Posamezne številke«. Navadne Din 1"“—s ob nedeljah Din 1*50, .TABOS* iihai« *»* d«. «**<» nedelje in pr&znilcov, ob on • dat-.irr.om nMlecInjeg« dne ter *tnne tncscčao po pošti D 12*50, ino* eemstvo D 20*50, dostavljen nn dom P 14*—, ne ijtkmznice D 12'5ft iMCTdb po dopovem. Naročn ee pri apr«vi »TABORA*, MARIBOR. Jnrcičev* &**• A Leto: V. VnmreKMrVIBR IB!? Knjižnica liceja m P««aniene SlavOket Navadn« Din t*-—■, eb nedeljah Din 1*50«. UREDNIŠTVO #e twb«]a ir Marti* bom. Jurčičema *L & 4, L ned* «trop]c. Telefo« H, 274. UPRAVA m nahaja v Jurčičevi •lici 5t < pril ličje, doca*. Telo* ra» it 2t - SHS poStMUovoi ••Sira Itev, 1L7S7. Na naročila braa dm«ai» m trn IVlaribor, sobota 19. januarja 1924. Številka; 16. Barantanje z Reto. (Is naših pomorskih krogov). Maribor, 17. januarja. V vprašanju Koke še vedno ni jasnosti. Če pozorno zasledujemo, kaj piše naš in inozemski tisk, dobivamo z vsakim dnem nepovoljnejfite rezultate. Najprej se je razbohnjalo, da bo Reka sicer anektirana s strani Italije, da pa bo naša država dobila Delto in Baroš s Bankinom, a reško luko v petdesetleten zakup; dalje vse tiste občin>, k*, bi imele pripasti svobodni r^ški državi, korekturo državne meje v Sloveniji v našo korist in nekatere dalmatinske otoke. Zagreške »Novosti« z dne 16. tm. poročajo, da bi to bili otoki Lastovo, Su-šac in še nekateri manjši. Z druge strani pa beremo v včerajšnjih zagrebških listih vest službene rimske »Tribune«, iz katere povzamemo, da poiožnj nikakor ni tako ugoden. Vest o zakupu reš-ke luke na 50 let ni točna — piše »Tribuna« — ker to vprašanje še na rešeno; na vidiku je zopet famozni roški konzorcij, ki bi naj imel v oblasti tudi Ba-roš, dočira bi bila Reka od Italije anektirana. Iz tega jo videti povsem jasno, da nismo izgubili zgolj Reko, temveč tudi Baroš. Nikakor tedaj ni *-es, da roškega vprašanja ni več. Sicer pa. kakorkoli se bo že končala stvar »sporazuma« z Italijo, je danes žo popolnoma gotovo, da bomo Jugoslovani potegnili krajši konec, kakor je to bilo pri vseh dosedanjih pogajanjih med Jugoslavijo in Italijo. Da b’o ironija še večja, nam zatrjuje italijanski tisk, da ob tej priliki češkoslovaška ni imela uspeha, ko nas jo hotela spraviti v zvezo s Francijo, ker je Jugoslavija baje bolj zainteresirana na brcnili orliiošajili z Italijo nego na zvezi s Francijo! Neki zagrebški list prinaša v včerajšnji številki sledečo beograjsko vest; »Kakor izve Vaš dopisnik, ni mogoče govoriti o definitivni rešitvi reškega Vprašanja. Sporazum j‘e bil dosežen samo v načelu in sicer na podlagi Mussolinijevih predlogov. O podrobnostih bodo še razpravljali. Politični krogi in' velik del diplomatskih kro.gov izražajo nezadovoljstvo nad rešitvijo reškega vprašanja. Kot razlog navajajo to, da smemo upravičeno dvomiti o laški iskrenosti, ker sc smatra, da bo Italija tudi kot naš zaveznik ščitila interese in’ razvoj 'Albanije, Bolgarije in Madžarske, da na ta način onemogoči vsako akcijo Jugoslavijo.« Naši politični iti diplomatski krogi tedaj šele dvomijo o baški iskrenosti! Bi! jo zares težak porod! Po pet letih' neprestanih neuspehov dvomijo o italijanski iskrenosti, dasi bi že vsak' slepec u-videl, da Italija ni iskrena, temveč ima samo to željo, da nas čimbolj prikrajša in opehari, boječ sc, da se iz naše države razvije »nočno, nezlomljivo protitežje italijanskim aspiracijam na Jadranu, Balkanu in’ v Srednji Evropi. — Res bi hotel ve doti, koli ko neuspehov je Se treba, da bodo režimski politiki in diplomati prepričani o italijanski perfidno-sti! — Pet pobrili let je miftilo od prevrata; V tem1 času bi se dalo storiti mnogo pozitivnega v vprašanju našo pomorske osamosvojitve, a ni so storilo ničesar. Tekom teh pot let M lahko izgradili našo -samostojno Inko ob Adrij? irr jo združili z železniškim1 omrežjem Paše države. Imamo vendar toliko primernih mest, kamor bi lahko postavah -zares moderno Inko. Vzemimo no pr. StpKt, ki ima vse zadevne pogoje. Z raoijonalnp iz-gradbio (po namili. httf, I>MQ Matoha), [ Opozleljonaliil blok m vidiku. Važne konference vodilnih politikov. — Dr. Koroščeva optimistična izjava glede bloka. , \ Beograd, 10. januarja. (Izv.) Vodil- melji opozicijonelnega bloka. Splošno se no vlogo pri akciji za sestavo opozicijo- pričakuje, da bo Radič sedaj podal del nolnega bloka imata gg. Ljuba Davidovi č in dr. Korošec, katerega smatrajo beograjski politični krogi obenem tudi za mandatorja Radiča. Akcija vzbuja v radikalnih krogih nemalo skrb, zlasti pa še sedaj po Davidovičevi avdijenci pri kralju, pri katerem je Ljuba Davi-dovič ob tej priliki obrazložil namen opozici jonalnega bloka. Dr. Korošec se je včeraj vrnil v Beograd, dočim jo tajnik njegovega kluba že predčerajšnjim predsednik narodne skupščine g. Ljuba dospel semkaj. Včeraj je dospel semkaj tudi muslimanski poslanec Behmcn Ljuba Davidovi e in je včeraj dolgo konfe-riral z načelnikom zornijoradnikov, Jo-co Jovanovičem. Dozdevno je Jovanovičeva struja v zomljaradniSki stranki dobila nadiinoo nad Lazičvo. Lazičevi pristaši nočejo biti skupno z muslimani v enem bloku. Včeraj popoldne sta imela Ljuba Davidovič im dr. Korošec kratek sestanek, na katerem je dr. Korošec poročal o svojem potovanju na Dunaj (katerega je v »Slovencu« odločno tajil!) in o sestanku z Radičem. Danes ee je vršila med obema voditeljema daljša svo jih poslancev v Beograd, da skupno z ostalo opozicijo vržejo radikalno vlado. Zatrjuje se nadalje, da je g. Ljuba Davidovič v avdijenci kralja prepričal, da za državno idejo ne bi bilo koristno, ako bi se izvedba novih volitev ponovno poverila radikalni vladi ter je priporočal, naj ta mandat poveri opozi-cijonalnemu bloku. Včeraj popoldne med 5. in 7. uro se je mudil pri kralju Jovanovič, ki je skušal opozicijonalni blok diskreditirati in ga postaviti v neugodno luč. Po avdijenci pri kraljh je Ljuba Jovanovič poročal o svojem u-spehu ministrskemu svetu . Beograd, 18. jan. (Izv.) V parlamentarnih krogih se živahno razpravlja o sestanku načelnikov opozicijonalnih skupin. Dr. Korošec je bil po svojem današnjem sestanku z Ljubo Davidovi-čem zelo rezerviran ter je v razgovoru z novinarji naglašal samo svoj optimizem glede opozieijonatnega bloka. Danes popoldne se vrši med Ljubo Davidovi-čem in1 dr. Korošcem ponovna konfe- konferen-ca, na kateri so se položili te- renca. Razmejitvene konference na podlagi reškega sporazuma. Beograd, 18. jan1. (Izv.) O rešitvi reškega vprašanja se bodo pogajanja še nadaljevala. Poleg g. Nešiča, našega pooblaščenega ministra v Pragi, ki je bil pred tem referent za reško vprašanje, se je poverila sestava pogodbe še admiralu Priči in pomočniku zunanjega ministra, g. Lazareviču. Dr. Ninčič je na podlagi dosedanjega sporazuma izdelal projekt pogodbe o razmejitvi. Med drugimi kraji dobi Jugoslavija Drenovo iri Žanek, ter vso kastavsko občino. Dr. Ninčič je obvestil italijanskega poslani-. bi dobili v Solunskb-vrajičkem in’ V po- ’ ljudskem zalivu pri Splitu 30 km dolgo obal za pristajanje ladij, a to je dovolj prostora za 200 velikih oceanskih parnikov iri še za mnogo ladij obalne plovbe. Če pa hoče naša vlada imeti luko za vsako ceno baš na severnem Jadranu, bi jo lahko izgradila v Bakarskem zalivu. Z racijonalno graditvijo bi dobili 5 do 6 km obali za pristajanje ladij, to pa zadostuje za 40 oceanskih parnikov in1 še za mnogo brodov obalne plovbe. Ako bi izgradili še 12 km dolgo železniško progo z največ j im vzponom 20"/oo (20 m, na 1000 m), bi dobili pri ŠkrJjevem (po-J staja Balte*) zvezo z ostalim železniškimi j omrežjem naše države. Toda železniška proga bi morala biti izpeljana od Škrlj cv.a proti vzhodu čez Krasico, Pra-putnjnk in Meje, nad Bakarcem pa bi naj zopet zaobrnila proti znpadu tako, da bi se spustila v luko Bakar. Če bi takoj po prevratu začeli resno' delati iri bi izgradili dokaj kratko železniško progo ter luko v Bakru, bi imeli danes že lepo jadransko zvezo, ki bi se tačas že rentirala. Naša držaVa bi so trgovsko in gospodarsko bolj razvijala in bi si pridobila večji ugled v tujini, valuta bi se dvignila, a reško vprašanje bi bilo že zdavnaj rešeno, kajti Italija in) Reka bi sami uvideli, da lahko Jugoslavija živi tudi brez Reke, da pa Reka no more živeti brez Jugoslavije. Vsak dan čutimo boljinbolj, kako nam je potrebna izgraditev moderne ibdraiioko lukfi is ^jo Z oatalifli. ka n Suinontn, da bo' delo strokovnjakov dovršeno najkasneje tekom1 enega tedina. Določitev točne meje v Sloveniji se bo izvršila jutri tri pojutrišnjem’,' vendar pa o tem' niso še znani riataii-onejši podatki. Predsednik naše delegacije v razmejitveni komisiji polkovnik Daskalovič je v ta namen odpotoval v Ljubljano, kjer bo na licu mesta proučil skupno z italijanskimi delegati državno mejo. V svrho razmejitve med Reko iri našo državo se sestane razmejitvena komisija dne 2l. tm. na Sušaku. ! DRŽAVNI PREVRAT V RUSIJI? Trocki aretiran. — Notranji spori med komunisti. Rim, 18. jan. Radiografskimi potom < došle vesti iz Moskve potrjujejo vest »Nev York Eeralda«, da je bil Trocki aretiran v hipu, ko se je hotel odpeljati na dvamesečni dopust iz Moskve. Aretacijo so izvedli člani politične uprave (bivša Čoka) po nalogu Ziriovjeva, ki je obtožil Trockega, da je pripravljal zaroto proti sovjetski vladi in da je stojni v odkrito nasprotje s eventualnim odborom komunistične stranke in izdal načela tretje interaacijonale. Pri. tem je zlasti zanimivo dejstvo, da je v sreda pričel kongres komunistične stranke iri! da je nekoliko dni poprej izšla služben# izjava, da Trocki ne bo sodeloval ha kongresu, ter da se bo iz zdravstvenih1 razlogov umaknil iz političnega življenja. Trockemu je bil dan dopust, ki g# je imel nastopiti v sredo. V komunistični stranki obstoje že dolgo ostra nasprotja med levičarji iri desničarji. Ka-menjev in Zinovjev, ki stojita na čelu' skupine proti Trockemu, zahtevata železno disciplino, Trocki pa zahteva, dal se stranka zdemokratizjra in da se u-vede popolna svoboda diskusije. Trocki1 je hud nasprotnik diktature centruma, ki jo v stvari predstavlja Ljeniri, podprti od Kamen jeva, Zinovjeva iri Stalina. *• j Zato je Trocki postajal nevaren ortodoksnim! boljševikomi. Novi boji v McSiki. L o udori, 17. jari. Glasom1 brezžičnega obvestila nekega parnika iz merišk# luke, obstreljujejo topriičarski topovi1 obrežje pri Taortiou. BORZA. Curih, 18. januarja, (Izr.) Sklepal tečaj. Pariz 16.97, Beograd 6.67, London) 24.50, Praga 16.87, Milan 25.17, Newyork3 578.50, Dunaj 0.0081, žig. krone 0.0081. Zagreb, 18. jari. Pariz 3.97—4.025» Švica 15.10—15.20, London! 369—372, Diw naj 0.122-0.124, Praga 2.535—2.565, Mii lan 3.8025-3.8325, Newyork 86.75-87.75. ; Železniškim omrežjem. Odlašanje z rešitvijo tega perečega vprašanja povzro-j ča ogromno gospodarsko škodo. Odlašanje je nesmiseln« in greh na konsolidaciji naše države. Ali bo vlada vsaj danes — po tolikih neuspehih — uvidela vso potrebo in j nujnost naše emancipacije na morju iri; se resno poprijela dela. ali pa še bo nadalje hodila Italiji na limanice in dajar la prednost tuji, neprimerni in nemoderni luki, kakršna je danes že roška luka! Bcmo v!'!''’!! Mile Šestič. Politične vesti. * Še vodno računajo z renegati. Kuga renegatetva je ta Sloveni jo od Schauer-: jev očividno že zanesena tudi mod banatske Švabe. Kakor znano, obstoja določba, da otroci starišev, ki so rojeni kot Slovani, ne smejo v nemške šole,, ampak v slovenske oa. srbo-hrvatske. j To je zavaditega, ker je pod bičem germanizacije v bivši Avstriji na stotine, iri tisoče ljudi postalo narodno mlačnih, pod vplivom nemških magnatov se pri-čelo klasificirati kot »dcutsohf reund-! lich« — in Nemcev ni bilo sram sprejeti odpadniko kot pristne konacijoualce v svojo sredino. Bil/ smo mnenja, da se bodo po vojni in v naši državi otresli te mentalitete. Toda no le da opazujemo isto mentaliteto še vedno pri naših In 1 in i-Nc mci,h v hilnvouUh ki .so. itak n&.. večini renegati in morajo že zaradi bo zastopati to tezo, na svoje začudenj# opazimo, da tudi glasilo banatskih Šva« bov »Deutschcs Volksblatt« poje isto I>esom, ko toži v št. od 17. tm., da s# mnogimi stotinam državljanov prepove« duje, se sploh priznati k nemštvu iri s# njih otroke sili v slovanske šole. Go« spodjo se bodo morah že navaditi »a jvm vi mentaliltet: renogat še ni Nemce iti njegov otrok radi renegatstva etarišetf še ne spada v nemško šolo. Tako je id tako bo ostalo! * Francozi o reškem sporazumu. Pa« riški »Temps« podčrtava dejstvo, da jsi dr. Beneš kot zastopnik Male antante dospel na konferenco Zveze narodov paj? dni po jugoslovensko-italijanehem sporazumu. Francoska javnost, piše list, naj iz tega na izvaja nikakih konsekvenc, ker znači ta pogodba, predvseal spoštovanje iri zaščito senžermenske, neuiliske iri trianonske mirovne posod* bo, ravno tako, kakor Francija pred* vsem ščiti versaillsko mirovnp pogodbo. Jugosloveusko-italijaitaska pogodba stremi za zaščito onega stanja v srednji Evropi, ki je bilo ustvarjeno z mirovnimi pogodbami. * Organizacija mariborsko oblasti Jia» produ j o. Iz Ljubljane jx>ročajo, da se j# vršila y četrtek r predsedstvu po kr ah jursko uprave v Ljubljani konferenca glede likvidacije pokrajinske uprave* Konference se jo udeležil tudi dr. Ploj. Ugotovilo so jo, da je vprašanje pro-stftEos, g§. .u,ixt«vfca sjtfagfr . sf J .J* L, '*T I ‘ 3sl ar I b or, dne' 19. januarja ±o—~x. Koru ugodno rejeno, vsled cesar Ed mo- gla hlastna uprava začeti v polnem ob-j$egu funkcionirati, čim se vrne dr. Ploj fe Pariza. Pripravlja se tudi organizacija novih srezov. Čujo se, da bo Sedež »rezkega načelnika m srez Rogatec “ Šmarje — Kozje v Šmarju, za srez Laško pa v Laškeifl. * Poslanec RelSffer obdrži mandat. V četrtek popoldne se je sestalo polnoštevilno načelstvo JUS za ljubljansko oblast ter po obširni debati konštatirnlo, da načelstvo NNS nele ni izpolnilo pogojev glede odstopa posl. Reisrierja na korist dr. Ravniharja, ampak da je pogodbo naravnost kršilo. Vslcd tega je načelstvo soglasno sklenilo, da Reisner ne odloži mandata ih' mu je izreklo zaupnico. * Mcdjimurje pripada pod varaždinsko oblast? Tz Beograda poročajo, da je minister Vujičič osvojil kot neutemeljen' predlog, da se Mcdjimurje pripoji k oblasti v Varaždinu, ker bolj gravitira tja nego proti Mariboru. * Pucelj v zemUoradniškem klubu. V smislu sporazuma med slovensko SKS in srbskimi zemljoradriiki je posL Pucelj vstopil v zemljoradniški klub. * Iz finančnega odbora. V četrtek se je vršila seja fin. odbora Harodne skupščine in se je začel pretres proračuna 1924-25. Fin. minister Stojadinovič je podal ekspoze ih utemeljeval posamezne postavke. V debati so demokratski posl. Veljkovič, Šcoorov iriKumanudi vr šili ostro kritiko posameznih postavk, zlasti pa glede odkupa orijentskih železnic. Dr. Kulovec (SLS) se je pritoževal radi prevelike davčne obremenitve Slovenijo. Radikal Grgirf mu je odgovarjal, da je Slovenija industrijsko najbolj razvit del države ih se zato ne more pritoževati radi visokih davkov. Soja je bila nato odgodena na petek. * Radič bo iskal srečo v Švici. Naj-flovejše vesti vodo spovedati, da se jo Radič odločil, da no pojde več v London1, ampak da se naseli v Švici, kjer bo čakal novih volitev. * Italijanskih koncesij za Reko ni. Vesti o koncesijah, ki bd jih imela dati Italija za priznanje Reke, so bila pretiran«. Izvršile so rte bodo rKibeno obmejno korekturo v Jul. krajini, otok Last o-vo ostane ItaliSji, n Reki fle dobimo ni-kakih ugodnosti., in tudi ni govora o 'zaščiti ualrodnib pravic rJoših rojakov v Italiji. O tem odkrito pišejo tudi laški listi. 0pozicij» v Tferodni skupščini pripravlja ostro akcijo zoper sporazum. Dnema kronika. tv « : — Snubita kosa. Vi Rušah je umrla v četrtek dhe 17. januarja ob 7. uri zjutraj gospa Marija Danko, po domače ♦Kolmanova gota«, v visoki starosti 83 let. Pogreb se vrši v soboto ob 9. uri dopoldne ha tukajšnje pokopališče. Naj fločiva v miru! ' -— Kralj ii| kraljica pojdeta V Rim' na obisk italijanskega dvora v prvi polovici marca. Obiščeta tudi papeža. \ —- Redukcija ministrstev bo izvršena 'ihend® že V doglednem času. Ukinejo se ministrstvo za soc. politiko, za agrarno refortiflo ih za izehačenjc zakonov ini bo po^lpj aamo Ti msrfistrstev. — Novo Sodile takse. Kako težko o-bnerneitjujfejo sodne takse vse sodno postopanje, se jasho vidi iz slučaja, ki ga hani pohočajo iz Ceflja'. Pri celjskem o-ferožrterrf' sodišču sc je narrtreč samo v snom -8. tm. se vprizori Nušičov »Svet« za ab. B. Za nedeljo popoldne jc Projektirana otroška igra »Zakleti prineek« v režiji g. Pfeiferja. Nadalje se pripravlja o porota »Mamzell’ Nitouche«, da bo n-strežono tudi onemu delu občinstva, ki ljubi petje ir£ godbo. .Vsled ppmanjkanja domačega tobaka se pojavljajo v Colju v veliki množini1 avstrijske cigarete. Občinstvo nc moro razumeti, zakaj sc tako dolgo zavlačuje oddaja glavne založbe tobaka, vsled česar je nastala splošna tobačna mizerija. Krajevna borza dela v Colju, za katero jo občinski odbor že votlral primeren krispevek, ni dobila odobritve državno oblasti. Mladinski koncerti v Celju. Glasbena Matica v. Celju je sklenila prirejati y Nar. domu ob nedeljah' od pol 10. do pol 13, ure redna mesečna glasbena predavanja, združena s koncerti za srednješolsko mladino. Vodstvo te kulturno-važne institucijo je prevzel g. Karel Sancin, ravnatelj Glasb, šole, sodelujejo pa ostali učitelji te šole. Za prvi mladinski koncert je na programu predavanje o klasični in moderni violinski sonati iin proizvajanje Mozartove sonate a dur, Schubertove d-dur in Griegove g-dur. Doslej je prijavljeno že lopo število učencev. Občni zbor celjske podružnice udru-ženja invalidov, vršil se je v nedeljo 13. tm. v Colju ter pokazal veliko zanimanje članstva za organizacijo. Na tristo udeležencev je vztrajalo na zborovanju od pol 10. do 14. ure. Na delegata izvrže vatnega odbora v Ljubljani Krušiča je bilo stavljenih več vprašanj, iz katerih je zvenelo veliko nezadovoljstvo s centralnim odborom vsled pomanjkanja inicijativnosti. Odborovo poročilo se je vzelo z odobravanjem na znanje. Odbor je podpiral prošnje za trafike, protestiral proti ukinitvi protezne delavnice v Celju in’ redukciji uradnikov-invali-dov ter rešil tudi nešteto prošenj za gmotno podporo. — Delegat izvrševalne-ga odbora v Ljubljani se peča obširno z usodo invalidskega zakona, kojega načrt je zasnoval mirt. rt. r. dr. Žerjav po predlogih invalidske organizacije dobro, a ga je z lepimi obljubami in' besedami pokopala sedanja vlada. Izvrševalni odbor je interveniral o priliki redukcije, delal za polovično vožnjo ini' rešil oelo vrsto zadev, ki pa v centrali niso našle nobenega odmeva. Pri slučajnostih se ostro biča postopanje specijalne nad-pregledne komisije, ki neusmiljeno meče na cesto in’ v bedo invalide, ki vsled tuje krivdo ne morejo zadostiti gotovim formalnostim. Občni zbor se tudi izreče odločno proti ukinitvi miri. za soc. politiko, še bolj pa, da bi prišli invalidi! oelo pod vojrto ministrstvo. Glede invalidskega davka so zborovalci mnenja, naj se odpravi, ker invalidi od njega itak nimajo nobene posebne koristi, pač pa doživljajo nepotrebne očitke. Sprejmejo se tozadevne resolucije na ministrstvo za socialno politiko soglasno. —* Za predsednika so izvoli glavni zalagate! j tobaka Finžgar, za podpredsednika Janko, v odbor pa Gandini, Ravnik in Lampreht. V nadzorovalni odbor se odpošljejo prof. Mravljak, strok, učitelj Čop iri šoštaršič. Tujski promet v Celju. V noči od torka na sredo je prenočilo v Celju v hotelu Union 7, Evropa 10 iri Balkan 4 ter v restavraciji Žumer 5 in pri Pošti 10 tujcev. Se vidi, da preživlja mesto Celje zimski čas. Volitve v ceriilric komisije v Celju. V nedeljo 20. tm. se vrše nadomestne volitve v cenili ne komisije za dohodnino v času od 7. do 13. nre. Mesto Celje voli v prostorih davč. okr. oblastva, okolica pa v davčnem uradu v Celin. Nočna tatvina v Colju. V noči or! 15. rta 16. tm. jc bil ukraden v nekem celjskem uradu nov pisalni slroj »TTndcr-vood« št. 1,639.578. Varnostne oblasti iri železniški uslužbenci se naprošajo, da pri zasledovanju tatu pazljivo sodelujejo. . i j Novinarstvo. Novinarska brezposelnost. Vprašanja brezposelnih novinarjev je eno naj kočljivejših problemov novinarskega poklica, zlasti ec uvaždmo, da novinar, ki kaj da na stanovsko in, osebno čast, ne more sprejeti vsakega ponujenega mr. mesta, kor vendar ne more pisati v dijame-tralncm nasprotju s svojim prepričanjem in menjati osnovnih nazorov po volji delodajalca. Tudi pri nas se jc ža pojavilo to vprašanje. V Italiji pa je novinarska nezaposlenost postala socialno vprašanje. To dni jc osnovala Associa-ziono dclla Stampa, osrednja organizacija žurnalistov, poseben sklad za novinarje, ki nimajo službe iri jc imenovala komisije za nabiranje prispevkov. — Akcija ima v javnost zelo prijazen odmev. Predsednik komisije je 6euator Borgomini. ,. ,, Podpirajte Jug. Malico! frttL BaHdašoo, čevljarski i« lemi oddelek rp«! bodo tertfu brez prestanka jem fanatizmu navalili na policijski »aanAi Saprej det«. Irivtalidr, ki čakajo na! kordon' pred obalo Gangesa. Angleške proteze,liftj pofrrpe, ker bo začasno de-j oblasti bodo zabrano težko vzdržale, ker Jo nekoHko zastalo, v začetku februarja j jo za te dni napovedano dva milijona (Be bo začelo zopet s polnimi poslovanjem: romarjev, ki se pridejo kopat v Brah-E novih prostoriii, —■ Izvršni odbor. y, 1 mirto reko. , M a r i K o r, dne 19. januarja 1924!.; »TABO R«. Mariborske vesti. Maribor 8 januarja 1924. NECUVENE DRZNOSTI MARIBORSKIH NEMŠKIH LEKARNARJEV. Pred' nami leži dokaz brezprimerne drznosti nemškega lekarnarja. Na popolnoma slovenski recept je lekarnar Wolf izdal zdravilo, na katerem je sledeča. etiketa (tiskana): Mohrer-Apotkeke, Mg. pK. Karl Wolf. Vsako uro po zljico Marbarg a. d. Brau. Ia zraven še druga etiketa: V r dem Gebrauclie gut umzuschiittein. Ali se ne pravi to, da se gg. Nemci v Mariboru naravnost norca delajo iz naše narodne države in njenih zakonov? 1. Lekarna je protokolirana kot »le-karna pri Zamorcu« in bi smela rabiti službeno (in dajanje zdravil je službeno!!) samo to firmo! 2, Marbarg službeno ne eksistira več! 8. Mešanica par slovenskih, in še to Pomenoma nepravilno tiskanih besed poleg ostalega nemškega besedila je drzno izzivanje g. pangermana Wo!fa. 4. Natikanje nemških, etiket na podlagi slovenskih receptov je naravno enako drsno izzivanje, zlasti še, ker se dobro zavedamo, da je to vse storjeno namenoma. Lekarnar ni navaden trgovec, je podvržen koncesiji ministra in je njegov posel torej vsaj napol uraden. Zato je jasno, da mora njegovo poslovanje na-prant strankam imeti službeni značaj. Na tej podlagi pozivamo pristojne oblasti, da enkrat za vselej preprečijo z vso energijo taka nečuvena izzivanja nadutih pangermanskih duš Wo!fa. Sa-vesta itd. / ni Veliki župan g. dr. Ploj odpotoval v Pariz. V četrtek 17. tm. je odpotoval veliki župan g. dr. Ploj k seji reparacij-ske komisije v Parizu in odpade za 10 dni sprejemanje strank. m Imenovanje. Za namestnika velikega župana dr. Ploja je imenovan mariborski okrajni glavar dr. Vončina, ki vodi posle oblastne uprave v odsotnosti velikega župana. m Osebna vest, V službovanje pri velikem županu mariborske oblasti v Mariboru je vpoklican g. vladni tajnik Pran Lcvičnik, doslej vodja pol. ekspoziture v Gor. Radgoni. m Ljudska univerza. Prihodnje predavanje je v pondeljek 21. tm. ob pol 8. uri zvečer v mali kazinski dvorani. Predava g. Kreft o pesniku Tonetu Seliškarju (»Trbovlje«). m Ustanovni občni zbor Češkoslova-šlce-jugoslovensko ligo. Kakor že javljeno, se vrši v četrtek dne 31. jan. ob 20. uri v Narodnem domu ustanovni občni zbor češkcslovaško-jugoslovanske lige v Mariboru. Priprave so že končane. Občni zbor ne bo suhoparna društvena prireditev, marveč slavnostna in prisrčna manifestacija češkoslovaško-jugoslovanske vzajemnosti. Posebno pozornost vzbuja predavanje g. dr. Ljud. Pivka o vzajemnosti Čehoslovakov in Jugoslovanov v svetovni vojni. Gene-urlffi ku-zul češkosb/ /,ir* i epu bilko g. dr. O. Reneš je že sporočil, da so udeleži prireditve. Pričakovati je tudi, da pride delegat iz Bratislave. Večeru bosta dala družaben značaj Sokolski orkester in kvartet Glasbene Matice. Novi člani Se bodo sprejemali' pred in: med občnim zborom. ^ Osebnih vabil no dobi nihče; dopošljcjo pa se društvom, ki naj povabijo vse svoje člane. Vabljeni so vsi, ki lini j» mar do utri Ivu čeJkcslovaštm. ju go slovenski h stikov, Maribor je že ponovno dokazal, da ima zrni sel za to, naj tudi tokrat napolni dvorano! m Ccrcle fran?ais. V soboto 19. jan. predava g. profesor Lucien Tesniere o začetkih francoske literature in o renesančni dobi. Predavanje se vrši ob sedemnajstih in pol v slavnostni dvorani moškega učiteljišča. Vstop je prost. m' Poziv za vpis v volilno imenike. Mestni magistrat mariborski poziva v svrho uradne poprave volilnih imenikov vse mladeniče letnikov 1900, 1901 in 1902, ki so se naselili pred L jan. 1922 za stal-Jno v Mariboru, da se zglasijo zanesljivo od 21. do 28, januarja 1924. y kojj- skripcijskem uradu mestnega magistrata, sobe št. 8. Seboj naj prinesejo: potrdilo o državljanstvu (domovnico) ali potrdilo, da so po plemenu in jeziku Slovani, krstni list in potrdilo o bivanju v Mariboru, ki se dobi koleka prosto in brezplačno pri policijskem! komisarija-tu (zglasiltni urad). m V soboto, dnte 19. trn. v restavraciji Narodni dom zopet domače krvave in jetrne klobase. Vino novo, staro ter črni teran že znan. Ura za zapreti podaljšana. m Na naslov gospodarskih podjetij! V Mariboru je 70%-ni invalid, bivši koroški dobrovoljec, ki je bil kot invalid pri železnici reduciran in je z ženo in tremi malimi otroci izročen bedi, prosi za kakršnokoli začasno službo v kakem gospodarskem1 podjetju. V vojni je izgubil desno oko, a je drugače sposoben za delo. Je izučen mehanik, absolvent strojniške šole ter izprašan strojnik, ima tudi šoferski izpit. Prosimo, da se event. ponudbe naslovijo pod »70%ni invalid« na uredništvo »Tabora«. m V Klub-baru gostuje sloviti mojster na, violino Pred Singer ter princeza Ridjech, eksotična plesalka z živimi kačami. Samo kratek čas, 112 nf Javna licitacija leda iz ribnikov na državnem vežbališču Tezno se vrši 19. tm. ob 9. uri dop. v sobi št. 17 Dravske kasarne. m Tujei v Mariboru. Dne 18. januarja je bilo prijavljenih po hotelih in prenočiščih 75 tujcec in’ sicer: hotel »Me-ran« 35, »Zamorec« 10, »Črni- orel« 10, gostilna »pri grozdu« 4, Halbrvidl 5, Holz-kneeht 5. »Zlati konjiček« 3 in Zokalj 3. m' Za revno vdovo brez stanovanja je poslal Neimenovani IGO D. Hvala! Marodno gledališče. REPERTOTRE: Petek, 18. jan’. »Lnmpacij-vagabund«, ab. E. Sobota, 19. jan. »Janko in Metka«, ab. D. Nedelja, 20. jan. ob 17. uri »Janko in Metka«. Ob 20. uri »Pri treh mladenkah«, (gostuje g. Janko, bivši član narodnega gledališča v Mariboru). ».Tanko in Metka«. V soboto 19. jan. se ponovno vprizori Humperdinckova krasna opera »Janko in Metka« za ab D. »Pri treh mladenkah«. Opera ponovi v nedoljo 20. t-m. ob 20. uri izza lanske sezone najpriljubljenejšo opereto »Pri treh mladenkah«. Glede naštudira,nja in zasedbo so se zvršile nekatero spremembe. Glasbeno je delo nanovo naštudiral g. ravnatelj opero Andro Mitrovič, ki tudi dirigira. Režija kot lansko leto v rokah g. Easbergerja. Vsekakor nas bo zanimala novo naštudiraua kreacija g. Schuberta, katerega bo podal to pot g. Urvalek, (v lanskoletni zasedbi g. Arhipov, pozneje g. Sowilski, kot gost). V baronu Schobru bo gostoval bivši, priljubljeni član tuk. gledališča g. Janko. Izmed ženskih partij je nanovo zasedena vloga Hannerl, ki jo bo podala gdč. Lubejeva (lanskoletna zasedba: ga Mitrovičeva). Haiderl In Ilederl bosta gdč. Čepičeva in gdč. Ko-gejeva. Dvornega steklarja Tscholla bo igral g. Easberger, njegovo ženo gdč. Sturmova. Dvorni pevec Vogl je v rokah g. Groma, detektiv Novotny pa v rokah g. Hrastoviča. Hišnico Bramcts-berger, ki je lani vzbujala mnogo smeha bo tudi sedaj igrala gdč. Petkova. Daljo sodelujejo kot dvorna operna, pevka Grisi: gdč. Savinova, kot grof Sehnrn-dorff g. Pepavac itd. Kakor razvidno bo ta predstava že s strani zasedbe zelo zanimiva. Kultura in umetnost x Občni zbor Zvezo kulturnih društev se vrši 3. febr. tL ob 3, uri pop. y Ljubljani v Narodnem domu I. nadstr. Na dnevnem redu so poročila, volitvo odbora in’ slučajnosti x O Vilharjevih’ »Novih Djulabijah« Piše odlični glasbeni strokovnjak prof. Pran jo Dugan1 v poslednjej številki »Svete Cecilije«; Naš zasluženi kompo-zitor izdaje pod tim naslovom zbirku svojih novi jih pj,osama, komponiranih za srednje grlo nz pratnju klavira. Do-sada je izašao prvi svezak »Novih dju-labija«, ko ji sadrŽaje tri pjesme: Lasta-vice« (Anton Medved). »Nočna pjesma« (Josip Milakovič), te »Jelen i košuta« (A. Šenoa). Sve su te kompozicije pisane uzornim' stilom na kakvi smo kod Vilhara navikli, to odaju kompozitora, Icoji poznaje i ljudsko grlo i klavirnu tehniku. Te kompozicije mog.u se ukrojiti medju najinteresantnija djela zaslužnega autora, te se odlikuju time, što obiluju zanimljivim modulacijama i harmonijskim pretnjama, a da pri tom ipak ne zapadaju u hipermoderna kakofonija. Mi te kompozicije našim pjeva-čima i klavirašima toplo preporučamo to više, što ni pjevaeeva ni klavirna partija ne stavljaju prevelikih« tehniških zalitjeva kod izvedbe. Sokolstvo. o Marijonotna predstava. Dne 20. tm. se vrši v mali dvorani Narodnega doma predstava za otroke z lutkami (marijo-neti). Pričetek ob 15. uri (3. pop.) Igra se »Začarani princ« igra v 3 dejanjih. o Sokolsko društvo v Studencih pri Mariboru vabi na predavanje,, ki se vrši v soboto dne 19. tm. ob pol 8. uri v Sokolskem domu v Studencih. Predava br. Mile S c rti 6 »O našem Jadranu i njegovi važnosti za našo domovino«. Članstvo in prijatelji društva vabljeni! — Zdravo! o Občni zbor društva »Sokol« v Gor. Radgoni se vrši v četrtek 24. jan. tl. ob 20. uri v gostilni pri »Lovcu« z običajnim dnevnim redom. Obla ve. § Veliko senzacijo je vzbudila po celem Mariboru vest, da je Gotzova dvorana zopet izročena društvom na razpolago. Zato se vrši že 1. svečana ob 8. uri planinski ples, ki bo letos gotovo najbolj obiskan, ker so odpadli trgovski, umetniški in ples požarne brambe. Vrše so že mrzlične priprave, tako, da bo prišlo na svoj račun ne le mlado, ne le planinci, temveč tudi oni, ki so letos prikrajšani za gori imenovane prireditve. Kot posebnost planiškega plesa pa bo neprisiljenost in pravo planinsko razpoloženje, ki vlada vedno na planinskih plesih. Baje se pripravlja tudi marsika-ko presenečenje. § Občni zbor Prostovoljnega gasilnega društva in rešilnega oddelka v Mariboru se vrši dne 26. januarja ob 20. uri v sejni dvorani v II. nadstropju orožarne. Vsi izvršujoči člani, pristojne oblasti, varnostno moštvo, podporni člani in vsi društveni dobrotniki se vabijo tem potom, da se občnega zbora zanesljivo u-deleže. Ako občni zbor ob tem času ne bi bil sklepčen, se vrši v smislu pravil pol ure pozneje občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih članov. Dnevni red: L Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo odbora. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo preglednikov računov. 5. Volitve novega odbora, 6. Slučajnosti. Za polnoštevilno udeležbo in točnost prosi — Odbor. § Društvo stanovanjskih najemnikov in podnajemnikov za Maribor skliče redni občni zbor na nedeljo dne 27. jan. tl. ob 9. uri dop. v zakurjeno malo kazinsko dvorano. Zbor se vrši po običajnem dnevnem redu. Opozarja se, da je pristop le društvenim' članom in le proti društveni izkaznici dovoljen. Kot člani so smatrajo oni, ki so plačali članarino do konca leta 1923. $ Oriona Studenc! poziva svoja članstvo. da se po možnosti udeleži, predavanja o pomorstvu, ki se Vrši v Sokolskem domu v sobota ob pol S. uri zvečer. Gospodarstvo. g Novosadska blagovna borza 17. jan. Pšenica bačka 340--347.5, ječmen' bački 290, banatski 270, oves bački 265, sremski 240, koruza bačka za marc-april 265 —267.5, moka »6« 302. g Prodaja tračnic. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu se bo vršila dno 5. februarja tl. dražba starih tračnic. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki jo v pisarni trgovsko la obrtni« ške zbornice y Ljubljani interesentoraj na vpogled, ( g Nov strokovni list. S 1. januarjem!' je začel izhajati v Zagrebu »Postolar-ski (čevljarska) stručni list«, organ vseh naprednih čevljarjev Jugoslavije, ki ga izdaja in urejuje strokovni učitelj Gju-ro Simonovič. List izhaja mesečno vsak kega prvega ter prinaša poleg strokovnih člankov in navodil tudi po en model1 in po en kroj. Celoletna naročnina znaša 102 D ter se list naroča pri upravi, v Zagrebu, Iliča 100. Prva številka prinaša: Program lista. — Rad trgovačke i obrtničke komore zagrebačke. — Stru-kovne vjestL — Dopisi. — Okružnica. — Gde je što u Zagrebu? — List vsem čevljarjem toplo priporočamo. g Finančna sanacija Poljske. Poljski ministrski predsednik Grabski je kot istodobni finančni minister sprejel te dni novinarje ter jim podal izjave o finančnem položaju Poljske ter o vladnih finančnih načrtih. Ugotovil je predvsem, da deficit ne bo znašal nad 25 milijonov zlatih frankov, upa pa, da proračun že meseca februarja ne bo več izkazoval deficita. Priprave za ustanovitev emisijske banke so v polnem teku. Vlada upa, da kriza na gospodarskem! polju, ki je neizogibna pri vsaki finančni sanaciji, ne bo preobčutna. Za industrijske potrebe bo vlada pravočasno poskrbela potrebe in primerne kredite. Izpred sodišča. Kaznovati malopridnež. Danes se je zagovarjal pred okrožnimi sodiščem 241etni Vladimir Pavlšek, doma iz Maribora, ker je na cesti napadel trgovskega zastopnika Ant. Haberma-na in mu dal dve zaušnici. Haberman j« namreč svojčas stanoval pri njegovi materi Julijani Pavlšek v Slovenski ulici 8. Temu je Pavlšek brez njegove vedno-sti vzel iz zaklenjenega kovčega razno obleko in jo prodal, radi česar je bil že svojčas obsojen na teden dni zapora.. Ko ga je Haberman radi obleke stavil na odgovor, ga je Pavlšek nahrulil, prišel pozneje za njim na ulico ter ga tem napadel. Obsojen jo bil radi tega še posebej na 600 Din globe ali 3 dni zapora. Nepoboljšljiv. Dne 4. januarja je zasačila Ivana Pukl v sobi svojega očeta Martina Pukla v Razvanju, okraj Maribor, 231etnegai ključavničarskega pomočnika Franca Grah. Zasačeni si je že pripravil dva očetova jopiča in klobuk v vred-nosti 2000 K, da jih odnese. Ivana Pukl ga je izročila svojemu bratu Konradu Pukl, ki je odvzel tatu ukradene stvari in ga izročil orožništvu. Grah, ki je že llkrat radi tatvine predkaznovan, je bil obsojen radi hudodelstva tatvine na 8 mesecev težke ječe. »Ta vrag me ne bo nadzoroval . .« Orožnik Josip Novačan je dne 3o. okt. U. o priliki službene patrulje opazil pred gostilno Pihler v Žerovincih, okr. Ormož, voz z voli brez nadzorstva. Stopil je v gostilno in vprašal po lastniku. Oglasil se je 44-letni viničar Tomaž Viher v Ivanjkovcih. Na vprašanje, zakaj pusti vole brez nadzorstva na cesti, mu je odvrnil: »Če nimate druge službe, še te ni potreba« in »ta vrag me ne bo nadzoroval«. Viher je bil pred okrožnim sodiščem obsojen radi pregreška po § 104 srb. k. z. na 5 dni zapora. Film, Mestni kino. »Gospodična gospa«, filmska novela v 5 činih, v glavni vlogi Ida Zankeffi in Albert Kerset se predvaja v petek, soboto, nedeljo in pondeljek. V I. Mariborskem bioskopu se predvaja inkl. do nedelje 20. tm. kolosalni film »Mesalina«. Delali so ga tri leta* Dejanje je iz dobe rimskega cesarja Ca-ligulo (50 let po Kristovem rojstvu). »Mesalina« je ogromen’ zgodovinski film v dveh delili. Avtor je Henric« Guazzoni, ustvaritelj nesmrtnega filma »Quo vadiš?«. Do nedelje so igre prvi del. Naval k predstavam je velik, zato je dobro si vstopnice vnaprej oskrbeti. Mali Jackie Coogan ima že ljubico. Obiskovalcem kinov je d.obro znan mal? fffrašfl? 'VF ‘K B 'O K* M a r i L’ o r, 'dite 19. jandavja 1524 fgralcc z velikim! talentom arC silno po- Ernst, potnik, Dunaj. Kessler Oskar, trgovec, Da-, Ti- TVTolr. Tnnni nai. Štern Hugo, ravnatelj, Dunaj. Wondrak Ri- pn-larnostjo Jacki o Coo„an. Malo manj p0tnik, Dunaj. Pomeranz Viktor, Krakov. pnano pa bo, da ima že trudi offl svojo jj2Z3r Zovie, potnik, Bos. Novi. »■ljubezen«, kakor njegovi veliki kolegi.: Ele to mala Priseila Dean-Moran, ki so jo Oooganova stariši vzeli za svojo. V »intervjuju« z nekim barjem se je izrazil »Privat Hotel«: __ _ Obesam Hans, potnik. Dunaj. Respinger E- ameriSkim novi- mil, ravnatelj, Basel. Miiller Alojzija, zasebnica, mali Jackie (navdušeno o svoji mali prijateljici, ki j •nastopi v nasledil jem Jaokiejevem fil-1 pra kot njegova partnerica. zelo , Krajnska gora. Hotel »Pri zamorcu«. naj. Travnik Ivan, rev.dent, Maribor. Borič Franc, J potnik. Pleinčar Paul, nadzornik, Ljubljana. Gostilna »Zlati konj«. Kocbek Avgust, kmet. Vukovski dol. Ratta Hote! »Kosovo«. Schick Sigmund, potnik, Prostijev. Pahrnik Steli, nafakaiica. Maroli Vilko uradnik, Split.. KoLbeck Teodor, trgovec, Ormož. Palm Rudolf, potnik. Zastavka. \ Ivan. Polj Franc, posestnik. Gostilna »Zokaly«. Jovanovič Nikola, trgovec, Ruma. Naa;z Henrik, trgovski agent Oczegko. j Gavrič Konstatin, dijak. Tuzla. B;.yer Rudolf« ij trgovec. Winkler Ferdinand posestnik, Leibnitz-■ciBaseh Teodor trgo-. ec, Praga, Miiller Adolf, fo-I tograf. Viilacb, Kramberger Konrad, Sv. Trojica. I Mihelič Franjo, trgovec, Zavrč. Vučkovič Roža, : ravnatelj, Beograd. Pinterič Paul, trgovec, Brežice. Rarta Pranju, trgovec. Taschner Erwin, potnik r: Krasno sankališče se nudi zimskim Brno. Sclrick Sigmud, petnik, Proslijev. Bončar športnikom na Jodlu pri Fali proti M. odvetnik. Turistika in šport. Puščavi. Od postaje Fala pol ure hoda; na vrb, od tam pa krasen sananee v Pn- j Hotel »črni orel*. Jiarodna gostilna Kores. ,T . „ ,, , , , • , Engel Arfur, potnik, Dunaj. Graa Matija de- scavo. Nazaj četrt ure boda na postajo f]endava. Gn,man Mihael, delavec, Setina. SV. Lovrenc. V Puščavi sc priporoča Kolmanič Franc, kro,ač. Gradec Domajnko Ma- | lija, trgovec, Sv. Jurij. Verzel Anton, trgovec, Sv. 1 Duh. Mekis Stefan, trgovec, Nuskova, ■ Gostilna »Pri grozda«. ? Šuster Janez, Loge. Zettel Hugo, trgovec Raab, Fliss Vincenc, portier Maribor. Dr. Hubar Tyjci w Mariboru Srovo prijavljeni v hotelih in prenočiščih, dne 16. januarja 1924. Hotel »Meran«; Klose Vijem, ravnatelj, Berlin. Hfiller Emil, ravnatelj, Basel. Fiesch Josip, uradnik, Zagreb. Sluks M. trgovec, Zagreb. Steiner Sigmund, ravnatelj, Kubin. Oppenheim Ludvik, potnik, Fried- Franjo, nndsvetnik, Ptuj. Sehicker Josip, posestnik, Woliin nikdar ne bo onečaščeno telo.« rjubitelj stare i>o€Zjijo. Julijana jc vse-j bakreni disk ob rnramornati pod iu kojj — Kdo je tol — je vprašal Julijan. j — No vonf, niseirt hotel niti poizvedo- • HJTIUAUUIJ lOUttiC V unjciiua JL v m- l lej veselilo, kadar sta se srečala in raz-! na^° 8,0 j° zaslišal smeh. govarjola. Zavila sta pi-oč od velike ceste in sc približala visokemu zidu pa le s tre. Vse naokoli je bilo pusto. Dvojo 5r-j Slih oto je mulilo travo. Pred zaprtimi | | Tiho kakor tatova sta prijatelja Tez-' vafL > _ la med stebrovjem alipterioua, kjor so se nekoč davni borci mazali z oljem, pripravljajoč sc na velike tekme. — Prav je tako. Molči. Poslej je opazoval deklico z diskont naravnost in’ pozorno, ne da bi ga bilo rodovnih iger. Ko je deklica končala, igro z diskom’, ji je bleda, črnooka Mirha pomolilo vpognjeni iok in tuljec. Deklica je vzela izslednjega pušico. Zatcmi je namerila v j črni krog na nasprotni strani efebeona, . ki jo rabil kot cilj. Pušica jc zabrnela in ■ zažvižgala po vzduhu ter so po bliskovo I zasadila v cilj; nato če druga, tretja, I — Artemida — lovkinja! — j0 zaše-, potal Optaeijan. Zdajci je smuknil, skozi stebre nežert rdečkasti žarek vzhajajočega solnca id ; padel deklici v obraz in na drobne, skoraj še otročje prsi. Zalučila je lok in pušice in si z roko zasenčila oči. Nad palestro jo kriče preletelo nekoliko lastovic in utonilo v daljinah noba. Skozi Stebre je bilo videti podolgo-j sram; čutil jc, da bi bilo nepotrebno in . durmi, kjer je med razpokami stopnic® vati, štirioglati prostor pod milim ne- neumno, čo bi se sramoval. (Dalje prihodnjič.) Lastnik in izdajatelj: Konzorcij »Tabor.«? ** Odgovorjii urednik: Budoll .Ozim. «— Tiska: Mariborska tiska-r** d. d.