora z njega mojstrom, ki je svojo nalogo nič kaj lahko za slične prilike povsem pogodil in zvršil v občno zadovoljnost, kar ao priznali tujci sami; čast mu ; le žal, da se v cerkvi ne more pokazati, kakor bi bo sicer, če bi bile orgije kaj vredne; a vidi se, da se občina briga in misli na to; Zato če treba v časa doglednem bomo poročali o novih. Čast i njemu, ki se je žrtvoval, da se občina zdaj z delom le tem lahko ponaša.
Z Drcžuice.. — Tukajšnja Marijina družba ne da mirno spati nekemu fantku. Večkrat se je spomni v svojih „nobel-cajtengah11, kjor jim prisodi par zaušnic v obliki znanega humorja fantkovega. Da vsa ta reč še bolj imponira, prodaja jo sam osebno med ljudi. —Klobuk z glave pred tem „narodnim delavcem11 (hočem reči „ nerodnim”), ki ga zanima vsak pojav med nami — klerikalci. Vse je deležno učenosti „učenega moža“: Marijina dražba, g. kurat in še klerikalni psiček, kateri ga celo ponoči vznemirja. — Za oblizek si pa privošči pomladanski puteru, da ma malo ohladi vročo kri. Saj ga je tudi potreben. Dve uri poslušati to — „vrdenal“ smejanje in igranje". To ni kar si bodi za učeno, liberalno glavo. — To je k večjemu za neumne kmete in zabite hribovce. Njegova narava tega ne prenese ; zatorej si je oskrbel leksikon
—	„pomladanski puter“, ki baje izvrstno deluje na možgane in živce. — Zdravilo je torej zdravo, če bo še fantek korajžen, predstavimo Vam ga — ne več kot fantka, ampak kot —-------------
Politični pregled.
Državni zbor.
V pondeljkovi seji poslanske zbornice je omenjal predsednik najprvo smrti nadvojvode Otona in zaprosil zbornico za dovoljenje, da sme izraziti cesarski rodbini svojo sožalje. Nato ata Plan tan in Berger zahtevala, da se interpelaciji prečitajo doslovno, ker je trajalo ono. To je bil prvi priskus obstrukcije. Nato je utemeljeval poslanec Ges-s man n svoj nujni predlog, naj zbornica takoj prične z razpravo o volilni reformi. K temu predloga seji oglasilo 20 govornikov za in 22 proti. Prvi govornik dr. Š u s t e r š i č, je povdar-jal, da jo nova volilna reforma, kakoršno je sklenil odsek, posebno za Jugoslovane krivična. Izjavil pa je, da bodo on in njegovi somišljeniki v e n d a r g I u s o v a I i za nujnost predloga. Govornika so vsenemci obsipali s psovkami. Za njim je vzbujal v zbornici smoh grof Sternberg, ki je opetovano vlačil vmes krono, da ga je moral predsednik klicati k redu.
Zbornici sta bila predložena dva zakonska načrta, eden glede ustanovitve centralne zadružno blagajne, dragi pa glede ureditve plovbe dalmatinskih voda. Spinčič je interpeliral pravosodnega ministra glede jezikovnih razmer na sodiščih v Istri in Trsta ter trgovinskega ministra glede luke v Opatiji. Biankini jo interpeliral naučnega ministra glede nekaterih učnih knjig v dalmatinskih meščanskih šolah.
V	torek se je seja nadaljevala. Govoril je med dragimi slovenski poslanci Korošec. Včeraj je bil Ges-s m a n n o v predlog ob velikem vsenem-nkom upitju sprejet z 227 proti 46 glasovom
Nadvojvoda Oton — umrl.
Bolezen nadvojvode Otona se je vlekla že dolgo; zadnje dni se je zelo poslabšalo njegovo stanje. V noči na t. novembra se je pojavilo težko supenje.
V	četrtek popoldne se mn je položaj še poslabšal, da ga je škcf Marschal moral prevideti in ob [6. zvečer je nadvojvoda Oton izdihnil. Bil je do zadnjega pri zavesti. Cesar in sorodniki so bili takoj obveščeni. Nadvojvoda Oton je bil rojen 21. aprila I. 1867. kot drugi sin cesarjevega brata nadvojvode Karola Lndovika. Bil je konjeniški častnik. A vsled bolehnosti zadnji čas ni opravljal svojega opravila. Pravijo, da se je nadvojvoda zadušil vsled gnoja, ki se mu je nabiral v vratu.
Drobne politične vesti.
— Pogreb nadvojvode Otona se je vršil v lorek ob velikanski udeležbi.
— Na Hrvaškem se je ustanovila nova „krščansko-aocialBa stranka prava“.
— Hrvaški sabor je sklicRn na 12.
t. m.
— Cesar pojde jutri v Budimpešto.
— Listi pravijo, da se vrše pogajanja, ki vztrajno napredujejo, glede nastanitve armadnega zbora v Ljubljani. Za stanovanje kornega poveljstva je baje določen hotel »Union" v Ljubljani.
Novice.
•
Za »Slovensko sirotiščo. — P. n. gg. Anton Jakončič, deželni poslanec vahtič 4 K, Alojzij Zajec, trgovec z železom v Gorici, 2 K, dr. Andrej Pavlica
2	Kroni.
Bog plati|!
Za »AlojzijeviSče" so darovali: BI. g. Mihael Šinigoj 20 K. Preč. g. A. Plesničar pet letnikov „Vrtca“ in »An-geljčka“.
Bog blagim dobrotnikom stotero povrni I .Ko bi Najvišji vzbudil še mnogo blagih src, ki bi se spomnile tega zavoda 1“
Prevzvišeni knezonadškof Frančišek se je podal letos vernih duš dan na mestno pokopališče, kjer je z ljudstvom molil na grobeh. Vstavil se je zlasti na oddelku, kjer počivajo duhovniki. Ljudstvo je bilo lepega izgleda zelo veselo.
Društvo ,,Sloga“ vabi na shod, ki se bo vršil v nedeljo 11. t. m. ob 3'/2 popoludne v Št. Petru v dvorani ondaš-njega »Kmetijskega društva". Govorila bodeta d r. Gregorčič o volilni reformi in položaju, ter dr. D e r m a s t i a o nalogah državnega zbora. Gosti somišljeniki dobrodošli I
Beda in nadloga oglaša se v nekaterih krajih po deželi ali pa se bo oglašala, ako ne pride o pravem času pomoč od države. Neugodne vremenske razmere letošnjega leta so prouzročile, da po nekaterih krajih goriške grofije so letošnji pridelki komaj za polovico od navadnih aii pa še manjši. Na Tolminskem je zadržavalo pomladi hladno vreme, poleti in v zgodnji jeseni pa trajna suša travo v njeni rasti. Radi pomanjkanja sena in otave bo moral marsikateri živinorejec skrčiti število Bvoje goveje živine, ki po nekaterih krajih vrhu tega trpi še po nerodovitnosti. Pogoste nevihte, združene z močno točo so veliko škodovale poljskim pridelkom in sadju. Zato je pač treba, da pride država prizadetim občinam na pomoč.
V	političnih okrajih goriškem in gra-diškem je toča opetovano hudo tolkla ter vtnBki pridelek močno zmanjšala ali celo uničila. Najbolj je trpel Solkan, Kronberg, Št. Maver, pa tudi druge občine bo bile močno prizadete, posebno v Brdih Podgora, Št. Ferjan, Kojsko, Kož-bana, Biljana, Medana in druge občine kakor so potrdile komisije, ki so se pošiljale na razne kraje radi odpisa zemljiškega davka,
Dolgo trajajoča suša je škodovala v Furlaniji na Krasu, pa tudi v vfpavski
dolini žitn in trti, ki sta dala manj kot srednji pridelek, tako da tudi ti kraji so potrebni državno pomoči. Mnoge občine so se obrnile na deželni odbor s prošnjo, naj bi poročal o njihovi bedi in potrebi visoki c. k. vladi ter zahteval od njo potrebnih podpor.
V	tem zmislu je stavil tudi državni poslanec dr. Gregorčič s tovariši v državnem zboru predlog, naj visoka c. k. vlada poizve po svojih ali tudi po avtonomnih uradih in organih o bedi, ki je nastala ali ki preti v nekaterih krajih na Goriškem, ter naj podeli prizadetim občinam državnih podpor za javna dela, kakor za ceste, vodovode, vodnjake, brambena delu ob hudournikih in vodah in druga enaka dela, oziroma naj pomaga tudi tako, da prizadetim deli brezplačno živila, klaje in semona. Nadejamo se, da združen glas prosilcev ne ostane brez uspeha.
Oblctnica. — Dne dne 6. t. m. je bila v stolnici za f monsignora Janeza Abrama sv. maša zadušnica, ki jo je oskrbelo društvo »Slovensko siro-tišče", kateremu je bi. pokojnik največji dobrotnik.
Odbit protest. — Namestništvo je odbilo protest Slovencev proti sklepu goriškega municipija radi nastavljanje samo laških uslužbencev na električni železnici. Razume se, da se Slovenci pritožimo daljel
Slovenski framasoni. — Kar smo vedeli že dolgo, pa se je vedno tajilo, se je sedaj pokazalo. Jasno, s popolnim Bvojim programom so stopili v j vnost — slovenski fr a mas o ni, na čelu jim bivši katoliški duhovnik, pesnik Anton Aškerc. Češki framasoni že imajo par let svojo ložo, ki se zove „Svobodna Misel", in svoje glasilo »Svobtdna M.i-sel". Začetnik Svobodne Misli med nami Slovenci je, kakor piše češko frama-sonsko glasilo, Anton Aškerc, mož, če-gar slabo izražene pesniške ideje so našim liberalcem drugi evangelij. Naš liberalizem, kranjski kakor goriški, je sin prostozidarske Svobodne Misli". Naši liberalci pa framasoni. Dolgo časa so tajili, da pri naB ni framasoaov, sedaj pod Aškercom ustanavljajo slovensko s e k-^ c i j o »Svobodne misli"; tudi že svoje glasilv so dobili slovenski framasoni v češkem listu „Svobodna Misel". Tega bi ne bilo treba, ker sta »Slovenski Narod" in „Soča" že dovolj prostozidarska. Sedaj smo si na jasnem I
Gabršček In dr. Lavrič — Preteklo nedeljo je Gabršček na goriškem pokopališču „požegnaval" grob pok. dr. Lavriča, tega vnetega a nesrečnega rodoljuba. Čudno je, da se je še moglo dobiti kakih sto ljudi,, ki so poslušali Ga-brščekovo „govoranco I" A to je gotovo da če bi bil takrat vstal iz groba dr. Lavrič, bi bil neusmiljeno nagnal lega človeka s svojega groba, kajti nihče ne more bolj oskruniti spomina pok. dr. Lavriča, kakor če ga proslavlja človek, ki napolnivši si žepe od »narodnega" dela neti z „ v e 1 i k i tri mesarskim nožem" in »veliko metlo" prepir in zdražbo mod slovenskimi brati ter razširja po lepi slovenski deželi med pametnim slovenskim ljudstvom podivjanost ter surovost najnižje vrste. Seveda, kar se Gabrščeku na dr. Lavriču najbolj dopada je njegov nesrečen prestop v luteranstvo, kamor pa Gabršček kljub svojemu divjemu sovraštvu do slovenskih duhovnikov in kljub svoji ljubezni do luteranskih nemških pastorjev noče ali pa si še ne upa prestopiti. To je, kar Gabrščka na nesrečnem a v resnici vnetem in plemenitem rodoljubu dr. Lavriču najbolj ugaja. Kakšna pa je Gabrščekova »omika, svoboda in napredek*, dovolj jasno kaže njegova »Soča".
Za zgradbo cest. — C. kr. mini-sterstvo notranjih :adev jo dovolilo za
gradnjo cestne mreže DobrovoVipolžea Grojna znesek 60.000 K; in sicor za cesto Dobrovo-Vipolže 25.000 K ter za cesto Vipolže-Grojna 35.000 R.
Predavanja v Gorici. — Naša »Goriška zveza gospodarskih zadrug in društev" nam naznanja, da bo imela v tem mesecu razna predavanja iz zadružne in kmetijske tvarine. Predavanja se bodo vršila v lastnih prostorih zveze, ulica Vetturini št. 9, I. nad., in sicer vsaki četrtek od 9. uri zjutraj naprej. Vstop je prost vsakemu, ki se najkasneje do pred pričetkom predavanja oglasi v zvezini pisarni. Za sedaj so določena sledeča predavanja :
1. „0 namenu zadružništva na sploh in reilleizonskih posojilnic posebe. Poslovanje raiflmzenskih posojilnic". Predava gosp. Svetoslav P r e m r o n, vodja »Goriško zveze".
2. »Knjigovodstvo railfeizenskih posojilnic s posebnim ozirom na blagovni promet vsled skupnega naročevanja poljedelskih potrebščin". Predava g. Svetoslav Premrou.
3. »Kako vplivajo zadruge na moralnost ljudstva". Predava gOBp. Ivan Rej ec, prefekt v malem semenišču.
4. „Kako vplivajo zadruge na gospodarsko in splošno izobrazbo ljudstva". Predava g. F ra n Kremžar, urednik v Gorici.
5. „Pravni ustroj zadrug. Zikonite dolžnosti načelstva, nadzorstva in občnega zbora". Predava gosp. dr. Josip D er m as ti a, odvetniški koncipient v Gorici.
6. »Kako se izdelujejo in pri krmi vporabijo oljnati hlebčki". Predava gosp. Svetoslav Premrou; 100 projekcijskih slik.
7. „Vremonsko opazovanje v službi kmetijstva". Predava gosp. Svetoslav Premrou. S predavanjem je v zvezi 57 projekcijskih slik in demonstracija najmodernejših, na znanstveni podlagi slonečih meteorologičnih aparatov, in sicer za rabo inteligence in kmečkih posestnikov.
Prvo predavanje je danes v četrtek 8. novembra ob 9. uri zjutraj, in sicer o predmetu, navedenim zgoraj pod 1.) Vzpričo dejBtva, da so predavanja praktična in zelo zaniva, upamo, da se je mnogobrojno udeležijo vsi oni, ki se zanimajo za zadružništvo in s tem spojene gospodarske razmere..
Predavanje. — V izobraževalnem društvu pri Sv. Luciji predava prihodnjo nedeljo dno 11. t. m. prof. kand. dr. Capuder iz Gorice „o vremen-skihpojavih i n n j i h v z r o k i h". G. predavatelj prične s tem ciklus predavanj in fizikaličnega zemljepisja.
Umobolni. — V ponedeljek zvečer je bil prijet na državnem kolodvoru v Gorici 30-letni kmet iz Koritnice, Peter Šorli, ker se je čudno vedel. Spoznali se, da je umobolen in so ga oddali v bolnišnico.
Čez eno leto. — Pred enim letom je bil ukraden mešetarju Andreju Soba n u iz Attemsovega hleva, kjer je prenočeval, čisto nov jopič, vreden 32 kron. V torek pa je zagledal svoj jopič na 28-Ietnem kmetu Justu Kralju iz Morskega pri Kanalu. Soban je dal Kralja aretirati. Kralj se izgovarja, da mu jo jopič pred enim letom napravil neki krojač Jakob Berlot in Sojevasi, blago pa da je kapil v ulici Rastello. Zadnje se je pa izkazalo kot neresnično. Ker potuje Kralj v Budimpešto, ga je policija izpustila, vzela mu pa jopič.
Velika nesreča se je zgodila včeraj ob Vall dopoludne na tukajšnjem državnem kolodvoru. Nadčuvaju Frančišču D e b e v c u se je pri primikanju vozov vsled mokrote izpodrsnilo, in padel je tako, da je prišla pod kolosa leva roka, ki mu jo je odtrgalalo. Malo je manjkalo, da ni ves prišel pod kolesa. Nesrečni Debevc je star 38 let, doma na Koroškem ter oče 4 otrok.
Vsem občinskim upravam dežele. — Deželni odbor goriški naznanja : Za posledice § 82. o. r. obveščajo se vse občinsko uprave, da bodo pobirali užitnino na vino, mošt in meso tudi I. 1907 finančni organi. To nam je naznanilo c. kr. finančno ravnateljstvo z dopisom l dne 10. oktobra t. I. št. 34418.
V	vseh občinah se bode pobirala torej užitnina na vino, mošt in meNO tudi 1. 1907 brezplačno od finančnih organov Glede pobiranja davščin na pivo opozarjajo se občinske uprave na okrožnico
deželnega odbora z dno 23. oktobra t.
I.	št. 9585|6.
Tat, ki ljubi sadje. — V sredo zjutraj je bil prijet na Fran Jožefovem tekališču postopač Jože Tratnik iz Podgore, ki postopa okrog brez dela in stanovauja. Seboj jo nosil culo, v kateri je imel sadje. Straža je sumila, da jo Tratnik to ukradel, in ga je areto-vala. In res so je dognalo, da je zlezel ponoči čez železno ograjo na pokr to tržišče pri starem sv. Antonu ter pokradel raznim branjevkam hrušk, hrena, grozdja, granatnih jabolk ter eno ntež v skupni vrednosti do 4 K. Svojo poželjivost po sadju bo moral seveda krotiti z ričetom.
Zahvala. — „SIov. politično in gospodarsko za kobariški okraj" se Irpo zahvali občinskemu svetu v Kobaridu, ker je prepustil brezplačno preteklo nedeljo lepo dvorano v občinskem domu za shod.
Na Vršnem — razsaja že cel mesec med otroci bolezen — »oslovski kašelj" — in je radi tega šola zaprta ; ravno tako tudi v Krnu ni šolskega poduka radi imenovane holezni.
Volitev občinskega starešinstva je bila pretekli mesec v libušenjskctn županstvu. Volitev se je vršila lepo in mirno, da že zdavnaj ne tako — pa tudi pravično, ker je vsaka vas dobila primerno število starešin. Vendar, kakor se sliši, je vložil nekdo rekurz proti volitvi, ker se je vršila volitev predno je preteklo polnih 8 dni po razglasitvi. Ker to ni prav nič vplivalo na volitve, upamo, da c. kr. namestništvo radi te ma-lemcosti ne bo razveljavilo volitev. Ali bodo pričeli tudi na Libušnjem po „bu-kovsko"?
Soča — je zadnje dni vsled deževja tako narasla, da Kamenci že več dni ne morejo prevažati črez. To se zgodi vsako leto parkrat. Kako potreben bi bil most, — posebno, ker imajo Kamenci skoraj polovice zemljišč na desnem bregu Soče.
Naša društva.
Vabilo na veselico, katero priredi društvo slovenskih delavk „S k a I u i c a“ v-Gorici v nedeljo dne 11. novembra točno ob 5. uri pop. v dvorani ..Slovenske čitalnice" v Gorici. Vspored:
1. Ig. Mitterer: Brezmadežni, priredil za troglasen zbor: Fr Ferjančič.
2. Simon Jenko : Zakla d, deklamacija.
3. P. A. Hribar: Lastovki v slovo, priredil četveroglasno za ženski zbor: I. Kokošar. 4. Simon Gregorčič: Domovini, deklamacija. 5. Franc Kimovec : Ljubezni svete mati, dvoglasno. 6. 1. Kokošar: Venček n a-r o d n i h pesmi, troglasno. 7. Igra:
V	posredovalnici, burka v enem dejanju, prosto poslovenil E. Klavžar. Vstopnina in sedeži na divanih 1 K, vstopnina in drugi sedeži 60 v, vstopnina in stojišča 30 v. Čistega dobička polovica je namenjena ,.Šolskemu Domu". K obilni udeležbi uljudno vabi
odbor.
Književnost in umetnost.
* »Ljudska knjižnica". — Te dni je jela razpošiljati „Katol. bukvama" v Ljubljani prvi sešitek te knjižnice. Naroči se lakho obenem za več naslovov. Nadaljne sešitk e , bo bukvama pošiljala po pošti samo onim, ki bodo plačali vsaj 10 sešitkov po položnici, ki je priložena prvemu snopiču. Na sama naročila brez denarja se ne more ozirati, dokler ni popolnoma vrejena odprava te knjižnice.
V	»Ljudski knjižnici" izhaja sedaj slavna londonska kriminalna povest »Znamenje štirih", spisal C. Doyle. Conan Doylo je v številnih povestih zbral senzacionelne dogodke detektiva Šerloh Holmesa in njegovega prijatelja. Vsaka teh povesti konkurira z drugo v zanimivosti. Kdor je bral enkrat eno teh povesti, želel si bo gotovo, da v kratkem čita zopet drugo. Tega pisatelja spisi izhajajo ravnokar tudi na Nemškem. Sezite po tej knjižnici, naročite si jo ! Knjižnica bo izhajala vsakih 14 dni. Cena posameznim snopičem je 20 vinarjev, po pošti 22 vinarjev. Ker je cena zelo nizka se lahko vsak naroči, kdor ima rad lepo, poučno in zabavno berilo I
* »Dom in Svet". — 11. številka tega najboljšega našega leposlovnega lisla je izšla. Prinaša sledečo vsebino: Fr. S. Finžgar: Pod svobodnim solncem. Povest davnih dedov ; Anton Medved : Sibre;
Ivan Lah: Gospod Ravbar. Pesem; Anton Medved: Srce samotno; Svetosl. Premrou: Dvojno knjigovodstvo in njegove oblike ; Anton Medved: Vernih duh večer: Anton Medved: V koranu; Lea Fatur: Vilemir. Romantiška povest izza turških bojev'; Silvin Sardenko: Nagelj z bratove gomile; Jos. Lavtižar : Onstran Baltiškega morja. Popotni zapiski; Ivan Podlesnik: Telovadba in športi ; Fr. S. Steržaj : Ob Bohinjskem jezeru. Fantazija ; Jož. Vandot: Tam za morjem./; J. K.: Rodbinski priimki iz rastlinskih imen; Književnost; To in ono. — Slike: Pri mrliču, f Fr. Dobnikar. — Samotni potnik. Fr. Tratnik.
— Pro patria. Jurij Šubic. — V klubu ruskih nihilistov. V. G. Makovsky. — Palača Noblovega instituta v Stokholmu. — Kap Arkona b starim Vendskim obkokom.
— Pavel Bourget. — Rodbinski prepir pred mirovnim sodnikom. V. G. Makovsky.
— Razdelitev dedščine. V. K. Maksimov.
— Iz cesarske konjušnice v Lipici na Krasu: Na pašo. — Ruski miniBterski predsednik Stolypin. — Kruppove to-tovarne za jeklo v Essenu. — „Dom in Svet“ izhaja prvega dne vsakega meseca.
— Naročnina: 9 K, za dijake 6 K 80 h, za Ameriko 25 dolarja, za Italijo 11 lir, za Nemčijo 10 mark. Sprejema lastništvo in uprapništvo v „Marijanišdn“.
Gospodarske drobtine.
g Krompir, ki jc nagnit, se ne sme puščati na polja, ker se z njim ohranijo gljive v poljski zemlji, ki provzro-čujujo gnjilobo in jo tudi razmnožujejo.
g Krave, ki nimajo mnogo mleka, je najbolje prodati mesarju, dokler še niso prestare in še lahko odebele. Da postanejo tolste, stati morajo po zimi v toplem hlevu, nastelja naj bo suha iu snažna. Živali je treba vsak dan očistiti. Prve tedne dobivajo naj mnogo sočne hrane n. pr, repo. korenje krompir, itd. pezneje pa več otrobov, debele moke od koruze, ječmena, ovsa itd. Da je krma lažjo prebavljiva, daje se nerezana, poparjena, kuhana ali zmleta in osoljena.
g Vagoni iz železa. — V novejem času so pričeli čim dalje bolj graditi železniške vagone iz železa namesto iz lesa. Samo tam kjer se ne more drugače, se rabi les. Vzrok temu je, da velik del poškodovanj pri železniških nesrečah prov-zroča les. Železne vagone izdelujeta največ Amerika in Angleška. Ameriški inženir Gippo je začetnik te propagande in je sam že zgradil 200 takih železnih vagonov, ki so se pokazali zelo trajnimi. Taki vagoni tehtajo 22 tonelat.
Zajtrk šolske mladine. — Splošno je znano in znanstveno dokazano, da izvirajo iz rednega uživanja zrnate kave, ako se vrši dolgo časa, kakor je pač kdo nagnjen k bolezni, jako škodljive posledice, tako izredna nervoznost, želodčna bolehen, ohromelostno stanje in srčna kap. Vendar se moderni človek, ki mu je le do neprestanga razburjanja, težko loči od tega poživila, ki mu je prišlo že v vsakdanjo navado. Kakor pri kadilcu in alkoholiku je pač učinek strupa tisto, kar ga miče vedno iznova. Kje pa je treba tudi še našo mladino navaditi tega učinka? Od naše dorasta-joče dece, ki jo itak utruja, razburja in često preobklada šola, naj bi se kar najskrbneje zavračala vsaka druga razburjenja. Prav tako, kakor ne dajajmo otroku alkohola, mu ne dajajmo vznemirjajoče zrnate kave; pogostoma položi kal poznejšim boleznim, ki jih potem kajpada navadno pripisujemo drugim vzrokom. To je znanost neovržno dognala. Kaj pa se priporoča za najboljši nadomestek tako škodljive zrnate kave? Po dolgoletni izkušnji se je Kathreiner-jeva Kneippova sladna kava v vsakem oziru izvrstno obnesla kot prijetno iz-podbudna, hranilna in krvotvorna pijača za zajtrk, in mali trud njenega naprav-Ijanja se kmalu izplača s tem, da so otroci čvrstnejši in cvetoča lica, ne glede na to, da se z njo za vsako družino do-seza še izdaten prihranek. Seveda vam je treba strogo paziti, da uporabljate vedno le pristno Kathreinerjevo kavo v zaprtih izvirnih zavojih z varstveno znamko župnik Kueipp. Samo ta ima prijetni kavin okus, je izdatna v uporabljanju in torej dobro prijajoča.
Loterijske številke.
27. oktobra.
Dunaj............... 64	23	75	20	65
Gradec.............. 55	53	33	30	10
Rojaki! kupujte narodni kalcit ..Šolskega Doma".
ir
And. Fajt,
pek. izvedenec Gorica |—— tekallšče Ir. Josipa it.2 (lastna hiša,
Iavršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejšega, k' l'Or sa nove maše in godove, kolači, aa birmance in por tke itd. Vsa naročila iavršuje toCno in natančno po čel ji naročnikov Ima in prodaja raalične moke, fina peciva, fina vina in likerje po amerni ceni. Za Veliko noč posebno goriško pinco in potice itd.
Med
prakt. zdrannik in špecijalist za otroške bolezni v Gorici
stanuje in ordinuje od 1. novembra naprej v
Gosposki ulici
l Št. 4. (tik Monta). I
^ tJl
T.nlrom o	^5
Lekarna
GrisUMeUi v Girici
Prave Id edine žel. kapljice
8 znamko sv. Antona Pado-vanskega.
Zdravilna m o č j] teh kapljic je ne-prekosljiva.—Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico (Varitvena mamka) p0pije. — Okrepi
lUk Selodec, storž, da egine v *&] kratkem času omotica in &i-k votna Unost (mrtvost). Te kaplji ljice tudi storž, da človek raje ji.
Cena steklenici 60 vin. ^
!
Delavnica cerkOenih posod j|| in cerkvenega orodja	HB
Fr. Leban, j
Gorica,	~
Magistratna ulica štel?. 8.
Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cer-k'enega orodja in cerkvenih posod, svečnikov itd., /sakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reči.
Blago se razpošilja franke-
I. Primožič, R°jaki!
slovenski optikar v Gorici,
ulica Murini 3,
priporoča čč. duhovščini in sl. občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko zalogo
optičnih izdelkov
in sicer vsake vrste očal, barometre, toplomerje, zdravniške to-ploinerje, daljnoglede, vage za vino, žganje itd.
Sprejema naročila in poprave ter pošilja lia (lom.
Spominjajte hi* o vsaki priliki »SolHkegn doina“.
Anton nrušič
trgovec, krojaški izvedenec, te-kališče 1 Uerdi 33 in tekališče Fr. 3osip 53.
Več železniških vozov lepega
krompirja
se dobi pri Francu Cerar v Domžalah- Cene so nizke po dogovoru.
BooooooooB
" Eichinger,”
Dnnaj I. fflilchpsse 2.
Prodaja devocijo-nalije, rožne vence, mašne obleke, pisalne potrebščine ter se priporoča častiti duhovščini.
Odlikovan od njegove svetosti Pij a X.
iooooooool
Za novo sezono.
Zgoraj imenovani naznanja sl. občinstvu iu posebej čč. duhovščini, da mu je ravno dospelo sveže avstrijs. in angleško blago za vsakovrstne stanove. Izdeluje po uajnovejih krojili. Hiafto in delo jamči.
Anton Breščak
Gorica, gosposka ulica št. 14,
(blizu lekarne Gtroncolt).
Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak stan. Oprava po najmodernejih slogih, posebno za spalne, jedilne in posetne sobe je po nemškem slogu.
Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno pohištvo, kakor: toaletne mize, različna obešala, preproge za okna itd. Različne stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z ži-mami in platnom na izbiro ter razne tapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. — Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih.
Prosiva zahtevati listke!
P
o
TJ
{3
fc
«3
a
o
a
o
u
M
H
i
Največja trgovina z železjem
KONJEDIC & ZAJEC
Gorica v hiši Monta.
Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo ci.ikasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja.
Cene nizke, solidna postrežba!
Eno kreno nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove amerlkanske blagajne, da je kupil pri naju za 100 kron bla^a.
Prosiva zahtevati 1 i n t k e I
*
►ti
o
M
O
►1
o
0
o
p
V
S
p
o.
®
i
Kelihu zaloga oljhinzga alja iz najvgodnejSih krajen
Gorica, via Teatro št. 20
(Uje za lufc 36 kr. lit. „	liueje	44
„	bolje	44
„	iliilmat.	4M	„	„
„	istrskp	56	„	„
' Gorica, via. Seminario št. 10
Olje eorfii 56 kr. lit.
„ bari	60	„
,. Inera	70	„	„
„ nizza	HO	„	„
„ najfineje 1	gl.	„
Priporočam 66. duhovščini in cerkvenim oskrbništvom.
Edina zaloga oljkinega olja v Gorici.
Anton Potatzky
v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovallšee iiirnlier.škt*KH in drobnega blagu ter tkanin, preje in nitij.
Potrebščine
za pisarne, kadilce in popotnike.
Najboljše švanke in šivalne stroje. Potrebščine za krojače in čevljarje.
Svetinjice, rožni venci mašne knjižice.
Hišna obuvala za vse letne čase.
Posebnost: semena za zelenjave, travo in detelje.
Miijbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.
*******
i
I
Anton Kuštrin,
trgovec v Gorici
Gosposka ulica št. 25
priporoča Častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomiugo, Java, Cejlon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfu, istrsko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko 51. 0, 1, 2, 3. I, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob '/a kila in od enega funta. Testenine i/ tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka i/ Najdičevega mlina iz Kranja in iz Jocli-mann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste.
♦
♦♦♦
♦♦♦♦♦
♦♦♦♦♦
♦♦♦♦♦
♦♦♦♦♦
♦♦♦♦♦
♦♦♦♦♦
♦♦♦♦♦
♦♦♦♦♦
♦♦♦
♦
Peter Cotič,
črovljnrski izvedenec
Gorica Raštelj štev. 32
Imam v zalogi vsakovrstnih črevljev za odrasle in otroke. Ako ne vdobi slučajno po volji obuvala napravim ga po meri na zahtevo stranke.
Sprejema tudi naročila iz dežele in jili po pošti pošilja.
V zalogi ima vsakorstnih mazil.
v
jr?*’****
A&r.	v,
na)
i. "« ‘n /lil '""'fJJfe	pet-f
,,.V ,*"«' « it.,
a,v«irttsisr
m
m
Papirnica na Keki sprejme takoj štiri
pomočnike
Obrnili se ji' na prvo kr. priv. papirnico na Iteki Smith iV .Mej nicr.
LJ
@r
r,Centralna posojilnica6
registrovana zadruga v (gorici, ulica Vetturini št. 9.	V
\ Posojuje svojim članom od 1. novembra 1905
na mesečna odplačila v petih letih
in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakih 100 K glavnice 2 K na mesec.
Posojuje svojim članom od 1. aprila 1905
na menice po 5V|0, na vknjižbo po 5°|0
z Vlo upravnega prispevka za vsacega pol leta. Obrestna mera za hranilne vloge je nespremenjena.
Štev. 3284 Op.
Naznanja se, da
D^a^glas.
javna dražba
zastavil I. in II. četrtleta 1905, t. ]. mesecev
januvarja, februvarja, marca, aprila, maja in junija istega leta
začne
v pondeljek, 3. decembra 1906
ter se bo nadaljevala naslednje delavnike in sicer četrtke, sobote in ponedeljke od 9. ure zjutraj do I popoludne.
Ravnateljstvo zastavljalnice.
V Gorici, 29. oktobra 1906,
CII
»Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani" §x
"V
Dunajska cesta 19 — v Medjatovi hiši v pritličju — Dunajska cesta 19
Vaprejenin:
1.	Zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin	,
in pridelkov proti požarni škodi;	M
2. Zavarovanja zvonov proti vsakoršni poškod-bi in	^
3.	Zavarovanja za nižjoavstrijski deželno za-varovalnico na Dunaju za življenje in za W nezgode.	I
Glavno zastopstvo za Trst, Goriško in Istro pri g.
Rojaki Slovenci! Pristopajte
Pojasnila daje in vsprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki.
Taedinci slovenska /zavarovalnica sprejema zavarovanje pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri a vsako drugo aavarovalnico.
V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov se proti provziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel.
Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovalcem popolno varnost.
Svoji k svojim!
Dragotinu STAREC, Trst, Via Valdirivo 16.
k domači zavarovalnici!