GSasilo Socialistične zveze delovnega I j ud*
f ICT
i mesto
Lastnik in izdajatelj: Okrajni odbor SZDL Novo mesto. — Izhaja vsak četrtek. Posamezna številka 10 din. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrUetna 120 din; plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo 900 din ozir. 3 ameriške dolarje. — Tek. račun pri Komunalni ba nfci v Novem mestu, št. 60-KB-16-2-24
Stev. 12 (366) Leto VIII.
NOVO MESTO, 21. MARCA 1957
lk. Naslov uredništva
in uprave: i^vvv.... . pred. Novo mesto 33
Telefon uredništva ln uprave: st. i*.. . mo. Tiska Casopisno-
založniško podjetje »Slov. poročevalec« v Ljubljani. z,a usk odgovarja F. Plevel
Slava velikemu revolucionarju
»... Vprašanje koeksistence ni v mirnem obstojanju držav, temveč v mednarodnem sodelovanju, v pogojih enakopravnosti velikih in malih držav in narodov, spoštovanju nacionalne suverenosti in spoštovanju načel nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav. Reševanje mednarodnih sporov na miren način z razgovori. Koeksistenca, kakor jo mi v Jugoslaviji pojmujemo, sloni na teh načelih in zahteva razvijanje aktivnosti s strani vseh držav in narodov, da bi se doseglo na tej osnovi mednarodno politično, gospodarsko in kulturno sodelovanje. Zato ne govorimo enostavno o koeksistenci, temveč o aktivni miroljubni koeksistenci...«
MOSA PIJADE
v zadnjem govoru, ki ga je imel 12. marca med kosilom, ki ga je priredilo jugoslovanski pa/ lamentarni delegaciji na čast društvo tujega tiska v Londonu.
»Dne 15. marca ob 6. url popoldne je v Parizu preminil tovariš Moša Pijade, član Izvršnega komiteja Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije in član Predsedstva Zveznega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije.
S smrtjo tovariša Moše Pijada Izgubljajo Zveza komunistov Jugoslavije in Socialistična zveza delovnega ljudstva Jugoslavije, delavski razred, vsi narodi socialistične Jugoslavije iz svojih vrst doslednega revolucionarja, neustrašenega tribuna, prvoborca za stvar delavskega razreda, dragega tovariša in voditelja, ki je imel najbolj pozitivne lastnosti borca-komu-nlsta...«
Trdo in kruto so nam v soboto zjutraj segle v srce besede sporočila, ki sta ga jugoslovanskim narodom poslala Centralni komite Zveze komunistov Jugoslavije in Zvezni odbor Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije o nenadni smrti predsednika Zvezne ljudske skupščine. Daleč od domovine je umrl tovariš Moša Pijade, zgrudil se je — prvič ln zadnjic v svojem življenju — sredi dela, v katerem je zgoreval za domovino, ki jo je tako nesebično ljubil ln za katere svobodo, neodvisnost, ugled in socialistično rast je tako zvesto delal. Onemeli smo ob bridki izgubi, ki nas je zadela, vso domovino jc zajelo globoko žalovanje.
»Z njegovo smrtjo so naši narodi Izgubili enega največjih sinov svoje socialistične domovine, človeka, ki je skoraj štiri desetletja stal v prvih vrstah delavskega razreda v borbi za zmago socialistične misli In socialističnih družbenih odnosov v naši deželi...«
TIra H smo. srce pa ni hotelo verjeti. »Cika Janka,« ki ga je poznalo ljudstvo od Crne gore in Makedonije do severnih slovenskih meja naše drage domovin?.. nI več? Tovariša, državnika ln u&ielja, ki nam je bil vzgled nesebičnega, kremenitega revolucionarja, ki Je dvigal ugled države kot njen najzvestejli izvrševalec vodilnih dolžnosti, ki je izpolnil sleherno nalogo, ki sta mu jo naložila Partija in ljudstvo, nam je smrt ugrabila sredi dela.
Crne zastave ne vihrajo več. V pomladnem soncu blesti gomila vencev in rož iz vseh jugoslovanskih pokrajin nad grobnico herojev na Kale-megdanu, v kateri počiva zdaj izmučeno srce človeka, ki je podaril vse svoje plemenito, bogato življenje svojemu ljudstvu. Ljubezen, spoštovanje ln hvaležnost vejejo iz src mi-
lijonov naših delovnih ljudi na kraj večnega počitka dragega tovariša, ki je za vedno odšel iz naših vrst.
Tovariš Moša Pijade je bil v mladih letih akademski slikar, estet in nadarjen umetnik, ki bi lahko postal s svojim talentom eden izmed naj-odličnejših predstavnikov našega likovnega življenja. Toda izbral si je drugo pot. Odložil je čopič, barve in talent in se ves posvetil delavskemu gibanju. Malone štiri desetletja se je boril pod zastavo komunizma in dal temu boju ves svoj mladeniški in moški žar, vse svoje veliko junaštvo in neomajno požrtvovalnost. Govoriti o nastajanju, ustanovitvi, delu, žrtvah, ilegali, boju in zmagi Komunistične partije Jugoslavije pomeni govoriti o delu in' življenju tovariša Moše Pijada. Njegovo ime in delo je eden izmed granitnih temeljev naše socialistične dežele, boja njenih množic za socialno in narodno osvoboditev.
Štiri desetletja! Komaj dvajsetletni Moša Pijade se je začel ukvarjati s časnikarstvom; leta 1919 je začel izdajati v rojstnem Beogradu dnevnik »Slobodna reč«, enega najnaprednejših časnikov v stari Jugoslaviji. Leta 1920 je postal tudi sekretar partijske organizacije, leta 1921 član izvršnega odbora KPJ. Bil je prvi organizator borbenih sindikatov, urednik sindikalnega lista in urednik partijskega glasila »Radnik«. Po prepovedi Neodvisne delavske partije je organiziral ilegalni tisk CK v Beogradu. Leta 1925 ga je protiljud-skl režim obsodil na 12 let težke ječe.
V kaznilnici so ga zaradi aktivnega političnega dela obsodili še na 2 leti ječe, ga mučili in poniževali, toda prekaljeni revolucionar Moša Pijade ni klonil. Postal je učitelj mlajšim komunistom, vzdrževal je %tesne vezi s Centralnim komitejem v ilegali, Iz zapora se je boril proti frankciona-iem in v ječi pomagal pripravljati tla za najtežjo preizkušnjo jugoslovanskih komunistov. Ogromen Je njegov delež za "vzgojo kadrov, za poznavanje marksizma in leninizma.
V ječi je prevedel Marsov »Kapital« in već drugih važnih znanstvenih del. Vedno je cenil moč pisane in tiskane besede, vedno je vzgajal in hrabril tovariše in jim kazal pot naprej in navzgor.
Aprila 1939 je prišel tovariš Moša iz zaporov. Stara oblast ga je ponovno aretirala in odgnala v koncentracijsko taborišče v Bilećo, kjer je bil do aprila 1940. Februarja 1941 so ga znova aretirali in izpustili šele dva dni pred fašističnim napadom na Ju-
goslavijo. Na V. državni konferenci KPJ je postal član centralnega komiteja KPJ, po vdoru okupatorja pa eden najvidnejših organizatorjev vstaje in narodnoosvobodilne vojne.
V Vrhovnem štabu je opravljal mnoga nadvse zaupna dela, zlasti se jo pa udejstvoval pri ustanavljanju ljudskih odborov, pri graditvi nastajajoče ljudske oblasti in v zakono-dajalstvu. Pomemben je njegov delež
V ustavodajni skupščini FLRJ, v delu Prezidija Ljudske skupščine FLR Jugoslavije, v delu jugoslovanske delegacije na mirovni konferenci V Parizu leta 1946, medtem ko so njegove zasluge za celotno izgradnjo ustavnega in pravnega sistema in za dvig dela sedanje ljudske skupščine FLRJ neprecenljive.
Vrsta državniških dolžnosti, ki jih je opravljal, kakor delo v političnih in družbenih organizacijah, mnoga visoka odlikovanja in priznanja, ki jih je dobil, predvsem pa izredna priljubljenost in spoštovanje, ki ga je užival med najširšimi sloji delovnih ljudi socialistične Jugoslavije, vse to je sestavni del bogatega življenja pokojnega tovariša Moše Pijada. Od mladih let naprej se je dosledno boril proti mračnjaštvu in nazadnjaštvu v človeški družbi. V boju za osvoboditev delovnih ljudi in za nove družbene odnose, v katerih se poraja svet brez zatiranja in izkoriščanja, je zgorel in omahnil, potem ko štirideset let ni poznal oddiha. Vse muke, ki jih je pretrpel pred vojno, vse trpljenje z napori, ki ga je prestal med vojno, in neizmerno bogato In težko delo, ki ga je opravljal vsa povojna leta, vse to ga je izčrpalo, da je prezgodaj odšel iz naših vrst.
Komunistična partija Jugoslavija je prekalila mladega umetnika M • > Pijada v revolucionarja, borca in voditelja. Ponosen in neomajen je z nenehnim požrtvovanjem vedno in povsod izpričeval in Izpričal vdanost socializmu in svojemu dragemuj ljudstvu. Bil je velik človek in plemenit humanist, tankočuten H valeč in prodoren pisec, ustvarjalec in marksist mednarodnega merila, inlcrnacionalist-komunist v besedi, delu, življenju in smrti.
Zato bo živel v naših srcih in v delih naše socialistične domovine. Nam in rodovom, ki bodo prišli, bo ostal svetal zgled, kako je. tr?ba živeti in se boriti za srečno življenje delovnih ljudi v svobodi in dostojanstvu.
Slava tovarišu Mošl Pijadu!
Uravnan hudournik ljudske sile
DOLENJSKA ŽALUJE
ZA VELIKIM SINOM DELOVNEGA LJUDSTVA
2e v petek zvečer se je v mnogih dolenj?kih krajih kakor bjlsik razširila pretresljiva veet, da je nenadoma umrl tovariš Moša Pijade. predsednik Ljudske 5>kup.ščine FLRJ. V soboto zjutraj so se na številnih ustanovah, uradih in drugih hišah
Spominska razstava del tovariša Moše Pijada
Studijska knjižnica Mirana Jarca v Novem mestu je v soboto odprla v veži svoje stavbe moomin^ko razstavo del pokojnega predsednika zvezne Ljud-fflce skupščine tovariša Moše Pi-. jada. Razstavljeni so med drugim prevodi Marxovega »Kapitala*, izbor člankov, brošure, govori v raznih časnikih, nekaj prevodov in pod. gradiva, ki kaže na vsestransko pestrost publicističnega in marksističnega dela pokojnega tovariša Pijade.
VREME
ZA CAS OD 22. DO 31. MARCA Nestalno s pogostimi padavina-rnl. V dneh <lo 27. marca ho nastopila  mi"        oli l.ul i 11'v, sne7.Ho bo v iu>inali.
(Napoved priredil V. M.)
pojavile črne in državne zastave na pol droga, v izložbah trgovin pa med cvetjem slike pokojnega predsednika. Ze dopoldne so jmeli nekateri kolektivi !n sindikalne podružnice žalne komemoracije za pokojnim predsednikom.
V dvorani Doma ljudske pro-svete je bila v ponedeljek dopoldne skupna žalna seda obeh zborov OLO Novo mesto, občin-B&ega ljudskega odbora Novo mesto, okrajnega komiteja ZKS, okrajnega odbora SZDL, Zveze borcev in ostalih organizacij. O pokojnem tovarišu Mošj Pijadu, njegovem življenju, delu in o njegovem velikem liku je govo-r 1 predsednik OLO Franc P'r-kovič. Na njegov predlog je bil sprejet sklep, da bo podaril okrajni ljudski odbor namesto vedo* na grob umrlega Moše Pijada 100.000 dinarjev za otro-, ke padlih borcev našega okraja.
V Žužemberku je bila žalna seja ObLO v nedelijo dopoldne; tu 'n v drugih krajih, kjer. so bile žalne seje občinskih ljudskih odborov v soboto ali v nedelijo, so s« sej udeležili tudi predstavniki organizacij, delovnih kolektivov in društev. Spomin na pokojnega predsednika zvezne Ljudske j*uip*KMrie so počastili tudi v \»beli dolenj-kih
O življenju in delu pokojnega tovariša Pijade *0 razpravljali v minulih dneh ljudje po vseh naših krajih. Zlasti s0 se spominjali njegovih zaslug za našo revolucijo in niiegovegg bivanija v Beli krajin; in na Rogu med NOB, kjer je na Bazi 20 neumorno snoval naš zakonodajni red.
Smrt priljubljenega tovariša In spoštovanega heroja socialističnega dela je zavilo vso Dolenjsko v globoko žalost.
»TovariSi in tovarišice!
Ljudski poslanec, ki podob' no kakor jaz več mesecev ne stopi pred svoje volivce, tvega ne le da bo zaradi tega slišal njihovo zasluženo grajo, temveč še bolj, da se bo zmede! pri izbiri vprašanj, ki jih mora vplesti v svoje poročilo. Saj ne živimo v kakršnem koli času ali v kakršni koli državi. To je ljudska republika Jugoslavija, ki se v tretjem, povojnem letu bliža koncu prvega leta svoje prve petletke. Vsak dan prinaša nove dogodke, nove probleme in nove rešitve. Tek življenja in dela je hiter in zelo intenziven; i>sakdo izmed nas je aktiven udeleženec in priča tega velikega ustvarjalnega dela, ki je zajelo vso nošo državo. V tej naši državi delamo, kakor da bi v enem samem letu hoteii nadomestiti stoletja, v katerih smo bili 2aostali zaradi posebnih zgodovinskih razmer. In v resnici tudi je tako.
Kaj pa tudi je naš petletni plan drugega- kakor trdna odločenost naših narodov, da kar najhitreje premagajo zaostalost, ki smo jo podedovali iz stoletij, v katerih je bila ustvarjalna sila ljudstva zvezana, dušena, okovana. To ni nikaka neorganizirana stihija in, hudournik, kakor recimo nora dirka kopačev zlata, kadar navalijo na polja, kjer mislijo, da so bogata ležtiča dragocene kovine. To je uravnan hudournik ljudske sile, ki je zavestno organizirana, načrtno
vodena, usmerjena k določenim smotrom. To je vsestranska živahna dejavnost družbe, ki je zavestno zavrgla anarhično, stihijsko gibanje kapitalističnega načina proizvodnje, to je zavestna graditev naše družbe v smeri socializma ...
... Kje pa naj M {skali vzrok, da je ta delavna vnema enako velik« v vseh naiih republikah in pokrajinah, če ne v najveličastnejši pridobitvi naše osvobodilne borbe — v uresničenju resničnega brat-
stva in enotnosti naŠtli narodov, ki se jim pridružujejo še vse narodne manjšine v naši drža vi ?
Glejte, samo ta novi politični, ekonomski in družbeni temelj, na katerem gradimo danes svoje novo življenje, lahko pojasni naše uspehe in naJ napredek, kar pomeni tudi naš uspeh v ohranitvi naša popolne politične in gospodar* ske neodvisnosti...«
MOSA riJADE (v poročilu volivcem I. rajona mesta Beo^ grada — 23. X. 1917)
Na pravi poti
»... Če človek odide Iz Jugoslavije in gre malo po Zahodni Evropi ter ostane tam dalje časa, kakor smo mi bili sedaj tri mesece na tisti konferenci, se malo v tisti svet wiX-
Tretji kongres Zveze borcev NOV
V preteklem (tednu je bil v Ljubljani plenum Glavnega odbora Zveze borcev NOV Slovenije, na katerem so razpravljali o poročilu sekretariata. Zdaj je v Sloveniji 108"74 članov Zveze boircev, ki aktivno sodelujejo na najrazličnejših področjih našega družbenega življenja. Trenutno skrbi skupnost še za 10.500 otrok padlih partizanov in talcev, od kaiierih jih približno 60 odstotkov prejema učne podpor«. Člani plenuma so priporočili, naj bi organizacije ZB bolj premišljeno poslavljale spomen''<e, Eleatf pa naj bi skrbele -'a ureditev partl-zans-kih grobišč. Med ostalimi
toviariSi je poročal Jož« Boršt-nar o nezadovoljivem zdravstvenem stanju bivših borcev v novomeškem okraju, med ka*. teirimi je približno 150 borcev z odprto tuberkulozo. Za zdravljenje teh tovarišev in za učinkovito zaščito njihovih družin bi morali .resneje poskrbeti.
Tovariš Boris Kraigher je na plenumu med drugim svetoval, naj bi *krb za otroke padlih borcev uzakonili, s čemer oi bili oblastni organi dolžni «fcr-b!eti za njihovo štipendiranje in vzdrževanje, ZB pa bi skrbela prelvs^m za t.o, da bi bila ha sredstva kar najbolj učinkovito porabljena.
Sprejeit je bil predlog, da bo III. kongres Zveze borcev 26. aprila 1957 v Ljubljani. Na vsakih 500 članov bodo v okrajih izvolili po enega delegata.
Za lepšo okolico spomenika v Črnomlju
V Črnomlju so pričeli urejevati okolioo spomenika padlih boircev. kjer naj bi po načrtih ing. Jegliča nastal lep park. Treba bo seveda še marsikaj storiti, da bo Cfltatao spon-ienl-kovo področje drobilo privlačno in prijetno podiobo. Na razpolago so le skromna finančna sredstva, zatio pomagajo pr»bi-
vi, potem pa se zopet vrne v Jugoslavijo, tedaj občuti že prav na meji, da je to drug svet. Bil sem v Parizu v času, ko se je francosko ljudstvo z referendumom moralo odločiti za ali proti ustavi, ki jo je sprejela ustavodajna skupščina. Tega dne nismo nikjer na ulicah po ničemer mogli opaziti, da je to tako velik dan, ko ljudstvo odloča o tem, kakšna bo ustava države. Življenje na ulicah je bilo povsod kakor vsak dan, ko se nikjer ne zgodi nič novega in pomembnega. Tolikšno je nesodelovanje, tolikšna je neaktivnost ljudstva. Ko pa smo odhajali jz naše države, nas je ljudstvo spremljalo na vsaki postaji, ne glede na to, ali Je bila neč ali polnoč ali
valci 8 prostovoljnim delom. Prva je delala pri spomeniku sindikalna podružnica uslužbencev    občinskega ljudskega
qdber«, o*ba4J ? i ml • k.a t i on bodo svoj delti fte prispevali.
J. S.
po polnoči. Posebno v Sloveniji smo se morali ustavljati na najmanjših postajah in odgovarjati na pozdrave ljudstva, nekaj povedati temu ljudstvu, ki je zahtevalo, kako naj nastopamo in kaj naj v njegovem imenu zahtevamo na mirovni konferenci. Ko smo se vračali, je bilo prav tako. V Evropi danes ni države, kjer bi ljudstvo tako enotno, tako množično, tako aktivno sodelovalo v političnem, družbenem in gospodarskem življenju, kjer bi ljudstvo, možje, žene in mladina 8 takšno vnemo, s tolikšno voljo, s tolikšno vztrajnostjo in stalnostjo sodelovali m dajali vse za zgraditev svoje domovine. Ze samo ta velikanska aktivnost v vse) naši državi od severnih do južnih meja, že samo ta kaže, da smo na pravi poti in da v tej državi obstaja, se razvija, se utrjuj« resnično ljudska oblast, resnično ljudska demokracija..-«
Moša Pijade (Govor ženam 1- rajona v B«-» ogradu —- 23. X. 194C)
Uran 3
i   »DOLENJSKI LIST«
Stev. 12 (368)
Tovarišu Lecu v spomin
Pomlad je prad durmi in kmalu bo sprt poletje. Potem bodo prihajali v domače Novo mesto iz vseh strani: iz Beograda, kjer je kar cela »novomeška kolonija*, iz Zagreba, Ljubljane in iz Številnih drugih naših mest, kjer delajo in iive Novomeičani, ki jih je dolžnost po končani vojni poklicala iz domačega kraja. Srečavali se bomo z njimi na Krki, na Triki gori in na Gorjancih, kamor bodo šli z otroci, in zvečer na mestnem trgu,
ko bodo v hladu pogovori znancev in prijateljev Še prav posebej živahni. Prihajali bodo iz vseh stranf, kakor vsako leto — Tebe, dragi naš Leč, pa letos in poslej ne bo nikoli i>eč med nas ..,
Nismo mogli verjeti, da Te tako nenadoma ni več med nami. Ko pa smo se od Tebe poslovili v avli Doma ljudske presnete in Ti je tovariš Maks v imenu t>«eh članov Zveze borcev našega okraja povedal tople besede sloves«, več kot dva tisoč ljudi pa se je zvrnilo v pretalostno povorko in Ho za Tabo na zadnjo pot, je pekoča bolečina v srcu postajala čedalje večja.
Bil je čudovit predpomla-dans-ki dan, mi po smo Te spremljali in t> »pominih videli, kako si med prvo svetovno   vojno   kot nebogljen
otročiček — begunec prišel z materjo in sestro v Novo mesto. Spomnili  smo se Tvojih
novomeških dijaških in štu-dentovskih let, Tvoje velike ljubezni do narave, risanja, arhitekture, do dela v naprednih dijaških društvih, športa in taborjenja na Gorjancih. Stopali smo za krsto, spomin pa Te je spremljal v leto 1941, ki Ti je pretrgalo življenjske načrte in Te pahnilo v vojno ujetništvo. Spet Te vidimo doma v Novem mestu v vrstah obveščevalcev in aktivistov in nato, po italijanski kapitulaciji, v enotah NOB. Bil si borec, namestnik komandanta bataljona, še potem šef tehnike Glatmega štaba Slovenije. Kot izredno sposobnega tovariša in predanega komunista Te je naše vodstvo poslalo v Oddelek za zaščito naroda, sredi najplodointejšega dela pa Te je smrt iztrgala iz kroga zvestih sodelavcev v Državnem sekretariatu za notranje zadeve FLRJ. Vojaška odlikovanja, čin majorja JLA, predvsem pa spoštovanje, priljubljenost in ugled pri vseh, ki so Te poznali in ljubili, vse to priča o Tvojem deželu za osvoboditev ljudstva in domače zemlje, ki si jo tako vroče ljubil in zanjo požrtvovalno delal do zadnjega.
Glej, dragi Leč, skoraj bo spet pomlad in prav od tam, kjfif zdaj počivaš, se vidi naš Rog, ko na dlani leže Tvoji Gorjanci in Krka in vsa ta prelepa dolenjska deželica, za katere svobodo s t se boril in zmagal. In ko bo prišlo poletje, bomo pogrešali v vrstah znancev in prijateljev Tvoj vedri nasmeh, sproščeni humor in vso bogato dobro voljo, ki si jo s širokim, srcem, delil med tovariše.V življenju nisi imel rad solz, če so nam prišle v oči ob slovesu, ne zameri, Leč — bilo je prehudo, da bi srce moglo v molku obdržati v sebi vse, kar smo občutili, ko si se tako nenadoma in brez besed poslovil od nas. In prav zato boš ostal vedno med nami.
Štiri naloge sindikatov
Pretekle dni so bile razširjene seje plenumov občinskih slndikai-nin svetov, na katere so btli povabljeni ui cM predsedniki sindikalnih podružnic ter predsedniki delavskih svetov podjetij. Na njih so obravnavali »tiri najbolj važne naloge siindlkatov v tem času: sprejemanje tarifnih pravilnikov vo-Utve delavskih svetov, kongres delavskih svetov ln popis in ocena delovnih mest v podjetjih. O istih vprašanjih Je pred tem razpravljalo tudi predsedstvo okrajnega sindikalnega sveta.
Sprejemanje tarifnih pravilnikov poteka v okraju zelo počasi, pri tem pa se dogajajo prav tak« nepravilnosti, na katere Je že pred tem opozarjal sindikat. Nesorazmerno se zvišujejo postavke admi-»isimirnemu osebju in manj delavcem v proizvodnji. Dogajajo se primeri da celo kolektiv odobri tak tarifni pravilnik, čeprav se večina z njim ne strinja. V več primerih sodelujejo pri izdelavi tarifnega pravilnika le uslužbenci brez delavcev in je razumljivo, da poskrbijo predvsem zase.
V nekem podjetju v Straži so z. novim tarifnim pravilnikom predvideli zvišanje urne mezde visoko-kvalif i ci ranemu mehaniku za 60 par na uro, fskturlstktnjl zvišanje za 3.060 dinarjev na mesec, direktorju za ».ono dinarjev in podobno, Na Mirni Je komisija za Izdelavo tarifnega pravilnika predlagala povišanje plače upravniku za 100 odstotkov, delavcem pa za deset. Čeprav se s tem ni strinjal niti upravnik niti večina kolektiva, so te postavke vneeli v tarifni pravilnik! Podobnih nesorazmerij j« bilo več tudi v drugih podjetjih.
Komisija za potrjevanje tarifnih pravilnikov pri OLO in tudi OSS odločno zavračata tako sestavljene tarifne pravilnike in zahtevata k pravilnikom te zapisnike sindikalnega sestanka odnnsno kolektiva, rta Je ta res sodeloval pri sprejemanju. Pri tem Je očitno, da glasujejo za nepravilno sestavljene tarifne pravilnike tudi člani sindikata in kolektiva, čeprav niso v skladu z navodUi od zgoraj, ker se ne upajo na glas povedati svoje mnenj* Jn ugovarjati predlogu viSJIh uslužbencev v podjetju.
I>o is. aprila morajo biti raspisane volitve v delavske svete In sprejete kandidatne liste. Volitve
bodo od 15. aprila do t. maja. Sindikalne podružnice morajo skrbeti, da pridejo na kandidatne liste za delavske svete najboljši delavci in delavke ki bodo voljni in sposobni naprej razvijati delavsko samoupravljanje. Pri tem ne smejo sindikalne podružnice prezreti mladine in žena. Volitve same bodo izvedli sedanji delavski sveti, politično plat pri tem pa imajo sindikati, ki Imajo pravico tud.t predlagati kandidatne liste.
Volitve delegatov za kongres delavskih svteov bo<?o od i. do 15. maja. Iz našega okraja bo slo na kongres S delegatov, ki so po panogah gospodarstva določeni takole: industrija in rudarstvo volita dva delegata, gozdno gospodarstvo enega, gradbeništvo enega, želez-niSki promet enega, trgovina in gostinstvo enega, obrt enega in ostale panoge enega.
Izredno važna naloga sindikatov Je tudi sodelovanje pri popisu in ocenjevanju delovnih mest v Industrijskih podjetjih. Vsako podjetje mora za to nalogo imenovaU posebno komisijo s katero n*J sodeluje tudi sindikalna podružnica. Delovna mesta morajo biti popisana do 1. julija. Ker to delo zahteva veliko poznavanje delovnega procesa v podjetju in pravilno ocenitev vsakega delovnega mesta posebej, bi bili potrebni krajši seminarji za te komisije. Vsekakor je treba z delom pohiteti.
Na vseh občinskih sindikalnih plenumlh so poudarjali v»žno vlogo sindikata pri reševanju teh in drugih problemov v podjetjih. Od njihovega aktivnega dela Je veliko odvisno pravilno reševanje teh vprašani ln tudi hitrejše odpravljanje vseh neoravilnosti, ki se Se tu in tam dogajajo.
Zatišje na živilskem trgu
V ponedeljek, 18. marca so bile cene na novomeškem živilskem trgu take: jajca po 11 din, »firkl« orehov po 120 din, krožnik regrata 15 din, jabolka po 40 din, skodelica smetan« 50 din, drva po 2500 d^n meter.
Svinino prodajajo po 280 d,jn, teletino po 250 din in govedino po 140, 200 in 230 din.
POVPRAŠEVANJE VEČJE OD PONUDB
Ze dolgo ni bilo na sejmišču toliko kupcev kot v ponedeljek dopoldne. Ze v nedeljo zvečer smo opazili kmete in kmetice, ki so si ogledovali Novo mesto, po govorici pa smo sodili, da niso It dolenjskih krajev. Zal še vedno Qj ur«je«o primerno prenočevališče za take 'judi, k.i posedajo zaradi tega po gostilnah ln bede pričakajo, kskor kdo ve in sna, ponedeljkovo se'jmsko jutro. Vmes so bili No-
Ob prvih treh številkah If. letnika URADNEGA VESTN1KA
Medtem ko je izšla 1. Številka II. letnika Uradnega vestnika okraja Novo mesto te SI. Januarja, sta izšli 2. in 3. številka II. oz. Ig, marca 1957. V prvi beremo med drugim odloka ObLO Črnomelj in Mirna o družbenem planu za 1958, razne odloke ObLO Novo mesto, Črnomelj, Šentjernej. Kostanjevica-Podbočje s področja gospodarstva, finansiranja obč. proračunov, poslovanja trgovin in gostišč ter pod. Druga številka objavlja odloke OLO o začasnem ftnansiranju proračunskih potreb za prvo tromesečje 1957. o ukinitvi postaje za obnovo
Gozdna požara v Beli krajini
V torek 12. mairca je neko transporta o letalo opazilo v Gorjancih velik gozdni požar. Takoj je javilo v Karlovac, od tam so sporcižili v Ljubljano, Ljubljana pa nemudoma v Novo mesto, kjer je bil takoj dan znak za alarm tn so novomeški gasilci JU gasit. Vendar je bila pri teh sporočilih usodna napaka. Sporočeno je namreč bilo, da gori v J ugor j u pod Gorjanci v resnici pa je gorel gozd in to v J ugor jih v Beli krajini. Zgorelo je okrog 20 ha mladega gozda. Gasilci so potem, ko so zvedeli kje gori, zdrveli tja in pričeli gasiti. Seveda niso imeli s seboj orodja za gašenje gozdnega požara, kar jim je delo zelo oteikcčir lo. Vendar je bil ogenj kmalu zadušen, ker drevje ru bilo gosto in nd bilo smrečje, marveč le po večini brezje in leska. Vzrok požara Je verjetno neprevidnost kmetov, ki sedaj spomladi požlgajo suho travo, pa ne pazijo dovolj, ali je ogenj pogašen, ko odhajajo domov.
Najbrže iz istega razloga je pričel goreti v četrtek 14. marca državni gozd prav v bližini prvega požairižča. Pogorela je spet okrog 5 do 6 ha mladega brezovega in leskovega gozda. To pot je bil ogenj po
Žene v Gabrju nam
noči, kar je bilo je težavnejše kot prvič. Spet so bili poklicani gasilci iz Novega mesta, ki so bili prvi na mestu in takoj pričeli gasiti. ,
Zelo žalostno pa je, da ljudje, kadar gre za državno lastnino, nimaijo nikaikega razume-
vanja. Tako so se branili posoditi gasilcern motike in drugo orodje, Češ saj gozd ni na*, saj je gmajna. Besedo gmajna istovetijo s pojrnom občina. Torej gmajnsika hosta lahko zgori, da le privatna ostane.
vinogradništva   tn   sadjarstva v
Novem mestu, sklep o osamosvojitvi opekarne Kanižariea itd. Objavlja tudi nekaj odlokov občin, ljudskih odborov Novo mesto, Mirna, Straža-Topllee, Trebnje in Žužemberk, pravila upravnega odbora gozdnega sklada in pravila kmetijske šole Grm.
Tretja številka nas spet — kot že nekaj zadnjih — neljubo preseneča: objavlja namreč (is. marca 1857) odlok ObLO Straža — Toplice o družbenem planu občine Straža-Topllce za lete 195«, ki Je bil sprejet na seji Občinskega ljudskega odbora v Straži že 25. junija 19661 Res Je, da so težave s tiskom ln z obsegonv gradiva.1 ki ga je Uradni vestnik v svojih lanskih številkah objavil. Toda, objavljanje letnih družbenih planov 9 mesecev potem, ko so bili sprajett in ko Je leto zaključeno — čemu to? Menda tisk v Kočevju nI tako poceni, da je treba natisniti vse, kar je bilo nekje in nekoč sprejeto. Zaradi tako potnega objavljanja nekaterih odlokov sme .tllSali pritožbe tudi že med bralci Uradnega vestnika, zato menimo, da bi bila umestna strožja presoja, kaj naj gre v tisk ln kaj naj se od gradiva, ki je staro, odloži.
Za200tisoč kubikov lesa
Gospodarski pomen nove ceste Miklarji—Vrh gora—Dolnje njive
pišejo
Tudi letos smo v Gabrju prav lepo proslavili Dan žena. Proslavo smo 'mele v nedeljo 10. marca popoldne z govorom in nastopom pionirjev, ki s0 bili prav prisrčni. Po proslavi smo se zbrale na maohno pogostitev, kamor so prišle tudi starejše Ženice, Nekatere smo obiskale doma in jih obdarile, druge pa so se prijetno zabavale ob pogrnjenih mizah v veseli zabavi. Obiskali so nas tudi predsednik občinskega odbora Zveze borcev Janez Zupančič, njegova žena in tov. Skof. Godec je rezaK taflc« vesele, da so zaplesale tudi starejše žen«. Vsem nam je bilo prijetno in bj bilo kar prav, da bi se še večkrat tako zbrale.
Marij*. Luzar
Norvežani — narod ribičev
Norveška j« majhna država; šteje 2,800.000 prebivalcev, toda s svojo trgovsko mornariro Je na tretjem mestu na svetu, glede letne proizvodnje rib pa med prvimi obmorskimi državami v Evropi •— od 1,200.000 do 1,700.000 rib. Vrednost tega blaga, pridobljenega iz morja, znaša letno pol milijarde norveških kron. Vseh ribičev na Norveškem Je 1-40.000. njihova «-bteka mornarica pa šteje 30.01)0 ladij.
Da bi rešiili propadanja znatne koLLoine bukovega les« v gozdovih Debelega vrha, Vrh gore in v ostaliih okoliških gozdovih, ki Jih je napadna neka glWiiična bolezen, so se odločili za zgradirtev gozdne ceste MMclarji—Vrh .gora—Dalnje njive. Bukovina na tem področju hira in je Skoda iz leta v leto večja. Iz gospodarskih Ozirov jo je treba posekati in te površine pogozditi a drugim drevjem. To pa je mogoče samo z zgraditvijo nove ceste.
Načrt za njeno gradnjo od Vrh gor« do Dalnjih njiv je izdelan do podrobmostti in trasa j« i« zakoličena. Izdelal ga je v sporazumu z okraijno gozdno upravo Novo mesto in Kočevje šef okrajns cestne uprave Novo mesto tovariš Pius Žužek.
Ta del ceste bo dolg 9 km in ,?80 metrov. Trasa je speljana tkozi gozdne predele od Vrh gore — od nove ceste — mimo hriba Vušca, Travnika, Koleča-ja, Osredlka, TiRove glavric«, Srednjega vrha, Mrakoviice, mimo sode skilh, radenskih in £pe-h a rakih gozdov im Zlavmka do vasd Dal nje njive. Računajo, da je na tem območju pribl. 150.000 kub. m Jesa, kri ga bo mogoče po novi cesti spraviti v dolino. Cesta bo brez večjih vzpetin. Le na dolžini 800 metrov bo znašal vzpon 5 odstotkov, drugod pa znatno manj. Nadmorska visina ceste 'bo pri Vrh gori 570 meCrov, na najvišjem kraju 622 metrov, pri Dalnjiih njivah pa 394 metrov. Navoišjo nadmorsko viišino bo imela pri radenskih gozdovih. Vozišče nove ceste bo široko 4 metre; imela bo lepo iepeljane kmivine ter bo sposobna za vsalk promet. Ker je pri KoleČaju predviden še cdcep ceste proti Zspudju in Dragatušu, bo to hkrati najbližja pot Ae Dalnjiih njiv in Spehar-jev ter okolice proti Črnomlju.
ZDAJ PRAVE
- KOMAJ ČETRTINO VREDNOSTI ZA LESI
Na tem gozdnem področju prevladuje bukov les, kd pi ima tiamadi pomanjkanja cest zelo majhno vrednost. Tehničnega lesa, katerega je med napadeno bukovino veliko, ni mogoč« spnavdti v doliino. Kmetje, kolikor so sekali les v teh gozdovih, so tudi lep tehnični les razcepili
v drva ln še ta je bilo mogoč« spraviti do ceste samo z bosan-jškiimi konjički. V kolikor so sploh sekali 1«« v teh predelith, so lastniki dobili zanj komaj četrtino prav« vrednosti. Zelo verjetno je, da se j« prav zaradi neredne ali skoraj nikakršne sečnje zrelih dreves razširila nevarna bolezen na bukovem drevju, ka grozi, da te sicer lepe gozdove do kraja uniči.
V celoti j« cesta projektirana še naprej v področje Debeleg.i vrha do MUklarjev. Tudi na tem območju so bukova drevesa napadana. Področje, preko katerega bi grad'ili cesto, in iz katerega bi bilo po dograditvi mogoče spravi) aitii le«, obsega dele kiaitastralnih občin Sinji vrh, Dragatuš, Radenci, Sodev-cl. Stari trg, Tanca gora, Maverlin, Cepljc, Predgrad in Dolnja Podgora. To je povr*i.na 1.950 hektarov zasebnih gozdov, ckoli 600 hektarov državnih gozdov rin okoli 500 hektarov ob-raščenih koleni c, pašnikov in steljniilkov. Po približni ocenitvi je v zasebnih gobdovlh okoli 187.000 kub. m lesa, v državnih pa okoli 55.000 kub. metrov.
8IRSI GOSPODARSKI POMEN NOVE CESTE
Nova cesta pa ni potrebna le za spravilo lesa, ki propada, pač pa tudi za pogoetovanj«, ki g* je treba hkrati izvajati ali pa še prej kot sečnjo. Prav tako bo cesta koristila lovstvu in turizmu, kot tudii povezavi krajev. S to cesto bodo postali lahko dostopni sedaj še skoraj nepoznani vrhovli na grebenu od Miklarjev do Sinjega vrha, odkoder je zelo lep razgled daleč v Liko, proti morju in gorenjskim velikanom. Ze s ceste bo razgled na sotesko Kolpe, na avtomobilsko cesto Karlovac— Beka, kot tudi na številna naselja. Važno je še poudariti, da bo šla ta cesta skozi predele, koder so se zadrževali prvft belokranjski partizani leta 1941 ln ki so bili tudi ostali čas med vojno zatočišče manjših partt-■ranskiiih enot in političnih or-genizaoij.
Predvidevajo, da bodo pričeli r. gradnjo dela cest« od Vrh go-re proti Datnjim njivam že letos. Potrebno pa je cesto zgra-
diti na celi dolžini čimprej ln prav tako odsek proti Zapudju in Dragatuiu. Ne gre samo za rešitev propadajočega lesa v vrednosti več sto milijonov dinarjev to za preprečen.!a nastajanja golicav, ki bi jih zaradi kraških tal pozneje zelo težko pogozdiM. Cesta bo imela tudi sicer velik in splošen gospodarski pomen.
trangei, Primorci, kupci Iz kočevskega okraja in Be.lokranjci.
Na trg je bilo pripeljanih fi13 šest do deset tednov starih prašičkov. 17 pa tri do šej/femeseč-nih plemeajakov, skupaj torej 630, prodanih pa 626. Tud; po 5 kupcev Je stalo okoli en««a voza in krepko so se dajali za cene. Prodajalci so gnečo na sejmišču hitro izkoristili in izpod 4000 prašička nisi dobU, lil pa so tudi do 5000 din, starejši od 4500 do 8.50O din.
Uboga novomeška pošta
20. oktobra 1956 so se vhodna vrata za stranke na novomeški pošti zaprla. Urad za sprejemanje pošte, paketov, de-rirja itd. se je preselil v zadnjo sobo poštnega poslopja, vsaj'desetkrat premajhno za vedno večji promet. Peti mesec poteka, odkar se Novomeičani in vsi drugi, ki hočejo z novomeške pošte telefonirati ali poslati pošto, z nameščenci sprejemnega in od-premnega oddelka vred stiskajo v slabo zračeni, temačni in neprijazni sobi, sedanji »poŠti« Novega mesta. V tem času bi drugje postavili Že hišo in pol, v Novem mestu pa podjetjei ki obnavlja oz. preureja 1 samo sobo, svojih del še do danes ni izvršilo! Mar ne bi bilo bolje, da bi vsaj čez zimo pustili vse še tako, kot je bilo. pa bi z deli začeli zdaj in jih hitro dokončali. Kako dolgo še? — sprašujejo ljudje, ki imajo stalne oprauke na posti? Kako dolgo še — vprašujemo, ko gledamo, v kako neprimernih pogojih morajo opravljati svoje odgovorno delo uslužbenci pošte v Novem mestu.
Ali ne bi podjetje »Pionir« na to javno odgovorilo?
Nobenega dolenjskega gospodarja brez DOLENJSKEGA USTA!
Podjetje, ki skrbi za našo udobnost
Med obrtnimi podjetji, ki so nastala v zadnjih letih in s« lepo razvijala. Je tudi Tapetništvo in dekoraterstvo v Novem mestu. Ni to veliko podjetje, zaposluje le 15 ljudi, od teh Štiri vajence, vendar zaradi tega ni nič manj pomembno, »aj Je to edin«, tako podjetje v okraju. Posluje aobro ln doseže letnt promet do 20 milijonov din, Ima pa tudi pogoje za nadaljnje povečanje. Podjetje Je znano po dobrih izdelkih tudi Izven okraja, saj Je na lanski obrtni razstavi v LJubljani dobilo prvo nagrado za lepe ln okusne tapetniške Izdelke. V taki konkurenci doseči prvo nagrado, Je vsekakor najboljše priznanje kolektivu.
KAJ IZDELUJEJO
Naslov podjetja pove stroko dela. Okusni ln vabljivi kavči, otomani, zimnice in fotelji v trgovini »Zarje« v Novem mestu bo po veČini Izdelek novomeškega Tapetništva in dekoraterstva. Mnogo Izdelujejo tudi za razna podjetja in ustanov« in za zasebnike. Naročil imajo več kot Jih zmorejo, zato mislijo na razširitev podjetja.
Vsak naročnik želi lmett mehko ln trpežno zimnico, udoben fotelj alt oblazinjen stol, primeren otoman ali kavč. Vsako željo upo-StevBjo, če Je le mogoče. Izdelava predmetov za trgovino je se-rllska. vendar tudi prt tem upoštevajo okus in želje odjemalcev.
Za marsikoga Je nerazumljivo, zakaj Je taka razlika v cenah tapetniških izdelkov. Ta Je velika zaradi razlik v naelavl ln kakovosti surovin. Za izdelavo najboljšega raztegljivega kavča Je potrebno nad 70 ur dela, za prav tako velik kavč, vendar v preprosti izdelavi, pa polovico manj. Velika Je tudi razlika v ceni žime, blaga, ogrodja in ostalih potrebščin.
KAKO DELAJO
Vsa dela Imajo normirana. Skupno imajo 126 delovnih operacij po normah. Tako J« vsak
plačan po storilnosti ln kakovosti dela. Za vsako delo imajo določen čas, ko mora biti končano, in urno mezdo za tako delo. Najnižja mezda v podjetju je 35 din, lani pa so imeli celo samo 30 din. Tarifni pravilnik, pravilnik o normah in pogoje za doseganje norm Je sprejel delavski svet podjetja, ki ga sestavljajo vsi člani kolektiva.
KAKO GOSPODARIJO?
Podjetje Je bito prej oddelek Mizarstva v Gotnt vasi, Januarja 1951 pa so se osamosvojili. Tesni prostori so bili največja ovira podjetja, zato Je podjetje najprej mislilo na nove prostore. Dobili so jih v Kandijl, kjer so vzeli za daljSo dobo v najem razpadajoči hltv in ga z nekaj stotisoc dinarji in lastnim delom preuredili v delavnico   in   skladišče. Decembra
ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED
V središču pozornosti
Srednji vzhod nikakor noče stopiti v ozadje. Ze deset let se Združeni narodi ubadajo s tem področjem. Kumovali so že leta 1948 pri rojstvu Izraela in pomagali vzpostaviti majav mir, ki je bil pravzaprav premirje. Nadzorovali so to premirje, ki so ga z obeh strani pogostokrat kršili, pošiljali komisije na inefeta, kjer so v mlakah krvi ležali Izraelci ali Arabci ali oboji, da bi ugotovili, kdo je kriv. Kritiki Združenih narodov trdijo, da je bilo to brezupno delo. Toda naj je bilo to delo še tako brezupno, prvič se je na Srednjem vzhodu pojavila bolj moralna kot stvarna sila, ki ni delala za svoj račun, ampak je iskreno delala za mir.
Pred dobrimi štirimi meseci je Izrael napadel Egipt. Pokazalo se je, da je vojaško močnejši od njega, toda pod pritiskom Združenih narodov se je umaknil do Gaze in Sarm el Šejka. Ta dva koščka zemlje si je Izrael obdržal do zadnjega, da bi se laže pogajal z Združenimi narodi in Združenimi državami Amerike. Stari izraelski ministrski predsednik Ben Gurion, podoben kakemu preroku iz stare zaveze, je dobro vedel, da se bo moral naposled umakniti, čeprav je zatrjeval, da se Izrael ne bo nikoli umaknil. Toda upiral se je tako dolgo, da je opozoril svet na izraelske zahteve, na krivice, ki jih je baje doživljal Izrael v preteklosti, in na vrsto drugih vprašanj, za katera menda svet ni vedel.
Naposled so se v začetku tega meseca Izraelci umaknili iz Gaze in Sarm el Šejka. To so storili s pogojem — kakor zatrjujejo — da Egipčani ne bodo prišli v Gazo ln da nihče ne bo motil plovbe po Akabskem zalivu. Sklicujejo se na domnevna ameriška zagotovila. Zdaj ko so se pojavili v Gazi egiptovski uradni zastopniki, je ogenj v strehi. Izraelci so začeli ponovno groziti, da ne bodo trpeli navzočnosti Egipčanov v Gazi. Cemu so se vendar umaknili? Ali naj bo njihova žrtev zaman? Pozabljajo seveda, da so bili oni napadalci in da imajo Egipčani po Združenih narodih priznano pravico do Gaze. Toda to Izraelcev ne gane. Pravijo, da bodo oni naredili red, če ga ne bodo mednarodne sile OZN.
Koliko so te grožnje resno mišljene, Je težko oceniti. Dvomljivo je, da bi si Izrael spet upal spustiti v vojno pustolovščino proti Združenim narodom in proti ZDA. Da pa je položaj spet zelo resen, dokazuje nenadna pot Izraelske ministrice za zunanje zadeve Golde Mcir v Washington, kjer se je sestala z Dullesom, Videti je, da so Američani res obljubili, da bodo jamčili svobodno plovbo po Akabskem zalivu, niso pa obljubili Izraelcem, da bodo nastopili proti prihodu Egipčanov v Gazo. Čeprav so zahodni tisk pretežno jezi na Naserja, da ne kaže razumevanja za položaj, mu nihče ne odreka formalne pravice do Gaze. Mar naj ima žrtev napada manj pravic po napadu, kot Jih je imela pred napadom? To bi postavilo na glavo vsa načela, po katerih se ravnajo Združeni narodi.
Znamenja pa kažejo, da skušajo ZDA Izolirati Naserja in tako diplomatsko zmanjšati njegov ugled in vpliv, posebno med arabskimi državami. Posebni Eisenhovverjev odposlanec Richards, ki ima nalogo »razlagati« Eisenhovverjev načrt za Srednji vzhod arabskim državam na tem področju, ima tako rekoč v žepu.dve sto milijonov dolarjev pomoči. Kdor bo priden, bo od strica Sama kaj dobil. Naser pa je nedvomno v gospodarskih težavah in tukaj računajo ZDA, da ga bodo prisilile k popuščanju. Doseči bi namreč hotele, da bi Egipt sklenil mir z Izraelom, da bi dovolil plovbo izraelskim ladjam skozi Akabskt zaliv in Sueški prekop in da bi se zadeve toliko uredile, da bi se Eisenhovverjev načrt lahko uspešno izvajal. Toda trenutno ni upanja, da bi do tega prišlo, ker je sovraštvo med Izraelom ln arabskimi državami pregloboko. Zato bo Srednji vzhod še lep čas v središču mednarodne pozornosti.
■ V četrtek pričakujejo v Kairu generalnega sekretarja OZJN Harnmarskjoel-da v zvezi z razgovori o otvoritvi Sueškega prekopa, ki bo odprt za plovbo vseh ladij 10. aprila. Razgovori se bodo tudi nanašali na Ga$o, področje, ki so ga nedavno izpraznile izraelske čete in je jabolko spora med Izraelom Ln Egiptom.
B V Londonu se je začelo zasedanje pododbora komisije OZN za razorožitev. Ameriški delegat Stađaen je prišel na dan z novimi predlogi, ki menda »močno zanimajo tudi Sovjetsko zvezo«. Gre za predloge o uporabi jedrske energije samo v nevojaške namene, O omejitvi ali celo prekinitvi poskusov z vodikovimi bombami, o zmanjšanju števila oboroženih sil, o ustanovitvi mednarodnega organa za nadzorstvo nad medcelinskimi izstrelki in o ustanovitvi organa, ki bi pazil, da ne bi prišlo do nenadnega napada.
83 Podpredsednik ZDA je na svoji poti po Afriki prišel tudi na kratek obisk v Italijo, kjer se je sestal s predsednikom vlade Segni-jcm in zunanjim ministrom Msrtinom. Govorili ?o o zlasti o položaju v Sredozemlju in Srednjem vzhodu. Iz Rima je Nixon odle-tel v Tunis, kl praznuje obletnico neodvisnosti,
Wi Sovjetsko zunanje miniisitrsitvo   je poslalo za-
hodnim evropskim državam noto, v kateri predlaga, naj bi opustili sedanje načrte o Evratomu in skupnem evropskem tržišču, namesto tega pa ~ naj bi ustanovili podobno organizacijo za vso Evropo, vštevš: Sovjetsko zvezo ob morebitni udeležbi ZDA. Tega sovjetskega predloga na Zahodu niso ugodno sprejeli.
■ Predsednik francoske vlade Guy Mollet je izjavil, da je treba napraviti iz Evrope tretjo mednarodno silo, ki ho vzdrževala ravnotežje med ZDA in SZ. Po njegovem mnenju bi bila nevarnosit za mir velika, Če bi se dve največji sili — ZDA in SZ — »znašli druga oroti drugi iz oči v oči«.
B Predsednik indonezijske vlade Sukamo, ki se bori s številnimi težavami zaradi uporov v državi, je izjavil, da je moral zaradi močnega nasprotovanja opustiti misel o ustanovitvi vlade vseh strank, v kateri bi bila tudi zastopana tudi KP Indcnezi.ie.
■ Predsednik ZDA Fin-senhower in mlniFitrsH predsednik Velike Britanije Macmillan se 21. te^a meseca sestaneta na Ber-mudih. da bi se pogovorila o sodelovanju med obema državama, ki Je močno trpelo zaradi napada na Ejeipt Na dnevnem redu bo predvsem Srednii V7hcd. Govorila hosta tudi o skupnem boju proti »svetovnemu komunizmu*.
IffSS so se že vselili v nove prostore. Sredstva za investicije Jim Je posodil občinski ljudski odbor iz sklada za investicije. V novih prostorih so lahko takoj povečali Število zaposlenih, nekaj Jih pa nameravajo zaposliti Se letos.
Poleg delavskega sveta ima podjetje tudi tričlanski upravni od-
Tile Izdelki so lani v\ obrtniški razstavi prinesli novomeškim tapetnikom prvo nagrado.
bor. Kaže pa, da pravega socialističnega delavskega samouprav« Manja ta dva organa v podjetju Se ne poznata. Res Je to mlad kolektiv in večina članov kolektiva stanuje zunaj mesta, vendar bistvo delavskega samoupravljanja ni samo v skrbi, koliko bo kdo zaslužil ln koliko uo dobička; daleč preko tega pa dosedaj zanimanje posameznih Članov teh organov ni segalo.
PROBLEMI IN NACRTI
Podjetie ima precejšnje težave z mizarskimi izdelki. Čeprav Je prt nas toliko mizarskih podjetij In mizarjev, podjetje težko dobi okvirje za kavče ln otomane, pa tudi cena Je pri posameznih podjetjih zelo različna. V zadnjem času Jim dobavlja te izdelke Mizarstvo Dvor in v Tapetništvu so z njimi zelo zadovoljni, samo Se več bi Jih potrebovali. Se bolj primerno bl bilo, če bi imelt svojega mizarja, ker so potrebna včasih tudi kakSna popravila.
Tudi sedanji novi prostori so Jim že pretesni, zato mislijo na razširitev. Ker je naročil dovolj, bi lahko zaposlili več ljudi. V načrtu imajo predvsem Se oddelek za preSIte odeje, za katere Je veliko povpraševanje. Upajo, da bodo s pomočjo občinskega ljudskega odbora, ki kaže veliko razumevanje za podjetje, povečali proizvodnjo, postali Se bolj konkurenčni ter dali še več cenenih In kvalitetnih izdelkov delovnim ljudem za prijeten oddih in počitek.
Številka 8
21. marca 1957
MS
DOLENJSKO
VIKTOR ZUPANČIČ, predsednik okrajne zadružne zveze Novo mesto:
Krepak porast zadružni
V zvezi % leio&njdmi občnimi zbori spllošnih kmetijskih zadrug v našem okraju, kd se bili izredno dobri po udeležbi cSiinov in razpravi, smo zaprosili predsednika okrajne izadružm« »veze Novo mesto VIKTORJA ZUPANČIČA, da bi nam povedal svoj« mnen je o letošnjih občnih zHorih in njihovem pomenu za nadalj nje delo zadrug. Tovariš predsednik Zupančič nam je odgovorili
*Z zadovoljstvom lahko ugo-tbvimo, da se .zadružna misal v okraju dobro krepi. Zadružnikov je sedaj v okraju že nad 11.000, njihovo število pa še vedno raste. To je posledica po-jačenega prizadevanja zadrug, boljšega dela njihovih upravnih odborov in večjega sodelo-vasijia s člani, kot tudi zasluga uslužbencev v zadrugah, ki so 8 svojim dolom razvijali zadružno dejavnost.
DOBRA UDELEŽBA IN SE BOLJ SE RAZPRAVLJANJE
Značilna za letošnje občne zbore je velika udeležba na zfborih ln plodna, razprava o delu  zadruge ln  njenem pro-
gramu. Letos đo o delu zadrug ■in njenem načrtu razpravljali poleg tega še na vaških sestankih zadružnikov in na sestankih Socialistične zveze, itako da lahko trdimo, da je o de.iu zadrug in njihovem gospodar-skem načiritu letos razpravljalo v okraju nad 8.000 ljudi... Tako velika udeležba na občnih zborih in zanimanj« za zadružno gospodarstvo dobro dokazuje zaupanje kmetov v zadrugo.
Poteg tega pa so zadruge v lanskem poslovanju pokazale prav lepe (finančne uspehe in dokaj čistega dobička- ki bo šel seveda a pet nazaj v kme-iMjstvo in od katerega bo imel korist vsak zadružnik. Dobro poslovanje, mislim tudi finanč-
no, je veliko pripomoglo, da so kmetje dobili zaupanje v zadrugo, kar se je kar lepo pokazalo na Občnih zborih.
Tudi lani so še bj.le pomanjkljivosti v delu posameznih zadrug Ln tudi v celoti. Predvsem je bilo premalo povezave in sodelovanja upravnih odborov zadrug z občinskimi ljudskimi odbori ln njihovimi organi pri črpanju skladov za pospeševanje kmetijstva. Vedeti moramo, da je naš okraj agrarno področje in da moramo zato kmetijstvu posvečati vso skrb. Uspehe pa bomo dosegli samo s »kupnimi napori.
GOSPODARSKI NACRT ZADRUGE IN OBČINE — ZAOKROŽENA CELOTA
, Letošnji gospodarski načrti zadrug so zelo dobri. O njih so razpravljali, ko* sem povedal, rudi na vaških sestankih, zato smatram, da so skrbno sestavili
Žene v žužemberški občini
2« pregovor pravi, da žena tri vogle podpira. Tako je tudi v Žužemberku in okolici. Žene so morale trdno prijeti za delo, polag tega pa voditi gospodarstvo in skrbeti za družino. Kmalu so spoznale potrebo po izobraževanju. Pred leti v Žužemberku in okolici, ni bilo mogoče dobiti fantov v kmeti jšho-gospodarskJo golo, šele Letos so se deloma omehčali. DekVta pa so tudi po dve uri daleč hodila v kmetijsko-go-spodarsko šolo in pokazale mnogo več zanimanja kot fantje, ne samo za kuhanje, šivanje in Točna dela, temveč tudi za kmetijstvo, živinorejo, sadjarstvo, vrtnarstvo in mlekarstvo. Marsikje so morda prav ta dekleta vsaj malo spremenila enolično prehrano *n polepšal« domove. Kje vse danes delajo naš« žene?
V upravnem odboru zadruge sta 2 ženi, žena-zadružnlc Je pa 156. Pri občinskem ljudskem odboru sode.ujejio žene v naslednjih svetih: v svetu za finance, v a vetu  iza trgovino in
Naši kmetijski strokovnjaki v Italiji
Skupina naših kmetijskih strokovnjakov in funkcionarjev Je odpotovala v Italijo, kjer bo obiskala kmetijski sejem v Ve-roni in si ogledala nekatere tovarne kmetijskih strojev ter postaje za gojitev koruze. V skupini so tudi predstavniki OZZ Novo mesto.
gostinstvo 1, v svetu za šolstvo 3, v svetu za zdravstvo Z, v svetu za socialno varstvo družine 5, ZenJ sta tudi predsednici sveta za šolstvo in za varstvo družine.
Tudi v edborih organizacij Je precej žena, tako v vaških odborih SZDL In v občinskem odboru, pri Hdečem križu lin Društvu prijateljev mladine. Dekleta telovadijo kot članice TVD Partizana in sodelujejo pri kulturno-prosvetnem delu.
Sodelovanje žena v družbenem upravljanju je premagalo začetne težave; zdaj ga velja sarmo še poglabljati.
M. K.
Viktor Zupančič, ljudski poslanec in podpredsednik OLO Novo mesto
ljenl in izvedljivi. Vafciio U tudi to, da se JertešnJii gospodarski načrti sestavni del družbenih načrtov obči«. Načrti predvidevajo črpanje investicijskih skladov za gospodarski napredek zadružnikov. V teh načrtih je prvič zajeta gradnja gnojnionih Jam, silosov , urejanje sadovnjakov na strnjenih kompleksih in gradnja zadružnih cbje.kt.n-v: skladišča, lokali, upfsvni prostori, zadružne sušilnic« in zla«to zbiralnic« za mleko, ravne predeiovalnice in ejodohno. V te namen« so na razpolago dokajšnjt krediti, ki jih bodo zadinug« dobil« od zadružne hmni.ln.loe, od ljudskih odborov in ostalih družbenih skladov za napredek vasi. Razumljivo je, da bodo zadrug« porabile tudi svoj« sklad« in dobič«k.
ZAŽELENI SO PREDVSEM KRATKOROČNI KREDITI
Na letošnjih občnih zborih je biilo izredno veliko zanimanja za kratkoročne kredit«, ki jih
zadružniki lahko dobe pri svoji zadrugi za nakup umetnih gnojil in drugih pripomočkov za povečanj« dohodka iz kmetijstva. Na splošno zadružniki zelo segajo po teh kreditih in z njimi kupujejo umetna gnojila, razna s#men« in drugo, tako d« je promet s (tem blagom v zadrugah izredno porasel. Prav gotovo bo poraba umetnih gnojil vplivala na večji hektarski donos, tako kot izbrana semena, po katerih zadružniki pridno segajo, ker Jim j« to s krediti zelo olajšano.
Letošnji občni zbori KZ so bili zaključeni z 20. marcem. Na okrajni zadružni zvezi sedaj pripravljajo občni zbor OZZ, na katerem bomo daili podrobnejši pregiled celotnega d«Ia zadružništva v našem okraju«.
Zvezni poslanec Janez Hribar v Žužemberku
Predzadnjo nedeljo j« ob'skal Žužemberk zvezni poslan«c Janez Hribar. Predstavnikom organizacij jz vs« občine je govoril o našem kmetijstvu v merilu celotnega govedarstva, predvsem pa prikazal, kako naj bi s« naše kmetijstvo dvignilo ln kakšno vlogo naij pri tem Imajo kmetijske zadruge. Navzoči ao postavili tudi nekaj vprašanj in tov. Hribar je nanje obširno odgovarjal. Zastopniki organizacij bodo njegove besed« posredovali članom na bližnjih zborih volivcev v žu-žemberški občini. MK
PRVI POMLADNI SDAN JE DANES; SE MALO, PA NAS BO CVETOČE DREVJE TUDI V BELI KRAJINI IN DRUGOD PO DOLENJSKEM TAKOLE POZDRAVLJALO
Pismo z občnega zbora članov kmetijske zadruge Mokronog
Malo sem ga zamud'}]; je že v navadi, da zbor ni takoj sklepčen, p« sem še malo potegnil, da bo bolj po mokrono-ško. Od približno 250 zadružnikov se nas je zbralo le 50. Pripomniti moram, da so bili po vaseh, ki spadajo v področje KZ, sestanki, ki jih Je upravni odbor organiziral kot pripravo na občni zbor. Vkoiiko so td sestanki uspeli n« vem, ker nimam o tem podatkov. Zdi pa se mi, da je takšna udeležba in nezainteresiranost zadružnikov za letni občni zbor vse obsodbe vredna.
Ne bom trdil, da stmo ga kar takole bolj po domaČe urezali, vendar sem imel občutek, da je razen nekaj častnih izjem billo vse premalo stvarn« razprave o perečih problemih. Da ni bilo tov. Petra Deva, Marjana Dolenjska in zastopnika OZZ tov. Pirca, bi s« razprava ne bila niti toliko ra/.vnela.
SODELOVATI JE TREBA
X~E  PA MLATITI  PRAZNO SLAMO
V NEDELJO, 3. MARCA, SO ZBOROVALI TUDI ZADRUŽNIKI TOPLIŠKE ZADRUGE; NJIHOVEGA OBRAČUNA SO SE UDELEŽILI ING- VILMA PIRKOVlC, JOŽE KNEZ IN PREDSEDNIK ObLO FRANC MARKOVlC.
Kmetijska zadruga v Dol. Toplicah ima zdaj v svojih vrstah 273 članov, kar Je 51 odstotkov prebivalcev, ki se na njenem območjju pečajo s kmetijstvom. V preteklem letu je posebno povečala odkup poljedelskih pridelkov in razširila dejavnost pospeševalnih odsekov, je med drugim poročal predsednik KZ Jože Pelko. ki je tudi podrobneje opisal delo teh odsekov. Zlasti lepe uspehe so
Se pobranala bosta z očetom pa bo njiva čakala samo še prvega dežja, ki ga na Dolenjskem zdaj tako potrebujemo.
dosegli živinorejci ln sadjarji. Na Ljubnu so začeli s poskusnimi parcelami za žlahtno trto, na Rigl'jiu pa s plantažo za sadje. Nove sadne sušilnice že dajejo prve uspehe, dva mladinca je pa KZ poslala na tečaj. Kmetijski odsek je skrbel zlasti za, boljše seme ln za njihovo čiščenje, več je bilo nakupljenih umetnih gnojil, KZ pa j« štipendirala tudi 5 mladincev na kimeitijs&ih šolah v Novem mestu in Maniiboru. Čebelarski odsek ima 51 članov. Na Pogorel-cu nameravajo postaviti opazovalno postajo za hajevo pašo. Lesni odsek In trgovina sta tudi lani dala zadrugi lep dobiček, ki ga uporabljajo za razširjeno delo pospeševalnih odsekov. Uslužbenci zadruge so se uspešno trudili, da »o izboljšali postrežbo strank, vse revizije v KZ pa so pokazale, da je poslovanje v redu.
Uspeh lanskega leta? Odkar zadruga obstoja, Je-imela največji promet — kar 97,500.000 dinarjev ga j* bilo, na kancu pa so računi pokazali, da bo dobička pnibl. 8 milijonov din. Od tega bodo vložil; 4 milijone v investicije, 2 rmilij&na je dobila občina, dva milijona pa bosta razdeljena v skladu za samostojno razpolaganje v zadrugi.
O tem, da s« topli&k; zadruž-
niki lotevajo svojih nalaf po točno vnaprej določenem načrtu, je Doltnjskj. list že poročal; o samem načrtu v kratkem še kaj več.
Na zboru so zadružnik; Izvolili nov upravni in nadzorni odbor; v obeh so zastopani čla-nj iz vseh vasi, ki jih obsegi KZ Dol. Toplice.
Nerazumevanje ali nagajanje?
Razpravljanje članov j« bilo na topliškem »boru živahno in plodno. Pokazalo j« dobre in slabe značilnosti dela zadruge in njenih članov. Čuditi s« je pa treba neumestnemu vprašanju, ki ga je postavil eden izmed zadružnikov, ko Je dejal:
»Ali s« sploh še splača biti član zadruge, č« od nje ničesar ne dobimo?«
To je vprašal posestnik, ki n* ve (ali pa noče vedeti?), da vrača zadruga leto za letom del dobička članom v različnih oblikah; daje jim popust pri gnojilih, semenu, gradnj; in vzdrževanju raznih objektov, pomaga mladini in s tem vsem zadružnikom pri Izobraževanju (saj boda strokovnjaki, ki se bodo po šolanju vrnili v domaČo zadrugo, reševali gospodarska vprašanja vseh članov zadru-ge(!), zadruga organizira razna poučna potovanja, predavanja, obiske vzornih posestev itd. itd. Je potem tako vprašanje umestno? Mlelimo da ni.
In kaj naj rečemo o zadruž-
niku iz Soteske, kj j« žaljivo napadel v«s upravni odbor in ostal« zadružnike, češ »saj samo goljufat« in odirate kmeta!« Odkod, zakaj take besede? Morda zato, k«r n; zadruga tudi njemu poškropila sadovnjaka, ker traktor ni mogel blizu? ALi mar zato, ker mu zadruga s skupnem denarjem ni popravila njegove poti? Sam pa ni storil koraka, da bi tako pot popravila vaška skupnost, ki jo rudi uporaiblija! C«mu valiti krivdo in neupravičene očltlk« na upravni odbor zadruge, kj se je vse leto trudil in dosegal lepe uspehe? Ni vmes navadno nagajanje ln norčevanje iz truda poštenih ljudi?
C« bi človek doma razmislil o vseh teh vprašanjih, In med letom našel pot do upravnega odbora, na »boru zadrug« ne bi postavljaj vprašanj, ki bi s« jih sramoval otrok, ne Pa starejši možak in trden kmet!
Pokazalo se je, da bi bilo res pravilno, ko bi vs; član; zadruge že med letom bolj sodelovali z vodstvom zadruge. Prav bo tudi, da se prel ali slej v upravnem odboru zvrarte v«i član, zadrug«, saj bodo le tako spoznali, kako težko je delati in vztrajati, kako lahko pa — stati ob artrani 4« mlatiti prazno slamo ... S. F.
Nobenega dolenjskega gospodarstva brez DOLENJSKEGA LISTAl
Poročila pospeševalnih odsekov in poročillo o finančnem stanju zadruge, ki so jih dali odgovorni ljudje, so bila kat zadovoljiva. Sklenili smo že, da se kupi nova mlatilnica, k«r sta obe, ki jih zadruga ima, že stan. Z delitvijo dobička smo bili hitro gotovi po sicer starem, a nift lepem slovenskem pregovoru:( »Kar ni, Se vojska ne vzame«. N« bi pisal teh vrstic, da se ni vnela živahna in zanjmiva razprava o problemu povišanja naše kmetijske produkcije. Tov. Pire j« po domač«, a prav korenito orisal našo politiko. Vsi vemo, da je naše kmetijstvo zaostalo in niti zdaleč ne dosega kmetijske produkcije bolj razvitih držav. Da ne bom predolg, bom povedal samo, da s« je razprava pletla smo okrog problema, ki nI nov. »Kdaj se je še v mil kdo iz tovarne na kmetijo?« je vprašal tov, Dev. Res je, sinovi in hčere premožnejših kmetov gredo raje v tovarno, kakor da bi garali na domačem posestvu ali v kmetijstvu sploh.
V tovarni je delo osemurno, potem je čas za kino ali drugo razvedrilo in Sport. Kmečko delo pa se ne da razdeliti v de. lovni čas, ker je odvisno od vremena in vrst« dela.
Industrijski drtlavec Ima po toliko in toliiko letih pokojnino, ker je socialno zavarovan. Marsikdo pa pravi, da bi morali biti hlapci in dekle tudi socialno zavarovani. Monifj bi biti, vendar niso, oziroma Jih ni več pravih hlapcev in dekel (oprostite, da ne rabim kulburnejšega izraza), ker naša kmečka posestva po večini niso toliko donosna, da bi poleg davkov in taks prenesla še strooke socialnega zavarovanja. Posledica? Beg od zemlje! Spominjam se, da so v prejšnjih avstroogerskih časih kmečki
sinovi množično odhajali v rudnike, kmečke žene pa raj« poročale »knape«, rekoč: »Kaj se bom martrala po njivah, saj dedec zasluži!«
Mehanizacija našega kmetijstva je šele v povojih, č« pa upoštevamo, da je pri naa na Dolenjskem vsaj 70°/« hripOirtte zemlje, ki se s »troji, ki M danes na razpolago, na da obdelovati, je jasno, da je stanja našega kmeta vs« prej ko rožnato.
Ustvariti pogoje, da bo naša mladina spet dobila veselj« io kmečkega dela, js problem, ki ga bo treba načeti in tešiti.
Lojze Boritnar
V nedeljo — razstava v Šentjerneju
Kmetijsko - gospodarska šola ba 24. marca zaključila pouk na zimsko-kmetijski doli. Od 25 vpisanih, je redno obiskovalo pouk 18 fantov, 14 deklet pa j« obiskovalo šolo skoraj brez vsakih izostankov. Imeli *o strokovni in praktični pouk. Novo poslopje kmetijsko-gio-spodarske šole ima veliko, moderno urejeno kuhinjo in učilnico. Ob zaključku bedo učenci priredili razstavi kuharskih izdelkov in (ročnih del. Razstava bo odprta v nedeljo 24. marca od 7. ure z j utiraj d« 18. ur« popoldn«. Vsi, ki se zanimajo za napredek naše kmečke mladin«, naj si razstavo ogledajo. Letošnji učenci so se vključili v krožek mladih zadružnikov, ki ima namen nuditi članom možnost nadaljnjega strokovnega izpopolnjevanja. Vse leto se bodo sestajali tn pod strokovnim vodstvom deia-li razne praktične poizkus« na krompirju, v sadovnjaku, vinogradu in na zelenjadnem vntu.
V.
Mladi kostanjeviški zadružniki
Pred nekaj dnevi so zborovali mladi zadružniki, naraščaj kostanjenišks KZ. Povečini so se zborovanja udeležili tudi slušatelji Kmetijsko-gospodar-ske šole. Na sestanku so obravnavali temeljne probleme svojega združenja, kakor tudi program dela. Po vsej verjetnosti bodo mladi zadružniki dobili njivo od KZ; dali jim bodo semenski krompir, gnojil* ln obdelovalne stroje. Zadružniki si bodo tako njivo obdelali ln uporabili višek hektarskega donosa za potrebe svoje organizacije, kakor ekskurzije po raznih vzorno urejenih kmetijskih posestvih itd. Mladi zadružniki bodo prav tako delali na vzornem šolskem vrtu. ki bo po načrtih    strokovnjaka inženirja
LinznerJa kmalu dobil svojo pravo podobo. Tu bodo deloval« poleg KGS tudi zadružnice ln šolska mladina, ki ima po dve uri tedensko gospodarstva, gospodinjstva ln ročnih spretnosti. Sola bo tako postala tudi aktivist praktičnega seznanjanja z najnaprednejšim obdelovanjem ,in najboljšimi dosežki vzornega kmetijstva. In prav mladi zadružniki bodo tisti, ki bodo prenesli svoj« izkušnj« lz KGS ln njene ekonomije v malem na svoja posestva.
In Š« enega ne kaže prezreti: naša domača KZ j« doslej pokarala toliko zdravega razumevanja in iniciative, da smo lahko trdno prepričani, da bomo uresničili delovni načrt do zadnjih potankosti.
VZadružnem domu v Straži je bil v nedeljo 10. marca letni občni zbor Kmetijske zadruge. Navzočih je bilo 198 članov. Zboru sta prisostvovala tudi za-etoptnik OLO Novo mesto tov. Počerviina in zastopnik OZZ tov. $prajcer.
Iz poročil upravnega In nadzornega odbora lahko sklepamo, da je zadruga v preteklem letu uspešno delala.
Struktura kmetijstva je taka: v ctomočju KZ Straža je 585 ha obdelovalne zemlje, od tega: 375 hektarov orne, 120 ha travnikov in pašnikov. 70 ha vinogradov ter 20 ha sadovnjakov.
Kmetijska zadruga ima 313 Članov, od teh je 86 srednjih kmetov, 89 malih kmetov in 138 ostalih t. j. delavcev ln uslužbencev. Zadruga ima sledeče dejavnosti: trgovino z dvema poslovalnicama, lesni odsek, kreditno hranilni odsek ln •trojni odsek.
Lani je zadruga veliko pripo-jrvogla k dvigiu kmetijske proizvodnje tin izboljšanju živinoreje. Zadružnikom je prodajala umetna »nojila no zelo znižani
ceni. Pri 60.000 feg gnojil znaša to znižanje 311.345 din, pri umetnnh krmilih pa 84.214 din, skupaj 395.559 din .Dobro JebUa organizirana borba proti kolo-radf-kemu hrošču. Postavljene, so bile vaške ekipe dveh ah treh članov, ki so vzpodbujale proizvajalce k splošni akciji za zatiranje koloradskega hrošča. Lepo je uspela tudi akcija urejanja in beljenja hlevov. Tudi gnojišča so ®i prizadevali čim boljie urediti. Zgradili so dva sodobno urejena hleva. Zadruga je oskrbovala proizvajalce s semeni, ki so priiznana za najboljša v območju zadruge. V kolikor So kmetovalci imeli dobra semena, je zadruga posredovala zamenjavo. Organizirali so abi-raLnico mleka v Jurki vasi, pri čemer se je oddaja mleka zvišala.
Prve sadove vztrajnega dela nam J« pokazala že kmetijska razstava ob proslavi občinskega praznika.
Tudi zadružnice so bile delavne
Pri zadrugi Je tudi 0««* že-na-zadruiniic, ki dima svoj pro-
Beseda straških zadružnikov
gram dela. Ukvarja se predvsem z izboljšanjem gospodinjstva na vasi. Zene so si zadale nalogo, da bodo gojile štajerske kokoši' in si lepo uredile vrtov«. Naročile so piščance, vsejale toplo gredo m naročile semena.
Lani so organizirale gospodinjski tečaj, ki ga je obiskovalo 24 deklet. Priučile so se kuhanja in ročnih del. Poslušale so tudi predavanja o zdravstvu ter politično predavanje 0 zunanji in notranji politiki. Ob zaključku tečaja so priredile lepo razsitavo iizdelikov. Žene zadružnice so za 8. marec pripravile proslavo s kulturnim sporedom. Povabile so žen« 10 matere padlih 'borcev in jih pogostil«. Finančno sta jiih podprla ObLO in Zveza borcev. Organizira!« so tudi predavanje o prehrani, mlekarstvu, perutninarstvu in vrtnarstvu. Udeležba je bila dobra.
Za novoletno jelko so tudi zadružnice pripomogle k obdaritvi
otrok in pomagale organizirati otroško pustno maJfkerado. Februarja «o organizirale šiviljski tečaj, 'katerega se je udeiež.l-i 46 žena in deklet. Razstava njihovih del v Zadružnem domu j« dokaz, d« je bil tečaj uspešen. Tudi v bodoče ne bedo prenehale z organiziranjem tečajev; še bolj »i bodo urejale vrtove in pridelale čimveč z«lenjav«, ki je n«obhodno potrebna za prehrano. Z rejo štajerskih kokoši pa bodo dosegi« večjo proizvodnjo jajc.
Kako pa z odkupi?
V poslovnem letu 1956 j« imela zadruga 76.578.811 d:n prometa. Najv«č prom«ta je Imela trgovina 43.0O0.0O0 din. nato odkup lasa 26,000.000, odkup kmetijskih pridelkov in sellšč 4 milijone 390 tleoč din. Skupni dobiček zadcuge znaša 5,240.000 dinarjev.  Iz  navedenega Je raz-
vidno, d« j« odkup kmetijskih pridelkov in zelišč zelo majhen v primerjavi z ostalim prometom. Zadruga bo v bodoče zainteresirala kmetovalce za odkup in bo odkupovala tudi manjše količine. Giltj zadruge je napredek km«tijs*va in dvig kmetijske proizvodnje. Kmet je proizvajalec, zadruga naj ga zainteresira in mu pomaga do i«bolj*anJa hektarskih donosov. V poučne namene bo zadruga obdelovala hektar njivsike površine ln obveščala kmetovalce o uspehih.
Kmetijsko pospeševalni odsek prt KZ si je zadal nalogo, da bo v letu 1957 taikole dvignil kme-tija-ke proizvodnjo:
1. pšenico Iz dosedanjega povprečnega donosa na ha 1300 kg na 1750 kg;
2. krompir od 12.000 kg na 16 tisoč kilogramov;
3. dvig mlečnosti pri kravah n« glavo od 1200 1 na 1600 1.
Da se bo hektarski donos lahko toliko dvignil, se bodo kmetje posluževali strokovnih navodil ter dovolj in pravilno uporabljal,; gnoj'ila. Nabavljal; bodo dobra semena, uporabljali zaščitna sredstva, pravočasno gejali In .pravilno obdelovali z«mljo. Dobavo semen b0 preskrbela zadruga.
Za ureditev gnojišč bodo zadružniki potrebovali kredit v znerfcu 400.000 din, za zaščitna sredstva za zaiorasevanj« krompirja pa 100.000 din.
Kmetijska zadruga bo letos za dvig kmetijske proizvodnje prispevala iz svojega sklada za pospeševanje kmetijstva 330.000 dinarjev. Tu so upoštevani razni prispevki kot za škropljenje sadnega drevja, za ureditev tople grede ženam zadružnicam, za poučno zasaditev drevesnice, za razna predavanja, tečaje, naročilo strokovnih listov, brošur itd.
Razpravljalo se je tudi o dejavnostih, ki so prikazale ob zaključnem računu laguibo. Tr-
govina je im«la 1« navidezno izgubo, saj je krila popust pri umetnih gnojiHh in krmilih. Pripomniti pa morimo, da zelo malo odkupuje od kmetov proizvajalcev. Na to nerentabalnest vpliva tud; to, da ima poslovalnica vedno manj strank, kar obsojata v poročilu upravni in nadzorni odbor. Zadružnik; pa so v razgovoru poudarili, da.so v ostalih nezadružnih poslovalnicah marsikateri predmeti ce-rt«jši. Vsekakor bo morala zadruga v bodoče posvečati več pozornosti cenam, da s« tak« nepravilnosti ne bodo več dogajal«.
Prav tako J« bito govora o vinogradu, aH naj še dalj« ostane v sklopu zadruge. Zasajen je 1« z žlahtno trto, ki pa slsbo uspeva in večkrat pozebe. Tudi Mesarija In Pekariia sta prešli v letu 1957 v kolektivno upravljanje.
Izid volitev Je pokazal, da so si zadružniki izbral: dobro vodstvo, Upajmo, da bodo novoiz. voljeni odborniki dobro opravili svoje delo! Slavko Kregar
Stran 4
»DO L E N J S KI LIST«
Stev. 12 (398>
„Tam krožijo zvezde in merijo čas't.,
Ob novih knjigah »KMEČKE KNJIGE«
Za splošno izobrazbo naših ljudi in posebej še za strokovni pouk naših kmetovalcev in gospodinji tako prizadevna založba »Kmečka knjiga« je spet poslala na knjižni trg tri sicer drobne, toda, vsaka za svoje področje, zelo zanimive in koristne knjige oziroma brošure. Na prvem mestu zasluži po-Bcibno pozornost
NEBO NAD NAMI, II. del: ZGRADBA VESOL.ISTVA. Njen avtor (Pavle Kunaver) je n>š dobro znani popularlT&tor astronomije; že leta 1955 je pri »Kmečki knjigi« izšlo njegovo Nebo nad nami, I. del, in doživelo pri številnih bralcih lep sprejem, kajti, nebo s svojimi čudovitimi skrivnostmi in lepotami že od pomnenja privlači pozornost učenih in preprostih Ijiudi. V tej knjižici, Zgradba vcsoljstva, nam Kunaver na 100 straneh razkriva in pojasnjuje preprosto in na podlagi najnovejših dognanj znanosti čudovito   zgradbo vesoljstva
nad mami, tistega vesoljstva, o katerem poje 2uipa,/ičić: »Tam krožijo zvezde in merijo čas...« V prvem delu je avtor obravnaval našo sončno družino (sonce, planete), v tej je posegel v veličatstni prostor zvezda, Rimskih cest, zvezdnih meglic in podobno. Drobna, toda po svoji vsebini dragocena knjiga se bere napeto ko povest. Krasi jo tudi 50 fotografij zvezdnega, neba. Opozarjamo nanjo vse naše bralce, še posebej pa dijake. Knjiga stane 250 din.
UPRAVLJANJE KMETIJSKIH GOSPODARSTEV I. del. Napisal ing. Vilko Štern. Kmetijske zadruge kakor vsi, ki sodelujejo pri upravljanju kmečkih gospodarstev, so zelo pogrešali sodobnega, primernega priročnika. S to knjigo jim bo zelo ustreženo in pomagano, o Čemer najn pove že povzetek najvažnejših poglavij: Osnovni gospodarski pojmi, Proizvajalna sredstva v i kme-
ODLOČNOST
trebanjskih zadružnikov
O poslovanju Kmetijski zadruge   Trebnje smo Se veliko
pisali In veliko se je tuđi razpravljalo, vendar se stvari niso izboljšale. Upamo, da Je letošnji občni zbor prelomnica v tem pogledu In da se bo po-,lej poslovanje Kmetijske zadruge Trebnje razvijalo tako, dat>o v korist zadružnikom ln skupnosti in ne bo slo vet po starih tirih.
Občni zbor KZ Trebnje Je bil
JO. marca. Udeležilo se ga je od SŠ6 le okoli 120 članov. » Upravni odbor Je na njem dal poročilo o delu zadruge v preteklem letu, toda člani z njim niso mogli biti zadovoljni. Kor UDravni odbor nt uresničit vseh sklepov za katere Je bil zadolžen na letnem rednem ln polletnem občnem zboru mu na predlog nadzornega odbora občni zbor ni dal raz. reSni-c e . Ker pa so zadružniki menili, da tudi nadzorni o'lbor ni v celoti izpolnil svoje naloge — saj b; prav on moral kontrolirati delo upravnega odbora 'n zahtevati izvajanje sklepov občnega zbora, če to ne bi ftio, pa sk'icati izTed-ni cbčni zbor — zadružniki tudi nadzornega odbora niso razrešili:
.Kmetijska zadruga Trebnje Je imela lan! 107 milijonov dinarjev prometa, vendar je ob koncu Ida Še Izkazala 311.0(10 dinarjev izgube. Da s takim poslovanjem zadružniki ne morejo biti zadovoljni, je Več kot razumljivo, saj so druge zadruge, kt so imele približno enrk promet ln v težjih pogojih, ustvarile do 4 milijone čistega dobička.
Trgovina Kmetijske zadruge Trebnje je imela lani Izgube 910 tisoč 200 dinarjev, strojni odsek nad pol milijona dinarjev, znatno Izgubo pa so imeli turi) pospeševalni odseki; pri odkupih .ie ustvarila dobiček, stcer bi bila končna Izguba Se znatno večja. Prt pospeševalnih odsekih Je bila taguba zlasti zato. ker ie zadruga dajala članom razne popuste, ee-prav nt imela razpoložljivih skladov.
Zadružniki so šteti v dobro u-pravnemu odboru to, da je ob polletnem občnem zboru, ko se je pokazala izguba nad dva mflijona dinarjev, najet kredit za kritje in so zanj  jamčili  člani upravnega
odbora s svojim premoženjem. NI pa upravni odbor organiziral sestankov z zadružniki, za kar je bil zadolžen in ni odstranit iz shizb* uslužbencev zadruge, ki so s svojim delom povzročili izgubo, in jih je Se naprej pustil na odgovornih položajih. Osnovna hiba poslovanja t.e zadruge Je bila prav na uslužbencih, ki so na lahek način in brez vsakršne odgovornosti npravHali t zadružnim imetjem. Upravni odbor je vse te stvari samo ugotavljal, ni pa tudi ukrepal, da bi se poslovanje izboljšalo. Zaradi tega je sklep občnega zbora, da mora upravni odbor, te stvari Izvesti do kraja, 'povsem upravičen.
Ta sklep, tako vsaj upamo pomeni konec hiranja KZ Trebnje, ki se je vleklo po krivdi uslužbencev že 4 leta, je rs hkrati tudi prelomnica v dehi zadruge in resno opozorilo upravnemu odboru in uslužbencem, da Je treba delali pošteno In upoštevati načela zadružništva. Na občnem Taboru Je bilo veliko kritike tudt glede splošnega dela zadruge. Vsekakor pa je tr^ba. da b•■> sodelovanje zadružnikov pri upravljani" zadruge večje, kot Je bilo doslej.. Posamezni zadružniki «« potegujejo za koristi pri zadrugi, pri tem oa ne, upoštevalo, da je treba zadrugo najprej utrditi, potem šele bodo od nje Imeli koristi. Za povzdign kmetijstva so letos na razpolago znatna sredstva. k6ri*tttl Jih je na mogoč* samo prek kmetijske zadruge. Zaradi 1*ga zadružnikom ne more biti vseeno, kako trdna je ta zadruga, in kako posluie.
Letošnji občni zbor In njegovi sklepi so dokaz da Je večina trebanjskih zadružnikov spoznala to rasnieOi Žit« lahko upamo, da se bo delo zadruge poslej razvijalo tako kot v drugih zadrugah — to je v korist zadružnikov in celotnega gospodarstva.
tijstvu, Obratna sredstva, Ajgiravrno stanje Slovenije, Lastninski odnosi' na vasi, O zemljiški knjiga, Kmetijske zadruge. Delo v kmetijstvu itd. Snov pojasnjujejo številne risbe in fotografije. Strani 128, cena 160 din.
PREDELAVA SADJA V BREZALKOHOLNE PIJACE. Napisal Franjo Kafol, našim kmetovalcem že dobro znani strokovnjak za tovrstna vprašanja. V začetku uvoda pravi Jože Potrč: »Ta brošura naj služi predvsem pouku in propagandi za pametnejšo uporabo sadja in njegovih sokov za prehrano našega človeka ... Naše zadružnike naj oboroži, da bodo povečali družbeno bogastvo in prispevali čimveč k dvigu zdravstvene ravni našega ljudstva.«
Avtor* je zajel vsebino v tale poglavja; Splošno o sadnih sokovih, Najprimernejše sadje za sokove. Priprava sadja, Preprosto vkuhavanje sokov v steklenicah, Sadni sokovi v sofi i h in podobno. Na skromnih 38 straneh mnogo dragocenega in poučnega gradiva za nase kmetovalce in gospodinje. Nič novega ni, če znova poudarimo, da je prav za Dolenjsko predelovanie sadia v sadne sokove -za domačo rabo izrednega pomena v gospodarskem, zdravstvenem n pre-hranbenem oziru. Knjižica ima 15 ilustracij, cena 60 din.
Opozarjamo, da te in druge knjige iste založbe dobite v vsaki knjigarni, pri KZ ali pa si jih naročite naravnost pri naložbi: »Kmečka knjiga«, Ljub/Jana, Miklošičeva 6.
Površinska obdelava lesa
Površinska obdelava lesa Je za kakovost dokončnega izdelka lesne industrije in obrti zelo važna. Naša lesna indusirija mora v inozemstvu tekmovati s svojimi izdelki v ceni ln kakovosti. Pa tudi doma je prodaja odvisna od teh dveh člniieljev. Kakovostna obdelava pa zahteva od proizvajalca mnogo praktičnega in še več teoretičnega znanja. Proizvajalec mora dobro poznati vse de-lavniSko in pomožno gradivo, ki ga uporablja za svoje izdelke, obenem pa mora dobro obvladali ves delovni postopek.
Da pomaga našim proizvajalcem v lesni industriji in obrti, je izdala založba »Kmečka knjiga« v LJubljani knjigo POVRŠINSKA OBDELAVA LESA, ki Jo Je napisal strokovnjak ing. arh. Ratlo Kregar. Na 300 straneh dajo avtor napotke za sestavo in pripravo gradiva za površinsko obdelavo lesa. Slovenci smo doslej imeli še malo takih strokovnih knjig ln zaradi tega skuša avtor v tej knjigi seznaniti širši krog strokovnih proizvajalcev in naraščaja z lesnim gradivom, njegovimi lastnostmi ln načinom uporabe. Ta »nov Je v knjigi obdelana v osmih poglavjih: Gradivo les — Učinek pomožnega gradiva na les — Priprava lesne ploskve za površinsko obdelRvo lesa — Barvanje lesa — Dovršilna dela — Zaključna dela pri površinski obdelavi lesa — Tehnika dovršilnlh del in Obnovitvena dela. Knjjgo, ki ima tudt 90 slik, zaključuje razlaga strokovnih izrazov in tehničnih pojmov. V polplatno vezana stane 800 din.
Svet za prosveto in kulturo LRS Je knjigo odobril tudi kot pomožni učbenik za vajenske šole, mizarski oddelek mojstrske šole ln za lesnoindustrijski odsek Tehniške srednje šole.
Najboljša nemška krava
Lastnik najboljše nemške krave je kmetijski zavod Merxhau-sen v Hegs-enu. Ta krava »Lilli«. je v letu 1955 dala 12.464 kg mleka s 4.37 odstotki tolšče, kar predstavlja 545 kg maščob*
KREDITE ZA VINOGRADNIŠTVO-
VINORODNIM K
Tudi vinarska zadruga Kostanjevica je lansko poslovno leto zaključila s finančnim dobičkom. O njenem delu in poslovanju so se pogovorili na občnem zboru 10. III. letos. Ldclcžba je bila rekordna, saj je bilo navzočih nad 300 zadružnih članov. Potek občnega zbora in nekaj drugih prizorov in nastopov je posnela tudi ekipa ljubljanskega radija.
Na občnem zboru so se člani zanimali zlasti za obnovo vinogradov. Letos je namreč na razpolago za obnovo vinogradov in sadovnjakov okoli 25 milijonov kredita. Ta sredstva lahko dobe zadružniki samo preko svoje zadruge, ki je nosilec investicij za kmetijstvo. Za kostanjeviški sektor bi bila
za. to najbolj poklicana vinar-ka zadruga, za kar bi jo bilo treba usposobiti. Na okrajni zadružni zvezi sodijo, da je treba kredite za obnovo vinogradništva usmeriti samo v vinorodne kraje, to pa sta v na-
šem okraju kostanjeAiško in metliško področje. Oba ta sektorja imata dobre pogoje za pridelovanje znanega dolenjskega cvička, ki zlahka najde kupca prav povsod.
Za napredek živinoreje v Beli krajini
Kmetijska zadruga Črnomelj je na svojem območju s pomočjo živinorejskega odseka organizira.« splošni pregled krav glede jalovosti in brejosti. Veterinarska ekipa je pregledala 787 krav in jih hkrati tudi zrira_ vila, če je bilo potrebno. Rejcem je dajala razne nasvete, kako ohranit« žival zdravo ln kako preprečiti jalovost. Kmalu pn pregledu  je . število pripu-
Vhod v kostanjeviški grad, kjer je predzadnjo nedeljo zborovalo nad 3000 dolenjskih vinogradnikov
Dve nadlogi Suhe krajine
Na 1. ser/l novoizvoljenega Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo občine Žužemberk so govorili o zatiranju koloradskega hrošča in o obveznem škropljenju proti ameriškemu kapar ju, kajti za zdaj je poskrbljeno le za Škropljenje r.anom KZ. Svet je sklenil predlagati OLO, naj bi nekdo po-krbel tudi za gane-marjene sadovnjake pr.j bližnjih sosedih v Kočevskem Rogu, ker »e od tam širijo rarcni sadni škodljivci. Občinskemu odboru pa bodo predlagali očiščevanje paznikov in košenic.
Mnogo je bilo govora o vedno hujši nad'legi — ciganih. Teh je na področju žužemberške občine vedno več. Poleti so bili rno&ki zaposleni pri delu na cesti, zdaj pa s« klatijo po va*eh. Ljudje S« jib boje bp jim iz strahu dajejo pijačo. Ve>č»je skupine ciganov se naselijo v gozdu in tam dejajo veliko sik odo, ko sekajo drevje kar od kraja in za seboj puščajo brst in razdejanje. Otroci ne hodijo v šolo. Nujno bj bilo tudi te ljudi nekje stalno naseliti, jim priskrbeti zapo-
slitev, da bi tudi niji-hovf otroci lahko hodili v šolo. ObLO Žužemberk je enemu od njih že dovolil na prostoru, ki je last £»pl osnega ljudskega premoženja, postaviti  stanovanjsko barako.
Vsi člani sveta pft <?0 a skrbijo pripovedovali, kakšno Škodo jim na polju povzročajo divji Prašiči. Pred let: so le v Suhi krajini poiznali to nadlogo in so jeseni marsikatero noč prebili na straži za svoj že tako borni pridelek. Zadnja leta pa se divji
prašiči vedno v večjem Številu pojavljajo tudi tostran Krke, na njivah okoli Zafare in Ajdovca. Ne uničujejo pa le jesenskih pridelkov, temneč tud; ozicniso, ko rijejo za preostalim krompirjem po njivah. Divji prašiči se prav tako kot sadni škodljivci množijo ln se selijo z Roga. Svet bo preko okraja obrazložit .in predlagal Izvršnemu svetu, naj bi poslal zaščitno ekipo, kmetje pa bodo zahtevali primerno odškodnino.     "M. K.
KGŠ v Žužemberku je zaključila teoretični del pouka
Lani nove mor a j,e bila ustanovljena kmetijsko gospodarska šola v Žužemberku. O tem Smo že poročali. Šola je letos
stov znatno naraslo, ker je bilo odpravljene precej jalovosti. Bikove ješ bodo sedaj lahko pri-puAčali le zdrave, to je pregledane krave. Tako bomo preprečili okužbe bikov na območju zadruge.
Veterinarski ekipi se je pridružila tudi ekipa kmetijskih strokovnjakov, ki so ocenjeval* krave po pasemsk, vrednosti in po zunanji podobj ter jih vpisali v popisno knjigo. Te krave bodo kontrolirali glede motnosti*. Krave, pri katerih se bo ugotovilo, da imajo povprečno letno molznost nad 1800 litrov mleka z več ko 3,7 odstotkov lolšče, bodo vpisane v rodovnik. Živinorejski odbor pr» kmetijski zadrugi pa °o poskrbel, da podmladek teh krav ne bo šel v zakol, pač pa v rejo dobrim rejcem.
Obe ekipi sta ugotovM, nekaj napak pri ireji živine, predvsem to, da imajo mnogi kmetje veC mršavih krav, namesti da bi redili manj krav in jih bolje krmi.i, ter da prevladuje reja volov. JS.
Zaključek kmetijsko gospodarske šole v Otočcu
10. ma.rca smo v Otočcu z zadovoljivim uspehom zaključili kmetijsko-giospodarsko Solo. Se prej so dekleta končala gospodinjski tečaj, ki so ga zelo rade obiskovale. Naučile so se marsikaj koristnega in sliša-
sednjih šolskih okolišev, ker je edina taka šola v občini. Teoretični pouk je trajal 3 mesece. Do konca junija bo trajal praktični pouk n. pr. o prvi pomoči pri živini, o čilščenju in škropljenju sadnega drevja, o gnojenju z umetnimi gnojili pri pomladanskih setvah in podobno.
Ustanovitev hortikulturnega društva
22. marec - praznik Adlešičev
Ze pet let zapovrstjo praznujejo prebivalci področja Adleši. čev svoj ljudski praznik, spomin na velik ln zgodovinski dan. na veliko zmago naših par.
valstvo tega kraja h leta v leto bol j slavnostno proslavila.. Tudi letos bo proslava nadvse slovesna. Glavno zborovanje bo pred novim zadružnim domom ob 14. uri. 7-bftrwBrtju b« sledil bogat kulturni spored s nastopom folklornih skupin, šolarjev, mladinskega tamburalkega »bora, pevskega zbora ln drugih.
Prijatelji Adlešičev in lepe Bele krajine, pridite 22. marca
v Adle&če. dobro se boste počutili. Videli boste, kako ljudstvo spoštuje svoj veliki praanlk ln svetle tradicije naše NOB, za katero Je takorekoč dalo vse! VldeU boste, da so naši domovi irasli leoAi. svetlejej in so vedno, pripravljeni »prejeti prijatelja in znanca s pravo belo-krajnsko gostoljubnostjo.
Na vesel« svidenje v Adleši-Čih 22. marca! AC
10. februarja Je bil v LJubljani ustanovni občni zbor Hortikul-turnega društva Slovenije. Ustanovitev je pripravil iniciativni odbor po vzoru podobnih društev na Hrvatskem, y Bosni in Make-donljl. v imenu iniciativnega odbora je poročal naš priznani hor-tikulturni strokovnjak prof. ing. Ciril Jeglič. Pripravlja se tudi ustanovitev Zveze hortikulturnih društev Jugoslavije, ki bo povezovala in enotno usmerjala delo v vseh republiških društvih za pospeševanje in napredek naše vrtne kulture.
Tov. referent Je v svojem poročilu ohrazložil pojem hortikulture. Omenil Je, da Slovenci nimamo lastne besede, ki bi zajela vsa področja dela obravnavane stroke. Pojem »vrtnarstvo« predvsem označuje proizvajalno in obrtno stroko. V novejšem času se pa vedno bolj pojavlja potreba po urejanju urbanističnih nasadov in Darkov. To delo opravljajo predvsem arhitekti ln tehniki in s tem v z\ ezi se tudi močneje pojavlja pojem hortikulture. Tu pa nI zajet poudarek samo na človekovem delu pri urejanju raznih nasadov Itd., ampak tudi na v/co-Ji človekovega odnosa flo naravo. Delo v tej stroki, združeno s čustveno doživetostjo, daje Sele pravi pečat hortikulturnim namenom.
Novo  ustanovljeno   društvo se
bo pri svojem delu opiralo na bogato tradicijo ln na stare priče hortikulture, ki jih vidimo v naših slovenskih vrtičkih ali v skupinah značilnih dreves v starih primorskih naseljih. nruStvn lio skrbelo ža idejni organizacijski ln strokovnotehnični napredek hortikulture pri nas.
Dr. L U n a č e k , novoizvoljeni predsednik društva Je poudaril, da je hortikulturna miselnost in njena dejavnost zaradi naraščajoče industrializacije Se posebno pomembna. Industrializacija skrbi za gmotni napredek prebivalstva, hkrati pa zožuje stik človeka z naravo. Hortikultura pa ima na-
pprejela tudi več učencev iz so-« le mnogo  praktičnih nasvetov,
zato si gospodinje še želijo takih tečajev. Vidimo, da si vsi želijo izpopolniti svoje znanje, tako mladi gospodarji kot starši, v kmetijsko-gospodarski šoli.
V odmorih je na otoški šoli vse živo. Vsi hitijo s skodelicami v mlečno kuhinjo. Prav dobro se jim prileze po 2-ur-nem učenju mailica. Poleg rednega obroka mleka, kave in mlečnega rižia, dobijo še sir in kruh. Mlečna kuhinja deluje na Soli že več let. Zahvaljujemo se Rdečemu križu in vsem, ki nudijo mlečnim kuhinjam po-mkfcčl ' A. L.
Za 40.000 din za primer invalidnosti vsled nezgode je zavarovan vsak naročnik
našega tednika pri DOZ Novo mesto, za 20.000 din pa za primer smrti, ki bi bila posledica nezgode.
men, da zmanjšuje škodljive posledice, ki jih ima industrija na naravo, na pr.. razni škodljivi plini, odvajanje nesnage v reke itd. Naloga horiikulturnih delavcev Je povezovanje človeka 7. naravo in Istočasno vplivanje tuđi na njega samega, da bi znal z naravo zaživeti in se v njej sprostiti. Cim več dobrih vrtnarjev -hortikulturnih delavcev bodo ta društva pridobila, tem bolj bodo lahko začela z aktivnim delom. S prizadevnostjo in delom v tej stroki se bodo polepšale naše \asi, mesta, prenovila se bo pa tudi srčna kultura marsikaterega člana  naše  družbe. K, K.
DA WEK NA ALKOHOL -za šolske mlečne kuhinje
Letošnji občni zbor mestne organizacije Rdečega ki-iža Novo mesto je bil 12. marca v dvorani sindikalnega doma. Udeležilo se ga je okoli 300 članov, več pa jih dvorana ne mere sprejeti.
Občni zibor je bil združen z
zdravstvenim predavanjem dr. Franca Srakarja, zdravnika novomeške bolnišnice, in s predvajanjem   zdravstvenih filmov.
Zal je bil električni tok .šibak in so bile zaradi tega slike na platnu mamj jasne. Z zanimivim predavanjem so bili ude-
izdelkl pridnih adlešičkih pletarjev
tizanskih enot, ki so 22. marca 1915 za vedno odgnale okupatorja iz teh krajev. To veliko zmago NOV prebl-
V Dragomlji vasi imamo vodovod
Tudi v Dragomlji vasi že imamo vodovod. N; šlo lahko. Izkopat; je bilo treba en kilometer cevovoda v kraškem, skalnatem svetu. Mina za mino nam je utirala pot. V decembru minulega leta so pridne roke zgrabile za krampe; tega s,o bili domačini že vajeni, kajtn tudi pri gradnji vodnjaka so doka-z')li, kaj se da doseči s ekupni-mi močmi. Kaj pomeni dobra pitna voda, prav dobro vemo. Leta in leta smo v sušnih letih vozili vodo po sedem in več kilometrov daleč v vinskih sodih. Za napajanje živine amo uporabljali vodo i.z vaških in gozdnih luž. Mnogo škafov vode sio znosile žene m dekleta na glavi iz oddaljenega vodnjaka. Pa tudi te vod© je večkrat zmanjkalo. Tak) ®o živeli naši prednik, iz roda v rod. Sedaj, ko smo dobili vodovod je vsemu temu konec. Dolgoletna *e-l^a se nam je izpolnila.    J. S.
Mladini več pomoči in izobrazbe
Občinskim mladinskim konferencam je sledila okrajna konferenca, katere ge je udeležilo 117 delegatov iz. vsega okraja, navzoč pa, je bil tudi predsednik CK LMS Franček Mirtič in predstavnika društva prijateljev mladine ter JLA. Predstavnikov ostalih organizacij in organov oblasti ni bilo. Imeli smo vtis, da je to slabo*vplivalo na izvoljene delegate mladinskih organizacij, ker so v tem videli podcenjevanje mladinske organizacije.
Od lanske jeseni je tudi mladinska organizacija na Dolenjskem napravila viden korak naprej. Število mladinskih osnovnih organizacij se jo povečalo od 107 na 119 organizacij, število organizirane mladine pa je naraslo na 3.621. To pa je še vedno malo, saj sta izven mladinske organizacije še vedno skoraj dve tretjini mladine y okraju!
Iz poročila predsednika okrajme-ga komiteja LMS Jožeta Hartmana in razprave po poročilu je bilo razvidno delo mladinskih organizacij, njihove težave in problemi, s katerimi se mladina, srečuje pri uresničevanju svojih teženj.
Predvsem so delegati poudarili, da je delo mladine in njena vloga v družbenem življenju tako, kakršno je gledanje in, pomoč starejših. Ta pomoč pa ne sme biti samo v govorjenju, da je treba mladino upoštevati in ji dati možnosti sodelovanja v vseh organih družbenega upravljanja. Pomoč mora biti konkretna. V Štirih občinskih ljudskih odborih n. pr. še vedno ni nobenega nitarlinca; in mladinke, pa tudi v svetih je bila Uosedaj mladina sla-
bo zastopana. Občni zbori kmetijskih zadrug so v večini primerov sprejeli sklep o ustanovitvi aiktiva mladih zadružnikov, zelo' malo pa je mladih ljudi v vodstvu kmetijskih zadrug.
MJ«din5ike organdzaicnie Be zlasti na vasi borijo z zastarelimi in često reakcionarnimi nazori starejših. Tako so na Preloki organizirali mladinski aktiv. Proti mladinski organizaciji so nekateri, ljudje zagnali vik in krik, češ »vsi mladinci in mladinke bodo zdaj postali komunisti in prav gotovo bo vojna!« s takimi namernimi parolami sicer ne odvračajo mladine od organizacije, pač pa vplivajo na starše, ki branijo sinovom in hčerkam vključevanje v mladinsko organizacijo.
Ni pravilno, da se ocenjuje samo delo, ki ga opravi mladina v okviru svoje organizacije, pač pa je treba upoštevati tudi delo v drugih organizacijah in društvih.' Na splošno so poudarjali, da je vloga Mladine in njene organizacije vidna predvsem tam, kjer imajo starejši pravilen odnos do mladih, kjer ji pomagajo in z njo sodelujejo. Tak dober ednos do mladine imajo v NOVO-TEKSU, kjer je tretjina članov delavskega sveta iz vrst mladih proiz-'ajalcev, prav tako pa je upoštevana mladina v. rudniku Kanižarica.v BELTU in drugod.
Klubi mladih proizvajalcev še niso zaživeli, ker nimajo izdelanih navodil za delo. Za aktive mladih zadružnikov je zlasti veliko zanimanja med kmečko mladino. Do konference je bilo v okraju ustanovljenih 8 lakih aktivov. Mladi.ta  je nosilec
naprednih idej, zato je treba nuditi potrebno pomoč pri organizaciji Bktivov mladih zadružnikov, ker bodo ti nesilci naprednega kmetijstva.
Prav gotovo zasluži vso pozornost in pomoč pri rešitvi tega problema ugotovitev mladinske organizacije v Črnomlju, da se toliko in toliko mladink, ki so v službi zelo slabo hrani. Nekatere jedo topel obrok hrane samo enkrat na dan. Hrana je v gostilnah in pri privatnikih predraga, menze pa v Črnomlju nimajo. Ze leto in pol so ubadajo s tem vprašanjem, vendar ga dosedaj še niso rešili, med tem'pa mladina zaradi podhranjenosti ne more dati tega kar bi lahko, nima veselja do dqla in je prisiljena, da si išče zaslužek še izven delovnega mesta.
Ni bilo veliko razprave, a v bistvu je bila zelo dobra; načela je in nakazala številna vprašanja mladine, ki pa so v resnici vprašanje nas vfeeh. V občini Žužemberk je od lani poraslo število organizirane mladine za 100 odstotkov, v občini Mokronog pa so še mladinske organizacije, ki ne vedo, kaj naj delajo. h&t&S so imeli seminarje za vodstva mladinskih aktivov, ki so se zelo dobro obnesli. Pomoč ostalih organizacij mladini je dobra. V Mirni peči imajo težave z vključevanjem kmečke mladine, sicer pa je mladinska organizacija v tem kraju zelo delavna in sodeluje pri vseh prireditvah in akcijah. Tudi v miren-ski občini je delo mladine oživelo. Klub mladih tehnikov v Sentruper-tu ima G2 članov in prav pridno dela. Take klube mladih tehnikov že-
lijo imeti tudi v drugih krajih.
Dan mladosti bo mladina letos praznovala 25. maja, na rojstni dan maršala Tita. Na to se že sedaj pripravljajo. Na Mirni bodo'ta dan imeli verjetno- mladinski festival, mladina Ncvega mesta pa bo šla na izlet v Bihač.
Predsednik CK LMS Franček Mirtič je poudaril, da je konferenca odraz teženj mladine, da s svojimi umskimi in fizičnimi močmi gradi socialistično domovino. Mladina ni samo nosilec, pač pa tudi ustvarjalec naprednih idej, delo pa je treba usmeriti v najbistvenejša vprašanja današnjega časa. Mladini je treba neprestano tolmačiti naš gospodarski sistem in jo izobraževati ter jo usposabljati za vsakdanje naloge, delo mladinske organizacije pa pri-laeojevati razvoju današnjega časa.
O potrebi nenehnega izobraževanja so govorili tudi delegad ter pri tem poudarjali, da ni dovolj ,da je i oliko in toliko mladincev ali mladink v teh ali onih organih družbenega in delavskega upravljanja, pač pa mora mladina tudi poznati delo in vlogo teh organov. Zato se mora učiti in spoznavati naš gopodarski siMem, ker le tako bo lahko doprinesla svoj delež, za kar je mladina vedno pripravljena.
Na konferenci so izvolili 27 članski okrajni komite LMS, tri-člansko nadzorno komisijo in 11 delegatov za korvpres. S konference so poslali pozdravno pismo obololemu sekretarju komiteja LMS Zvonetu Su-štaršiču, ki se že delj časa zdravi v mvrimeški bolnišnici. Sprejeli so tudi sklepe za bodoče delo.
leženci občnega zbora zelo zadovoljni.
V razpravi po poročilu odbora so načel, vprašanje alkoholizma, ki povzroča veliko zla med ljudmi. Sprejeli so predlog, naj bi uvedli 5 odstotkov davka na promet z alkoholnimi pijačami v korist mlečnih šolskih kuhinj ln znižanje cen brezalkoholnim pijačam. Predlagal, so tudi, da bi se RK in ostale organizacije zlasti zavzele za otroke alkoholikov in TBC bolnikov.
V novi mestni odbor RK so izvolili v glavnem dosedanji odbor, tega pa razširili z novimi odborniki. V Novem mestu je 2.300 članov RK brez pomlad-karjev, kar je lepo število, vendar so na občnem zboru sklenili, da bodo število članov te človekoljubne organizacije še povečali. V kratkem bo odbor RK organiziral predavanje o raku s predvajanjem filmov.
Novici iz Mokronoga
Tečajnice šiviljskega ln kuharskega tečaja v Mokronogu so priredile za praznik žena lepo urejeno razstavo svojih izdelkov in s tem dokazale, da so v šr-st-mrsečnem učenju mnogo prid^-dobile. s čimer se bodo lahko okoristile pri gospodinjskih delih. Na zaključnem večeru, ki so ga same priredile, je o pomenu tečajev govoril predsednik obč. odbora SZDL tov. Vi-de&nik i" vzpodbuja! k ponovni organizaciji! podoihnl'h tečajev. Upamo* da bodo taki tečaji v. bodoče se bolj obiskani, kajti zanimanje zanje .ie med dekleti in ženami res veliko.
Občinski odbor Rdečega križa je imel občni zbor, pregledal je svoje delo v preteklem letu in, napravil načrt bodočih nalog. Za predsednika je bil ponovno Izvoljen dr. Rado Kuhar, za tajnico pa učiteljica Zora Kneisel.
Pohitite z vpisom v Članstvo Prešernove družbe!
Stev. 12 (366)
"DOLENJSKI LIST«
Stran S
Kaj pa šentjernejski zbor?
Proslava žena, ki je bila v nedeljo 10. marca v gimnaziji, je pittv lepo uspela. 31 zaslužnih žena in mater je bilo po lepem sporedu povabljenih na pogostitev, Iti je potekla v prisrčnem razpoloženju. Pcvaib-ljenke sta prd&la pozdravit predsednik okraja Franc Pir-kovič in zvezni poslanec ing. Jože Levstik,
V nedeljo 10. marca popoldne je bil v dvorani koncert tamburaškega locira Telekomunikacij. Vodja zbora tov. tJodec, je s tamburaši naštu-diinal obsežen spored, ki so ga prav dobro izvajali. Ves zbor ja enotno oblečen, kar mnogo pripomore k lepemu nastopu. Zelo lep je bil duet havajske in navadne kitare. Igrala sta Zintaa Zalokarjeva in tovariš Hrovat. Danica Lampetova je ob spremljavi harmonike, ki jo je igral tovariš Godec, prav lepo zapela dve pesmi. Nastopil je tudi šentjernejski jaczz-or-kester Džlnk, ki je po končanem koncertu zaigral še nekaj plesnih skladb.
Ob sestavljanju programa za prireditve 1. maja in občinskega praznika je prišlo do razprave glede šentjemejskega pevskega zbora in njegove neaktivnosti. Svoj čas je bil Šentjernej ski pevska zbor med naj -
boljšimi v novomeškem okraju. Tudi sedaiji ima nasa dolina še mnogo dobrih pevcev in pevk, ki bi radi hodili k petju in nastopali. Nimajo pa pevo-vedje. V zadnjem času si ga iščejo med novomeškimi pevskimi strokovnjaki. »Kaj ni na domači šoli nikogar, ki bi bil pripravljen pomagati?« se sprašujejo. Treba je povedati, da je bila tovarišica, ki z uspehom vodi. gimnazijski pevski zbor, letos naprošena, da bi prevzela ženski pevski zbor. Rade volje se je odzvala in bila pripravljena pozneje ženskemu zboru pridružiti še moškega. Zal, ni uspelo. Prišla je k prvi vaji, kmalu za njo pa prejšnji pevovodja, ki je izjavil, da bo od vodil zbor. Nobena od pevk ni k tej izjavi ničesar pripomnila, nakar je tovarišica kot nepotrebna in nezaželena — odšla. Na oglasni deski v šoli je bil kmalu nato objavljen urnik zborovskih pevskih vaj. Ostalo je žal le pri urniku. Vsekakor pri tem učiteljstva ne zadene nobena krivda.
V poslopju nove kmetijsko gospodarske šole je'našel lepo zavetje otroški vrtec. 28 malčkov se pod okriljem tov. Mire Androjeve in Julke Lobeto-ve v novem domu prav dobro
počuti. Soba je velika in svetla. Okrog šole, ki je odmaknjena od vsakega prometa, je sadovnjak. Nudil bo mailčkom lepo zeleno igrišče in v poletnih dneh prijetno senco. Ko bodo še okroa učilnic okrašena b cveticami in bodo na sedaj praznih stenah obešene velike slike Sneguljčice in Rdeče Kapice, ki jih po naročilu šole slika tov. vlasta Schoepplova, bo dom naših cicibanov res lep in prijeten.
V.
Občni zbor SZDL v Straži
V nedeljo, 3. marca, so bil« v Straži volitve novega odbora SZDL vasi Straža, Sela in Hru-š>vec. Od 243 članov jih je volilo 207, kar je dokaz zavesti prebivalcev navedenih vasi. Vpisanih je bilo 43 novih člajjov. Sedaj je približno 8(f/t vseh volilnih upravičencev članov SZDL.
Vse priprave za volitve »o bile določene na občnem zboru 28. februarja, ko so bila podana poročili« starega odbora in so bll.j sprejeti sklepi za bodoče delo organiizacUje. S. K.
Pozdrav dolenjskih fantov
Dolenjski fantje, ki služimo vojaški rok v UUčkl Požegi v Srbiji, pozdravljamo vse svoje domače, znance, bralce Dolenjskega lista, kakor tudi svoja dekleta.
Minulo bo leto dni, kar smo se sešli mladi fantje iz raznih krajev naše države. V začetku so nam pomagali stari vojaki pri pouku in delu. V prostem času smo peli in se zabavali. Bližajo se dnevi, ko se bomo poslovili od sotovarišev. Izpolnili smo državljansko dolžnost in se usposobili za branilce naše socialistične domovine.
Vsem vojakom, ki se bodo te dni poslovili od nas, želimo podpisani kar največ uspehov
v njihovem nadaljnjem življenju.
Tone Jano, Frane Ogrinc Milan Zore, Franc Tekavčič, Tone Mišmaj, Jože Zupančič in Ivan Vidic, vojaki V. P. 4418 Užička Požega.
DRAGI PRIJATELJI IN BRALCI DOLENJSKEGA LISTA!
Preko našega lista iskreno pozdravljamo vse Dolenjce, zlasti pa šmarješka dekleta:
Martin Kalin. Jože Gnido-vec, Viktor Hudoklin, Jože Zeleznik, Jože Povšič, Franc Erlah, Alojz Sašek, Slavko Vovk, Janez K&mbic, Alojz Ivancič, V. P. 4135 — Obreno-vac.
SPORT IN TE LtSN A VZGO
Delo in uspehi novomeškega AMD
Občni Je poka delal
] 957
zbor AMD Novo mesto sal, kaj je odbor društva letu 1938 pa do 1. marca
Popravilo Je tudi staro kupljeno hišo na Ragovski cesti ter napravilo dve garaži in pisarno, tako da ima društvo sedaj lastne prostore za svoj avto park.
Blagajniško poročilo je pokazalo, da Je bilo v letu 1956 prometa za 1,700.000 din.
Šibka stran društva pa so stari ter skoraj že nerabni avtomobili in motorji, ki služijo za vse praktične vožnje učencev, bodočih Šoferjev.
V letu 195« Ja bilo 8 zelo dobro uspelih voženj motoristov in to v ocenskih vožnjah, apretnostnlh vožnjah, lovu na lisico, hitrostnih vožnjah ter motoStafeti za rojstni dan marBala Tita.
Občnega zbora sb se udeležili predstavniki LT. JLA, LMS, TNZ, LM, združenja šoferjev, zastopniki AMD Črnomelj itd.
Sprejet je bil predlog sprotnega koledarja za leto 1957 in to za izvedbo predvojaškega tekmovanja, ocenjevalne vožnje, motocrossa, spretnostnih voženj, gorske hitrostne dirke republiškega pomena na Gorjance ter hitrostne cestne dirke ob praznovanju občinskega praznika občine Novo mesto. Pred vsako prireditvijo pa bodo tekmovanja za pionirje in mladince ter kolesarje.
Predsednik nadzornega odbora tov. Colarič Franc Je vsestransko pohvalil delo odbora.
Izvoljen je bil nov odbor, kateremu še naprej predseduje tov. Pire Tone, za gospodarstvo Je zadolžen tov. Peric Andrej, za šolstvo tov. More Slavko, blagajniške posle Je prevzel tov. Pipan Albin, za tajniške posle pa J« bil izvoljen tov. Breščak MIlan, -n.
SAH
V petek brzoturnlr SD Novo mesto
Redni mesečni brzoturnlr za prvenstvo Novega mesta za marec bo v petek, 22. marca, ob pol osmih zvečer v kavarni Metropol. Vse šahiste vabimo, da se ga udeležijo, ker bo služil kot kriterij za določitev društvenih ekip na bližnjem okrajnem brzopotez-nem prvenstvu, ki bo konec marca, verjetno v Ivančni gorici (Stični).
*
Po zadnjih obvestilih iz Šahovske zveze Slovenije bo četveroboj okrajnih reprezentanc v prvi polovici aprila v Laškem. Z odhodom Sitarja k vojakom Je novomeška okrajna ekipa precej oslabljena, zato bo v njej verjetno kot gost nastopil letošnii prvak Dolenjske ing. Volk tz Kočevja. F. M.
Novomeški atleti pred novimi tekmovanji
Tone Pire, predsednik novomeškega avtomoto društva
i
Iz poročil predsednika, sekretarja, blagajnika in gospodarja, Je bilo razvidno, da je bilo društvo zelo prizadevno, saj Je usposobilo 111 šoferjev — amaterjev predvojaške vzgoje ter še vrsto drugih izven predvojaške vzgoje.
Lani Je bila za novomeške atlete zelo uspešna sezona. Na številnih tekmovanjih Je bilo Izboljšanih več društvenih in dolenjskih rekordov. Največji uspeh Je dosegel mladinec Potrč, ki je postavil nov državni rekord v atletskem troboju.
Letos lahko pričakujemo ie večji vzpon naših atletov. 2e v novembru so pričeli z redno vadbo v telovadnici in če bodo tako
rosno    nadaljevan   do pomladi,
uspehi prav gotovo ne bodo Izostali.
Smučanje najbolj množičen šport
Čeprav Je že dolgo tega, kar Je Izginil zadnji sneg z naiih poljan smučarji še vedno tekmujejo. Naši smučarji so se posebno izkazali na republiškem prvenstvu Partizana v Kranjski gori.
Letošnjo smučarsko sezono, ki Je trajala v Novem mestu komaj tri tedne, smo skušali uporabiti za vadbo, tečaje In tekmovanja. Tekmovanj pa Je bilo še-premalo, zlasti pionirji so si želeli večltrat nastopiti. Na žalost je odpadlo tudi pre'V'ldepo okrajno pionirsko prvenstvo.
v Novem mestu so bili trije tečaji po teden dni, ki Jih Je priredilo Društvo prijateljev mladine. Med nalmlajšiml je bilo veliko zanimanja za te tečaje. Na žalost pa nismo mogli izvesti tečaja za starejšo mladino: prihodnjo zimo ne smemo pozabiti nanjo.
Na Debencu pri Miml sta okrajna zveza Partlznna in aktiv učiteljev in profesorjev telesne vzgoje Izvedla smučarski tečaj za vodnike smučanja. Tečaj Je bil v semestralnih počitnicah. Odziv Je bil zrlo slab. Ali imajo res naša društva In šole dovolj vaditeljev *m\t-čsnls? Tečaj je bil brezplačen, društva ln šole pa niso znale izkoristiti tako redke priložnosti. Sinu-fiSPn na nebenci so primern-« za začetnike In tudi za bolj izurjene, saj Je bilo tam letos že drugič okrajno prvenstvo v veleslalomu. Samo kočo bo treba še malo urediti in Debenc. ki Je pristopen za vsakogar, bo v rimskem ln tudi letnem času oživel.
Med Novomršfanl, kakor kaže. Hi več navdušenja za Gorjanskl veleslalom za prireditev, ki Je r-rrd dveml leti našla odziv med dobrimi tekmovalci iz vse Slovenije, bel proge jo gozdna uprava
že zasadila s smrekami ln kmalu bo gorjancki veleslalom na naših lepih Gorjancih res prireditev, na katero se bomo samo še spominjali.
Udeležba mladine na tečajih in na raznih tekmovanjih nara kale, da lahko smatramo smučanje za nalbolj množično športno panogo. Koliko pa Je še mladine v zimskem času po smučiščih, ki Je nismo mogli vključiti v vadbo ln ji nuditi tekmovanja. Zato Je nujno, da okrajna zveza Partizana v Novem mestu ustanovi komisijo, ki bo prevzela važno nalogo, vključiti vso mladino v zimskem času v redno vadbo in izlete na smučeh ter Ji nuditi dovolj tekmovanj, česar si mladina najbolj
želi.
J. GLONAR
Lojze Vidmar (učiteljišče) vadi na Loki — foto Jože Funger&ar
V Bršljinu pridno kegljajo
Na občnem zboru so kegljačl KD Pionir sklenili, da v letu 1957 še bolj razširjajo športno kegljanje s prirejanjem raznih prijateljskih srečanj. Tako so v zadnjem času kegljačl — člani krožka "»Enotnost« — odigrali prijateljsko tekmo s krožkom »Gasilec«. Na domačem' kegljišču so Igro odločili v svojo korist z rezultatom 301:254 podrtih kegljev. V povratni tekmi na kegljišču Vrhovnik pa so tudi zmagali z rezultatom 284:267 podrtih kegljev. To je vsekakor dobra vzpodbuda za nadaljnje delo komaj ustanovljenega krožka. V obeh Igrah so se odlikovali člani KK Enotnosti Mehak, Romih, Kralj in Rudman, pri KK Gasilcu pa Bernard, Gregorčič in Gorenc.
Na občnem zboru KD Gorjanci
Za žogo in denarjem...
Pomlad prihaja in igrišča vabijo mladino na tekmovanja, ki so na programu že prihodnjo nedeljo: 24. marca bodo nogometaši Bele krajine dobili v goste Ribnico, »Elan-< pa Kočevje.
Občni zbor nogometnega kluba Bele krajine, ki je bil te dni, je pokazal sončne in senčne strani te špotrne panoge, ki se Je v kratkem času lepo uveljavila, pokazala pa tudi niz slabosti, ki jih morajo odpraviti igralci ln vodstvo. Lanska bilanca Bele krajine je uspešno zaključena. V spomladanskem delu je Bela krajina zavzela prvo mesto, zaradi reorgani-zacije nogometa pa nI prišla v višji razred. Lani je odigrala 25 tekem, od teh Je 14 dobila. 8 izgubila, 2 pa so bile neodločene. Golov je dala 84, sprejela pa 4!i. Med najpomembnejše uspehe šteje tekmo z reprezentanco Ljubljane ob Dnevu vstaje, ki se Je končala z rezultatom 4:4, kot tudi tesen poraz proti Odredu za pokal maršala Tita. V letošnjem tekmovanju je moištvo Črnomlja trenutno na drugem mestu. Osnovni problem kluba so finančne težave, ki se kažejo na vseh področjih. Lani je povprečno prišlo na tekmo 4.000 dinarjev dohodkov kar je pod povprečjem v LRS.
V Crnomllu je registriranih 32 igralcev. IZ katerih lahko vsak Bes sestavijo dve solidni moštvi, gnodtem ko tekmuje le eno. Nujno
bi bilo, da tekmujejo vsaj mladinci, ki so lani dosegli nadpovprečni uspeh. Poleg starejših igralcev obstojajo še 3 pionirska moštva ln 4 klubi po delovnih kolektivih, ki Željno čakajo na pomoč v opremi in organizacijo.
Pred novim odborom so odgovorne naloge, kako načrte in težnje vskladltt in razvijati, da bo mladina našla svole mesto.
Janez Vltkovič
KD PIONIR — 417 kegljev!
V prijateljski tekmi 15. marca na kegljišču Pionir med KK. »Borac«, članom novega keglja-škega društva v Novem mestu KD Partizan in ekipo KD Pionir v borbeni igri 10 mož, je ekipa KD Pionir dosegla lep uspeh z rezultatom 417 • 253 podrtih kegljev, kar predstavlja nov dolenjski rekord v tej disciplini. Ekipa KD Pionir je nastopila v postavi: Kočevar Ivan, Plantan Ivan, Jordan Peter. Tancar Peter, Stepec Janez, Rodič Vinko, Romih Robert, Rudman Viktor, Jun-tez Franc ln Filipčlč Marjan. V predtekml Je bila odigrana še prljatellska tekma med krožkoma Dama, članom KD Gorjanci, 1n Enotnost, članom KD Pionir, ki se je končala z rezultatom 279 : 267 podrtih kegljev v korist krožka Enotnost. R. V.
je bila dogovorjena prijateljska tekma med upravnim odborom KD Gorjanci in ekipo KD Pionir. Prvo srečanje se je končalo v korist članov KD Pionir z rezultatom 301—285. Tudi povratno srečanje se je odigralo na kegljišču Pionir 8, marca; končalo se Je z visoko zmago domačih in sicer 39B—234 podrtih kegljev ter so v tej igri člani Pionirja dosegli oz. izboljšali svoj društveni rekord v številu podrtih kegljev v borbeni tsri. V obeh nastopih so se pri ekipi KD Pionirja odlikovali Stepec, Tancar, Jordan ln Fillp-čič, pri članih odbora KD Gor-1anct pa Jerman, Mrzlak, Zupančič in Vovk E16. Clanl KD Pionir tudi tekmujejo v republiški zahodni coni v disciplini 6 X 200 lučajev. To Je njihov prvi nastop v višjem tekmovalnem razredu. Prvi nastop je bil v Kranju, kjer so podrl! 4336 kegljev, drugi Je bil v Ljubljani 4414 kegljev. Predzadnjo nedeljo so tretjič igrali na kegljišču pri Vrhovnik, kjer so v dvoboju s prvoplasiranim klubom s Kranjske gore dosegli dober rezultat 4815:4516 v korist Pionirja. Najboljši rezultat Je dosegel član KD Pionir Ivan Kočevar, ki Je podrl 826 kegljev, kar je najvišji rezultat v tej skupini na kegljišču pri Vrhovnik.
R. V.
Poglejmo le najboljše rezultate atletov TVD Partizana Novo mesto V let« 1356. Pri Članih in Članicah so v oklepaja najboljši rezultati Iz leta 1955. <— Podčrtani rezultati so novi društveni rekordi.
ČLANI:
100 m: Peterim Ludvik 11,8 (Peterim 11,8); 20» m: Žagar Ljubo 24,4 (SkiUca 25,9); 4flo m: Doki Slavko 55,8 (Doki 59,1); 800 m: Doki Slavko 8:07,3 (Doki 1:07,8); 1.500 m: Llpar Emil 4:23 (Doki H:3 6,3); 3.000 m: Doki Slavka 9:51,2 (Doki 10:07,7); sumo m: Doki Slavko 17:16,02 (niso tekmovali)', 4xi»o m: TVD Partizan 51,2 (TVD Partizan 48,2); višina: Potrč Marjan 1,75 (Potrč 1,79); daljina: Bau-dek Miro 5,92 (Smalc 6,01); palica: Llpar Emil 2,70 (Baudek 2,60); tro-skok: Žagar Ljubo 12,14 (Rodič il,l); krogla: Dolenc Luka 12,38 (Dolenc 11,80); disk: Dolenc Luka 4tt,tt (Dolenc 3<i,40>; kopje: 2agar Ljubo 46,60 (Sonc 46,20).
ČLANICE: 100 m: Kotnik Marjeta 13,7 (Kotnik 14,4); 200 m: Kotnik Marjeta 31,0 (Podpečan 31,4); aoo m: Gor-šin Jožefa 2:40,2 (Podpečan 2:53,4): 4x190 m: TVD Partizan »7,5 (TVD Partizan 59,8); višina: Kožar Slava 1.46 (Kotnik 1,20); daljina: Mlkec Marija 4.18 (Svetličič 4.08); krogla: Kožar Sla' a 9.63 (Penca 8.10) disk: Rus Ivanka 23.90 (Rus 22,03); Kopje: Barle Gabrijela 30,12 (Barle 27,91).
STAREJŠI MLADINCI: 100 m: Peterim Ludvik .11.8; 20« m: Skufca Stanko 24.9; «00 m: Llpar Emil 2:09,5; 1.690 m: Tratar Alfonz 2:52,8; 1.800 m: Lipar Emil 4:23; 3.000 m: Tratar Alfonz 10:23.0; B.noo m: Tratar Alfonz 17:29.08; daljina: Peterlln Ludvik, 5,63; višina: Potrč Marjan 1.75;' troskok: Spllar Marjan 11,79: palica: Llpar Emil 2,70; krogla: Hudoklin Marjan 11,86: disk: Hudoklin Marjan 35,15; kopje: Breščak Marjan 40.10.
MLAJŠI MLADINCI: 100 m: Zurc F mil 11,9; 206 m: Potrč Marjan 28,5; 806 m: Strmšek Miro 2:16,6; 1.666 m: Strmšek Miro 2:55; 1.586 m: Koce ArfdreJ 4:39,1; S.090 m: Koce Andrej 10:40,6; višina: Potrč Marjan 1,75: daljina: Baudek Miro 5,92: palica: Baudek Miro 2.80: troskok Spllar Marjan 11.79; krogla: Potrč Marjan 14,95:" disk: Potrč Marjan 37,94; kopje: Spllar Marjan 40,55; tro hoj: Potrč Marjan 2.241 točk.
MLADINKE: 66 m: Mlkec Marija 8.4; 160 m: Kotnik Marjeta 13,7; 260 m: Kotnik Marjeta 31,0; <M m: Goršin Jožefa 1:53,8; 4x100 m: TVD Partizan 57,5; višina: Kožar Slava 1,46: daljina: Mikec Marija 4,18; krogla: Kožar Slava 11.9G: disk: Kotnik Marjeta 22,74; kopje: Vidmar Marija 28.40. J. G.
ŠAH MED PIONIRJE!
Na nedavni seji novega okrajnega Šahovskega odbora,, so ob-\ ravnavall zelo važna vprašanja. Med drugim so sklenili, da bo okrajno mladinsko prvenstvo takoj po koncu šole, t. J. po 10. juniju, medtem ko se mora žensko prvenstvo čim prej pripraviti. Do sedaj je bil ženski šah na Dolenjskem precej zanemarjen.
Osrednje vprašanje, o katerem se je na seji največ razpravljalo, 1e bilo, kako bi največ pripomogli k razširitvi šahovske Igre v vseh krajih okraja. Zelo konstruktiven predlog, ki Je bil soglasno sprejet, Je dal predsednik Niko Belonavlovlč. Predlagal Je, da se takoj prične velika akcija med pionirji, ker .'e pri njih bodočnost. Oiganl7irall bi predavanja In prvenstva Sol, nato pa še občin.  Prvenstvo okraja bi pri-
redili najkasneje v aprilu v obll-kt pionirskega šahovskega festivala, ki bi bil v Šmarjeških Toplicah, V ta tekmovanja bi bilo treba zajeti vse šole. povezati »e bo treba s prosvetnimi organi, z društvi prijateljev mladine itd. Da bt se ta načrt čim bolje izvedel je bila formirana komisija, sestavljena iz prosvetnih delavcev.
Za 40.000 din za slučaj invalidnosti vsled nezgode je zavarovan vsak naročnik
našega tednika pri DOZ Novo mesto, za 20.000 din pa za slučaj smrti, ki bi bila posledica nezgode.
DOLENDSkl OBVEŠČEVALEC
Četrtek, 21. marca — Bilka Petek. 22. marca — VasUU Sobota, 23. marca — Slava Nedelja, 24 marca — Simon Ponedeljek, 25. marca — Mlnka Torek. 2«. marca — Maksim Sreda, 27. marca — Rupert Četrtek, 28. marca — Janez
SONCE vzhaja 2t> marra ob 6.06 in zahaja ob 18.15. Dan Ja dolg J2 ur in 11 minut.
MNA: 23. marca ob 6.04 — zadnji krajec.
Krka« — Novo mesto: od 22. do 25. III. mehiški film »Rdeča Konga««. Od 26. do 28. III. ameriški film »Abot in Costello v tujski legiji«.
Mladinski program: od 26. do 28. III. francoski fiim »Parada izgubljenega časa«.
Dom JLA — Novo mesto: od 22. do 25, III. amerJskd barvasti film »Overland Pacifik«. Od 26. do 28. III. ameriški film »Vzdelš treh teraitlh uHc«.
•Jadran« — Kočevje: od 22. do 24. HI. ameriški barvasti fSUm »Kvartopirec Iz Missisiplja«. Od 27. do 2«. III. »Ko zima pride«.
Črnomelj: 22. in J4. III. angleški film: »Jaz in gospod mdnlster«. 26. in 27. in. mehiški film »Strup v živalskem vrtu«.
Metlika: 23. ln »t. III. ameriški film »Beneški tat«. 27. III sovjetski film »Mati«.
Kostanjevica: 24. III. ameriški fllim »Možje«. ■
Dol, Toplice: 23. in 24. TIT. francoski film »Lisahonske noči«.
Predstave v soboto ob 19.30. v nedeljo ob i«,3o ln 19.30 uri.
Trebnje: 23. in 24. III. ameriški Mm »Greh neke noči«. Predstava v nedeljo ob 14. in 16 uri.
Sentlernej: 23. III. ameriški barvasti fiim »Ujetnik dvorca Zende«.
Mokronog: ti. ln 24. III. angleški Mm »Osebna zadeva«.
Straža: 23. in 24. TTT. smerllld barvasti Mm »Lahko Je ljubiti«.
Predstave v soboto ob 19. uri, v nedeljo ob lfl.30 In t9.30 url.
POTUJOČI KINO NOVO MESTO predvaja ameriški barvasti film »Ženske prihajajo«: v četrtek 21. marca ob 18. uri v Pedgradu v soboto, 23. marca, ob 19. uri v Beli cerkvi, v nedeljo, 24. marca, ob 14. uri v Crmošnjicah in ob 18. uri na Dvoru.
Rabljen, večji kuhinjski štedilnik, rabljen manjši kuhinjski štedilnik, hladilnik, staro opeko ln ostrešje, večje število rabljenih kompletnih oken ln vrat, ugodno proda Hotel Kandija, Novo mesto.
Prodam posestvo 3.5 ha zemlje s hlip ln gospodarskim poslopjem. 10 minut od Kostanjevice na Krki. Interesenti naj se javijo na naslov: Alojz Zibert, Kladje 9, p. Blanca.
ske prasvete). Je odprt: vsak t/w rek in nedeljo od 9. do 12. ure, vsak petek od 14 .do 17. ura. Za obiskovalce lz drugih krajev vsaic dan od 9. do 12. ure. Sole in skupina vsak dan. Poprejšnje obvestilo zaželeno.
Belokranjski m oz« j v Metliki je
odprt vsak dan od 10. de 12. ure. Poprejšnje obvestilo šol in skupin zaželeno.
Dolenjski muzej v Novem mestu, Muzejska 7 (za Domom Uud-
Okrajna Uprava za ceste v Novem mestu ukinja razglašeno omejitev prometne obremenitve na okrajnih oestah št. 1455 (Crno-melj-Adlešlčl) in št. 1487 (VrhoV-ci-Zuniči).
LUTKOVNI ODER NOVOMEŠKEGA UČITELJIŠČA Jubilejna predstava, ki je preteklo nedeljo odpadla, bo v nedeljo, M, marta, ob 10. url. Vse povabljene vljudno prosimo, da predstavi prisostvujejo. Brezplačne vstopnice, , razdeljene na osnovni šoli, veljajo za predstavo ob 11. uri.
Prodam lahek enovprežnl voz. Naslov v upravi lista (110—57).
Naprodaj: krma, otava in slama v Novem mestu. Naslov v upravi Dol. lista (109-57).
Prodam dve sobni kredenci, raztegljivo mizo ln 6 stolov ter stensko uro. Ogled Anica Hmelak, Ljubljana, Titova 41-1.
Slike za vse legitimacije dobite v dveh urah. Za vsa fotografska dela se priporoča: fotograf Božič, Kočevje.
NOVO MESTO
V času od 9. do 16. marca je bilo rojenih 14 dečkov in 13 deklic.
Poročila sta se: Stanislav Pe-zdirc. avtomehanik iz Črnomlja, in Cirila Blažlč, uslužbenka iz Gredaca.
Umrla sta: Majda Malt, hči uslužbenca iz Novegs mesta, 8 mesecev, Anton Clmermančtč, posestnik iz Gor. Težke vode, 52 let.
GOTNA VAS
Rojen je bil 1 deček.
Umrla sta: Uršula Suštaršlč, po-sestnlca iz Jurne vasi, 88 let; Janez Žagar, kmet iz Dol. Težke vode, 82 let,
METLIKA
V času od 10. februarja do 10. marca so bile rojene 3 deklice ln
3 dečki.
Poročili so se: Anton Mateko-vlč, posestnik, ln Msrija Cesar, poljedelka. oba lz Radovlae, Frsnc Težak, zidarski pomočnik iz Dragšelj, ln Marija Soštarič, poljedelka, iz Bojanje vasi, Anton Štefani t, poljedelec iz Dobravic, ln Ivana Zugelj, poljedelka iz Krlvoglavic; Martin Plut, posestnik, ln Ana Dragovan. poljedelka, oba lz Gor. Lokviee; Ivan Rozman, poljedelec lz Vlnomera, in Ctrija Golobic, poljedelka lz Radovice; Anton Krese, električar lz Metlike, in Marija Kramarlč, delavka iz Grabrovea: Anton Ber-kopec, strojni ključavničar iz Zemlja, in Terezija Logar, delavka Iz Metlike, Frane Gušttn, kmečki posestnik, in Marija Gu-šttn, gospodinja, oba s Trnovca. Stanislav Vraničar, računovodja lz Slamne vasi. In Marija Krštinc, vrtnarka lz Dragomlje vasi; Stanko Zugelj iz Slamne vasi in Kristina Kočljaž iz Ljubljane.
rmrll so: Antonija Babic, gospodinja, 79 let, iz Metlike: Ana Gršlč, gospodinja, 87 let, iz Kri-ževske vasi; Janez Dragovan, posestnik, 7» let lz Grabrovc«; Jože Matjašič, posestnik, 74 let, Iz Rako vca.
ŠENTJERNEJ Letos so se v Šentjerneju poročili: Vtncenc Bar bič lz Trbovelj in Jožefa Udovč tz Gor. Maha-rovea; Nikola Peretlč tz Bregane ln Terezij« Bregar lz Gor. Vrh-polja; Janez Penca iz Dol. Mokrega polja in Marija Bernardič iz Oor. Mokrega polja; Vlneene Franko z Razdrtega tn Jožefa Frančlč iz Smalčje vasi; Jože Rangus lz Dol. Brezovice in Antonija5 Luzaf iz'Drame; Janez Turk lz Gor. Mokregs polja in Frančiška Metelko iz Novega mesta; Simon Sfmončič lz Javorovice ln Jožef« SimonČič iz Vratnega; Janez Zora iz Malkovea ln Ana Pleskovlč iz Gor. Gomile; Jože Bregar lz Gor. Vrhpolja ln Terezija Skof lz Cerovega loga: Frsnc Pire iz Velike vasi ln Stanislava Vide iz ZvaboArega; Janez Jordan z Ostroga in Jožefa Cvelbar z Ostroga; Stanislav Rudman ln Elizabeta Jereb, oba iz Grobelj; Sil-
vester Balant ln Vida Dobrave, oba  iz  Dol.  Mokrega polja.
Jernej Bratkovič in Mihec Frančiška iz Mihovega; Vladimir Mi-hič iz Begunj in Jožefa JakiC ll PoljČ; Stanislav Jakše ln Marija Mezek, oba iz Begunj; Janej Pu-celj iz Gruča in Alojzija Drma! lz Ledeče vasi; Alojzij Majzelj ii Dol. Stare vasi ln Ana Fucelj lz Gruče; Alojz Bele Iz Cedre* 1n Danijela Tramte z Vlnjega vrha; Janez Martinčič ln Marija Zupan z Brezij; Janez Slmc lz Šentjakoba ln Martja Gunde iz Grobelj; Anton Kovačlč z Roj in Rozalija Lenčič iz Smalčje vasi: Jane« Kos in Marija Bregar, oba iz Cerovega loga; Anton Koligar i« Gor. Vrhpolja in Marija Pavlic iz Dol. Gradišča; Janez Cerne iz Vrhpolja in Jožefa Potočar z Loke: Mihael Krhtn ln Antonija Fabjan, oba iz Dol. Gradišč«; Janez Cukajne iz Mihovega In Frančiška Kos i« Dol, Maha-rovca.
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Rozalija Drčar z Gomile — deklico, Marija Perpar s Krušnjega vrha — deklico, Marija Gorše iz Kvasice — dečka, Ana Logar lz Zabukovja
— deklico. Olga Vehovar iz Gor. Straže — dečka, Marija Pire iz Dol. Lakovnic — dečka, Marija Brovč s Kota — dečka, Frančiška Strmec z Babne gore — dečka, Mihaela Struna s Potovrha — decka,Pepca Hančič lz Serniča — dečka.  Ivanka Jelene lz Semiča
— dečki, Tončka Grtčar iz Kleno-vika — dečka in deklico, Erna Petek iz Starega loga — deklico. Albina Jordan lz Grobelj — dečka. Anica Marc lz Podturna — dečka, Marija Penca lz Dol. Mokrega polja — dečka, Jožefa Brulc iz Hrastja —• deklico, Francka Drob Iz Vel. Cerovca — deklico, Antonija Božič tz CrmoB-njic — dečka, Marija 2ganjar iz Gaberia — dečka, Pepca Mavrln s Stražneg« vrha — dečka, Danica Košir lz Novega mesta — deklico.
Pretekli teden so se ponesrečili in Iskali pomoči v novomeški bolnišnici Janez Prosenlk, posestnik s Pekla, je padel in si poškodoval levo nogo. Blažu Sevšku, vozniku lz Slovenske vasi, je hlod padel "na desno nogo. Janez Sprajcer, soboslikar Iz Vojne vasi. je padel ln si poškodoval glavo. Urhu Staricu, delavcu IZ Cerovega. je padel hlod na levo roko. Slavka Ribič, otroška negovalka lz Novega mesta, je padla s kolesa in si poškodovala glavo. Romanu Krag-lju, trgovskemu poslovodji z Osojnik«, le padel na desno nogo tram. Jože Hribar, rudar z Vel. Vrha Je padel s kolesa ln si poškodoval glavo.
Kratke iz raznih krajev
# V Drganjih sellh so tudi leto* lepo proslavili Dan žena 1— 8. marec. Na j>riredii*ev, ki Je bila v Soli, so bile povabljen« vso žene in matere. Mladinke so pridno zbirale sredstva za potfOtftitev, prj čemer eta *e posebno izkazali Linka Avsenik in Majda Plantan. Poslej bodo tudi v Drganj'h selih priredile žene samostojno proslavo vsa<ko leto! Tako »o akfleniile, z ževno-borko se je pa na proslavi zavrteti tudi 84-letni Turkov oče.
Q Tudi v šm&rjeti so žene 10. marca popoldne proslavile svoj praznik. Govorniki »o obudili Eipomitn na pretekla leta borb |n zahtev po ženski enakopravnosti, mladinski ipevsltl zbor je zapel več pesmi, recitacije in pevske točke pionirjev osnovne šole so pa dopolntjevali prijeten spored. Prireditev je bila zaključena s pogostitvijo žena.
% V Črnomlju se je lani povečalo Število članov Rdečega križa za 10 odsiw«kov. Odbor je priredil vzigejni tečaj za dekleta, sodeloval pri urejevanju higienskih .razmer v vaseh in dal za to budi precej sredstev. Tudi za krvodajalstvo je poskrbel ln so se lani Crnomaflticl .pri tem prav vzgled no postavili! O v*sem tem so se pomenili člani RK na nedavnem občnem zboru Rdečega križa v Črnomlju.
£ V Stopičah so imeli letos prvič veliko pustno maskarado, k; ie zapustila pri otrocih najlepše vtise m spomine. Sodelovali 6o tudi prosvetni delavci, BUuH] DruAtva pritjateljev mladine lin sftar«!i. Priredili eo pohod kavbojev, Indijancev tn Kurenta in prav posrečenih, duhovitih mask. Po »prevodu so imeli v soli mičen program z zabavo in pogostitvijo vseh mask. Več
kakor 300 ijjudi je gledalo rajanje maakar, etopiski pionirji Pa 6e zdaj govore o lepi prireditvi.
% V Straži in v Dol. Tonlicah
eo počastili Dan žena z akademijo in s pogostitvijo žena in mater.
0 Gospodinjski tečaj v Črnomlju, ki so ga imeli v sklopu kmetijsko-gospodarske šole, je zaključen. Obiiskovalo ga j« trinajst deklet. Tečaj je vodila tov. Medvedova.
0 Tudi v Stopičab je mladina pripravila materam in ženam za Dam žena prav uspelo akademijo, ki jo je gledalo nad 300 ljudi. Sodelovali so pionirji, re-cifcatorji, pevci, plesalci in tamburaši. Prireditev je bila ena na-jlepSih Jtar jih je bilo v zadnjem letu. Ljudje kar niieo hoteli in dvorane, talto so jih pio* ni rji navdušili to razveselili.
Novice lz Adlešičev
Pred nekaj dnevi so v Adle-Sičih zaključili pletarski tečaj, ki ga je obiskovalo 28 mladincev in mladink. Tečaj je vodil priznani pletarski mojster Stražišar Jože iz Notranjih goric in je vsestransko uspel. Po končanem tečaju je bila razstava izdelkov, ki so želi splošno priznavanje obiskovalcev. Lični Izdelki, narejeni na tečaju, bi šli dobro v promet, potrebno pa je, da bi s pomoč-
Nič vrč dogovarjanja o odkupnih cenah
27. februarja je bila objavljena v zveznem 'Unaidnem listu uiredba, po kateri prenehajo veljati predpisi, s katerimi, te bilo doslej urejeno dogovarjanje gospodarskih organizacij o odkupnih cenah za kmetijske pridelke. — Razen za žito, kjer ostanejo ie v veljavi dosedanji predpisi, bodo cene za ostale kmetijske pridelke vnaprej odvisne od ponudbe jn povpraševanja po bLaigu.
jo KZ organizirali skupne nasade vrbovlne.
8. marec, mednarodni praznik žena, so žene tudi v Ad-le&čih zelo lepo proslavile. Boigat kulturni spored je nadvse zadovoljil prisotne. Tudi nabito polna dvorana, je dovolj zgovoren dokaz o zanimanju za proslavo tega mednarodnega dneva. Tovarišica Požek Zorka je v svojem nagovoru zelo lepo orisala vlogo žena v stari Jugoslaviji in danes. Poudarila je, da že danes mnoge žene mislijo, da so manjvredne ter da za njih ni javno življenje. Po končanem kulturnem sporedu, na katerem so sodelovali tudi šolski otroci in tamburaški zbor, je bil družabni večer. Mladi Skube je prinesel svoj meh in ga krepko rajrtegnil, da je vesela pesem odmevala dolgo v noč. Pogrešali smo med nami le našo partizansko mamo Komančevo, da nam bi bila na ta ženski praznik zapela kakšno lepo pesem.
Prostovoljno gasilsko druStvo Adlešiči je začelo gradi-
ti gasilski dom. Pripravljenega je že precej gradbenega materiala, izkopani so tudi temelji. Vse pohvale je vredno, da so okoliški kmetje darovali veliko stavbnega lesa popolnoma brezplačno ter na vozili kamna. Sedaj se Se samo razpravlja, ali bo zidana večja dvorana ali samo gasilsko skladišče. Dvorana je neobhodno potrebna, saj v Adlešičih nimamo nobene. Na vseh vraitih na katera smo dozdaj potrkali, smo dobili odgovor: Nimamo. Naši ljudje pa vendar upajo, da se bo le našel kdo, im nam pomagal.
Nekateri kmetovalci so s pomočjo KZ Adlešiči začeli saditi višnje. Zelo lep je pogled na nove skupne nasade. Strokovnjaki menijo da je lega dobra in da bo tudi uspeh.
Tamburask! zbor, folklorna, skupina, pevski zbor in dramatika skupima zelo pridno vadijo za nastop 22. marca, krajevnega praznika Adlešičev. Želimo, da bi njihov trud požel popolni uspeh pri nastopu.
A. C A
\
Stran. 8
--—r
■   »DOLENJSKI   LIST« 1
Stev. 12 (355)
ObrOČlin prosvetnega društva »LOJZB H05un" Nekaj besed o novomeški godbi
* "* ■ Novo mesto Je že v davnih da-   kapelnike, kl lih le plačevala me-   nrs vsestranske težave, med temi
.Prosvetno društvo Lojze Ko-lak 'je preteklo nedeljo položilo obračun svojega dela. Različni govornik j so podali temeljito analizo in potek dela v društvu, seznanili pa so članstvo tudi g težavami, ki s0 predvsem materialnega značaja. Društvo namreč ne dobi nobene podpore od nikoder in se mora samo vzdrževati. To je spričo njego-gove agilnosti težavno, saj stane samo festivalska prireditev nekaj sto tisoč dinarjev. Društvo je bilo tako primorano, da ni izplačalo nobene dnevnice in tudi vise vožojje iskalo priložnostno. Moralo je namreč nabaviti domaila vsa najnujnejša pomagala za uprizoritev, saj je bii oder še pred dvema letoma popolnoma brez kulis, praktika-blov itd. Ce bi tu imeli mate-
d rž i ta naša kulturna prizadevanja pokonci. Kljub vsemu tem neznanskim materialnim težavam pa je bilo v razdobju od zadnjega občnega zbora do danes mogoče dvigniti v Kostanjevici zastor fivana,istim premicram, devetintridesctim predstavam, odpreti dve razstavi jn stalno umetniško galerijo, prirediti štirinajst predavanj v Ljudski univerzi, organizirati vrsto tečajev, v katerih se je izobraževalo okoli 300 ljudi, vzdrževati stalno čitalnico z najrazličnejšimi revijami, razširit) knjižni-co za petdeset kvalitetnih knjig, prirediti tri koncerte, kar vse je zainteresiralo okoli 20.000 ljudi s celotnega Krškega polja in drugod.
Društvo i« nadalje skrbelo tudi za stike s kulturnimi delavci.
za ekipo Etnografskega muzej Člani so (ji  namreč  že poprej pr.pravili teren in ji pomagali, kolikor so ji kot laiki največ mogli.
'i udj za kulturno zabavo smo skrbeli. Imeli k«mo dvoje srečanj ikjer srno se porazgovorlli in zaplesali v prijetnem taktu domačih muzikantov. Na eno od teh prireditev smo povabili tudi okoli trideset članov celjskega gledališča. Jasno j*, da društvo ni moglo dati za te vrste prireditev prav nobenih sredstev, prav pa bi bilo, ker nikakor ni naš namen, da bi od ljudi zahtevali samega garanja. Tu smo se morali sukati v nekj re-
zervirani skrajnosti, :ker so nas razmere prisilile k temu.
Načrti za bodoče so veliki. Variant je več. ker b0 najbrž morala obveljati tista: doseči maksimum brez vsake podpore, bomo o njen kot navadno molčali in .povedali o rezultatih šele potem, ko jih bomo dosegli. Volje je še neznansko veliko, mladih sil dovolj jn navdušene publike tudi.
Ob konou je članstvo brez volitev zahtevalo, da ostane stari odbor s predsednikom Smre-karjem Se naprej na čelu društva rekoč: »Samo tako delajte kot ste doslej, pa bomo zmeraj zadovoljni z vami!«
Novo mesto je že v davnih časih imelo svojo godbo na pihala. Njeni početkl segajo daleč v zgodovino, tja v čase vladanja avstrijskega cesarja Franca Jožefa. Godba je bila takrat v sklopu tedanje uniformirane meščanske garde (Biirgergarde), po domače pa so jI rekli le »purgarjl«. Tudi godci so bili zelo slikovito oblečeni le s to razliko, da je garda bila oborožena s puškami in bajoneti, godci pa z Instrumenti, ki so se zlasti ob kakem praznovanju svetili v soncu, da je kar vid jemalo. Kakor je vodil gardo njen stotnik, tako Je vodil tudi godbo poseben vodja »Bandefu-hter«, kt je bil še posebno lepo opravljen, v orokavičenl desni roki pa Je nosil pozlačeno in dolgo palico z zlatim jabolkom na vrhu. Čast »Bandefilhrerja« Je pripadala vedno le starejšemu in uglednemu Nnvomeščanu. Godba Je imela  vedno tudi zelo dobre
Ljudskoprosvetne iz metliške občine
Dosedanjim štirim ljudsko-prosvetnim društvom v metliški občini sta se pred kratkim pridružili še dve, tako so zdaj prosvetna društva v Metliki, Gradacu, Podzemlju, na Su-horju, v Drašičih in na Rado-vici. Vsa društva štejejo 305 članov, od teh 149 mladine in 86 žena. Ce bo bližajoče se pomladno delo na njivah in v trtjiih penekod malo zavrlo to ljudsko prosvetno razgibanost, pa so postavljeni temelji, da se bo lahko že v zgodnji jeseni delo uspešno nadaljevalo.
Eden izmed prizorov kostanjeviških uprizoritev — Sem Benelli: Ljubezen Ireh kraljev
r lavno podporo, bj gledališče lahko dalo še veliko več kot da. Samo nenavadna ljubezen in tradicionalna požrtvovalnost
ki so obiskovali naš? mesto 5n se srečavali z našim; ljudmi. Preskrbelo je. da je bil vsakdo toplo sprejet. To velja predvsem
Ljudska knjižnica v Metliki, ki je nameščena na osnovni šoli, šteje približno 1500 knjig. Lani je imela okoli 160 obiskovalcev, med katerimi so bili v glavnem dijaki in učenci osnovne šole. Malo pa prihajajo v knjižnico odrasli in kmečka mladina.
Res da so knjige že precej
Še o mladinski zabavi
Tovariš vrednih!
Ko sem v Dolenjskem listu bral članek s tem naslovom, sem videl, da ni vse tako kot p-sec navaja.- Res je, da. je sobota najbolj piipraven dan za razvedrilo in res je tudi to, da se mladina ravno ob sobotah sprosti in si išče zabave. Najde si jo v raznih lokalih, ker v Novem mestu še nimamo mladinskih prostorov. Strinjam se tudi z njim, ko pravi, dd je družabni ples vzgojnega pomena. Pripomniti pa moram, da ni vedno. Na v&dkem plesu bi moral biti prisoten tudt pravi plesni učitelj, ki bi lahko mladino naučil vsaj osnovnih pravil »bontona«, ""oda nisem se oglasil zgolj zato, da bi ugotavljal dejstva, ampak, da bi popravil izjavo tov. Vesela glede plesivh vaj na gimnaziji in telovadnih prostorov v novomeški gimnaziji.
Tov. Vesel navaja v svojem članku, da se plesnih vaj na gimnaziji lahko udeleže le uči-teljiščniki in gimnazijci. To ni res! Našega plesa se lahko udeleži vsak, ki prinese s seboj copate. Brez copat pa ne pustimo nikogar v telovadnico, kajti vstopnina, je vse premajhna, da bi mogli plačevati še snažilko, če bi plesali v
S kožo nismo ravno bogati
Površina kože odraslega človeka, ki je visok 170 om in težak 75 kg, znaša nekaj nad 2 kvadratna metra. Druga stvar je s pljuči. Pljuča so sestavljena H kakih 350 milijonov drobnih mehurčkov, skozi katere gre na dan 550—700 litrov zraka. Njihova površina znaiša čez 200 kvadratnih metrov.
čevljih, Poudarjam torej še enkrat, da je vstop zagotovljen vsakomur, ki prinese s seboj copate in ne uvaja neumestnih plesov (Ročk and Roll itd.) Trditev tov. Vesela je nesmiselna že zaradi tega, ker*še ni dolgo tega, ko smo mislili ples ukiniti zaradi premajhne udeležbe. Vodstvi mladine z učiteljišča >n Gimnazije pa si celo želita, da bi prišlo do čim tesnejše poveza-? med njihovo in delavsko mladino.
V zvezi s telovadnimi prostori pa bi rad omenil še to,
da so v prvi rrsff namenjeni telovadbi in dokler bosta v Novem mestu le dve telovadnici, ne bo mogoče prirejati v njih plesnih zabav, na katerih bi se lahko plesalo v čevljih. Mislim, da bi bila vstopnina vse previsoka za večino novomeške mladine, če bi z njo hoteli organizatorji kriti stroške za čiščenje.
Potrebno pa je, da tudi novomeška mladina že dobi svoje prostore, v katerih bi se laliko 2abaualo, pa tudi izo-bražeimla.
osmošolec Roman Čelesnik
Letos je mednarodno geofizično leto, v katerem bodo verjetno poslali v stratosfero prvo umetno telo. Umetni satelit bo krožil nad zemljo in avtomatično oddajal podatke, ki zanimajo znanstvenike. V Ameriki pripravljajo 50 amaterskih opazovalnic, ki naj pripomorejo poklicnim observatorijem pri ugotavljanju točnega gibanja satelita. Slika kaže enega izmed organizatorjev te mreže, kako kaže bodočim opazovalcem predvideno smer gibanja umetnega Zemljinega spremljevalca.
prebrane, toda leto? bo ta knjižnica osvežena tudi z novo potovalno knjižnico. Nujno bi bilo poiskati zanjo večjo sobo, v kateri naj bi bila urejena tudi čitalnica. V sedanjem ozkem prostoru je namreč zdaj poleg knjižnice še arhiv osnovne šole in skladišče mlečne kuhinje.
Knjižnico že več let vzorno vodi učiteljica Katica Ostro-nič.
Prosvetna društva v metliški občini živahno igrajo. Tako so v petek 8. marca v Metliki igrali Nušičcvega »Navadnega
človeka«, v nedeljo 10. marca v Gradacu »Crno ženo«, na Radovici pa so naslednjo nedeljo pokazali ljudem »Odpoved«. Tudi na Suhorju so člani tamkajšnje gledališke družine 17. marca nastopili v novi veseloigri.
Belokranjski muzej v Metliki, ki je lani zabeležil čez 4400 obiskovalcev, je tudi letos ob lepem vremenu odprt vsak dan od 10. do 12. ure dopoldne. Naj ne bo človeka v naši občini in Beli krajini, ki si ne bi ogledal njegovih zanimivih zbirk!
kapelnike, ki Jih Je plačevala meščanska garda. Godba je bjla kvalitetna ln je prirejala redne koncerte. Skozi vse poletje začenši z majem, Je bil vsako sobolo zvečer promenadni koncert pred rotovžom.
Prva svetovna vojna Je novomeško godbo močno zdesetkala. Po razsulu Avstrije se je spet nekako zbrala in pričela delovati, seveda še malo ne v takem obsegu kot poprej. Tudi ni bilo nikogar, ki naj bi jo vzdrževal. Kljub vsem težavam pa je le nekako uspelo godbo na novo organizirati, vendar kaj več ni bilo mogoče od nje pričakovati. Končno je godbo prevzelo novoustanovljeno »Obrtniško društvo«. Zanjo se Je prav posebno zavzel novomeški brivec Buk Ferdo Nt., ki je bil dolgo časa njen vodja. Kasneje je godbo prevzelo telovadno društvo »Sokol«, pozneje pa mestna občin*.
Druga svetovna vojna pa Je godbo domala uničila. Posledice so se čutile še dolga leta po vojni, saj nikakor ni bilo mogoče spet sestaviti godbe, ki bi redno delovala. Posebno težko je bilo z instrumenti. Končno Je OSS zbral nekaj Instrumentov in jih dal na razpolago, če bi se godba le poživila, kar se je sicer zgodilo, vendar nt bilo prave delavnosti. Manjkalo je seveda tudi potrebnega denarja za vzdrževanje. Tako Je godba nekaj časa »vedrila« pri OSS, nekaj č.T^a pa celo pri Slnd. kult. umetniškem društvu. Toda niti prvi, niti drugi nI imel na razpolago dovolj denarnih virov za vzdrževanje. Ker pa je bila misel na godbo v Novem piestu tako zelo močna, se je za ustanovitev godbenega društva zavzel novomeški fi l/er tov. Adam Ivan, k) je kmalu zbral vse biv*e godbenike ter nekaj novih. Prvi kapelnik te godbe je bil stari godbenik Tone Ko-šiček, pozneje pa Je mesto kapelnika prevzel tov. Mitak. Dne 21. septembra leta 1954 je bil ustanovni občni zbor godbenega društva. Seveda so bile in so še da-
Zelje trebanjskih godbenikov
Godba na pihala v Trebnjem bo letos slavila 20-Ietoico obstoja. Po italijanski kapitulaciji so dobili godbeniki instrumente pokvarjene in potrebne popravila, po osvobod.itvi pa *o začel j Igrati oz. vaditi kar na mepo-pravlijenlh glasbilih. Z obljubami n'bilo moč ničesar popraviti, kar je bi.lo 'Pokvarjenega. In ko to leta 1947 naštudirali koncert in nastopili, je bilo le malo priznanja. Celo z Butalci so jih pitali nekateri škodoželjni Tre-bamjci, prizadevne godbenike pe je bolelo srce. Sele leta 1953 jih je občinski 1'joidski odbor .podprl, nekaj sredstev jim je da!a Zveza borcev ,nekaj pa razna podjetja. Instrumente so obnovili in se še bolj pridno učili, večer za večerom, noč za nočjo. Iz »Butalcev« je Trebnje dobilo dobro podeželsko godbo s 24 možmi, kj so igrali zadnja leta na veeh prireditvah ob državnih prazn'kh doma ln drugod po Dolenjskem, priredili so uspelo silvestrovanje m sploh znatno prispevali k večj; živahnosti v Trebnjem. Za to pač zaslužijo vsaj skromno pohvalo in
priznanje svojih rojakov, zlasti pa predsednik godbe France Za-kraj'šek in požrtvovakii kapelnik ,Jože Pei-par.
Konec tlanuarja 1957 so Imelj godbeniki občn.j zbor. Pomenili so se o napredku jn novih načrtih, zlasti pa o proslavi 20-lernice ob?toja godbe. Rad; bi
Pozdrav iz Egipta
Vojak Edvard Gričar pošiljam iz odreda JLA v Egiptu lepe pozdrave domačim in bralcem Dolenjskega lista. Tu služim vojaški rok in se-m srečen, da v družbi s tovariši v vrstah sil OZN branim Svetovni mir. Prav lepo se vam zahvaljujem za Dolenjski list, saj nisem pričakoval, da bo našel not tudi sem do nas, tako daleč od domovine. S to-ranši vred smo ga bili zelo veseli; še večkrat se ogiasite! Lepo pozdravljam tudi člane Prostovoljnega gasilskega dru-
Težave z bilijonom
Bilijon je tisoč milijard (milijarda je tisoč milijonov). To je neznansko število. Ce bi hoteli našteti bilijon, bi morali živeti 9500 let in šteti neprenehoma brez odmora.
Dopisujte v Dolenjski list!
štva v Novem mestu in predsednika tov. Franca Colariča, Zdravo! — Edvard Gričar, V. p. 6000/1 Beograd.
si kupiili do 1. maja enotne paradne obleke, manjka jim pa kakšnih 150 tisočakov (stale boba približno 260.000 din). Iskali so posojilo na komunalni banki, pa ga žal ne morejo dobiti, čeprav bi fantije tudi s posestvi jamčili za kredit. Društveno obletnico bj radi počastili s koncertom za 1. maj 'n kaj bi bMo lepšega, kot da bj nastopili vsi v enotnih oblekah! Prav bi bilo, da bj jim ObLO, orga-nzacije in kolektivi v Trebnjem k uresničitvi te želje pomagali. I. S.
nes vsestranske težave, med temi seveda najhujše v finančnem ozi-ru. Kar pa vse delo hromi, pa je pomanjkanje tiste discipline, ki so jo nekoč imeli stari godbeniki.
Prvi občni zbor po ustanovitvi je bil minuli teden. Ni pa pokazal preveč razveseljivih zaključkov. V društvu vse preveč prevladuje sebičnost, ki zavaja članstvo v negativno smer. Kljub temu da se kapelnik in predsednik društva Z/elo trudita, da bi godba dosegla predvojno raven, se jima to ne posreči. Dokler se namreč ne bodo sami godbeniki zavedli, da godbeno društvo nI samo nekaj za dosego lahkega postranskega zaslužka, marveč da je društvo prava kulturno-pro-svetnn organizacija z določenimi nameni, naznačenimi v društvenih pravilih. Jn da gre pri društvu prvenstveno za kvalitetne nastope — potem sledi šele nagrada — ln da Je za vse to potrebna disciplina in redne vaje, toliko časa ne bo Izboljšanja. Na občnem zboru žal ni bilo nobenega zastopnika obč. LO niti OLCj niti Zveze Svobod in prosv. društev, katere član je godbeno društvo, -r-
Kri
rešuje življenje
V sredo marca se jtf oglasilo na Transfuzijski postaji v novomeški bolnišnici 21 novih krvodajalcev, ki so dali za bolnike in ponesrečence kri. To so bili tovariši iti tovarišice:
Alojz Prijatelj, Ludvik Grl-vec, Jože Sopč^č, Jože Ma-jerlc, Franc Malasek. I rano Zrimšek, Stane Kaušek^ Slavko Poglavc, Vencelj Pav.šič, Alojz Stangelj, Tatjana Lopar, Fani Kastrcvc, Vinko Vidrin, Matija, Stine, Jožefa Dnlinar» Marija Rodič, Jože Jakše, Alojz Hočevar, Miha Zetkovič, Ludvik Rodič in Rudi Prime.
Pozdrav iz tujine
Spominjam se vseh znancev lz domačih krajev in jih toplo pozdravljam. Zelo rad berem novice z okolice Črnomlja, zato prosim domačine, ?iaj se v> Dolenjskem listu kaj več oglašajo. V Franciji je veliko izseljencev naročenih na naš domači Ust in moram reči, da nam je zelo priljubljen.
Vsem rojakom v Jugoslaviji pošiljamo izseljenci iz Francije lepe pozdrave.
Stane Klobučar
Obvestilo naročnikom v tujini
Našim bralcem v Argentini sporočamo, da je pošta Bucnos Air e s vrnila štev. 50 m-51 Do-lenjskega lista (december 1956) ker ju ni hotela razdeliti našim naročnikom. Največ pritožb o zavračanju in »izgubljanju« poštnih pošiljk smo v zadnjih letih zabeležili prav iz Argentine, zato prosimo naročnike Dolenjskega lista v tej držai>i, da take težave in ovire upoštevajo. — Uredništvo in uprava Dolenjskega lista.
„Navadni človek
£ i na metliškem odru
V vrsti Nušičevih odrskih del njegov »Navadni človek« ali šala v treh dejanjih, kot jo sam Imenuje, nI kdovekaj zahtevno odrsko delo, zato je šla šaloigra z uspehom čez številne poklicne in amaterske odre. Predvsem pri zadnjih je nasla hvaležne gledalce, pa tudi igralci sami so se lahko pri oblikovanju karakternih vlog lepo uveljavili, zlasti če so znali v igro vnesti živahnost, Sproščenost, širino in včasih tudi dokajšnjo mero naivnosti teh ljudi male Nušičeve Srbije.
O igri, ki jo je postavila na oder metliška igralska skupina, moramo reči, da se je igralcem vse to v dokajšnji meri posrečilo, čeprav je bilo v nekaterih likih še opaziti nekoliko togosti in zadržanosti, kar je potem ponekod malo ustavilo sproščeni po-
tek dogodkov na odru. Vendar so igralci v splošnem svoje vloge prav uspešno rešili, pri čemer gre omeniti predvsem Dareta Flajš-ntana (trgovca Micića iz Jagodine),ki je v zadnjih igrah pokazal, da zori v sposobnega, talentiranega igralca. V vlogi naivne, v poezijo zaljubljene Zorkc, se je lepo uveljavila Slavica Canlč, ki Je s,-svojim toplim, niansiranim glasom občuteno izoblikovala ne-Katere prizore s poetom Žarkom (nare Inkret), pri katerem pa bi ponekod želeli prav tako malo več občutja in vigranostl. Lik Dušana, ki Je s svojo domiselnostjo zapletal dejanje na odru, na drugi strani pa hkrati spet reševal nastale konflikte, je spretno podal Roman Keržan. Pravo tako pa je tudi dobro zaživel višji upokojeni uradnik Pe-
trovič v Martinu Crnuglju, medtem ko je bil trgovec Arsa Mili-čevič Ivana Zeleta Igralsko zadovoljiv, glasovno pa malo prešibek. Ostale manjše ln obrobne vloge so dobro odigrali Julija Raj mer, Silva Dular, Marjana Inkret in Jože Geršič.
Delo Je režirala Julija Rajmer, omeniti pa je treba lepo scene-rljo Mladene Hanzljeve. Nekoliko so motile stilno neenotne obleke nastopajočih ln tudi maska Je bila pri nekaterih igralcih premalo Izrazita.
V predpustnem razpoloženju Metličanov je Nušičevo delo doseglo svoj uspeh. Prav bi bilo, da bi se s to živahno, sproščeno veseloigro metliški igralci pokazali tudi na sosednjih vaških odrih. -ar
5. »Kaj ti veš, otrok!« je vzdihnila Hribčevka. Totem ga je pogledala. Pomislila je, da je prav tak, kot njegov oče. Tako drzen in mehek obenem. Obraz se ji je zjasnil: »Mogoče pa bi lahko pre-prosila gospoda.«
Mati se je ogrnila in odšla sta. Od hribov sem je vlekla burja in jima zanašala sneg v obraz. Niti otepala se ga nista. Ogrevala ju je topla misel. Sanjala sta, da se bodo v mraku vračali trije in da bo doma potem drugače kot je bilo teh štirinajst dni. Zdaj pa zdaj je zaptahutala mimo njih crna ptira. Gregec je jezno dvignil gorjačn in jI zaprelil. Verjel je, da jima naznanja nesrečo.
(iregcu se je zdelo, da že večno le zet a navkreber, ko sta končno prišla na piano.
B. Grajska vrata so bila odprta. Hribčevka Je omahnila čez prag, kot da bi vrgla težko breme s hrbta. Gregec je plašno stopil za njo. Fot jima je zastavil šlrokopleč hlapec.
»Kam pa vidva?« je dejal nejevoljno. »Zdaj ni čas za obiske.«
»K oskrbniku!« je zajecljala Hribčevka. »Moža so mi zaprli. Ze štirinajst dni -je tukaj. Zakaj ga ne hi izpustili?«
Hlapec je odkimal. Itrs je, nekaj je slišal o zaprtem kmetu. Toda oskrbnik ima goste. Ni dobro, da hi ga motil. Kdo bi se upal k njemu?
»Ali naj ostane Jernej kar zaprt?« je zajokala Hribčevka. Hlapec je vzdihnll, spustil oba v vežn in .'ima velel, naj počakata. Sam pa se je odpravil po stopnicah.
7. Medtem se je nabralo okrog Gregca In njegove matere več hlapcev, katerim je . Gregec trmasto zatrjeval, da bo mogočni oskrbnik moral izpustiti očeta.
To stopnicah je prisopel oskrbnik Andraž. Ko je ugledal Hribčevko so se mu namrSfile krvavo obrobljene oči; Hribčevka je padla na kolena ln vzdignila roke: »Usmilite se žlahtni gospod!«
Oskrbnik je mrzlo odkimal. »Nikogar nočem! Odpeljite žensko!«
»Usmilite se me, vrnite ml moža!« je lezla na kolenih Hribčevka bliže.
Oskrbnik pa je ni hotel pogledati: »Pri nas mora biti red. Pri desetini se je vedno upiral. In Pri-krajce hujskal. Naj sedi nekaj časa med podganami, da W spoznal, kaj je gosposka!«
8. »Poginil bo, moj bog!« je zajokala Hribčevka. Se Gregec se je spustil na tla in zajokal: »Izpustite ga, žlahtni gospod!«
Besede so mu težko šle Iz ust, oskrbnik pa ju je odrinil in zakričal: »Spravite ju proč!« se zasukal na petah in orihltel po stopnicah.
Gregec je takoj vstal in razočarano gledal E« oskrbnikom. Tako je torej s prošnjami na gr-rlu. To je torej grad! ln v enem teh slolpov je zaprt oče. Hudo mora biti. sedeti v iemni luknji in poslu« Sati burjo, kako tuli skozi line.
Odšla sta. Mati je krčevito ihtela, njegove oči pa so kot omotične gledale nkrog sebe. na urni, ki je gospodoval na hribu, ko sla Onadva počasi stopala v globoko, nerazločno meglo...