zhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta .1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 ir. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. — Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". Ljubljani . julija Adut. at &&&&&&&&&&&&&&&& jfcJt. A .................................................................................................................. w Politiški oddelek. ■s* Za ravnopravnost v uradih. Pol stoletja že traja boj za ravnopravnost slovenskega jezika v uradih. Nekaj malega smo si v tem času pač priborili, navzlic silnému nasprotstvu državnih fak-torjev in v prvi vrsti birokracije, a napredek ni velik. Shod slovenskih cdvetnikov in notarjev, kateri se je vršil dne 17. t. m., nam je pokazal, kake so razmere glede uradovanja zunaj Kranjske, ta shod nam je pokazal, da smo v petdesetletnem boju izvojevali sicer teoretično pri-znanje ravnopravnosti, od praktičnega izvedenja tega pri- da bodo kot zastopniki slovenskih strank tudi v naprej pri prizivnih razpravah v Gradcu záhtevali, naj se vrši obravnava v slovenskem jeziku, ter se pritoževali do najvišjega oblastva kadar in kolikorkrat se ta zahteva odkloni. • . u » ïl\ ] ^ Uli li P fill h à \ II. Ta sklep se naznani c. kr. pravosodnemu, no-tranjemu in trgovinskemu ministerstvu in se taista še daljo naprosijo: da naj imenujejo za vse urade, ki so nastanjeni v deželah. oziroma okrajih s slovenskim, oziroma hrvatskim Spod prebival8tvom torej slovenskem delu Koroške j njem Štajerskem, Kranjskem in Primorskem, brez izjeme sploh le uradnike, ki so tudi v pisavi zmožni slovenskega take. znanja pa da smo še silno oddaljeni. Shod slovenskih odvetnikov, notarjev in notarskih kandidatov spade mej najznamenitejše manifestacije, kar jih je bilo iz našega naroda kdaj prirejenih, in obudil je tudi primerno pozornost v ce li državi. Sklican je bil ta shod v namen, da protestuje proti brezpravnosti slovenskega jezika pri graški nadsodniji in da sploh formulira način, kako je postopati slovenskim odvetnikom in notarjem, da zagotove slovenskemu jeziku pristoječo mu in hrvatskega jezika, kot konceptne uradnike pa ki se to znanje dokazali vsaj z zadostnim redom, ki so ga odvetniških dobili pri maturitetnem izpitu ravnopravnost. tem oziru so bili storjeni naslednji ? nekoliko oportunistični sklepi: da naj taista razpišejo državno ustanovo za dijake, ki se hočejo posvetiti jedni ali drugi stroki, spadajoči v njih delokrog, vsaj za toliko ćasa, dokler ne bode nehalo pomanjkanje slovenščine povsem zmožnih uradnikov; da naj takoj ukažejo vsem podrejenim dotičnim oblastvom, tudi onim druge instance, da morajo v ob-čevanju s slovenskimi strankami rabiti le slovenske in hrvatske tiskovine ter se poslužiti slovenskega, oziroma važni dasi hrvatskega jezika tudi v pisavi, posebno v zapisnikih, raz- sodbah ter v svojih, ustno in v navzočnosti strank pred- Slovenski odvetniki i notarji j odvetniški in notarski našanih poročilih. kandidatje obžalujejo protizakonito postopanje c. kr. nad Slovenski odvetniki in notarji vseh slovenskih po sodnije v Gradcu, ki pri prizivni obravnavi zastopnikom krajin, zbrani na shodu v Ljubljani 17. julija 1898. leta slovenskih strank ni dovolila govoriti v slovenskem jeziku, izrekajo ustanovitev c. kr. višjega deželnega sodišča v ter izjavijo, da bodo : Ljubljani za nujno potrebno v pravosodnem in gospodar kot zastopniki slovenskih strank brez izjeme skem interesu slovenskega naroda ter zato pozivljajo državne in obzira v pisavi in v besedi rabili pri vseh državnih poslance tega naroda, da čim preje izposlujejo nadsodisče in samoupravnih oblastvih, ki so nastanjena na slovenski, v Ljubljani. oziroma hrvatski zemlji, ter tudi v vseh pritožbah proti Shod slovenskih odvetnikov sklene i naj se osnuje sklepom in razsodbam teh oblastev jedino le slovenski društvo kot zveza vseh slovenskih odvetnikov, katero bode oziroma hrvatski jezik, ter da ne bodo pri nobenem uradu imelo namen, varovati pravice odvetniškega stanu in ko- ná slovenski zemlji podpisali zapisnikov, kadar so pravilno pisani v drugem jeziku ; ne risti slovenskih strank, posebno pa potegovati se za jednako-pravnost slovenščine v vseh uradih, katero se naj dalje tudi peča z nasvetovanjem zakonskih prememb iz novih Ischl cesarju. Verjetno je, da se od izida teh dogovorov z načrtov, kolikor to zahtevajo interesi slovenskega naroda, baronom Banffyjem odvisno, kako se razvije kriza kajti av- V ta namen naj se izvoli pripravljalni cdbor, ki naj izdela pravila in zvezo ustanovi. strijska vlada se mora pri odločitvi radi obnovitve nagodbe ozirati na egersko vlado, saj je obnovitev nagodbe poglavitni ako že ne jedini vzrok, da ne odpravi ustave Ko ne bilo shod nam ni prinesel samo protesta slovenskih brige za nagodbe, bi že davno ne imeli več sedanjega parla pravnikov prcti nezakonitemu pcstopanju graškega nad-sodišča, ni nam prinesel samo zagotovila, da bode v vsakem naroda velevažni odvetniški in notarski stan z vsemi menta. Kaj se je pri pogajanjih z baronom Banffyjem doseglo, to seveda ni še prišlo v javnost Kar se v tem oziru bere, so same kombinacije V tem pa se je zgodilo nekaj, česar ni drugih nihče priČakoval. Vlada je povabila zastopnike h močmi deloval, da se izvrši ravnopravnost, prinesel nam strank na posvetovanje o svojem náčrtu kovnega zakona je tudi novo izjavo za ustanovitev višje sodnije v Ljub- Najprej se je posvetovala z zaupniki nemške katoliške-ljudske ljani, izjavo najpoklicanejših faktorjev, in podal je slovenskim državnim poslancem nredragocenega materijala gleda dejanskih razmer v uradih na Slovenskem. Obžalujemo samo jedno: da se na shodu ni govo- stranke, a poklicati boče tudi zaupnike « Slov kršćansko rodne zvezek, zaupnike italijanskega in Falkenhřynovega kluba docim se je z zaupniki poljskega kluba že dogovarjala tega se sklepa, da hoče vlada svoj načrt jezikovnega zakona uve- ljaviti s 14 torej potom cesarske naredbe ako se zanj iz- rilo o razmerah na Kranjskem. Res, da slovensko reko zastopniki tistih strank katere imajo v parlamentu ve- čino V zvezi s tem se tudi poroča, da namerava vlada po uveljavljenju tega zakona in po preklicu sedanjih jezikovnih začetkom meseca uradovanje na Kranjskem nekoliko bolj raz vito, kakor v drugih slovenskih kronovinah, res, da se tod očitno slo- naredb za Češko in za Moravsko sklicati venskemu uradovanju, ne nasprotuje, a razmere vzlic temu septembra državni zbor in poskusiti z njim rešitev nagodbe z Ogersko. Ako bi se to vsled nemske obstrukcije ne posrećilo, ako bi nemška obstrukcija zopet onemogočila redno parlamentarno delovanje, potem hoče vlada z radikalno, ustavnopravno reformo narediti konec sedanjemu parlamentu in vstvariti nov niso še take, kakoršne bi morale biti, in povrh — mislimo da je bil prav občni shod slovenskih odvetnikov in no-tarjev poklican, sprožiti zahtevo, da se v izključno slovenski Kranjski uvede slovenščina kot notranji uradni jezik, parlamentarni organizem Prepričani smo, da se bodo slovenski odvetniki in notarji trdno držali storjenih sklepov in iz njih izvajali vse konsekvence in pričakujemo, da bodo slovenski po- Čehi in vlada. Zvrševalni odbor mladočeške stranke je imel te dni shod, na katerem je strankino vodstvo poročalo o svojih pogajanjih z vlado glede jezikovnega zakona. Kakor znano, namerava vlada uveljaviti jezikovno ravnopravnost na ta način, da razdeli Češko in Moravsko na štiri vrste okrájev : podpírali z vso eneržijo, z večjo eneržijo, kakor postopajo na samonemškc, na samočeške, na mešovite s češko večino slanci veliko akcijo rodoljubnih odvetnikov in notarjev navadno v obrambo naših pravic in na mesovite z nemško večino V samočeških okrajih Politični pregled. Položaj. Nejasnost položaja je postala že mučna. Javno mnenje je popolnoma desorijentirano in zbegano po raz-ličnih vesteh, katere so dan na dan drugačne. Sklepanja na podlagi dogodkov in dejstev je postalo nemogoče in morda se tišti ne motijo, ki zatrjujejo, da zategadelj, ker vlada že davno ne ravna po načelih politične logike, ampak se — da se izrazimo sicer nekam travijalno, a vender značilno — samo bila češčina jedini uradni jezik in istotako v samo nemških okrajih nemščina, da pa se zagotovi ravnopravnost, bi jezikovni zakon določil, da bi moral v teh okrajih biti pri vsakem uradu vsaj jeden, druzega jezika do cela zmožen uradnik, kateri v mešanih okrajih vsaj nekaj uradnikov, zmožnih druzega jeziku. čehi so se izrekli proti tem nasvetom, a tega ukrepa ni jemati preveč tragično. Na taktiko čeških poslancev ne to čisto nič uplivalo. Sklep je bil storjen največ zate- huj- vloge predlagal na uradni jezik, dočim bi moralo biti bo gadelj, da bi radikalna češka stranka ne imela uzroka, lovi. Suha dějstva so naslednja: Zastopniki obstrukci]skih strank so izjavili, da na podlagi načrtov za jezikovni zakon, katere je dala vladi napraviti po nemških birokratih, se z skati proti mladočeški stranki. Za mladočeško stranko je dr. Baxa to isto, kar je za nemško stranko Wolf. vlado ne morejo pogajati o spravi. To pač pomeni toliko, Sila kola lomi. Ker parlament ne funkcijonira, vlada s cesarskimi naredbami na podlagi § 14. državnih 14 kakor da ne obnehajo od obstrukcije, dokler vlada ne prekliče osnovnih zakonov uveljavila celo vrsto zakonskih načrtov. jezikovnih naredb. Dalje se je vlada pogajala z zastopniki Nemci so zagnali velik hrup ter dokazovali, da je tako vla- nemškoliberalnih veleposestnikov. Tudi ti so izjavili, da z na- danje neustavno. Nemško jezo ni težko umeti. Ako uveijavi črtom jezikovnega zakona niso zadovoljni in da na podlagi vlada s § 14. jezikovni zakon in — če privoli v to Ogerska vlada ni doseči tište sprave î katera pogoj ponehanja obstrukcije. tudi nagodbo, potem je bila vsa nemška obstrukcija zaman. v Vsakdo je mislil, da je vlada zdaj na jasnem. Jedni so trdili, Uplivni član vodstva ml. Češke stranke posl. dr. Stránský da ta neuspeh grofa Thuna ni preprašil, da hoce novic začeti lisu „Lid. Nov." objavil prezanimiv článek, v katerem dokazuje, stori, da da je vladanje s pomočjo § 14 ne samo popolnoma ustavno, to pogajanja z obstrukcijskimi strankami, a predno v smislu izrečnih želj in pritožb premeni svoj načrt jezikov- ampak tudi parlamentarno. Vsi na podlagi 14 izdani za- nega zakona Daugi so temu zgovarjali, zlasti glasilo mlado- koni so provizorni in stopijo tišti hip iz veljave, čim jih par- češke stranke. Ta list, čigar dunajska poročevalca, Ryba in lament ne odobri. Vlada iih mora parlamentu predložiti in je Penižek, dobivala svoje informacije direktno od finančnega mi- torej od parlamenta odvisna, Ne borno ponavljali juri ličnih nistra Kaizla, je zatrjeval v nedeljo, da se vlada z Nemci ne izvajanj dr. Stranskega, konštatujemo samo, da so v nemških bo več pogajala, ampak da se sedanja, že dve leti trajajoča krogih obudila veliko osupnjenje, saj sme po teh izvajanjih notranjepolitična kriza gotovo in v krátkém reši izvenparla- vlada tudi nagodbo uveljaviti s § 14. Ogerski osnovni drž. mentarnim potom in sicer takoj, čim se vlada dogovori z zakon določa, da se sme nagodba skleniti le s parlamentarno ogerskim ministeistvom. Res je koj na to přišel ogerski niaterski predsednik na Dunaj, kjer se je v tej stvari mi- dogo- vladano Avstrijo, dr. parlamentarnim potom, a po izvajanjih Stranskega je tudi obnovitev varjal z grofom Thunom in od kodér je potem potoval v parlamentarna in torej dopustna. nagodbe s pomočjo 14 283 Ogerska. Vlada je sklicala posebno enketo, da se z nasvetovanim dnevnim redom in obljubile ali po izreče o njenem naČrtu avtonomnega carinskega tarifa Večina zasliŠanih izvedencev se je izrekla proti nacrtu in slati tega, ker carinska vojna, sicer radi vsled uveljavljenja tega ta- zastopnike, ali pa so imenovale pooblaščenca. Radi tega je načelstvo podpisane posojilnice sklenilo, rifa nastala mej Cislitvansko in mej Ogersko, utegnila ogtrski da se bode v pondeljek, 1. avgusta, t. 1. vršil: eksport kmetijskih pridelkov popolnoma podvezati. A da se Ogerska prvi splošni shcd ZâstopnikoV slovenskih posojilnic 7 osamosvoji tudi trgovinskopolitični. , a to so bili vsi izvedenci. Francija Židovstvo bije na Francoskem boj za biti ali ne biti tem je povedan uzrok cele takozvane Dreyfus- sove afere. Ako se Zidom Židje največ nemske narodnosti zapomniti se je treba, da so posreči njih akcija, bi to utegnilo imeti za Francijo jako nevarne posledice. potem Do- slej so bila židovska prizadevanja zaman, razburila so sicer vse javno mnenje Evrope, razdelila Francijo na dva tabora, raznesla že nekaj ministerstev, a pripomogla so tudi protise Ljubljani v „Narodnem domu", in sicer bode v nedeljo, 31. julija zvečer ob 9. uri predzborovanje, na katerem se bode vršilo posvetovanje o predloženih resolucijah za glavno zborovanje. Glavno zborovanje samo bode pa drugi dan ob 10. uri dopoludne s sledečim dnevnim redom: 1. praznovanje cesarskega jubileja od strani slo- mitizmu in ž njim čisti nacijonalci ideji na Francoskem do venskega posojilništva; silnoga razvoja. Nobena reč tega ne kaže tako jasno, kakor velika navdušenost francoskega naroda za francosko armado. Ta navdušenost je že tolika, da se nekaterniki boje vojaške diktatura Sedanja vlada, dasi po večini vlada radikalne 2. načela in 3. organizacija slovenskega posojilništva; 4. strokovno izobraženje upravnikov slovenskih posojilnic. stranke, katera se ie doslej vtČirjoma angsževala za Dreyfussa, hoče poč^njaoju organizovant-ga Židovstva za osvoboditev izda- K temu zborovanju so povabljeni vsi slovenski jalca konec narediti. Kako se je v tiu oziru izrekla na usta posojilničarji, t. j. odborniki, nadzorniki in udje posa- vojnega ministra Cavaignaca v parlamentu in kako se je iz- javi! parlament, to smo že porocali zadnjič. Vlada je meznih slovenskih posojilnic in vsi, ki se zanimajo za razvitek slovenskega posojilništva. Udeležite se torej, domoljubi slovenski, mnogobrojno tega shoda, s ka- bazyja, glavno prieo za Dreyfussovo krivdo in se sploh ener. terim hočemo v prvi vrsti pokazati, da je tudi slo- dala za Dreyfussovo nedolžnost, dala je aretovati bivšega majorja Ester- aretovati bivšega podpolkovnika Picquarta, glavno pričo gično piipravlja, da pred sodišctm razkrije spletke Dreyfus- venskim posojilničarjem, ki se sicer bavijo le s suho- sov(ga sindikata t«-r dokaže krivdo, Dreyfusso^ o. da tako prepriča javno mnenje o niČevnosti Židovskih trditev. Zajedno pa hoče tudi najhujše hujskaČe .na obeh s raneh, kateri vznemir-jajo prebivalstvo, narediti neškodljive. Mej drugimi je bil te parnim denarnim gospodarstvom, zvestoba do cesarja in avstrijske domovine prva državljanska dolžnost! V drugi vrsti pa se hočemo zjediniti o načelih in orga- dni obsojen znani romanopisec Zola radi žaljenja vojnega sodišča nizaciji, hočemo si veliko breme, ki smo si ga naložili, na jedno leto v jtčo. Želeti je. da Cavaignacu začela akcija posrećila, da zadobi Francija zopet notranji mir in stari ugled na zunaj. Spanjsko-ameriška vojska španjski šovinist je sedaj prepričan, da je Kuba izgubljena se vojnemu ministru prijateljsko in bratovsko med seboj razdeliti, hočemo storiti še.tudi nove korake v vedno večji in večji uspeh slovenskega posojilnistva v duhu našega cesarja, ki že toliko let s svojim zlatim izrekom „Viribus unitis" Tudi najprismojenejši Ljutim lojem za Santjago ie konec. Spanci se se pič hrabro opominja na slogo vse svoje narode in vse svoje pod- branili, a po uničenjn Cerverovtga brodovja je bilo izgubljeno ložnike ! vsako upanje na reŠitev in tako je končno general Toral s 24.000 možmi kapituliral in so Amerikanci Santjago zasedli. Zdaj se Amerikanci pripiavljajo, da anektirajo Portorico in da je s rada bombardujejo španska obrežna mesta Admiral Watson svojimi ladijami že odrinil v Evropo. panska pac sklenila mir, toda amerikanski pogoji se jej zde pretrdi, zlasti se ne bi rada odpovedala Portoriki, pa svoji usodi ne uteče. Narod španski seveda ni zadovoljen s tem izidom vojne in ker spoznava da so zgclj merodajni krogi krivi španskega pro- pada, zato se obraća ljudska nevolja najprej proti tem krogom. Vlada se je polastila diktature Razveljavila je zakon o osebni svobodi državljanov, da bi mogla ljudi streljati in pobijati, ako se hoteli iznebiti sedanje kraljice oziroma kralja. Republikanci in Karlisti agitujejo močno po vsi deželi in kdo ve Če se vzlic brutalnim varnostnim napravam venderle ne zgodi, da bi ruorala kralj in kraljica bežati. Obrtnija. WWWWWWWWWWWWWWWWWW WWWWWWWW W WVWWWWW9» Prvi splošni zbor slovenskih posojilničarjev. (Vabilo.) Našemu pozivu, da se skliče prve dni avgusta 1.1. v Ljubljano splošen zbor slovenskih posojilničarjev, se je odzvalo veliko posojilnic, ki so bile zadovoljne Na veselo svidenje v beli Ljubljani, 31. julija in 1. avgusta. meseca julija 1. 1898. Krškem, Načelstvo „Centralne posojilnice slovenske". I. Predlog. Resolucija v zadevi praznovanja cesarskega ju- bileja : Ustanovi se v ta spomin dobrodelna zaloga, kateri naj doprinašajo slovenske posojilnice in hranilnice po svoji moči. b) Naloži se ta zaloga obrestonosno pri katerikoli slovenski posojilnici. . Te zaloge se skozi več let (5—10) nihče dotakniti ne sme. Potem se smejo le obresti te zaloge porabiti v korist slovenskega posojilništva, osobito slovenske posojilniške literature. Da se to izpelje, pooblasti se posojilnica (hranilnica, ......ki sprejema v to svrho došle novce in jih priobčuje in potrjuje v javnih listih slovenskih. « 284 II. Predlog. Resolucija v zadevi načel slovenskega posojil- ništva : Načela, po katerih so obstoječe slovenske posojilnice osnovane, so v obče dobra. Starejšim in večjim posojilnicam sploh ne kaže, svoja pravila spreminjati, dokler jih v to udje ali zakoni ali važne okoliščine ne primorajo. Mlajšim posojilnicam pa, katere na kmetih delujejo, kjer je še majhna izobraženost, kaže, da svoja pravila vravnajo v smislu zakona od 1. jun. 1889. ako še niso v tem smislu urejena. Kmetske posojilnice naj so osnovane sploh bolj v duhu Raiffeisenovem, kolikor le to zadružni zakon dovoljuje, vendar naj bode načelstvo pre-vidno, da ena sama oseba ne dobi v svojo oblast celoga zavoda. Sedanje število slovenskih posojilnic že skoro zadostuje. Kjer je sodišče, pa posojilnice še ni, po naj se prej ko prej osnuje. V velikih sodnijskih okrajih je prostora tudi za dve posojilnici. V tem slučaji naj se terén razdeli. Ti zavodi so pa potrebni tudi v drugih večjih krajih, kjer je slovenska narodnost v nevarnosti, n. pr. naKoroškem, na Primorskem, v kočevskem okraji, ob Dravi in ozi Muri na Stajerskem. Kjer ste v majhnem kraji dve posojilnici, n. pr. v Košani na Notranjskem, naj se združita. Kjer ste na sedežu sodišča za dotični okraj tudi dve posojilnici, naj ima vsaka po nekaj občin, roma župnij, ali pa naj se združite. Taki kraji in okraji so: Cerknica, Ilirska Bistrica, Metlika, Lož, Ribnica. Lastno in tuje imetje naj skušajo slovenske posojilnice polagoma tako urediti, kakor předpisuje načrt novega zadružnega zakona. svoja pravila naj vse slovenske posojilnice Ker je pa slovenskih posojilnic že blizo 150, naj nadzoruje velik del kranjskih posojilnic „Zveza m s „Centralno posojilnico u kranjskih posojilnic." Slovenske posojilnice naj materijelno podpirajo tište slovenske denarne zavode, od katerih dobivajo one same enake podpore; to so večje slovenske posojilnice, mestna hranilnica v Ljubljani „ Centralna posojilnica slovenskaa, katero slednjo je v prvi vrsti podpirati, osobito s pri- stopom. Vsa navedena društva vred, ki so namenjena v podporo slovenskim posojilnicam, naj vzajemno postopajo, naj imajo svoj organ, s katerim bi se slovensko posojilništvo in vse slovenske gospodarske zadruge pospeše-Ta organ je ob enem glasilo vseh slovenskih posojilnic in gospodarskih zadrug, katere naj ga podpirajo materijelno in duševno. Slovenske posojilnice naj podpirajo tudi tište slovenske gospodarske zadruge, katere niso na škodo slovenskim trgovcem in obrtnikom. IV. 0 strokovni izobrazbi članov načelstva slo- venskih posojilnic je prevzel referat zastopnik posojilnice za Stari Trg in Lož. , Do 12. t m. so se oglasile sledeče posojilnice, ki se strinjajo s sklicanjem našega shoda: 1. Velike Lašiče (odpošlje zastopnika), 2. Pazin v Istri (imenuje pooblaščenca), . Podgrad v Istri (odpošlje kot zastopnika čast. Antona Štembergerja,) . Renče pri Gorici, . Buzet v Istri (zastopnika ali pooblaščenca), . Marija Snežna v Slov. gor. (zastopnika), . Sv. Trojica v Slov. gor. (Pooblaščenec g. dr. T. Romih v Krškem.) 8. Trgovska obrtna zadruga v Gorici, 9. Trnje na Koroškem (Zastopnik č. g. Volbenk uvedejo določila, da udje načelstva ne morejo od Serajnik, kaplan), svojega zavoda niti na posodo dobivati, niti poroki biti. 10. Prevalje na Koroškem, 11. Brežice (odpošlje zastopnika), III. Predlog. Resolucija v zadevi organizacije slovenskega po- sojilništva : Vsaka posojilnica imej svoje nadzorstvo, obstoječe iz najmanj treh oseb. Vsaka posojilnica pripadaj kot član h kakemu svojih pravilih posojilnice po društvu, katero nadzoruje. Prvo društvo te vrste je „Zveza slovenskih posojilnic" v Celji, h kateremu naj bi načeloma vse slovenske posojilnice pristopile. Vse druge nedenarne gospodarske zadruge po 12. Slatina na Stajerskem (pooblaščenec pajne v Krškem), La- 13. Gornja Radgona (pooblaščenec g. dr. Dečko), 14. Šmihel pri Pliberku (zastopnik gosp. tajnik Kandut), 15. Domžale (pošlje več udeležencev), 16. Radeče (zastopnik načelnik gosp. France Le-harnar), 17. Slap pri Vipavi (zastopnika g. Fran Punčuh in dr. Andrej Ferjančič), 18. Moravče (zastopnika gg. Janko Toman, Franc Orehek), 19. Mokronog (zastopnika g. ravnatelj Fr. Rohrman » vsem Slovenskem naj prevzam „Gospodarska zveza" v Ljubljani. v nadzorstvo tajnik g. Ravnikar), 20. Ribnica (II) (zastopnika), 21. Leskovica na Gorenjskem (zastopnik č. gosp. Anton Pfajfar), 22. Horjul (pošlje zastopnika). 23. Sv. Štefan- na Žili, 24. Tolmin, 25. Nabrežina (zastopnik g. blagajnik A. Stupica), 26. Stari Trg pri Ložu (I) zastopniki: g. Franjo Peče in še dva člana. 27. Idrija, 28. Sodražica, 29. Koper, 30. Sv. Lenart pri Sedmih Studencih na Koroškem (g. blagajnik Wutti M., Franc Bergmann, tajnik, in č. g. Gregor Einspieler), 31. Mestna hranilnica v Ljubljani (pošlje kot za- stopnike enega ali več članov svojega ravnateljstva), « 32. Gornjigrad (zastopnik g. Fr. Kocbek). 33. Senožeče (pooblaščenec člen ljudske posojilnice), 34. Glinje na Koroškem, 35. Ilirska Bistrica I (zastopnik g. Ivan Valenčič, blagajnik) Avtonomni ogerski carinski tarif. Z ozirom na cislitvanske parlamentarne razmere, vsled katerih se lahko zgodi, da ne bo možno obnoviti nagodbe z Ogersko in da se obe državni polovici ločita tudi gospodarski, je ogerska poslanska zbornica koncem lanskega leta naročila vladi, naj sestavi načrt avtonomnega carinskega tarifa, kateri bi stopil dne 1. januvarja 1899.1. v veljavo, ako se dotlej ne obnovi nagodba z Ogersko. Temu naročilu se je ogerska vlada pokorila in sestavila je načrt, kateri je predložila v odobrenje posebni enketi. Ta se je sešla dne 14. julija. Načrt ogerskega avtonomnega carinskega tarifa je v avstrijskih industrijalnih krogih obudil velik strah. Ta strah je naraven, četudi se koj za sedaj ni bati, da bi rečeni tarif stopil v veljavo, kajti trgovinske pogodbe, ki veljajo za Ogersko prav tako, kakor za Cislitvansko, potečejo šele leta 1903., a dotlej obsto-ječih razmer ni možno premeniti. Načrt ogerske vlade naj bo kompromis mej kme- tijskimi in mej industrijalnimi interesi, kompromis, kateri sta sklenila trgovinski in poljedelski minister, pri katerem pa je poljedelski minister na boljem. To se kaže pri velikanskih carinah na uvoz žita. Načrt je sedanje carine na žito kar podvoji], dasi je Ogerska v zadnjih letih samo za 14 milijonov gld. žita uvažala namreč na leto. Carina 3 gld. na pšenico, 2 gld. na rž in 1 gld. na turšico, to mora ustaviti ves uvoz teh pridelkov iz balkanskih držav. Kako da hoče dežela uvesti tako silne carine, ki je odvisna od exporta teh istih pridelkov, je težko umeti. Rusija gotovo skrbi za svoje pridelke, a žito pušča svobodno uvažati. Prav tako je tudi s carinami, katere določa ogerski načrt za uvoz živine, sosebno s carinami na prašiče. Ta postavka je uprav gorostasna. Sadaj je pri uvozu iz inozemstva plačati carino 1 gld. 50 kr. od vsacega prašiča, v prihodnje pa bo plačevati od vsacega pra- šiča kar 10 gld. Po istem načelu je določena carina na mast in na slanino. Sedanja carina 16 gld. na svinjsko mast se zviša kar na 30 gld., doseza torej polno vrednost blaga,, kar ja neznansko mnogo, in na kar bo Amerika, ki uvaža največ svinjske masti, gotovo odgovorila z represalijami. Prav taisti efekt morajo imeti jako visoke finančně carine ; na kavo, na čaj, na riž, na južno sadje itd., % vsled česar se bodo ta živila na Ogerskem znatno podražila. M Tudi industrijalne carine se ozirajo na korist ogerskega kmetijstva. Sedanjemu. carine prostému uvozu surovin naredi v govoru stoječi načrt konec. Na najvažnejše surovině so naložene visoke carine. Carina na surovo volno se je ogerski ovčjereji na korist določila na 5 gld., carina na lan se je določila na 1 gld. 50 kr. Skoro ob sebi je umevno, da so zvišane časih kar podvojene carine na polfabrikate in na obrtnijske izdelke. Carina na cvirn je zvišana na 8 gld. oziroma na 12 gld., na 20 gld, in na 45 gld., carina na sukno je zvišana na 80 do 200 gld., dočim je sedaj najvišja carinska postavka 110 gld. Uvažanje lanu se je z zgoraj imenovano carino skcro onemogočilo, zato pa so se carine na platno uprav neverjetno zvišale. Očitno je, da ima ogerski načrt avtonomnega carinskega tarifa tendenco, izpodriniti z Ogerske vsako tujo industrijo in seveda v prvi vrsti avstrijsko industrijo, da se na ta način ustvari domača ogerska industrija, zajedno pa po možnosti zavarovati in pod-preti domače poljedelstvo. Sosebno jasno kažejo to carinske postavke na tekstilne izdelke. Ogerska nima skoro čisto nič tekstilne industrije in kar potřebuje tekstilnih izdelkov, vse dobiva iz Avstrije. Jednako se kaže rečena tendenca tudi pri tarifnih postavkah na papir, na svilo itd. itd. Priznati se mora, da Madjari vedo, kaj hočejo. Osamosvojiti se hočejo, zagotoviti si hočejo popolno gospodarsko neodvisnost, ki je pot k popolni državnopravni neodvisnosti. Dokler jim daje nagodba toliko dobička, kakor doslej, so pripravljeni vzdrževati sedanjo gospodarsko zvezo, a čim bi to prestalo, hočejo ž njim lastno brezobzirnostjo zavarovati svoje koristi. Za avstrijsko industrijo bi bilo uveljavljenje re-čenega tarifa prava katastrofa, sosebno za nemško industrijo. Bil bi to začetek carinske vojne. Misli se, da je ta tarif le sredstvo, pritiskati na Avstrijo, da obnovi nagodbo, Mogoče pa je tudi to, da Ogerska resno računa z eventuvalnostjo, da se nagodba ne ponovi in na ta slučaj se je pripravila dobro. 286 Kmetijstvo. Kmetijska družba kranjska. (Konec.) ' Novomeška podružnica nasvetuje tudi, naj bi družba zopet prodajala gumi jeve vezi za trte. Ravnatelj Pire pojasni, da je družba to prodajo letos opustila, ker se po-samezni posestniki niso oglašali in je morala družba vezi govorniki naglašajo, da trgovci prodajajo slabo pa drago blago. Konečno obvelja nasvet, da družba zopet prodajaj gumijeve vezi. oddati raznim trgovcem. Drugi Želja podružnice Tuhinj i na] se âkode po toči itd. cenile o pravém času, se naznani vladi. Predlog podružnice Studeno, naj bi se bolje po pravljala občinska pota. se odstopi dež. odboru. «= Poučni in zabavni del. Tolstoj in njegova delà (Sestavil F. Juvančič.) (Konec.) Levin bil je oženjen tretji mesec Bil srečen, a Podružnica Ko vor predlaga, naj se izposluje pri- povsem ne tako, kakor je bil pričakoval Pri vsakem merna državna in deželna podpora, da se bodo po nižjih koraku videl je, kako se je varal ter občutil nekako isto cenah prodajala umetna gnojila. Prošnja se p redloži vladi i kar občutil člověk, 5 kateri se čudil lahkemu čolniču i in deželnemu odboru, dasi v to svrho ni upati podpore, plavajočemu po zeleni vodi, a stopivši vanj uviděl, data Podružnica Rov te predlaga, naj se odpravi pri-stopnina dva goldinarja. Notar Gruntar, posestnik Z adnik m učitelj Pogačnik podpirajo ta predlog i ki pa ne obvelja. Podružnica Bled nasvetuje, naj bise dajala dařila onim živinorejcem, ki imajo bike za pleme. Odbornik Povše naglaša ) da 15-000 gld. darovali taka dařila znašala na leto do vsakemu posestniku, ki vzdržuje bika, ko 10 gld. To je torej neumestno. Pač pa se bode dotični zakon v tem smislu zboljšal, da se bode strožje postopalo pri licencovanju bikov, čuli so se tudi se tudi od domačih živinorejcev kupovali nasveti naj za pleme biki čiste pasme, ker bi bili cenejši, posamezne občine pa naj bi si iz dohodkov od živinskih potnih listov preskrbovale bike, katerih še vedno primanjkuje. Prošnja podružnice Čatež za podporo se odstopi dež. odboru. Podružnica L i t i j a nasvetuje, naj se prenaredi zakon glede komisij pri licencovanju bikov. Te komisije so predrage i. t. d. Odbornik Povše odgovarja ) da je dež. odbor že odposlal vladi premembo dotičnih določil ter nasvetoval, naj bi bil v komisiji kot voditelj okrajni živinozdravnik, jeden umen živinorejec kot delegat dež. odbora in župan ali namestnik za vsako občino. 0 tej premembi zakona bode sklepal dež. zbor. Podružnica Vi pa va nasvetuje darila revnim pa mirni čolnič marsikaj zahteva zasè, kajti sicer svojemu gospodarju ne služi, temveč ga spravlja le v nevarnost. Tako je gledal Levin prej marsikak zakonski par, ki ni živel složno, in Levin čudil se je temu; toda sedaj je uviděl, da se sporu sem ter tja ni moči ogniti, uviděl je da zakon ni tak, kakoršnega si je on domišljeval poprej, premišljeval je to kar veseli druge ljudi povsem čista sreča, a povsodi našel je bridko prevaro. Niti istine se mu ni posrečilo najti, slednjič zazdi se mu, da je istina to, da je življenje nesmisel. Čestokrat přišel je v mislih svojih na smrt in mnogokrat moral se je v resnici sam s seboj boriti, da si je pregnal iz glave težke misli. obče soglaša se vsa zgodba duševnega mučenja občutil Levin, na nekaterih mestih skoro do 9 katero slovno s tem, kar pripoveduje L. Nikolajevič Tolstoj sam v svojih „priznanjih", katera pisal 1879. Kakor Levin, tako priznava i avtor „Ane Karenine" po dolgo trajnem mučnem preiskovanji, da je našel odgovor na vprašanje o smeri in smislu čio veko vem v veri v BDga i v dobro. Ako bi se mu posrečilo, prisvojiti si in razumeti isto do cela, mislil je, da bi bilo mogoče vsakemu živeti z milijoni najrazličnejših ljudij, modrijanov vladarjev, starčev in otrok v slogi in razumeti vsem isto ter živeti ono du- ševno življenje, katero bi morali prav za prav živeti in po katerem hrepenimo vsi. Vse to nekako umetniško zbrano ter izraženo v umnim vinorejcem. Odbornik Povše odgovarja, da se taka Tolstojevem opisu snà svojega, kateri spis je priobčil darila niso obnesla. V to določena svota nizka bila razmerno a prošenj je dohajalo na stotine. Deželni odbor je 1882 : Zdi se mi, da ležim na postelji. Ne počutim se ni bîl v največji zadregi, komu naj dovoli neznatno darilo, dobro ni slabo; ležim na hrbtu. Premišljevati začnem, ki navadno ni prav nič zaleglo. Pač pa obvelja nasvet ali dobro ležim; nekaj, zdi se mi, da me nadleguje pri * đ vipavske podružnice, da družba prodaje žveplo, ker ne- nogah; ne vem, ali je kratko ali je krivo, a nekaj ne- kateri trgovci prodajajo slabo blago. Istotako obvelja prijetnega je, promaknem nogi a ob jednem s tem začnem nasvet, naj bi se podružnicam določil delokrog glede premišljevati, kako in na čem ležim, kar mi doslej še ni članov. prišlo na misel Pogledam svojo postelj ter vidim da Podružnica Slap predlaga prošnjo za železnico ležim na pletenih vrvicah, ki so pritrjene k stropu. Noge od Ustja do Postojne. Prošnja se izroči na merodajno mi leže na jedni taki vrvici, pod koleni imam drugo in nogo torej sunem proč zadnjo vrvico, mesto. obe me tišita 289 zdi se mi, da bode tako bolje. Toda sunil sem jo pre- početkov sem ter proučil vse potrebno iti stvarno kolikor i daleč, trudim se, da bi jo dosegel zopet z nogo, a pri je to mogoče. „Nova verau deli se v štiri dele. V prvem tem mi uide še druga izpod kolen, nizdolu. vsem telesom se trudim i in da nogi mi padeta delu riše pisatelj tek življenja svojega in svojih mislij » prišel zopet katere so ga dovedle do prepričanja, da je v kršćanstvu v prvotno ležo, toda ne posreći se mi. Tu šele se vprašam, istina. V drugem delu zasleduje Kristove uke z ozirom kar mi prej ni prišlo še v glavo, vprašam se, kje ležim na cerkvene preiskave, zbore in apostole. Tretji del po-ter se začnem ogledovati. Pred vsem pogledam navzdol, svečen je propovědí Kristovi, a v četrtem delu razvija kamor je viselo moje telo, in kamur moram pasti, kakor pisatelj posledice te propovedi, očišćene od vseh poznejših čutim, vsak čas. Gledam in gledam, a lastnim očem ne dodatkov. Kakor je znano, se L N. kateri govori o ne- verjamem. Visim v neizmerni višini, tako visoko, da mi obhodnosti častnega življenja ter o popolnosti, ne omejuje oko niti do tal ne vidi. — Grozno ! Zdi se mi, ako bodem le na gole besede temveč predstavlja v Iastni osebi primer še dolgo gledal navziol, da spolznem še z zadnje svoje čistega življenja, ki v vsem soglaša z narisanim uzorom. opore ter pádem v brezdno. Neham torej gledati v prepad a postane mi še hujše, ker premišljujem o tem, kaj bode sam, strogo v duhu krščanskega » ^ z menoj, kadar pádem z zadnje vrvice. Čutim Tudi ostala delà pisana so, kakor priznava Tolstoj uka. Posvećena so po da mi od večjetn narodu, a zanimiva so za vsakoga. Povest „čemu strahu pešajo zadnje sile ter da se ne morem več dovolj ljudje živé?" jasno razlaga starčku in dečku, učenjaku trdno držati, da torej lezem vedno niže in niže. Še tre- in prostaku, srečnežu in nesrečnežu, da je v mislih in nutek, in pádem v brezdno. Takrat pride mi na misel, delih prostega člověka životvorni element bratske ljubavi to ni mogoče, da bi bila resnica, to so sanje, „zbudi se" ! ter da je ta ljubav jedina prava opora človeškemu življenju. Trudim se, da bi se zbudil a ne morem se. Kaj je sto- riti ? ! Kaj je storiti, vprašam se ter pogledam kvišku. skoro Podobne nazore razvija v povestih „Bog resnico vé, a je Tudi nad seboj ne vidim nič. Gledaje kvišku trudim se ne pové", dalje „Dva starca", „Srećka" itd. pozabiti brezdno pod seboj in v resnici je pozabim Ne skončnost pod menoj zdi se mi grozna, a neskončnost » ki jo vidim nad seboj î me vtrjuje ter krepi. Vem, da ležim le še na zadnjih vrvicah, toda pogled kvišku bodri in ohrabruje me nekako tako, da ne padem. Nek glas mi govori : „Pozabi to, pozabi!" In vedno dalje gledam kvišku in čutim, da pomnim vse, kar je bilo, v kakej nevarnosti sem bil, in kako me je le pcgled kvišku řešil. In vprašam se : „A zdaj se. da uže ali še visim tako, kot sem visel ? Prepričam ne visim več tako, kakor sem visel pred kratkim, temveč, da se držim krepko. Vprašam se, kaj me drži ter vidim še jedno vrvico, ki me drži črez pas in ki me je držala tudi prej uže v ravnovesji. Zdi se mi to jako naravno. Celo v sanjah se čudim, kako, da prej tega nisem mogel razumeti. Da pasti nikakor ne morem, zdelo se mi je povsem naravno, in bil sem vesel in miren, a nek glas mi je govoril na uho: „Zapomni si, zapomni in zbudil sem se. Lev Tolstoj, v romanu Levin, našel je vir dušev- nega pokoja ter pravi smisel življenja v veri. Odslej bavil mnogo z verskimi vprašanji, katera nahajamo raz- se vita v vseh poslednjih umotvorih grofa Leva Nikolajeviča Tolstega. Naj nove j š a delà grofa Tolstega. Nikolajeviča ozirom na delà te vrste omeniti moram i da je obče přiznáno, da grof Tolstoj najbolje umeje napraviti si dostopno trudapolno zadaćo narodnega slovstva. Tako priljubljen v prostem narodu, kakor Gn, je malokak pisatelj. dokaz jeden primer. Povesti Tolstojeve bero se n. pr. vse na ženskem oddelku kaznilnice v Petrogradu (v tako-zvaném „Litovskem gradu"). Vse kaznjenke, znajo li brati ali ne, poslušajo te povesti z velikanskim zanimanjem. ne » da jih poslušajo, temveč o prostem času pripove dujejo si z veseljem druga drugej » kar si je katera za pomnila. Tako zelo zanimalo se za to berilo, da si hra-nijo revni denar, katerega si s trudom pris!užijo, da si morejo nakupiti Tolstojevih povestij Besede vredno je tudi. Tolstojevo delovanje z ozirom na človekoljubnost in narodno ekonomijo svoje domovine. Kakor za šolo, tako storil je veleum tudi za trpeći narod marsikak korak, izrekel marsikako važno misel. Mnogo pečal se je s centralizacijskim vprašanjem, s tujim raz-košjem, civilizacijo itd. Znamenito v tem oziru je delo „Vas in mesto" poleg nekaterih drugih spisov. Med njega važnejša delà zadnjih let štejemo znano » Kreutzer"-jevo sonato a ter večje delo „Carstvo božje a Ko zaključujem pregled skoro petdesetletnega delo vanja Tostojevega, hotel bi še dotakniti se vprašanja ) ki se uže čestokrat razmotrivalo : Je-li Tolstoj pesimist ali optimist ? Najnovejša delà groía Leva Nikolajeviča Tolstega so skoro vseskozi religijozno-modroslovskega značaja. Med Zdi se mi, da ni ne to, ne ono. Ko sem čital pred kratkim časom v nekem listu misel, da hodi sloveči fran- prva njegovih del te vrste šteje se „Nova vera u 1 katera coski pisatelj Jules Lemaître popolnem svoja pota, da so je povsodi vzbudila veliko zanimanja, ne manj pa razbu- vraži vsaki sistem in vsake okove ter da je pri tem podal rila nekatere duhove, nekega kritika razvnela je celo tako narodu svojemu vendar najbolj blažilnih biserov — spomnil zelo i da v sveti jezi zapisal sta vek „Tolstoj hodi s sem se nehoté Tolstega. Kjer najdeš pri Tolstem melan svojo „verou kakor kura z jajcem. u holične opazke, izvirajo te le iz opazovanja pomenljivosti „Nova vera" stala je našega pisatelja mnogo truda človeške usode. Tolstoj nikdar in nikjer ne opisuje živ in premišljevanja. Zasledoval je vero Kristovo od najprvih ljenja kot kaj samo na sebi hudega ) kar ga seveda SÍ88 označilo kot pesimista. Tolstoj sicer nikjer ne zakriva slabih stranij človeškega življenja in bivanja na zemlji, a trudi se iskati sredi mračnih pojavov luči svetlobe, ki je » * v stanu osrečiti člověku srce ter mu razvedriti glavo. Redko nahajajo se tako krasni značaji, redko taka polna simetrija umstvenega in nravnega bitja. O Tolstem ne ve se nikakih slabostij, katere bi mu bilo mogoče oponašati z ozirom na uzore njegovih del. Kot umetnik opisal je to, kar je sam preživel s srcem in razumom, kot člověk preživel je to, kar je opisal. Njegova umet niška delà so skoro povsem avtobijografični dokumenti njegovi. V delih svojih vpodobljen je Lev Nikolajevič na veke in škodovati mu je težko mogoče. Nedosežna a poviše-valna plemenitost duše njegove veje iz vsacega delà nje-govega in smelo rečem, da malokaterega pisatelja beseda prodere tako globoko v srce in čuvstvo ćitateljevo, kakor baš Tolstojeva in vendar je junakinja njegove povesti — kakor piše sam, zakjučuje povest „Sevastopolj v maji" — junakinja, katero ljubi z všemi silami svoje duše, katero se je vselej trudil narisati v vsej njenej vzvišenosti in katera je in bode ostala vedno krasna, le — prosta rosnica. .Ih fr* fr, frifrifr, frifr. fr fr, fr. fr, frífr, fr, fr. Hh/ft AAí^ ..........................................................................M.,...,...........................£> {ji. .............ílílY.'.?.!?.!..,....... » WWW WWWWW^WWWW 9t9>W9?9?ef — Shod slovenskih županov v Ljubljani. Občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane je v svoji seji dne 17. maja 1898 doloćil program, po katerem naj bi se v Ljubljani slavila petdesetletnica slavnega vladanja našega presvetlega cesarja Franca Jožefa I ZaČetek slavnostim, ki se imajo tem povodom vršiti, bode dne 17. avgusta t 1. shod slovenskih županov iz Kranjske, Štajarske, Koroške in Primorske. Na tem shodu izreko slovenski župani kot zastopniki občinske samouprave — in po tem takém tudi kot zaupniki vsega slovenskega naroda — tega naroda neomahljivo udanost in zve3tobo do posvečene osebe Njegovega Veličanstva ter izbere iz svoje srede odposlanstvo, kateremu bode naloga sporočiti ta čutila ob vznožji najvišjega prestola. — Program shodu slovenskih županov v Ljubljani je: Dné 16 avgusta: Ob osmih zvečer prijateljski sestanek na vrtu ali ob neugodnem vremenu v wSo-kolskej" dvorani „Narodnega doma". Pri tem sestanku svirala bode godba, pela bodo pod skupnim vodstvom pevska društva „Slavec", „Ljubljana" in „Trgovsko pevsko društvo" in prižgal se bode umetni ogenj Dne 17. avgusta: Ob en aj stih do-poludne slavnostno zborovanje v čitalničnej dvorani in po zbo-rovanji pogoščenje zborovalcev v „Sokolovej" dvorani. — Glasbena Matica je imela 15. t. m. svoj občni zbor, kateri je izvolil društvenim predsednikom g. Vencajza, v odbor pa gg. Beleta, Dečmana, dr. Foersterja, Hafnerja, Hrasta, Orožna, Petrovčiča. Přibila, Razingerja, Rohrmana, Sbrizaja in Trdino. Društ 0 ima 878 članov, podpore je dobilo 2000 gld., vseh dohodkov je bilo 18 598 gld. 67 kr. v gotovini ter 3608 gld. 59 kr. in 100 frankov v vredno-stnih papirjih, troškov pa je bilo 18 571 gld. 2 kr. tako, da je v gotovini prevstalo 27 gld. 15 kr. — Slovenska zmaga. V Medgorjah je bila 4. t. m. občinska volitev, pri kateri so vkljub najhujšemu pritisku od nasprotne strani v tretjem in v drugem razredu sijajno zma- gali Slovenci. ! — Osebne vesti. Polkovnik pešpolka št, 71 Liborij Frank jo imenovan zapovednikom ljubljanske brigade, polkovnik pešpolka št. 43 Hugon Hanel pa zapovednikom pešpolka št. 17. — Za profesorje so imenovani suplentje Anton Peter lin v Ljubljani za Kranj, dr. Jos. Pipen bâcher v Ljubljani za Novo Město, Leopold Poljanec in dr. Jos. Torn i nšek v Kranju za istotam. — Profesor v Trutnovu August Němeček je premeščen na realko v Ljubljani. — Shod kršćanskih socijalistov v Dolini v Istri dne 10. t. m. se je sijajno obnesel Udeležilo se ga je 3000 oseb Govoril je dekan Kompare. KrŠčanski socijalizem se sploh na Primorskem močno širi, tako mej Slovenci, kakor tudi mej Lahi — Shod slovenskih posojilničarjev. S tem obžalujemo, da načelništvo „Gospodarske zveze" in „Zveze Kranjskih posojilnic" odsvetuje svojim posojilnicam, da bi se udele-žile tega shoda, ki smo ga sklicali v Ljubljano na dan 1. avgusta, oziroma 31. julija t. 1. ; zlasti obžalujemo to izjavo, ker se ni v njej navedel niti en razlog ne, zakaj se to odsvetuje. Vsaj se od naše strani ni nameravalo podi-rati, kar zida omenjena ljubljanska gospodarska organizacija. Mi nameravamo shod v ta namen sklicati, da bi bile lehko enkrat na javnem zboru vse slovenske posojilnice zastopane, da bi bila vsem prilika dana, izraziti se 0 vseh načelih in 0 celoskupni organizaciji slovenskega posojilništva Radi tega bi bili radi slišali tudi glasove tistih domoljubov. kateri sodijo omenjeno ljubljansko gospodarsko organizacijo, zoper katero nimamo bistvenih predsodkov. Načelni štvo „Centralne posojilnice slovenske". V Kiškem, 18. julija 1898. — Družba sv. Mohorja ima letos 77.131 udovT torej za 5621 več, kakor lani, kar je zasluga požrtvovalnib poverjenikov. — Izredni občni zbor odvetniške zbornice kranjske je bil dne 17. t m Zbor je bil sklican, da se izreče 0 brezpravnosti slovenskega jezika v Gradcu, ter je sprejel resolucijo, s katero je protestiral proti dotičnemu sklepu. Nemški oivetniki so se upali nekaj nagajati, a dobili so za to krepko plačilo. — Tatvina V Cerknici je agent Ahilej Handler pred kratkim izgubil listnico, v kateri je bilo 230 gld. Denar je našla neka A. Komelj s Primorskega, ki je skušala odnesti pete v Trst Vsled brzojavnega sporoČila so žensko orožniki přijeli , v St Petru ter jo izročili sodišču — Šaleški Sokol. V nedeljo je bil v Soštaoju ustanovni shod „Šaleškega Sokola". — Čehovinov spomenik. Dne 10. t. m. so goriški rodoljubi na Branici položili temelini kamen spomeniku slavnému slovenskeinu junaku baronu Čehovinu. — Državno podporo v znesku 300 gld je kmetijsko ministerstvo dovolilo kmetijski družbi kranjski za pospeševanje ovčjereje v občini Rateče v radovljiškem okraju. — Novo društvo. V Žireh so rodoljubi ustanovili novo pevsko in zabavno društvo „Sora". — Slovensko planinsko društvo Savinjska podružnica hoće tekom letošnjega leta zgraditi planinske stavbě „Go-renjegrajsko kočo", „jubilejno kapelico sv. Cirila in Metoda" pod Vojstrico in „Lučko kočo na Karitih" nad Lučami. — Nov odvetnik. V Trstu je otvoril svojo odvetniško pisarno g dr. Jos. A b r a m. v — Skandal v tržaškem občinskem svetu. Slovenski občinski svetnik Dolenc je pred dvemi leti predlagal, naj se tržaški Corso v proslavo petdesetletniee cesarjevega vladanja M . S f- 289 prekrsti v „ Corso Franeesco Giuseppe". Lahi tega seveda niso so ga pomiiostili ter mu prisodili več let ječe. Toda jedva je hoteli. Minoli teden je Dolenc ta svoj predlog nujno ponovil, bil zopet zunaj, že je kradel kakor sraka. Zopet je bil obsojen a Lahi so nujnost odklonili demons ti ovala. i vsled česar je galerija hrupno na smrt, a pot ni bil več pomiloščen. Vitezu je bilo to povsem prav, češ prestar je že, da se mogel odvaditi Žalostno! V Pontablju na Koroškem so cesarski Me. Id bil je ustreljen uradniki ustanovili podružnico zloglasne, ob pruskih markah Potres v Dalmaciji. Potres je v Sinju in v so živeče „Sůdmarke" a najžalostnejše je to, da je nici pi i stopilo tudi nekaj čeho v in Slovencev. podruž- sednjih vaseh provzročil velikánsko škodo in kar je najžalost- neje, potresni sunki se jako pogostoma ponavljajo. Ljudje Promocije. Na graškem vseučilišči so bili promo nimajo stanovališč in prebivajo pod milim nebom, njih nesreča virani prava Fran Žužek iz Grade* in Edvard Slavik za doktorja Pa 1« toliko večja, k^r so silno revni. Ljubljana je dovolila Rudolf Weibl iz Metlike. Viktor Kac iz Slov. Gradca Sinj« podpore 300 gld. Naj bi se tudi druge slovenske občine, in Milan Papež pa za doktorje medicine. Cerkvene vesti. Za upravitelja v Gojzdu je ime- novan č. g. Anton Kocijančič, kaplan v Vodicah; na njegovo mesto pride Jos. PlantariČ, kaplan v Čemšeniku naj bi se tudi posamezni rojaki spominjali nesrečnih hrvatskih bratov v Dalmaciji. Za pariško razstavo 1. 1900 se delajo že velikanske priprave. Na mestu, kjer bo razstava, delà že več tisoč Kmetijsko društvo z omejeno zavezo so osnovali v Stari Oselici. Poskušen umor. V Zagorju ob Savi je ondotni konjederec in kovač Jos. Juvan poskusil svojo ženo ustreliti a je na srečo ni zadel Orožniki so moža koj aretovali. Nova posojilnica. V Sturijah pri Vipavi so osnovali hranilnico in posojilnico z neomejeno zavezo. Samomori. V Krškem se je utopila SOletna sla- zidarjev in tesarjev. Tudi zunaj Champs de Mars, kjer bodo stala razstavna poslopj a, mrgoli delavcev kakor na mravljišču. Postavljajo se ogromna posiopja in gradi se velikánsko že-lezno kolo, čegar sama os bo tehtala 36.000 klg ter bo no- sila 40 vagonov in 1600 mivost pariške razstave. ljudij. To kolo bo posebna zani- Milijonar potepuh Parizu našli so te dni boumna Barbara Zajc Truplo so našli v Savi V záporu okr sodišča v II. Bistrici se oběsil 591etni delavec Luka Vilfan. Umrli. V Ljubljani sta umrla mestni živinozdravnik Julij Dev in poštni asistent Makso Kobler. Potrjen zakon. Cesar je sankcij dež zboru Kranjskem sprejeti zakon o inkorporaciji občine Hřib z Vrhniko redarji razeapanega člověka na stopnicah v neko klet, kjer je spal Peljeli so ga na policijo in našli pri njem skoro za mi-lijon frankov denarja in vrednostnih papirjev. Kdo je ta mož, se doslej ni moglo dognati. Zopet jeden. Blagajnik sirotinskega urada v Aradu Krivany je iz blagajne ukradel 300.000 gld. in ž njimi pobegnil, Doslej ga še niso dobili Največja vojašnica na svetu je v Varšavi. vojašnici je prostora za 38 000 vojakov. Za to je največja Nesreće. Na Vrhniki se je 79 letnemu v Aldershottu na Angleškem. Teren te vojašnice meri 1900 Nikolajů hektarov. Vojašnica je zidana iz kamna in je veljala šestnajst Kržetu unela obleka. Ogenj je starčka tako opekel, da je milijonov goldinarjev. Prostora je v njej za 20.000 mož, izmej V Ljubljani je ponesrečil 61etnt Ivan Sršen. Podrl katerih pa ima 5000 šarž posebne sobice. umrl, se je nanj 2 m visok kup desek. Fantič je bil tako poško- Največji slepar devetnajstega veka je te dni v dován, da je kmalo potem umrl. Bournemouthu na Angleškem umrl. Bil je to Kornelij Herz, Nepotrjen zakon. V deželnem zboru koroškem seveda žid. Herzova preteklost je temna Nakrat se je pojav il sprejeti načrt realČDega zakona ni dobil cesarjeve sankcije, kot spekulant v Parizu in se je udeležil velikanskih sleparij, premoženje. Bil je tudi v Uzrok je, da dež. zboř ni določil veronauka kot učni predmet s katerimi je „zaslužil ogromno v višjih razredih. zvezi z panamskimi slepá jn vodil dolgo let vso írancosko justico za nos Panamski škandali so še v živém spominu 500 ljudij je v morju utonilo, ko se je zadela francoska ladija „Bourgogne" z angleškim parobrodom „Cro- martishirom". Poročila o vedenju mornarjev so strašna. Mor-narji so ljudi z vešli, z noži in drogovi pobijali, jih metali v morje ter jih suvali iz colnov, samo so pokazali, kako silno korumpirana je Francija m 100000 in 3krat 25 000 kron so glavni dobitki velike jubilejske razstavne loterije, kateri zneski so po odbitju 20°/ 0 v gotovini izplačajo. Mi opozarjamo naše bralce, da bode da so se řešili sami. poslednjo srečkanje neprekljičlj dne gust t Zato se je veČina mornarjev řešila, a potnike, zlasti vsi otroci in vse razen jedne ženske požrlo morje. Ko se je pogreznila ladija, je nastal vrtinec, podoben brezdnu. tega Naznanilo potegnilo morje skoraj vse nesrecneže Pravičen bojkot mestu Sulz v kantonu Aargau Sredi meseca septembra oddá se na neki meseci brez vzroka — pa tudi brez pen- grajščini na Notranjskem služba obč. svet pred zi]e odpustil učitelja, ki je podučeval že razpisal obč. svet službo odpuščenega učitelja, za njo 50 let. se ni Ko je oglasil nihče, tudi potem ne, ko se je obljubila večja plača. Učiteljsko društvo je mesto Sulz bojkotiralo dotlej, da dobi odpuščeni učitelj pokojnino. Zato je hotel obč. svet društvo Taisti ima vse prosto in še 400 gld. v go tožiti, toda advokata ni mogel dobiti nobenega tovini na leto. Pro8ilci za to službo imajo do Tat ustreljen. Nikjer v vsi Evropi razen v Srbiji kazati znanje slovenščine in nemščine v govoru ne usmrčajo tatov iz navade. Tam so obsodili že mnogo takih in pisavi ; potem stan in starost tatov na smrt, a so jih navadno oprostili smrti ter obsodili 1 zunanje in do na daljšo dobo v ječo. Sedanje ministerstvo pa je v tem oziru sedanje službovanje. strožje. Neki Mita Vitez je tat že od mladosti. Neštetokrat Vec se izvé pri uredništvu „Novic" do konec že bil zaprt, pred leti pa so ga obsodili celo na smrt, a tega meseca. 290 Loterijske srećke Lineu dne 16. julija t. V Trstu dne 16. julija t. 58, 86. 15, 22, 30 13, 69, 56, 54, 81 V Pragi dne 20 julija t. 1. : 42, 35, 50, 79, 33 B U priporoča Blaznik-ova tiskarna v Ljubljani Tržne cene. V Ljubljani dne 13. julija 1898. Pšenica gld. 11 50 kr. rž gld. 9.50 kr., ječmen gld. ajda gld. 10.— kr., proso gld. kr., oves gld. 8.50 kr. kr., tursica gld. 6.50 kr. leča gld. 14.- kr., grah gld. 12.- kr., fižol gld. 12-Vse cene veljajo za 100 kgr.) kr Razpošiljava sukna samo zasebnikom i odrezek dolg za- |gld fine mičnih barvah 1 odrezek 6 gld blago dostno moško obleko stane samo > 3*10 iz dobre «480 7-50 8-70 10-50 12-40 13 95 finejše angleške i i pristne ovčje volne grebenčaste J 0 — odrezek za črno salonsko obleko fl. 10* vrhnje sukne od 3 gld. 25 kr. meter in višje; loden 1 odrezek 9 gld. 95 kr. peruvien in dosking, blago za državne in železniške uradni.e in sodnijske talarje, najfinejše grebenčasto in še- kakor blago za finančně in žandarmerijške uniforme itd., razpošilja po tovarniških cenah kot reelno in solidno dobro znana f sukno-tovarniška zaloga .les Amhof v Brnu Vzorce pošlje zastonj in poštnine prosto. Pošiljatve pu vzorcih. n. občinstvo se opožori, da se blago veliko ceneje # se naravnost od nas naroči, kakor pa pri prekupcih. Kiesel-Amhof v Brnu razpošilja vsako blago po pravih cenah brez prebitka katerega rabata (16 P ter i H Brodj t r p o t č se p ri pravlj v k j kar jed oni, k k Zrinj skem Zagreb, Zrinjskega trg St Trpotč k p r esež prehlajenjah dušnih bolj š e sr e bol dst hripavost in P gar kat del uj v. te i P J 20. ih tob e naj-i r, k aš elj, prso-Tudi zastarani kašelj se s tem zdravilom v najkrajšem čai dpraviti: bolniki dobijo tek za jel -.a a A m m da I ah k PU i n n a t č hit Izmed mnogih (29) h k r e v a j pominjam tukaj m ono: 6 t »Velecenjeni gospod lekarnik! Pošljite mi še tri steklenice Vašega izvrstno delujočega trpotčevega soka; potrebujem jih z a m oj e znance Jaz sem od dveh steklenic od neznosnega kašlja popolnoma ozdravěl. Hvala Vam. Priporočil bodem ta z d r a v il n i s o k v s i m prsobolnim. S poš tovanjem. Rudolf A u s i m. Na Dunaji, 20. ma r ca 1897. Pazi naj se toraj, da je na vsaki stekle-nici varstvena znamka t. j. slika bana Nikole Zrinjskega, kajti oni samo je pravi trpotčev sok, kateri to varstveno znamko nosi. Cena steklenici s točnim opisom je 75 kr. Razpošilja se vsaki dan s pošto na vsa mesta in sicer proti predplačilu (priraču-navši 20 kr. za zámotek) ali pa po poštnem povzetju. Ceniki raznovrstnih domačih preskušenih zdravil razpošiljajosenaza- htevo zastonj in poštnine prosto. Lekarna k Zrinjskemu, H. Brodjovin, Zagreb, Zrinjski t rg šte v. 20. Pravi trpotčev sok iz lekarne »k Zrinjskemu« v Zagrebu, dobiva se tukaj v Ljubljani v deželni lekarni pri Mariji pomagaj Milana Leusteka, Resljeva cesta št. 1. srečkanja. Predzadnji Glavni dobitek v gotovini 20% odbitka Jubilejske-razstavne srećke srečkanje : srečkanje : avgusta 1898. septembra 1898 srečkanje : oktobra 1898. Priporoča menjalnica v Ljubljani. Odgovorni urednik: Avgust Pnciiiar. — Tisk in založba: J. Glasnikovi uasledniki