nr« i slovenski dnevnik It Združenih državah Velja za vse leto . . . $6.00 Za pol leta - - • . . $3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 n i B I GLAS NARODA list slovenskih idelavcev v Ameriki. I The largest Slovenian Daily ca the United States. a Isnaed every day except Sundays | and legal Heydays. 75,030 Readers. TELEFONrcOBTLAKDT 2870. Entered a« Second Claag Matter, September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. ■ TELEFON: CORTLANPT NO. 226. - STEV. 226.____NEW YORiT THURSDAY, SEPTEMBER 25, 1924. - ČETRTEK, 25. SEPTEMBRA 1924. VOLUME XXXII. - LETNIK XXm" TUDI PASTORJEVA LJUBICA PRIZNALA Po dvanajstih ur.ih izpraševanja in zaslišavanja je Mrs. Sweetin, pastorjeva ljubica, priznala, da je zastrupila svojega moža v namenu, da se s pastorjem poroči. Pomešala je arzenik s sladkorjem ter mu ga nasula v jed. — Pastor Hight jo je pregovoril, da je povedala resnico. RENČA ANGLEŠKEGA PRETOLONASLEDNIKA Mount Vernon, 111.. 24. septembra. — Mrs. Elsie Sweet in je priznala vf-eraj zjutraj, da je dala tri doze ar-zciiika svojemu možu, Wili'ordu Sweet inn ter ga umorila na t;i naein na poziv Lawrence Higlita, metodistov- ?>keua pridigarja. Svcje priznanje je podala šele, ko so opešali njeni >ivei radi pomanjkanja spanja ter dvanajst ur trajajo-1 eoga zaslišanja. Zaslišaval jo je državni pravdnik Tomp-s«»n. v družbi morilskega pastorja, šerifa ter desetih časnikarskih poročevalce-*'. (iovoriee. da se organizira ljudska drhal v Mason, majhnem mestecu poleg Tna. v katerem stanujejo v slavnem sorodniki Sweetina, je napotila oblasti'k nagli akciji. Par so odvedli pred mirovnega sodnika ter ga pridržali radi umora. Ženska se je medtem že pomirila, in bo-jroskrunski pridigar, ki ima vedno Boga na jeziku, je rekel. "da se je spravil z Bogom". V spremstvu ducata pomožnih Šerifov je bil nato odveden z vlakom v Belle-v lie. 111. Mrs. Sweet in pa so poslali proti severu, v Salem, 111., v Marion okraju. Sedaj sta oba ločena na razdaljo pet in sedemdesetih milj. Posebne straže iz Jefferson okraja bodo ( stale v Salem in Belleville, dokler se ne bo ugotovijo. da ne bo vprizorjen noben inčarski poskus. "Močnejše živce ima kot katerakoli ženska, kar sem jih kedaj videl,*' je rekel državni pravdnik Thompson, po dvanajst ur trajajočem zaslišanju. Iz početka je mogel biti iz nje le naslednje: "Jaz sem nedolžna. Xe vem, kdo je zastrupil.' Jaz ga nisem." Uiglita privedli v sobo. v kateri so zaslisavali Mrs. S»etin. da ji prigovarja, naj prizna. To se je zgodilo ob treh zjutraj. Ko je šel po stopnjieali navzgor, je bil skrajno nervozen. Bal se je ljudskega nasilja ter priznal pozneje, da se mu niso dopadli pogledi, katere je ujel na koridorju. J K<> je prišel v sobo, je rekel Mrs. Sweet hi. "Well, sweetheart, najboljše je, če poveš vse. Xe mislim, da bi bilo sedaj primerno kaj prikrivati. Jaz sem r-riznal in isto mora^ storiti tudi ti. Pi vi umor si izvrši-la ti sama." Državni jfravdnik ki je odšel začasno iz sobe, se je vrnil ter rekel Mrs. Sweet in, da je čul pogovor med obe-' ma in da jo najboljše, če prizna svojo krivdo. "Motite se," je odvrnila ona. "Ničesar nisem rekla, Lar bi me inkriminiralo." j T light je nato prosil, naj ga puste samega v sobi z! /ensko. Prošnji se je ugodilo in pol ure pozneje je pri-' šel Right iz sobe ter rekel navzočim: "Končno sem jo pregovoril, da pove svoj del cele zadeve. Takoj bo tukaj in ne bo vam treba dolgo čakati.", Nato je pričel pripovedovati povest svojega izpreo-1 »menja, svoje zaljubljenosti, svojega padca in mori]nega dogovora z Mrs. Sweetin, da se na ta način iznebita moža! in žene ter se nato poročita. "Bil sem farmer v Johnson okraju, kjer je imela moja mati veliko posestvo," je rekel. "Bil sem lastnik par' dirkačev, a nisem bil nikdar jockey, 'kot so pisali. Na en-1 krat pa mi je rekel neki notranji glas, naj pustim vse ter se posvetim Gospodu. "Lansko zimo mi je bila predstavljena Mrs. Elsie Sweetin. Bila j^ to ljubezen na prvi pogled. Oba sva! bila nesrečno poročena in moja žena je bila mrzla na-1 pram meni. Raditega sem se udal. Sklenila sva se iznebiti jaz svoje žene in ona svojega moža ter se.nato poročiti." Pogled na rem-o angleSke-a princa v Alberta. Kanada, kjer l,o princ preživel zadnji del svojih počitnic. KONGRESNIK HILL JE IZZVAL HAYNESA Sedaj bo dežela megoče izvedela, kaj so pravzaprav opojne pijače. Prohibicf jski urad pomenj V popolno izjalcvljenje. Prohibici--ja velja tudi za Filipinsko otočje. SUHAČI PORAŽENI V DRŽAVI NEW JERSEY KONCENTRACIJA LADIJ USPEHI KONFERENCE LIGE NARODOV V SREDQZEM, MORJU Senator Edge je dobil približno 47,000 glasov večine. Antisalon-ska liga in Klanci so bili za njegovega nasprotnika. Anglija bo poslala v Sredozemsko morje par svojih največjih ladij v zaščito svojih interesov. V Severnem morju ne potrebuje posadke. Nemci so sklenili pridružiti se Ligi Narodov. — Kabinet je pripravljen za vstop, a ne omenja v komunikeju treh pogojev. — Zahteva za status nevtralne sile. — Nemški državni kancler Marx in nemški zunanji minister sta povsem brezbrižna. — Anglija pravi, da bi bila Nemčija ;ako dobrodošla. London, Anglija. 24. septembra. Večji del angleške pomorske sile bo prihodnji mesec koncentriran v Sredozemskem morju. To bo storila Anglija zategadelj, ker lip potrebuje mornarice v Severnem morju, ko ji ne pret? od Nemčije nobene nevarnosti več. V Sredozemsko morje bodo poslani štirje veli.ki drednoti. šesi velikih bojnih ladij ter nad trideset rušileev, križark in podmoi-skih čolnov. Ob Sredozemskem morju ima Anglija svoje najvažnejše postn-J janke: Gibraltar, Malto. Ciper in j Galipolis. j Njena mornarica bo močnejša kot sta francoska in italijanska mornarica skupaj. Se nikdar, niti t«'kom zadnje vojne, ni bilo v Sredozemskem morju toliko bojnih ladij, kot jili ho prihodnji mesce. Francoski in italijanski listi zaenkrat še molče, ker ne vedo. kak-I šno stališče bosta zavzeli itaiijan-| ska in francoska vlada napram tt»-j mu najnovejšemu angleškemu načrtu. Poroča Samuel Spewack. VELIKA PREPLAVA V LENINGRADU. Moskva, Rusija, 24. septembra. Visoki morski vali, ki so preplavili dele Leningrada (Petrogrrada) do višine desetih čevljev, ko je stopila reka Neva iz bregov, so str pričeli danes zjutraj umikati ter* pnstili za seboj porušene hiše, raz-rite ceste ter nefclolečno število mrtvih. Tekom cele noči je bilo čuti klice na pomoč, ko so tavali rešvalni oddelki po temi, ker je bil mestni električni sistem popolnoma unv čen. Velikanski vihar se je pojavil včeraj v Finskem zalivu in velikanski zid morske vode je navalil na ustje Neve, ki teče skozi yprejšnje rusko glavno mesto. KJmetni bregovi reke so popokali ft, -> in voda je preplavila nižje ležeče dele mesta. - t Trg pred Zimsko palačo, ki j« bil v prejšnih časih pozorišče sr-jajnih vojaških parad, je bil popolnoma preplavljen. Po Nevskijem prasjektu, ki je bil nekoč ena glavnih ulic, je div; jal hudournik. Voda je ruvala drevje ob tlaku. Pešce, kateTe je zajela voda, je metala ob prodajalne. Nastala je velikanska zmeda, ki je bila še večja v stranskih, temnih ulicah. Poslopja in pomoli ob reki so bili uničeni in Lstotako tudi tvor-niee na Vazi lovskem otoku, ki se nahaja ob izlivu Nejve. Preplavljene so bile prodajalne in skladišča. V številnih slučajih so mestni kanali popustili pod pritiskom vode. / Praznoverni prebivalci so begali % SLOVENSKE ŽRTVE PRI KATASTROFI V SUBLET, WYO. i Med ponesrečenci pri zadnji katastrofi v Sublet. Wyo. so bili sledeči rojaki; John Pagon. Ladislav Pagon, .Joseph Rakun. .Joseph Felicijan. Frank Visočnik.' Anton Turk. Joseph Borštnar. Tone Krošee, Anton Kralj. Frank Jenko, J os. Boltjinčič, John Moškim. NEMČUA SE BO UDELEŽILA PRIHODNJIH OLIMPIJSKIH IGER. Ženeva, Švica, 24. septembra Nemčija se bo udeležila Olimpijskih iger, ki se bodo vršile lete 192S v Amsterdamu. Olimpijskih iprer, ki so se letos vršile, se ni udeležil niti en Nemec. POTRES NA TURŠKEM. Carigrad, Turčija, 24. sept. —• Prebivalci okraja Sivas so čutili včeraj močne potresne sunke. Prebivalstvo je vse preplašeno pobegnilo na prosto. Potres ni povzročil posebne škode. naokrog ter kričali, da je prišel konec sveta. Rdeča straža je pričela patrulirati po cestah in komunistične organizacije so takoj nudile prvo pomoč. To je bila najhujša povodenj v Leningradu izza leta 182^ to je ravno pred stotimi leti. Berlin, Nemčija. 24. septembra. — Nemški kabinet je sklenil, da mora Nemčija takoj stopiti v Ligo narodov. Tako se je glasilo v ofieiielnem komunikeju, ki je bil izdan včeraj, potem ko so ministri prvikrat razpravljali o vprašanju koit skupina. Ljudje, ki se navdušujejo za Ligo. so komaj nehali pozdravljati ta korak kabineta, ko so pričele krožiti na Wil-hehnstrasse vsakovrstne trovoriee. Počasi se je število teli govoric pomnožilo in dobile so bolj pozitivno obliko. Pozno zvečer so anonimne "visoke avtoritete" že govorile s svojim naravnim glasom. Izjavile so v glavnem naslednje: — ' , "Oficijelni komunikej ni omenil treh glavnih pogojev. katere stadija vlada za vstop Nemčije v Ligo narodov. Ti pogoji so: ^ 4 Prvič je treba dati Nemčiji čtatus nevtralne dežele. ( e se bo Liga lotila kakega oboroženega podjetja proti deželi, ki bi kršila dogovor, naj se ne sme prisiliti Nemčije. da bi se vdeležila oborožene akcije in čete Litre ali čete kake druge sile nastopajoče na temelju povelj Lige, ne smejo prekoračiti nemškega ozemlja. drugi vrsti ne priznava Nemčija s tem. da zveze svojo usodo z Ligo. svoje vojne krivde, kot jo je priznala v versaillski mirovni pogodbi. "Tretjič mora dobiti Nemčija trajen sedež v svetu Lige narodov, kot ena velikih sil. Glasi se tudi. da se ne more Nemčija pridružiti Ligi tekom sedanjega zasedanja splošnega zborovanja Lige narodov. ( e bi Liga po sprejemu stavljenih pogojev, sklicala posebno zasedanje pred prihodnjim rednim, sestankom, bi bilo mogoče pregovoriti Nemčija, datakrat naprosi za sprejem. Preti no pa bo storila to, bo poslala Nemčija memoranda. vsebujoča te pogoje, v London, Pariz in Bruselj ter tudi različnim deh-ga- ijam v Ženevi. Da se Nemčiji nič kaj posebno ne mudi stopiti v Ligo, ;,<• razvidno iz trajne in povsem komodne odsotnosti državnega kaneelarja Marxa ter ministra za zunanje zadeve, Stressema una tekom zadnjih dveh tednov, v katerih se je razpravljalo o vprašanju vstopa Nemčije v Ligo narodov. To zavlačevanje je bilo v glavnem posledica strategi-e Stressemaiina, ki ii^ra zopet svojo običajno igro "ho-•em in nočem". Kot mazilo za nemške nacijonaliste, ki Toče j o ničesar vedeti o vstopu Nemčije v Ligo, je vključil celo zahtevo, ki se tiče vrnitve prejšnih nemških kolonij, ^abineff pa je sklenil opustiti ta pogoj, če bi ga drugi na-odi zavrnili kol i rele van t nega. Dosedaj je cdinole Anglija rekla, da bi bila Nemčija lobrodošla v Ligi narodov. Treba je še izvedeti za mne-lje drugih sil. Nemčija je voljna pridružiti se, a zahteva, da se jo direktno potisne v Ligo. Trajni pritisk nacionalistov ji onemogoča, da bi sama kazala preveč ini-cTj&tive. Angleški ministrski predsednik MaeJKniakl je porom svojega poslanika v Berlinu svetoval Nemčiji, naj prosi za članstvo v Ligi brez reservacij. Za slučaj pa, da bi stavila pogoje, naj pošlje Nemčija memoranda vsem prizadetim državam in ne le Angliji. Angleški ministrski predsednik ni hdtel zajameiti, da bo francosko stališče napram prošnji Nemčije ugodno in tudi ni hotel ugoditi nemški prošnji, naj izvede v tem oziru pritisk na francoskega ministrskega predsednika! Herriota, kojega stališče ni še popolnoma jasno. J Washington, 1). C.. 24. sep. — "Hard Cider Party'*, katero je priredil kongresnik Ilill iz Maryland a, voditelj mokračev v; poslanski zbornici, v soboto zvečer prijateljem v svoji hiši v Baltimore. je postala predmet dolgih posvetovanj med Mrs. Mabi-1 "\Vil-lebrandt. ki je pomožna zvezna generalna pravnica, ter prohibicij-.skim komisarjem Ilavnesom. Takoj nato se je objavilo, da je kršil Hill prohibieijsko postavo in da bodo radi tega prihodnji teden sodnijsko nastopili proti njemu. Ko je Ilill čul o tem, je izjavil, j da se mu bo sedaj, po dolgih in brezuspešnih prizadevanjih morda vendarle posrečilo dobiti od narodnega prohibicijskepra urada obvezno izjavo, kaj so pravzaprav "opojne pijače". Rekel je da sr> prohibieijske postave prikrojene tako. da puščajo popolnoma pri miru takozvani apple jack, močno opojno pijačo, napravljeno iz eide-ra ali jabolčnika. To vprašanje je hotel Ilill na vsak način rešiti, čeprav se je proliibieijski urad branil. Proliibieijski ravnatelj Ilavnes I pa je izjavil v zvezi s tem : — Proliibieijski uradniki so (vedno pozorno zasledovali izdelovanje vina in jabolčnika v hiši Ililla. V rokah imamo dokaze. Analizirali smo jih ter jih hranimo v justičnem departmentu kot dokazilni materijal. Mogoče se bo za enkrat postopalo proti Hillu z .ustavnim poveljem. V Ambassador hotelu v Atlantic Citv zborujoča konvencija zveze veletrgovcev z d roga mi je so. glasno sprejela poročilo nekega Kline iz Philadelphije v katerem se označuje delovanje prohibieij-skega urada v "VVashingtonu kot i popolno izjalovljen je. V poročilu se obsoja napravo, ki prepušča iz-I ključno le zakladniškemu tajniku , sodbo glede delovanja prohibieij-shega urada, ker je bil komisar za notranje davke po mnenju tvor-ničarjerv. ki uporabljajo alkohol v svojih proizvodih. edini pametno postopajoči človek v tej zadevi. , Poročilo pravi, da je butlegar-jem. ki uporabljajo alkohol za svoje proizvode, igrača dobiti ves alkohol, ki ga potrebujejo. — Industrije, ki so navezane na uporabo alkohola, nazadujejo ved- Pri primarnih volitvah, ki ;» mleko do pravilne hra- nilno irorkote. iio>tarite stekleiiiro v >kU*«lo u' -rki- vode in glejte, da bo vo«lu MOia i^j«• kot je mleko v stekleni«*!. Vodo iti<« te-kleniee naprestano poln. To itileko v vratu stekleniee prepree;). tla l>i «ie sal zrak skozi euz.-lj. l»:tjt" otroku priliko, da euzelj primerno zgrabi. Koliko časa naj traia hranjenje? ' Hranjenja t.aj I »I trajalo približno dvajset minut, »v -e otrok obira pri jedi. wiuiiknite /:t trenutek «-uzelj. s;i. rite to parkral t> k«m hranjenja. *•* !>i bil ]>:i titrok z:ispan. :r:i imejte Ouje iVffil ili-kit-r no bo vseirjl popil. «].,i kljub ttmu "a-pi. mu t»lvzemite -te-klenieo ter mu je ne dajte tlti prihiHl-uje^a braiijeiija. 1 _ l t Če je vaš ctrok slabo prehranjen, mu preti bolezen. i Kljub . dra vuiši; *mu napredku in vzgoji je ~e>t milijonov našli >ol>kh titrok si;il>ti binnjenh. Matere so v veliki H!« : ! < tf_M\ orne. ker poznajo nevar:n :iili znamenj. Slaba preiirana j.' ne\ ;t riia rti"1. Svoje -Iliri ltollt >-no tlelo pr«"-iit prej. prtshio /.ii:i oni. ki rte ' <-:ta:'.nj-a v;ir *.1jiIh> pni-tbrane .]•■ pa l;i. ,!:i so !oii v>akosar. 'Slabo hranjen otrok j • silno prejeiuljiv za bole;.ni. .Jetika naprinter jako rve-te mol >laliopreliran jenmi. Takozvane otroške bolezni bi lie p<»tajale tako iz ra/.ile. ee bi ne bilo slabi* ]irelirane.— Vsaka mati naj bi šeilila svojega otro-!ka zaslran njega samica in zastran i drugih otrok. Slaba prehrana je jw>-s]«Hliea napaeue hran«-. «'e ]t"ito. Zadnji resnieno strokovnajški poskusi meti šolskimi «>trt*M so pokazali, ila Kagb* Mleko izvanredno u-pošno pri zdravljenju tr««i. hranjeni z I "a "le Mlekom, -o veliko bolj n:t]ire*lovali kot pa otrnH. hranjen" z tiavadniui mlekom iz s.ekleniee. Mm>-:r<» jih je pridobilo na teži dvakrat vee kot tlol<»'a njihov normalni razvoj. Kajti Kairle Mleko vsidaije vsako hrano, ki je potrebna za dosego evrstegji ztlravja. ( itajte te članke pazno vsak teden ter jih spravite zo bodoča pojasnila. V dvorani se je trlo občinstva. I | Govorniku je bila poverjena j kočljiva naloga. Govoriti je moral • predmetu: "Votla je najčistejša i in najboljša stvar, kar jih je' ustvaril Bog*'. Globoko se je oilkašljal ter pričel : Cenjene dame in gospodje! « Voda je naj korist n ejša in naj-! ponunebnejša stvar na svetu, kar! jih .je ustvaril liog. V i tlel sem vodo. ki -e je bleske-1 tala v obliki >olze v očeh nedolž-i nega otroka. Videl sem vodo v obliki xd/.e v očeh di vie«', ki j-- okusila Maž«1! nost prve ljubezni. Vi.1.-1 -.-nt vn- j do v obliki materinih sidza. Vsi. I kar nas je tukaj /.branih, smo hiti ;rseeni 7. vodo in z vodo oprani izvirnega greha. I Vid. I sem rosne kapljice na vetju, videl sem vodo izprerm-tjono v snežinko, ki je blestela kot kristal. Videl sem jo v obliki žuboref-ega stmlenčka in silnega hudournika. Poslušal sem jo. ko je šumela v potočku in pravila vrbinju svojo povest. Videl sem vodo v obliki silne reke. videl sem jo v podobi morja, ko je nosila silna brodove. Voda je najkoristnejša in najmogočnejša. Toda cenjene dam«-in cenjeni gospodje — kot pijača se je pa voda v sedanjih prohibt-cijskih časih popolnoma izjalovila. ★ Proliibicijski uradnik je zasliševal mladega fanta ter »kušal /. njejrovo pomočjo priti do dobrega plena. — Xa mali nikel za kendi — mu je rekel, — pa mi jiovej. če kuha tvoj oče žganje. — Nak, — ga ne kuha. — jo odvrnil mali. Proliibicijski uradnik, uvpi-jen, da je fant govoril resnico, je /. dolgim nosom odšel. Fantek je tekel v štor po kendi ter premišljeval; — Skoda, škoda. Včeraj ga jc kuhal oče in jutri ga bo kuhal, škoda, da ga danes ne. Gotovo bi me bil gospod še bolj nagradil * Protestantski pastor je zastrupil svojo ženo, njegova ljubica pa svojega moža. i * To sta storila v namenit, da sc1 * • ! poročita. I S tem sta dosegla, da je v vero! onih. ki so pastorju verovali, ka-1 nila precejšnja kaplja strupa, ki ne bo imela posebno blagodejnega učinka. ★ Državljanska vojna na Bolgarskem. Bolgarom bi bilo mogoče marsikaj oprostiti in odpustiti, če bi /.>■ vsaj vedeli, zakaj se bore. ★ Radič se brati s sedanjo jugoslovansko vlado. Vlada ji' klerikalna in v gotovih ozirih precej nazadnjaška. Niti vlada niti Radič ne bosta imela posebnega dobička. Ljudje, ki čitajo Kovertov list. zaostajajo za duhom časa. One. katerih s pildki in pater-njoštri ni mogel ujeti, je začel loviti z radio-aparatom. Toda rojaki, ki vedo, kaj je radio. so toliko prosvitljeni. preudarni in moderni, da mu ne bodo sedli na lim. vtLA.S NARODA. 25. SEP. 1324. GLAS NARODA |MV»I aAILY! tinU Publish«* by Btmlfl Publiihing Oompaaj? (A Corporation) WUWK iAKtail. ftHOiH___LOUH MNEQIW. TfMMflt Plač« off luilMN of th« Corporation and Addroma df Abovo Offfloora: «» Corliandl ttr—t, »orouph of Manhattan. Now YwH City, N. Y. •■•LAS NARODA*1 _ CVolco off tha PoopiO)__ _taauad Koory Day Excapt Sunday« ond Hoi Kayo.___ Ca tmU MM volj« IM K Amorlko ,Z» Now York xa Mlo MM dm« In Kanad* .............. M.OO Za pol lota ............ Ca M *** ............ »3.001 Za Inozemttvo sa aoto MM ..n«.. Ca totri lata _tt____________tl.Bo'za pol lota —................ "_Subscription Yaarly M-0a____ Advertlaement on Aflreement__ _-Qiao Naroda" tehaja vaafcl dan Izvzemit nodoll In praanllww._ Dogld, broa potfptw la oaebnoatl ao ne prtobčujejo. Denar naj ao bla«0T0U po «ii].m po Monoy Order. Prt spremembi krajci naroCnlkoT, proolmo, da aa a»m todl proJBnJl blralliCo nam nl. d& bltreja najdeaao naalorollta-_ -QUA« NARODA" ■ SirttrnSI Str oat, Boroueh of Manhattan, Na« YoflU II* Vt Talaphona: Cortlandt 287«__ Tudi v Ameriki >0 so začeli bistriti pojmi. kaže, ostalih svetovnih deželah že zdavnaj vrgli med staro šaro. Dosedaj ni mogel človek, ki je šel na volišče, dosti izbirttli. Letos bo imel ameriški volilee prvič priliko voliti moža, knjetrn <-ilji in ideali se popolnoma razlikujejo od tako zvanih ciljev in idealov stare garde. Kandidati stare garde, bodisi republikanci, bodisi de-mokratje, trepetajo }>red volilnim dnem, vedoč, da jim bo odbila zadnja ura, ako se bo razvila v ameriških volileih samozavest, ki je tako dolgo spala spanje pravičnega. Polegtega imajo tudi republikanci in demokrat je smolo s svojimi kandidati. Posebno podpredsedniški kandidat Da^ves dela republikancem sive laso. Ta možak ima namreč to čudno lastnost, ki pri politikih ni v navadi, da namreč včasih kako resnično pove. Pred kratkim je predlagal Dawes, naj se ustanovi nestrankarska komisija strokovna j kov, ki bi natančno preštudiral sedanji pol jedel jsk i položaj v Združenih drža vali. Komisija naj bi potem predlagala kongresu, na kakšen način bi bilo mogoče izboljšati položaj fannerje^. S tem predlogom pa niso zadovoljni niti fanner j i. niti republikanski politiki. Fanner jem predlog- zato ne ugaja, ker zahtevajo takojšnje pomoči. Politiki so pa zastrantega proti predlogu, ker preiskovalna komisija ni nobeno sredstvo za dobavo farmerskih glasov. V republikanskih vrstah je general Dawes eden izmed najbolj poštenih. V enem oziru je pa pošteno razočaral ameriško javnost. Niti enkrat se mu ni zdelo potrebno, da bi nastopil proti največji nevarnosti, ki preti tej deželi, — da bi nastopil proti Ku Kluks K lanu. Kukluksklanci vprizarjajo javno nasilje, izvajajo naj-okrutejšo diktaturo, segajo s samolastno roko v ameriške urade in javne naprave, toda dosedaj ni bilo razen La Fol-letta še nikogar, ki bi popravici obdolžil to neameriško organizacijo. Demokratski kandidat Davis se je bil enkrat izpozabil, pa se že kesa svoje napake. Xa ameriškem narodu je ležeče, da sodi in obsodi. Upati je, da bo ameriški narod na dan volitev izrekel pravično obsodbo. ODGOVOR na odprto pismo Mrs. Frances Burgar, obelodanjeno v nekaterih slovenskih listih. Četudi se načelno držim latinskega izreka "de mortu-is nil nisi bene" — o mrtvih ničesar drugega kot dobro — vendar moram, ne radi obrambe, ampak radi resnice odgovarjati Vašemu popolnoma neutemeljenemu pisnm. l^es jo. da je dobil Mr. Burgar plače od $25 na teden tekom vojnega časa. Vsled prekinjenja poslovnih zvez s staro domovino so banke in potovalne poslovnice odslovilo nad polovico svojih uslužbencev in ostalim znatno znižale plače. Tudi v mojem podjetju" so posli prenehali, toda jaz sem vse svoje uslužbence obdržal v službi in jih plačal razmeram primemo. Po koncu vojne se je poslovanje z domovino zopet pričelo in v mesecu aprilu 1919 so bili posli v polnem teku. Istočasno sem uslužbencem znatno zvišal dohodke. Mr. Burgar je imel kot blagajnik sledeče dohodke: — V letu 1919 stalne plače..............$1,705.^ Dne 24. novembra 1919 podporo za iz- vaureden slučaj ................ $1,00C>.— V letfu 1920 stalne plače ............ $3,102.— Dne 15. oktobra 1920 posebno nagrado $2^050^— V letu 1921 do njegove smrti v juliju stalne plače ....................$1,560.— In Vam, gospa, je bilo izplačano še za tri mesece po njegovi smrti po $260 na mesec ................... re vrtu::rji vaško, s:> jih nalivni"!:: "Znkaj go voir i te slovAc i .n ne madžarsko."' Gostilničar s-e je l>al incidentov ter je spodil t<"d'.e/:ie "Madžare i z jrosti'ne. Komaj pa je sti pil malo pozneje vrtnar Dimitrov pred vežna vrata, so ^ i Madžari j napadli z noži. Ves okrvavljen se je vrnil v gostiliut, nakar je šel ^krajini sodnik flr. Korta. ki je lul tudi v gostiln':, pogledat, kje so zločinci. Tudi njega so Madžari napadli. Ranili so ga /. nož°m v vrat in ranjenega še pretepli. Predrznost madžarskih šovinistov, ki (napadaj>o z noži mirne prebivalcu* samo zato, ker govore v slovaškem jeziku, je vzbudila med slovaško javnostjo nepopisno ogorčenje. • Trg Sv. Jerneja v Gorici. ' V pondeljek 25. avg. se je vršil v Gorici tradieijionalni letni trg sv. Jerneja. Iz cede dežele se je v Gorico vsula velika množica ljudi, ki pa so prišli bo-lj iz radovednosti kakor po kupcijskih poslih. Kupčija je bila precej slaba. Najboljše so se odrezali potujoči kramarji. Na Travniku je eden izmed njdh prodajal osle za brušenje kos. Postavil si je nekako prižnico, katero je okrasil z italijansko, francosko m angleško zastavo. Raz to prižnieo je oiznajail besedo, da so njegotve osle najboljše. — Pravijo, da je bila najboljša tufcli njegova kupčija. — Na živiniskem trgu ni bilo nobenega pravega kupovanja, ampak so se vršile večinoma zamenjave, ker je kupna moč goriške dežele radi ogromnih davkov, j vremenskih in drugih nezgod letos na zelo nizki stopnji. 'GLAS NARODA", THE BEST JUGOSLAV ADVERTISING MEDIUM | Podržavljenje gozdov na Čeho- j slovaškem. Državni zemljiški urad v Pragi i nadaljuje po*Iržavljenje velikih gozdnih kompleksov. Sedaj pri-1 šli na vrsto gozdovi na sevt-mem ' Moravskem. Zemljiški urad. jej odpovedal lastnikom njihovo posest in naznanil, da prcid'\'o su-j me v državno last. Sedaj pridejo na vrsto gozdovi bivšega, ktn'za L. Liechtensteina. ki obsegajo 4700 hektarjev, potem bivšega kneza Ivana Liechtensteina s 14*200 \ ! i m F. Kieina 6900 in bivšega gr.-| fa F. Ilarraeha z š;200 hektarji. I Strahovit ciklon na Antilskih otokih. | Iz Londona poročajo, da je med in 2!) avgustom razsajal na jot'.k'h Lcward in Virgin straho-jvit eikloti. ki je zahteval nad SO :/rt'-v. X;i tisoče Mudi je težko in ' . " , « -i 'ahk'i ranjenih, brez števila pa je I».iklh. ki -o vsled elementarne n..-/«*- <[e ])!'iš'i ob domove ter sn sedaj brez strehe na cesti. POTREBUJE SE 50 MOŽ y.:\ delati kemikalna drva: $1.90 od klaftr«\ Dober b's. — Clawson Chemical Company. Ridgway. Pa. 2v 2."». 26)_ Priporočljivo je, da nam pošljete VAŠE PRIHRANKE katere ste se odločili obrestonosno naložiti, najkasneje do — 1 * oktobra t L da jih zamoremo od tega dne naprej obrestovati. Naša banka plačuje na vloške na "Special Interest Account99 4% OBRESTI NA LETO a sigurnost je v vseh ozirih zajamčena. Naj bo Vaše sedanje hranjenje Vasa* zaslom-ba za vse slučaje v bodočnosti; radi tega vložite Vaše prihranke v solidno in sigurno domačo banko. VSE DRUGE BANČNE POSLE IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Grozdje! Rojaki, ki boste rabili cele kare grozdja to jesen, obrnite se za cene in druge podatke name, predno naroču-jete od tujcev. Naslovite: A. J. TERBOVEC 2231 Chestmrt St., San Francisco, Calif. X KOTIČEK OTROSKEGT ZPRAVIA. J --»-1. ......... fa pooia« wti. U m nUk» yrtdamU •ka fa matu« Crirb« fa hnmtev JaoEkov je nia^t p» OMBt aa ni don in aa narod nbib Zate wm sam iJI H»JB» prinv toti poUodaa in pednsb-ma. poj»tnjla o tcro prcxi- NAJBOLJŠI BASE-BALL IGRALEC Rogers Hornsby iz St. Louisa, k^ je po splošnem mnenju najbolj! ši baseball i^raiec. > « GLAS NARODA, 25. SEP. 1924. Glasih Jigosfovaiske Katoliške. Jednote Vstanovljena leta 1898. Glavni urad Ely, Minnesota* Inkorporirana leta 1901. Glavni odborniki: Predsednik: RUDOLF PERDAN, S33 E. 185 St., Cleveland, O. Podpredsednik: LOUIS BALANT. 1S08 E. 32nd St., Lorain, O. Tajnik: JOSEPH P1SHLER. Ely. Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA. Box 961, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN* MOVERN, 412 — 12th Ave, Eaot, L)uluth, Minn. Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GP.AHEK, 303 American State Bank Bldg. 600 Grant Street at Sixth Ave, Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: ANTON ZBASNIK, Boom 206 BakeweU Bldg. cor. Dia*iond and Grant Streets, Pittsburgh, Pa. MOHOR MLADIČ", 1334 W. 18 Street, Chicago, III. FRANK SKHAUEC, 4822 Washington Street. Denver. Colo. Porotni odbor: LEONARD SLA BOD NIK, Box 4*0. Ely. Minn. GREGOR J. PORK.N'T A, 310 Stevenson Bldg.. Puyallup, Wash. FRANK ZURICH, 6217 St. Clair Avenue, Cleveland, O. Naznanila. Jednotino uradno glasijo: "Glas Naroda". Vse Btvarl tikajoče se uradnih za<1ev kakor tudi denarne poSilJatve naj se poSiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se podila na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejc-m novih članov in bolniška ■pričevala naj se požilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoližka Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor želi postati flun te organizacije, naj se zglasi tajniku bližnjega drufttva JSKJ. Za ustanovit-jv novih druStev se pa obrnite na gl. tajnika. Novo drufitvo se lahko vstanovi z 8 člani ali Članicami. Spomini na konvencijo J. S. K. J. Krasni dnevi, katere sem preživel v Lorainu, v Clevelandu in na-zadnje v Pittsburghu, mi ne bodo .šli tako zlepa iz spomina. V naslednjem naj omenim par vtisov, obenem se pa tudi prisrčno zahvalim vsem rojakinjam in rojakom, ki so omogočili delegatom, da so se \>ak dan sproti po težkem delu primerno razvedrili. V nedeVio 7. t. m. zvečer je bil sprejem delegatov v Narodnem Domu, kjer ^ > govorili različni prvaki kolonije v Lorainu in en councilman. Svirala je dobra domača godba. Po sprejemu je bit ples. Med godbeniki sem videl tudi črnca (črnega Kranjca), kateri je sviral 11a saxophon. V ]Kvndeljtk zjutraj se je pričela konvencija. Delegati so imeli rešiti mnogo važnih zadev, med temi zadevo združenja, spremembo imena Jednote in odločitev glede lastnega Glasila. Na povabilo gostoljubnih Lo-rainčanov vo se vozili delegati v sredo po/poldne z avtomobili te> si ogledali škod«, katero je povzročil tornado še v mesecu juniju. Seveda so potem nadomestili Iz-gttbljene 4 ure z 4-urnim nad-< le lom. Zvečer je bil banket na čast delegatom v Narodnem domu. 1'deležilo se ga je mnogo doma činov in tudi gostov iz bližnjega ("levelanda. Stolovodja je bil predsednik Jednote Mr. Perdan, kateri se Je izkazal kot dobrega govornika m za take prireditve kot stolovodja jako sposoben. Medtem ko so vsi govorniki povdarjali v svojih govorih po trebo lastnega Glasila, je govoril delegat i/. New Yorka slavospev na slovenske žene ter povdarjal. da so dobre kuharice in znajo posebno 'jezični ajmoht in rivc' kuhati. Predsednik K. S. K. Jednote y? jako objektivno govoril in pustil pri tej priliki "East" pri miru. tembolj je pa udaril na "West". Ako po pravici ali krivici, se ne ve. Delegati, kateri so hoteli dospeti do različnih studencev, so dobili ključe, ker so bila vrata v basement Narodnega Doma zaklenjena. vendar ni bilo čuti. da bi bil kateri radi žeje onemogel. Vpoštevali so namreč vsi nasvet zdravnikov, da se v tujih krajih ne sme vode piti ker se lahko dobi vročinska bolezen. Do danes še ni bilo čuti, da bi bil kateri delegatov na tej bolezni obolel. Za lačne želodce delegatov je skrbel gospodinjski odbor, kateremu je načelovala gospa Kumše. Imela je precej velik 11 štab'', ka , teri ji j? pridno pomagal tako, da je vladalo tudi glede prehrane popolno zadovoljstvo. t Med domačimi družinami odlikovale so se v gostoljubju posebno družine Virant, Svete, Ur-bas, Balant in Justin. Posebno pri zadnjem je bil že v pondeljek pre- ( cej živahen večer in prijazni g.. .Justin ni čisto nič zameril, ko mu je delegat iz New Yorka pravil, kam pridejo Ižanci po smrti. (G. Justin je namreč z Iga). Med odmorom ob deseti uri se je opazovalo lahko več delegatov, kateri so romali v bližnjo gostoljubno hišo Mr. Urbasa. Izvedelo se je, da so hodili po neke medicine, katere so bile zmv raj na mizi imenovane gostoljubne družine na razpolago. To pa s< veda samo radi želodčnih krčev in enakih napado" Večina delegatov se je udeležila v nedeljo 14. zvečer igre "Martin Krpan", katero je vprizorilo dramatično društvo "Ivan Cankar" v krasnem Narodnem Domu v Clevelandu. Igralo se je jako dobro in videlo se je, kaj zamori-spretna režija gospe Danil ve. Vse vloge so rešili igralci dobro, nekateri izvrstno. Petje Brdavsovih dveh odali.sk je bilo očarljivo. Neki delegat iz "Easta" se je v cesarico in njeno igranje popolnoma zaljubil. Tudi Krpanova ko-j bilea se je obnašala uzorno. Ki-j pan je bil res brihten kranjski! fant. kateri ni hotel poročiti iprin-cezinje z enostavnega vzroka, ker ni znala "fermentinovega močnika skuhati". Veselo je bilo tudi videti naraščaj, kateri je pri nekakem prologu z gospo Danilovo nastopil. Videlo se je. da malčki svojo učiteljico obožujejo in bomo mogoče še dočakali, da bodo morala jugoslovanska gledadišča v doanovini iskati in importirati svoje slovenske umetnike iz Cleve-landa. samo ako jih bo imela go--;pa Danilova še dalj časa v svojih rokah. Društvu "Ivan Cankar" se mora pa čestitati, da se je povzpelo tako daleč, da lahko vprizori take igre kakor "Martrn Krpan". Se večji uspeh pa tudi n■> bo izostal, samo ako se bodo n-kateri faktorji priučili osebe od stvari ločiti. Pri kulturnih društvih ne bi smel biti nikak prepir, posebno pa pri takem, kakoi je "Ivan Cankar", društvo, katero je na svoje dosedanje uspeh-lahko po vsej pravici ponosno. V pondeljek 15. končala se v konvencija ob pol sedmih zvečei-. Delegati so se razšli na vse štiri dele široke Amerike v svesti, da so rešili svojo nalogo po svoji najti djši vedi in volji in z upanjem, da bo njih delo obrodilo dobei s.id in da bo Jugoslovanska Katoliška Jednota tudi še naprej procvitala in uživala tisti ugled, kakor dosedaj. Eden navzočih. - VABILO na izlet, — piknik in veselico, katero priredi društvo sv. Cirila in Metoda, št. IG J. S. K. J., Johnstown. Pa. v nedeljo dne 5. oktobra 1924 na društveni zemlji v Morelville na St. Clair Road. Začetek < b 1. uri popoldne. Vstopnina za moške oO centov, za ženske 23 centov. Uljudno vabimo rojake in rojakinje kakor tudi sosednja društva domača in iz bližnje okolice, da se polnostevilno udeleže. Za dobro in točno postrežbo, pijačo in prigrizek, bo skrbel odbor. Godba za plesalce bo tudi izvrstna. Torej pridite vsi in se zabavajte z nami. Odbor. (Opomba: — Društvo je sklenilo. da člani, ki se ne udeleže, morajo plačati vseeno vstopnico 50e na prihodnji društveni seji, v društveno blagajno.) O razmerah v stari domovini. Poroča Fr-s- ZAHVALA. Zdolaj podpisana delegata minule 12. konvencije, ki se je vršila v Lorain, Ohio, si šteje v a v dolžnost, da se na tem me-tu zahvaliva ondotnim rojakom za v><» gostoljubnost, ki sva je bila deležna med dobrimi lorainskinii rojaki. Posebno se zahvaliva družini Prank Debevc za gostoljubnost in izvrstno postrežbo, ki sva je bila deležna ter družini Louis Balant. Hvala tudi clevelandske-mu rojaku Mr. Anton Grdili i. ki nama je razkazal takozvano belo Ljubljano. Nadalje Mr. in Mrs. Luois in Mary Bučar v Lollimvood kojih gosta sva bila. Se enkrat kličemo vsem skupaj iskreno hvalo. Nama bodo ostali oni krasni dne-, vi nepozabljeni. Louis Ruti man. Joseph Gačnik. KAKO SE DANES NA RUSKEM VRŠIJO POROKE. 1 čati. da iz Amerike ne gre dona-ša t i le stare obleke obiskovalcu, temveč se mora imeti tudi kaj j boljšega. V Ljubljani je življenje kakor! po navadi. dice, so bile precej snažne in dobre, le tlak ob hišah je slab. Hišni posestniki se kar nočejo lotiti popravil, ker delo in mate- i rijal staneta precej denarja, hiše. posebno stare, pa ne nesejo dosti najemnine, ker po naredbi hišni gospodar ne sme povišati najemnine poljubno. Tako marsikatera hiša niti toliko ne nese, da bi bilo za potrebna popravila. Cfpazil sem, da so restavracije in kavarne precej dobro obiskane, posebno Union hotel. To je najlepši hotel sedaj v Ljubljani ip restavracija naj.b0l.7-1-a. a cene ne višje kakor drugje, postrežba pa izvrstna. Po kavarnah pa popoldne nisem opazil lenariti častnikov kakor pred vojno avstrijskih oficirjev, posebno v Zvezdi v nekdanji Kazini. i Tam so svojčas lenarili avstrij-' --ki oficirji ves popoldan, kadili leno smodke in iz mimohodeeih Ljubljančank delali slane in neslane šale. Pri sedanji vojni upravi pa so častniki in moštvo zelo dobro zaposleni ves dan in nimajo časa postavati. Bogu dan krasti, ljudstvu pa denar. Zidalo se je v Ljubljani zadnje čase še precej, ako vpoštevamo draginjo za stavbo. Kjer je stala nekdanja predilnica je več novih velikih stavb, enako ob Kolodvorski ulici in Dli-najski cesti, kjer sinji velika. im-pozantna stavba Ljubljanske Krn-ditne Banke. Ta stavba bi bila vreden tekmec našega Broadwava. Enako >.0 lepe stavbe proti drevoredu in ob Aleksandrovi cesti do Rožne doline. Zelo veliko bank je v Ljubljani. Ne vrjainem, da se bo vse to zamoglo dolgo vzdržati. Sedaj še gre, ko denar posojujejo proti 20 do 25 procentov onemu siromaku, ki ga mora iskati na posodo. Znamenito pa je. da nekatere banke dobe posojilo od Narodne banke proti 6 proč. obresti, a ga naprej posojujejo po 20—30. kar dela bankam na lahek način lep dobiček. Banke si pa dostikrat izposodijo denar od Kr. čekovnega urada, a tu na kratek rok. Pod to težo obresti izd i huje jo obrtniki fn trgovci, ker delajo zgolj za dobiček bankam. Kmet-ske posojilnice in zadruga so napram kmetovalcem zelo ku-lantne. Denarja je vobče le bolj malo na razpolago. Kdor zamore ga tišči. ali pa sam posodi proti velikim obrestmi. Sedaj se maščuje ona povojna zapravljivost kron. ko je bil narod mnenja, da bedo propale, a spremenile so se le 4 krone v 1 dinar in tako ni sedaj ne kron ne dinarjev. Čudno se mi je tudi videlo, da po Dolenjskem povsodi računajo 1" v kronah, v Ljubljani in po Gorenjskem pa v dinarjih. Po ura dih pa povsodi le v dinarjih. Obrežje stare Ljubljane pa stoji tako kakor pred tremi leti, denarja ni. da bi mesto nadaljevalo začrtano delo. iSJa posodo ga pa tudi ni dobiti v današnjih dneh. Med vojno, ko je bilo okoli Ljubljane veliko število ujetnikov, bi se to delo lahko napravilo s ceneno delavno močjo, to je z vojnimi ujetniki. Na ta način so nekateri posamezniki obogateli, ko so ujetniki samo za malo hrane delali, skoraj zastonj. V Ljubljani pa je to delo zadržala strankarska politika in tako nima od tega nihče nič, ne mesto, ne nasprotujoča stranka. Ko sem v Ljubljani opravil svoj Strašna eksplozija v Pardubicah. Te dni se je v neki pardubiški tvornici za streljivo vnel dinamit-F.ksplozija je imela strašne posledice. Dva nameščenca sta bila na mestu mrtva, šest oseb je bilo težko ranjenih, enega moža pogrešajo, število lahko ranjenih pa zna-£a več tueatov oseb. Objekt, v katerem jc nastala eksplozija, je po popolnoma razdejan in tudi sosedne stavbe so občutno poškodovane. j V ruskih uradinah listih je bila objavljena v zadnjem času glavna naredba. ki se tiče porok na Ruskem. Iz naredbe je razvidno da se glavne določbe glede porok niso v bistvu izpremeniJe. Edino, kar se je pred rugae il o, je samo način sklepanja in razveljavljanja zakonov. Glavna načeia so naslednja^ V Rusiji se priznavajo samo civilne poroke. Moški ne more stopiti v zakonski stan pred dovršenim 18., žeaiska ne pred izpoCnje-nim IG. letom. Poroka se izvrši z obojestransko izjavo. Javno naznanilo poroke nepravi poseben urad ."a poročne zadeve, kjer so vse o-kolščine, ki se tičejo novega zakonskega para, napisane v posebni knjigi. Kakor novo rodbinsko ime se lahko zapišeta obe imeni poro. čeneev ali samo ime ženina ali pa samo ime neveste. Obred poroke obstoji v tem, da se oba poroeenea dotakneta rdečega prapora, ki visi nad mimo uradnika ter pri tem proglasita, da sta odločena stopiti v zakon. Toliko da se njiju izjava vknjiži, pa po.roka že stopi v veljavo. Velike poplave. Iz Mainza javljajo, da so v Rheinshessenskem nove poplave, skoraj bi rekli, na dnevnem redu. Boje se. da bo krompir v zemlji zgnil. Vsled stalnega neurja su reke tako narastle, da so celi kraji pod vodo. Na zapadnem Češkem se kvarijo sadeži na polju, ker še vedno dežuje skoraj brez prestanka. Sadeži so že tri tedne na njivah m jih vsled deževja ne morejo spraviti domov. Kdor je bil tako srečen, da je požel ali izkopal pridelke, mora sedaj gledati, kako mu letina doma gnije, ker je deževalo, ko jo je spravljal s polja. Pravijo, da bo na zapadnem Češkem zgnila dobra tretjina sadežev 11a njivah. V Krkonošili in v višjih krajih Češke Šumave sploh ne morejo govoriti, o letošnji žetvi, tako slaba je. Dne 11. junija sem se odpeljal iz New Yorka s krasnim pa mikom " Paris". * Vožnja je bila zelo lepa, morje povsem mirno. Potniki so se dobro zabavali. Parnik "Paris" je v istini zelo moderno opremljen za vse razrede. V tretjem razredu imajo potniki kabine za 2—1 osebe. Čedno jedilnico in tudi dovolj dobre* hrano. Točno v 6 dneh smo dospeli > Havre, to je 16. junija zvečer, ter vsi ostali na parniku do 17. junija zjutraj. Francoski financarji niso delali dosti težav in tako smo dospeli v Pariz 17. junija okoli poldneva. V Parizu smo se mudili do S.45 min. zvečer ter odrinili s Simplon eks-presom preko Francije. Sviee in Italije v Jugoslavijo. Simplon ekspres nas je veljal iz Pariza do Ljubljane prvi razred s spalnico $33.00. Pri tem eksproisu so tudi jedilni vozovi, a hrana je precej dra-cra. .Zajtrk : kava. sirovo maslo, med in kruh velja 5 frankov. Kosilo. seveda je dobro, pa 15 do 2C frankov in večerja istotako. Seveda dogodi se razlika v valuti. ker skozi Švico računajo švicarske franke in ti so mnogo dražji kakor francoski ali laške lire. V Švici je v prometu še dosti srebra in tam sem dobil lep srebrni tolar za 5 frankov. V Franciji kroži le papirnati denar in nekak drobiž po 2. 1 m pol franka, ki zgleda kakor bi bil iz medenine ali mesenga. V Italiji so zgolj papirnate cunje. bi rekel, od 1 li-re naprej, a so slabe, to je razdrapane in fli-kane. Vlak je dobro sopihal in tako smo se IS. junija dopoldne že vozili skozi italijanske kantone Švice. Čudno se nam je zdelo videti ob železnici toliko praznično oblečenega ljudstva in culi smo streljanje z možnarji in zvonenje zvo. Jiov. — "Kaj pomeni to?"' — so vpraševali sopotniki. Po malem premisleku sem ugotovil, da je bil praznik Sv. Rešnjega Telesa. V italijanskih kantonih Švice pa je pretežna večina prebivalstva katoliška in ti so praznovali ta veliki praznik. Popoldne dne IS. junija ob 3. uri smo dospeli v Milan, kjer je vlak stal celo uro. Tudi v Milanu se je dobro poznal praznik in tako skozi vso Ita-lijo. Proti večeru smo bili v Benetkah in od tam se vozili čez reko Piavo in Tagliamente, Sočo proti Trstu. V teh krajih sem se spominjal krute vojne, kjer je obležal mai-sikateri vojak. V take spomine vtopljen sem se prebudil v bližini Trsta. V Trstu je stal vlak eno uro in kmalu smo dospeli mimo Postojne v Jugoslavijo. Financarji v Jugoslaviji, nekako med Logatcem in Borovnico, r.am niso delali mnogo preglavic. Saj ti možakarji hitro uganejo, kje tiči kontrabant. Na potu po Italiji sem opazil dokaj dobro letino; trta je lepo kazala, sena so imeli tudi mnogo, a sadja ne posebno obilo. Enako je bilo v Jugoslaviji po Krasu. Dne 19. junija ob pol 6. zjutraj pa smo dospeli v Ljubljano. Čakati smo morali, da so dospeli v urad carinarji, medtem pa imele zajtrek. na kar je dospel vlak iz Celja. V njem so bili po\-niiki, ki so se vozili preko Basel-na v Švici in tako so prišli le tri ure kasneje v Ljubljano, kakor mi s Simplon ekspresom. Tudi v Ljubljani niso bili carinarji nadležni in se dali prepri- posel po raznih bankah, sem se podal z avtomobilom, katerega mi j je dala za mesec dni na razpola-5 go Jadranska-Podunavska Banka. ;■ Ribnico. Pot v Ribnico je do Velikih Lašč bila še precej dobra, toda naprej pa zelo zvožena. ker po potih se vedno prevaža les iz go?.-t dov na žage in kolodvore. V Ribnici je^vse po starem, lesni trgovci delajo kupčije; žage delajo s polno paro; toda vozniki in delavci se nič kaj ne pohvalijo s zaslužkom. Sena so obilo nakosili, tudi druga letina je dobro kazala okoli kresa. Iz Ribnice sem se podal na vedno mi priljubljeni Bled. Med tem časo.111 so dobili v Št. Vidu pri Ljubljani nove lepe zvonove in imeli lepo slavnost. ko so zvonovv pripeljali. Na Bledu letos ni bilo nič kaj prijetno. Preveč je deževalo, skoraj vsak drugi dan in v G tednih ne vem. ako smo imeli dve lepi nedelji. Gostov je prišlo precej, posebno iz Srbije. Hrvatske in Cehov. Bivala pa ie tam tudi jugoslovanska kraljica s prestolonaslednikom. Vsi vhodi v grad so bili dobro zastraženi po navadnih vojakih in celi kopici detektivov. Detektive je bilo lahko spoznati že od daleč, tako nerodno so sr vedli. Nekateri so trdili, da jih je bilo nad sto in dobivali so poleg redne mesečne plače še 120 Din. na dan i za posebne stroške Ti detektivi niso ljudi nadlego-I vali. pač pa so imeli zaznamovane vse vile in hotele ter njih stanovalce. Ko je bil imenovan novi komisar za te stražnike, so pa f-lo hodili po hotelih in stikali po sobah letov išč a r j e v. Poleg detektivov in vojakov pa je po cestah noč in dan patrolira-lo zelo mnogo orožnikov. Kazalo je vse kakor bi bil Bled in vsji okolica v obsednem stanju. Vse te stroge naredbe pa se niso tikale toliko domačinov, pač pa. da se ne bi kak nevaren tujec priklatil in zasnoval kak zločin. Nekaj izredno nepotrebnega pa so imeli na Bledu, to je kazino z baro in igralnico kakor v Monte Carlo. V igralnico niso imeli vstopa domačini, ampak tujci. Zahtevalo se je 10 Din. za vstop. "11 okoli velike mize. na kateri je bil tako:-vani roulet, je stalo polno ljudi, moških in žensk, ter stavili na črne in rdeče številke. Nekateri so dobili, drugi pa zopet izgubili. Seveda dobili so vedno in največ le groupirji ali banka) Ob nastopu nove vlade, to je po Pašiču pa je bila igralnica pozvana po brzojavu. da preneha s svojim poslom. Po mojem mnenju, bi bilo pa najbolje, da ta igralnica ne bi bila nikdar dovoljena. Ker nikakor ni prav, da se nahaja ba-zardna igralnica v kraju, kjer biva kralj. Zanimivo je bilo gledati obraz* igralcev in igralk, kako strastno so zasledovali tek krogljice in ako je kdo dobil malo ali večjo svoto, kako so mu bile oči zadovoljne. Ako pa je kdo izgubil, je poslal žalosten ter je klaverno pohajkoval po dvorani. Med igralci je bilo videti razne vrste-ljudi tudi take. ki niso bili nikdar opravičeni kaj tvegati na igri. ker vsled izgube so trpeli nedolžni ljudje, kakor žene in otroci. Pod igralnico je bila bara ali bolje kabaret, kjer so plesale že dokaj doigrane plesalke. Poleg teh pa sta bila zamorec in zamor-ka, ki sta delala Svoj pravi humbug. V bari so bile cene vinu ali kavi precej visoke. Morda so mislili. da je vsak obiskovalec kaj. dobil pri igri in da mora dobiček! tam pustiti. » Vobče pa ima vsakdo dovolj, ako to baro le enkrat obišče, ker komedija se vedno ponavlja in ni nič novega, ali kaj izpremembe. Med obiskovalci Bleda sem opazil mnogo Srbkinj. katere so bile zelo elegantno oblečene, pa obraze imele tudi zelo umetno pobat-vane, Ze oddalee je bilo pri nekaterih videti debelo plast raznih barv. Te gospe ali gospodične pa tudi že oddalee diše po raznih parfumih in kade cigarete kakor pravi Turčini. V nastopu so pa zelo ponosne kakor bi bile super-človek napram drugim. Za gospodinjstvo so pa prav za nič. Tako mi je zatrjevalo par gospodov, ki dobro poznajo življenje v Srbiji. V avgustu je dospel na Bled tudi kralj in ž njim garda. Navadne vojake so odpoklicali. nakar je službo prevzela, kraljeva garda. Gardisti so večinoma čedni fantje, bodisi oficirji ali moštvo. Oblečeni so v rdeče, tesne hlače, kakor nekdanji huzarji. imajo škornje ter temno-višnjeve jopiče s črno čepico na glavi. Oficirji imajo enako opravo, samo čepice imajo drugačne. Nikakor pa niso lepi ovratniki na jopičih. ker so za vratom previsoki in dokaj posnemajo bivše avstrijske in nemške oficirje. Bil sem nekoč navzoč, ko je irarda menjavala straže ob vhodih v kraljeve vrte. Vodja oddelka je ostalim zapovedal: "Napred. marš!" Tudi ostanek stare dobt», sem si mislil. Vobče pa je vojaštvo zelo dobro disciplinirano in nič ne zaostaja za nekdanjo avstrijsko disciplino. Saj pa tudi zelo, trudijo vojaštvo na vajah in pri streljanju. a pravijo, da mora tako biti, ker to zahteva moderno vojaštvo. Na Vidov dan bi imela biti razsvetljava na Bledu, a dež je napravil križ čez račun. Vršila se pa razsvetljava kasneje v avgustu. »Zelo ozaljšane ladje so plovile po jezeru z vojaško godbo na Čehi. imeli so plavalne tekme, zve-čer pa so peli pevci Glasbene Matice pred kraljevim gradom. Ko »so ozaljšane ladje prispele mimo gradu, so raz grad pokazali ljudstvu prestolonaslednika, ker kralja in kraljice ni bilo doma. Bila sta namreč na lovu na divje kozle. Kraljica je baje dober strele*?, kralj pa ne. ker ga ovirajo očala. Kraljica je tudi spretna vozilka avto. Kralj je zelo priljubljen, ke? je zelo demokratičen. Kraljica je pa bolj ponosna in se drži stroge angleške etikete. Na dvor so dohajali razni poli-ukaši. ne vem ali na lov za korita, ali delat zgago, ker je nastopila nova vlada, ki obeča biti mnogo boljša, necro Pašičeva. Pod Pašičem se je zelo razpasla korupcije in vse je roke stezalo za bakšištm. Nova vlada pa je zatrjevala pri nastopu, da hoče red v upravi. Seveda je pri sedanji vladi Radič in njegova stranka jeziček na tehtnici Ako se R-adič kakega dne splaši in preneha biti poslušen sedanji vladi, je bode precej konec, ker preveč solidne večine v parlamentu dosedaj nima še nobene stranka. POTRES V MALI AZIJI. Carigrad, Turčija. 24. sep. — Ponovni potresni sunki so se pojavili v Sivas okraju. Potres je povzročil veliško škodo in tudi dosti ljudi je bilo poškodovanih. ZA $25,000 O MAMLJIVIH SREDSTEV. Halone, N. Y., 24. septembra. — V ne\vyorškem pristanišču je policija aretirala voznika Hermana Reichela. ki je imel v svojem vozu zaboj, v katere^i je bilo za $25,000 omamljivih sredstev. Voznik se izgovarja, da ne ve, kaj je bilo v zavoju. -- Omaimljiva- sredstva so dospela iz Indije. ■ V- •• . i .-i t ■SSft: GLAS NARODA. 25. SEP. 1924. Zagonetno, toda resnično. Par resničnih povestih o kačah. Poroča Hyatt Verrfcl. Povesti o kačah so tako stare kot Človeški rod. Prvo kačjo povest je povedala Eva in Adam jo je pogoltnil in od takrat naprej se je sprejelo povesti o kačah, ne-gietle na to, kako pobarvane in nemogoče so bile, brez vsaketga na-da-ljuega vprašanja. Kljub temu pa je komaj najti kako drugo vrsto povesti, ki bi bile tako dosledno pretirane kot so ravno pove sti o kačah. Povesti o ribah se nikakor ne morejo meriti ž njiini. Pripovedovalci takih povesti niso neodgovorni lažnjivci ter tudi nimajo namena vleči človeka za nos. — kajti v devet in devetdesetih slučajih med stotimi so sami pre pričani, da govore resnico in da navajajo gola dejstva. Domišljija namreč podivja in stvari niso take kot izgledajo, kjer pridejo vpo-štev kače. To je prav posebno resnično glede povesti, ki se tičejo velikosti kač. Najbrž ni niti enega, ki bi mogel reči z gotovostjo, kako dolge lahko postanejo kače. a z*-lo dvomljivo je. če je kedaj kaka kača, — piton, boa constrictor ali anaconda — dosegla dolžino več kot pet in tridesetih čevljev in nobene znane in zanesljive znanstvene informacije ni v dokaz, de. je sploh kaka kača dosegla to dolžino. Tekem številnih let. katere sem preživel v džungljah Južne Amerike in prav posebno v notranjosti Guiane in Brazilije, kjer je dom boe in anaeonde, sem posvetil dosti časa in napora, da se polastim cksemplarjev velikih ka? ter doSenem. če resnične povesti o velikanskih kačah, katere so neprestano pripovedovali Indijanci in domačini. Vsakdanja prikazen so bile povAti o anacondah. dolirih po trideset, štirideset ali celo petdeset čevljev in ljudje so pripovedovali, da zgrabi in požre taka. kača odra sloga junca. Take povesti so bile Tako številne, da da sem že mislil, da mora biti vendar nekaj resnice v njih in da preže v džunglji in ob obalah rek velikanske kače. V upanju, da dobim nepobitnr dokaze, sem ponudil stalno nagrado peith dolarjev jia čevelj katerekoli koče ali kačje kože, dolge več kot petiindvajset čevljev. Te nagrade pa ni nikdar noben zahteval. Seveda se jih je dosti o-glasilo. Prišli so možje ter rekli, da imajo kače, dolgo po trideset ali pet in trideset čevljev, a ko sem iztegnil kože ter sem jih izmeril, so se skrčile na skrivnosten način, in najdaljša, ki pa je bila poleg teka še precej raztegnjena tekom sušenja, je merila komaj eno in dvajset čevljev. Bilo je v resnici šaljivo videti neverne poglede. presenečenje in razočaranje. ki se je pokazalo na obrazih lastnikov, ko je merilo ugotovilo j nepobitno resnico. Konečno, ker sem bil popolnoma prepričan, da smem mirno storiti to. sem dvignil ponudbo na nadaljnih pet dolarjev za vsak ine preko pet in dvajsetih čevljev. Lahko bi ponudil tudi sto dolarjev za inč. Večkrat sem se nahajal na dolgih ekspedicijah. skozi nepoznane pokrajine ter živel med primitivnimi Indijanci, sem si na vse mogoče načine prizadeval dobiti velikanske kače, o katerih sem čul toiiko povesti. V vsakem slučaju pa sem bil razočaran. Kač je bilo v izobiliei. anaeond in botf constrictor. Včasih so se solnčile na skalah, včasih so ležale zvite v grmičevju in po^o*rto so tudi plavale v vodi. Nikdar pa nisem videl velikanov, katerih sem se hotel polastiti Ob neki priliki, ko sem sr ustavil na domu nekega domačega plantažnka. je prišel k meni star Indijanec ter povedal povest o velikanski kači ali camudi, kot pravijo Indijanci. Živa baje v moč virjo. par milj ob reki navzgor. Na najbolj pozitiven način je trdil. da je daljša 'kot pa veranda {daniainika, — prilienu petdeset ^evlje^^lii si je naprrfvUtf NOGOMETNA TEKMA OOD_«_b>KDE«WG 1'rjenje za nogometono tekmo. ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI. (Foreign Language Information Service. — Jugoslav Bureau.) AKO KDO PROSI ZA VIZO IZVEN SVOJE DOMOVINE. Slučaji, da se kdo ne nahaja v svoji rojstni domovini, marveč nekje drugje v inozemstvu in od tain prosi za ameriško vizo. so vse drugo kot redki. Pomožni državni tajnik je v pismu na F. L. I. natančno razložil kako morajo v takem slučaju postopati ameriški konzulati. Kar se tiče takozvanih ne-prise-ljencev (začasnih potnikov radi zabave ali posebnega poslal, n«. vladajo posebne težkoče. Ak» potnik, ki se hoče podati začasno v Združene države, pride na ameriški konzulat katerega sedež je izven njegove domovine, in prosi za viziranje svojega potnega lista. mu sme konzul po svojem uvidevanju dati vizo. ako se more prepričati, da je dotičnik zares nepriseljenec (non-inimigranti in tla ni prišel k njemu mesto k domačemu konzulu v svrho. da st izogne preiskavi o resničnosti svojih navedb. Popolnoma druga stvar je - prvi sel.jeneem. £a takega utegne hitri Jako težko, da bi mogel izven sv«. ; je domovine vložiti prošnjo za j priseljeniško vizo popolnoma vi pravilni obliki in z vsemi dokumenti. ki jih je treba priložiti v zmislu novega priseljeniškega zakona. -Tako težko je oh teh okol-nostih tudi za konzula napraviti potrebne poizvedbe, kakor je to njegova dolžnost. V vsaki deželi vodi eden izmed ameriških konzulov račun o k v o-, ti. Ako kdo vloži prošnjo za priseljeniško vizo pri ameriškem konzulu. ki se nahaja izven njegove domovine, mora ta konzul pisati, oziroma brzojavki onemu konzulu. ki vodi kontrolo o kvoti prosil-eeve dežele, da mu pošlje uradno številko na račun kvote. S to u-' radno številko on potem označi priseljeniško vizo. ki jo izda pro-j sileu. Te uradne številke se izda- , jejo na račun male reservne kvote. ki je namenjena ravno za ta-ke-le slučaje. Že iz pravičnosti do onih prosilcev, ki pravilno vlagajo prošnjo v svoji domovini, ne sme ta reservna kvota biti prevelika in navadno znaša le 10 odstotkov celokupne kvote. Konzuli so bili nadalje obveščeni, da prosilci izven domovine ne smejo na nikak način vživati kako prednost pred onimi, ki prosijo doma. Iz tega je razvidio. kako težko bo v pojedinih slučajih za konzula. da bi takemu prosilcu priskrbel številko na račun reservne kvote, ako se zlasti pomisli, kako majhne so posamezne kvote. Jugoslovanska kvota, na prime*, znaša 671 in zato reservna kvota za prosilce, ki se nahajalo daleč od Jugoslavije, znaša 67 na leto. Vsak mesec se sme izdati le 10% te kvote; torej le 6 ali 7 teh viz je vsak mesec na razpolago, dokler se ne izčrpana vsa kvota. Zraven tega zakon določa, da do na dnevnih izprehodih k reki stezo, tako široko, da bi lahko po njej valil sodček, adar je zvita, je klopčič baje višji kot glava odraslega moža. Pripovedovanje starega Indijanca, je bilo polno slikovitih podrobnosti. Kača, je rekel, je obiskovala dotični prostor že več generacij ter postala tako znana in domača, da se je Indijanci več ne boje in da zro nanjo kot na kako domačo žival. Dostavil je, da bi me povedel za neznatno svoto desetih dolarjev k brlogu te velikanske kače. Nekoliko skeptičen, a prepričan, da mora biti zrno resnice v tej povesti. sean privolil pod pogojem, da ne plačam ničesar, če ne bo kače in odšel sem v čolnu starega Indijanca. Izkrcala sva se na robu savane in stari Indijanec je pokazal sled, 0 kateri je rekel, da je sled velikanske kače. Bila je kot je rekel, dobro uglajena steza, široka več kot štiri čevlje. Vodila je od reke v notranjost dežele. Očividno je napravilo to stezo živo telo. ki se je pogosto pomikalo po njej. Stvar me je pričela bolj zanimati kot od pričet ka in pohiteli smo po stezi naprej. Stari Indijanec je sklepal iz potlačene trave, da morala kača priti mimo pred kratkim in da je gotovo v svojem brlogu. Naenkrat smo zagledali majhno skupino grmičevja in I palm na vzvišenemh mestu na sa-| vani, katero imenujejo domačini "otok". S puško v roki in poln razburjenja, ker sem domneval, da mi bo konečno padel v roke za-željeni plen. sem se plazil naprej ter se več kot enkrat ustavil, da preprečim najmanjši šum. Drugi so mi sLedili. Ko smo dospeli na rob 4 otoka \ smo pokukali vanj in stari Indijanec je pokazal na majhno odprto mesto med drevesi, kjer smo zagledal njegovo velikansko kačo. Moji živci so bili v onem trenutku tako napeti, da jih nisem mogel še nadalje kontrolirati in da sem bušknil v glasen smeh. Velikanska kača je bila navadna anaconda, dolga manj kot petnajst čevljev. Zopet enkrat so me zvedli na Led in ko sem se ozrl naokrog. da vprašam starega indijanskega vodnika, kaj pomenja vse to. je že izginil. Velika sled skozi prerijsko travo pa je še vedno stavljala uganke. Take sledi bi ne mogla napravito povprečna anaconda in ker sem hotel na vsak način izvedeti, kako je nastala ta sled. sem jo skrbno preiskal ter konečno rešil uganko. Sled so napravili krokodili, potujoči med reko ter jezerom, ki je ležalo onstran 44 'otoka". Številnih povesti. katere sem čul, pa ni bilo mogoče niti potrditi. niti zanikati. Med številnimi i indijanskm plemeni je anaconda sveta žival in noben član teh ple-} men ne bo izdal skrivnosti gleae velikih kač ali povedel tujca na mesto, kjer imajo svoj brlog, ne-glede na obijube. Člo vek ne more zameriti tem priprosiim. otrokom podobnim domačinom, če pretiravajo dolžino kač ter njih obseg. ' Domači Indijanci so majhni lju- 1 dje. ki pa so obdarjeni z živahno domišljijo ter nimajo absolutna ' nobenega pojma o proporc i jah (ter sorazmernih velikostih. Trdo-1 glavi, izkušeni in vsaj navidez pošteni beli možje pa so prav ta-1 ko slabi, če pride na vrsto vpra-• šanje velikih kač. Včasih podajo svoja ugotovila v povsem dobri veri. a v drugih slučajih zavijajo namenoma dejstva, da vzbude zavist v srcu onih, ki poslušajo njih povesti. Če nimajo nobenega materijalnega dokaza. ki bi podprl ali zavrnil njih trditve, jim je težko oporekati in vsled tega jim je treba vrjeti. Neki gospod, ki je potoval z menoj po eni glavnih rek Guiane, se je postavljal na svojem povrat-ku, da ae mu je posrečilo dobiti k*eo, ki je baje večja kot jo je kedaj videl. Soglasno z njegovo polovice vse kvote treba dati prednost inozemeem, ki so starši ameriških državljanov ali otroci pod 21. letom. Kjer-kvota znaša čez 300 na leto, tudi poljedelci m njihove družine so vključeni v To prednost. Druga polovica kvot« je za splošno rabo. Vsled vseh teh omejitev novega zakona ni državni department smatral potrebno predpisati konzulom. da bi izdali vizo le tedaj, ako je prosilec stanoval določeni-dobo v njihovem delokrogu. Navadno velja načelo, da konzul st> smatra za pristojnega le tedaj,, ako je stranka stanovala vsaj leto dni v delokrogu njegovega konzulata. Navodila, izdana na podlagi novega priseljeniškega zakona, nikakor ne omejujejo konzula v tem pogledu. Ni treba, da prosv lee za vizo stanuje leto dni v de-lokrogu dot'čilega konzulata; konzul ima v tem pogledu proste roke. Opustila se je zahteva minimalne dobe bivanja tudi za to. ker so mnogi to stvar krivo tolmačili. češ. da p> rej dobi imajo nekako pravico do vize. To je bil dodatni razlog, zakaj v instruk-eijah na konzule ni ničesar omt-nilo o tej stvari. Statistika tujskega prometa 7 Opatiji. Letos od meseca januarja hI o ; avgusta je posetilo Opatijo 24,052 tujcev. Samo v mesecu avgustu je obiskalo Opatijo okolu 1200 Avstrijcev. 1010 čeli oslo vakov, 932 j Madžarov, 252 Jugoslovenov, 160 Poljakov, 133 Nemcev, par tuea-tov Romunov. Angležev, Franco- i |Zov in Američanov. Opatija se ima .zahvaliti za svoje goste ne le svojim klimatičnim ugodnostim, tem-|več predvsem svoji solidnost: in' dobremu trgovskemu duhu. NAJBOLJŠA IGRALKA^ GOLFA povestjo je ubil tri velikanske anaeonde. kojih ena je bila dolga dva in dvajset čevljev, druga štiri in dvajset in tretja eno in dvajset. Radi pomanjkanja časa pa je ohranil le kožo štiri in dvajset čevljev dolge anaeonde. — Če ne vrjamete, pridite k m«*-ni in pokazal vam bom kožo, —■ je rekel. (Konee »ledi.) Mrs. Dorothy Campbell Hurt iz Philadelphije, najboljša igralka golfa v Ameriki. Dejanski ustanovitelj ameriškega žurnalizma. Med priseljenci, ki so prišli Teta 1710 v novi svet iz Nemčije, je bil tudi nadarjen dečko, po imenu Peter Zenger. Določen je bil za to. da igra odlično ulogo v kulturnem razvoju nove dežele. Njegovo ime se le malokedaj navaja v zgodovinskih knjigah dežele. To je usoda, katero deli Peter Zenger s številnimi drugimi možmi, ki so igrali važno ulo- v kulturnem razvoju dežele, a so hi I i kmalu pozabljeni. John Peter Zenger je bil resnični ustanovitelj ameriškega žurnalizma. ali časnikarstva, kajti bil je izdajatelj in urednik prvega lista v tej deželi, ki zasluži ime prostega ameriškega časopisa, ker ni stal pod uplivom in robstvom an-*rl«-ške krone. Prvi. v angleškem jeziku izhajajoči list je izdal Benjamin Ilai-ris. londonski časnikar, ki je bil radi ostrega napada na vlado obsojen na petsto funtov globe in na eno uro na sramotnem odru. Prišel je v novi svet. kjer je otvo-ril v Bostonu 41 London Coffee House". V njegovi hiši je dne 25. septembra 1690 Richard Pierce tiskal prvo številko prvega-časopisa na ameriškem kontinentu pod naslovom 'Public Occurences*. Harris se je pet let pozneje vrnil v Anglijo, ker je bila medtem stroga cenzura odpravljena. Nato je izšel v Ameriki drugi časopis, naereč "Boston Gazette"' in prva številka je bila objavljena ilue 21. decembra 1720. List je denarno zaklada 1 poštni mojster Brooker in njegov urednik je bil James Franklin, starejši brat slavnega Benjamina Franklina. Ker je list že v naslednjem letu prešel v last naslednikov Brookerja v poštnem uradu, je ustanovil James Franklin avgusta meseca 1721 list "New England Courant", v katerega je pisal med drugimi tudi mladi Benjamin Franklin pod psevdonimom "Silence Dogood". Prosto-miselna tendenca lista obenem s sarkastičnimi izpadi proti vladi so dovedli do tega, da je generalna sodišče januarja meseca leta 1722 imenovalo posebno preiskovalno komisijo, koje izvkl se je glasil, da pomenja list žaljenje vlade in vere. Sodišče je nato prepovedalo James Franklinu izdajanje "New England Courant" ali izdajanje kakega drugega lista, razven ee bi vnaprej predložil tajniku province vse rokopise, da jih presodi. James Franklin pa ni hotel tega storiti in po posvetovanju s prijatelji je poevril vodstvo lista svojemu mlapšemu bratu Benjaminu, ki je nastopil dne 11. novembra 1722 kot urednik. Vse kaže. da se brata nista razumela, kajti starejši je hfttel delati predpise. katerim se ni hotel mlajši pokoriti. Posledica tega je bila, ad je Benjamin Franklin odšel v jeseni leta 1723 v New York. List je izhajal še štiri leta pod njegovim imenom ter nato propadel. Tretji list v kolonijah je bil ''American "Weekly Mercury". Ta list je ustanovil leta 1719 neki Andrew Bradford. Hočemo pa se vrniti k Petru Zenger ju. ^Zenger je prišel v Ameriko s svojo materjo, sestro in mlajšim bratom. Njegov oče je umrl. ko je bila ladja na visokem morju. Sprejel je službo pri Andrew Bradfordu. kjer se je v osmih letih naučil tiskarske obrti ter obenem tudi temeljito seznanil z angleškim jezikom. Ker je hotela leta 1733 imeti stranka, ki se je zavzemala za oproščen je izpod angleškega jarma, svoje lastno glasilo. je bila Zengerju poverjena Izdaja tega list, ki je pričel izhajati dne 15. novembra 1773 kot "New York Weekly Journal". Takoj v prvi številki je izšel Članek glede prostosti časopisja. Vzbudil je naravnost senzacijo. Ljudje so bili vajeni smatratin časopisje za voljno in ob vsakem času uslužno orodje vladajočih sil. Da je bil Zenger prepričan o tem. kar je povedal v svojem prvem članku, nam dokazuje nadaljni članek, v katerem je precej robato prijel takratnega governerja Cosby. Posledica tega je bila, da Gledališče-Glasba=Kino GRACE LA RUE V HIPPO-DROMTJ. Impozanten novi program mednarodnih novosti, objavljen za prihodnji teden v B. F. Keith Hipodromu obljublja biti eden najbolj zanimivih, kar jih je uprava velike igralnice dosedaj pokazala. Večje število važnih ameriških aktov bo priklopljenih svetovni zabavi in dodanih bo več glavnih inozemskih točk. Grace La Rue. priljubljena mednarodna pevajoča komedijantka. bo nastopila prvič v Hipodromu z novim programom pesmi, vključno številke, za katere se je najbolj zanimal princ iz Walesa, ko je pela La Rue za njegovo kraljevsko visočanstvo na parniku "Bercngaria". Prvikrat bo nastopila v veliki igralnici ter pokazala najnovejše pariške kroje, katere je prinesla s seboj. Miss La Rile bo nastopila kot solistka. Ray Mililer in njegov Arcadia orkester bosta nudila eno glavnih točk programa. Organizacija Mr. Miller-ja. katero so proglasili godbeniki vsepovsod, da je med najfinejšimi predstavitelji moderne godbe v tej deželi, je ravnokar zaključila poletni angažma v Atlantic City ter bo igrala v velikem gledišču pred pričet kom zimske sezije v novem Arcadia plesnem prostoru. Mr. Miller je priredil seenieno prezentaeijo za svoje točke v Hipodromu in to bo v veliki meri povečalo njih mič-nost. Najhitrejši plesni akt v vaude- je dal governer zapleniti in sežgali prve štiri izdaje lista, ker so baje vsebovale "škandalozna in žaljiva namiga van ja ". Neustrašeni izdajatelj lista pa se ni dal vsled tega ustrahovati ter priobčil takozvano anonimno "poslano" nekega farmer ja v New Jersey, v katerem se je žigosalo administracijo province New York te nezmožnost governerja. Governer Crosby je izdal natr* proklamacijo. v kateri je razpisal nagrado petdesetih funtov za ugotovitev človeka, ki je poslal listu ono "poslano". Ker ni bilo mogoče najti določnega, je bil Zenger novembra meseca leta 1734 aretiran pod obtožbo hudobnega obr«-kovanja in tri dni pozneje je bil stavljen pod jamščino osemstotih funtov. Ker ni mogel Zenger spraviti skupaj te svote, je moral v ječo. Izprva mu niso hoteli dati niti peresa, črnila in papirja, a konečno je dobil te stvari ter urejeval list devet mesecev iz svoje jetiiiške celice. Zenger ni bil le nadarjen, temveč tudi prepričan in pogumen žurnalist, ki se ni dal ugnati od mogočnih sovražnikov v kozji rog. V svoji prvi številki po aretaciji se je opravičil pri čitateljih, ker ni ena tevilka izšla. To mu je bilo nemogoče, ker ni mogel zapustiti svoje celice in ker mu niso hoteli dati črnila in papirja. Dne 4. avgusta leta 1735 se je pričel proces proti Zengerju pred vrhovnim sodnikom Delaneey-em. protežirancem governerja Crosby. Zagovornik Ze.ngerja. "William Smith in James Alexander sta zanikala kompetenco sodnika Delan-eey-a, ker je prijatelj governerja. Sodnik je proglasil to za omalovaževanje sodišča ter odredil izključenje obeh iz odvetniške prakse. Ko so se konečno pričele obravnave, je nastopil v veliko potrtost vseh pristašev Crosby-ja. odvetnik Hamilton iz Piladelphije. najbolj slavni in zmožni zagovornik v ameriških kolonijah ter oseben prijatelj Benjamina Franklina. Izjavil je. da bo on sam prevzel obrambo. Hamilton je bil star takrat 80 let, a je »branil svojega klijenta z mladostnim ognjem in nagovor, katerega je imel na poroto, ni bil le mojstrski kos retorike ali govorniške umetnosti, temveč tudi predigra k visoki pesmi prostosti, ki je štirideset let pozneje zaeu-mela po deželi. Vedel je, dai ma po stari angleški postavi, ki je bila merodajna vilu. Wells, Virginia in West bo-do prišli v veliko igralnico na teden dni trajajoči angažma, pred-no se pridružijo "Greenwich Village Follies", ki so na poti. Nova godbena in plesna prezen-tacija "Beneškega karnevala" bo nadadljna vodilna točka. Razpolaga s kompanijo več kot dvajsetih ljudi in izvrstno scenično in razsvetljeval no prokecijo. Mile. Lonatella načeluje zboru in važen del navzočih bodo plešoči zbori Hipodroma, ki bodo uvedli nov način plesa, katerega si je izmislil njih ravntelj. Allan K. Foster in ki se imenuje " gondola-glide". Nova importacija iz Evrope je Paul Rem os s svojimi čudovitimi pritlikavci, ki je prišel v Hipodrom iz berlinskega Zimskega vrta. Ob i.stem času bodo nadaljevali Briants, evropski pantomi-misti. svojo odlično travestijo "The Moving Man's Dream", ki je skrajno razveseljiva. Mme. Tenkatsu in njena črna gejš bo pričela tretji teden svojega kontrakta z nadaljnimi serijami domačih plesov. Elaine I4»'1i<-r. sedemnajst let stara angleška plesalka. bo pričela zadnji teden svojega kontraktnega nastopa v tej deželi. Fvedla bo nov španski ples ter tudi "Bakhanal" v svojem aktu. Cirkuški del programa bodo Riding Rooneys. ki bodo nastopili v neobičajnih prizorih izurjenosti in jahaške umetnosti. Les Scalas. ki tudi prihaja z evropskih varijetejskih gledišč, lm predstavil presenetljivo novost. Največja svatba. Pred kratkim je bila v Galaeu v Romuniji znimiva svatba, ki je po sijajih in izdatkih gotovo ena največjih, kar jih pozna novejša zgodovina. Neki židovski rabin (duhovnik) iz Galaea je omožil svojo hčerko, in ker je hotel, da bi se z njim veselilo tega sr-V-nega degod-.ka čim več ljudi, je povabil iz vseh j krajev Romunije svoje sorodnike j in znance. Gostov se je nabralo nič manj nego 10.000. Da bi vsa ta armada ne bila lačna, je moral rabin poleg ostale hrano naročiti svojam služabnikom, naj zakolje-jo še 33 volov. 210 ovnov in 170 telet. Zaklanih gosi .je bilo toliko da je ostalo od njih cel hrib perja- Vsak gost je dobil še eno ali dve pečeni goski na pot, ko se je vračal s svatbe. Ker so se romunsl:'- oblasti bale, da hi i.e prišlo dr. kakih židovskih političnih manifestacij, so poklale močne orožniške patrulje, da pazijo na to razposajen množico. jSeve je bila varnostna služba po_ .polnoma odveč, ker 7.C ostane pač žid. Na svatbi ni ullcče niti po-mišljal o kaki politični manifestaciji, pač pa so gostje sklepali borzne kupčije. Zanimivo je, da ie ženin 12 let mlajši od neveste. To je bržkone tudi vzrok, da je si ari rabin priredil tako razkošno pojedino. Našel je po f-voji židovski navadi trgovca, ki nu je vsjlfl s,ro_ jo staro robo. >n da bi se ženin ne skesal, je moral pokazatS vsem židovskemu svetu v Romnniji da njegwa blagajna ni prazna. i tudi v kolonijah governer pravico na svoji strani. Vsled tega se ni skliceval na pravičnost, temveč na krivie-nost postave, kar je bilo drzno podjetje, a imelo zaželjeni uspeh. Porotniki so po mojstrskem govoru starega zagovornika oprostili Zengerja. Tako se je končal z zmago pr-vi proces, katerega se je započelo v namenu, da se prepreči razvoj prostega časopisja v novem svetu. ^Zgodovinarji priznavajo soglasno, da je bil proces proti Zengerju predhodnik velikega boja za prostost in neodvisnost kolonij. To je bil največji boj. ki je bil na tej strani oceana izvojevan za prosto Časopisje ter boljši in temeljitejši žurnalizem. Ime glavnega junaka te^ra boja, John Zengerja, pa je pozabljeno. NAZNANILO in ZAHVALA Dne 11. septembra deset minut pred eno uro zjutraj je zaspala za ta svet ljtibljena mati soproga in sestra Ursula Osbolt, roj. Pogorele Rojena v Planini pri Rakeku na N otranjskem leta 1858. Poročena je bila leta 1881. Do svojega odhoda v Ameriko je živela v Logatcu na Notranjskem. V Wakefield Mich, je dospela pred 23. leti ter je do par tednov pred smrtjo tam stanovala. Štirinajst dni pred smrtjo smo jo pripeljali v Chisholm, Minn. Prej pred 12 tedni je bila operirana v Ashland, Wis., ter je na posledicah operacije umrla. Zapušča sestro Ivano Pogorele v Planini pri Rakeku, v Logatcu brata Franca Pogorele, v Ameriki brata Matija Pogorelca. V Celju na Štajerskem zapušča sestro Marijo Podjavoršek, roj. Pogorele. Lapa hvala č. g. chisholmskemu župniku Schiffrerju, kateri jo je mnogokrat obiskal v bolnišnici ter jo v mučnih dneh pred smrtjo tolažil ter priporočal moliti zanjo. Ob njeni smrtni uri je sam opravljal molitve zanjo ter jo bodril s tolažilnimi besedami. Hvala mu za vse, posebno pa za ginljivo opravilo v erkvi in ob odprtem grobu na Kalvarija pokopališču dne 13. septembra v Chisholm, Minn. Hvala vrlemu notranjskemu rojaku Rev. Jožefu Perjančiču, s Tower, Minn., za molitve in tolažljive besede. Ko je zavekomaj zatisnila oči, je opravil sv. Daritev za pokoj njene duše. Hvala tudi članstvu dr. sv. Jožefa štv. 30 J.S.K.J. S pomočjo društvenega tajnika sobrata Sterleta se je vse v redu izvršilo. Dasi je bila pokojnica članica dr. sv. Ciriia in Metoda štv. 1, Ely, Minn., se je društvo sv. Jožefa štv. 30 potrudilo ter izkazalo bratsko čast svoji sosestri. Hvala tudi konvenčnemu zboru v Lorain, Ohio, ki ji je ob sprejemu brzojavke o smrti izkazal čast s tem, da so navzoči vstali. Posebno hvala sobratom, ki so nosili rakev naše pokojne matere soproge, oziroma sestre. Ti društveni brati so: John Nosan, Frank Laurich, Joe Gazvoda, Jerry Laurich, John Sterle in Louis Pribil. Iskrena hvala pevskemu zboru pod vodstvom Mr. Gizolda za krasne žalostinke. Hvala vsem številnim obiskovalcem, ki so obiskovali pokojnico v bolnišnici. Da je imela dosti prijateljev, je nam pričalo veliko vencev in cvetlic, katere so ji poslali v zadnji pozdrav. Vence so poslali sledeči: Mr. in Mrs. Brittain Lowery, Mr. in Mrs. R. S. O Neil, Mr. in Mrs. A. H. O'NeU, Clara Hawn, Miss Newald, Mrs. Henderson, Lillian Anderson, Mr. in Mrs. Frank Gouze, Andy Cox in družina, P. B. 0. Elks No. 1334, Chisholm, Minn., Mr. in Mrs. Chas. P. Wengensteen, Miss Eleanore Lowery, Mr. in Mrs. G. L. Train, Mr. S. W. Lundall, Mr. T. H. Wangenstin, Mrs. Michael Baich, Mr. in Mrs. John Sterle, Miss Mary Knaus, družina Pucelj. Vsi v Chisholm, Minn. Iz Gilbert, Minn, so poslali vence: Mike Lapp, Mrs. Machek in Julija. Prisrčna hvala vsem, hvala tudi onim, ko jih ime je morda pomotoma izpuščeno. Hvala za mnogobrojne izraze sožalja. Jacob Osbolt, soprog, Wakefield, Mich. Jacob Osbolt, sin, Chisholm, Minn. Marija Komovec, roj. Osbolt, Wakefield, Mich., hči. Njene hčtere: Julija, Marija, Frances, Gertrud. Frances Lapp, roj. Osbolt, Gilbert, Minn., hči. Njena sinova Jože in Lovrenc. Hči Cecilija. Gertrud Kunover, roj. Osbolt, hči, Palacias, Tex. Njen sin Jožef; hčerki Marija in Matilda. Chisholm, Minn., 14. septembra, 1924. , Ivana Ramuščak, roj. Osbolt, hči, Vivodine, Hrvatska. Njen sin Ivan, hči Ivana. O^AS NARODA, 25. SEP. 1924. Najboljše črtice Ivana Cankarja. Njen grob. Jeseni smo pokopali mater. Več ne vem. ali je 1,11 j-iseii tla«, ali »mgelen, aH če je deževalo. Sel sem za pogrrbei kakor v sanjah, n še zdaj se r.< zdi. da -o bile sanje vse, kar -e je takrat godilo: in da je bilo morda v resr.i-i čisto drugače, h. ' e -pomn j:.m Pris'i smo na o. k« p al išče, da nisem vedel kako in k i: . nato smo stali kiaj globoke črne jame, iz ilovnate prsti izkopane. Pevci so /.npeli. kakor iz daljav« - -m slišal zamolkle ino_ šk. glasove, besed nisem razumel. A'.i d> b' :li vrveh so spuščali rale,-v v jamo; oboje, rakev in ja-ma, se mi je zdelo preveliko in prečrno za mojo mater, ki je bila dr bna kakor otrok. Xo ie žup-ik odmolil — ali pa morda že pr>*j, ne vem več — so vsi krog mene pobirali rumeno pr.-»t ter so jo metali na rakev; tudi jaz sem -kl< nil. da bi pobral pest prsti kak'iv vsi drugi: ali skoraj mi je izpodrvwilo. tla bi bil padel na k'">-bna. nekdo me je zada.) prijel pod pazduho. Nato so si pogrebe i -i. kli črne -ukn.je. zgrabili so za 1< pale in so metali v jamo prst v te.":kih. velikih kopicah; spočetka za ni' Iklo bobnelo: kmalu je bob-n» .!»- potihnilo, slišal sem le še p it:_ ze, — vse mi je bilo tuje. Groza mi je segala v srce; gledal sem na levo, ne desno — od nikoder ni bilo glasu, da bi me pok lie al. pozdravil. Jaz sem misli/1, kadar mi je bilo hudo v tujini: " Pridem do vrat in takrat bom slišal njen glas: Kod si lvodil, da te ni bilo tako dolgo? Čakala sem te in nisem mogla spati, celah pet smotnih let... Pa bi šeil naravnost do njenega groba in bi pritisnil lice ok plevel, križ leži v nj*n\ — koč hodiš. 11 zvesti sin? Saj je še^e pel kratkih let, ko si postavil ta bronasti križ. napisal na ni te goreče besede. pri-lival potočra^am s solzami, z u-porao kletvi;j zmerjal krivičnega Boga! O ljubezen, postali si beseda ! Ko "-i stopiir. na jezik, te v srcu ni bilo več! Solza kane iz očesa. razpuhti s? v prahu, vzdih da., hue iz us% :z<..bi se v vetru! lz-^ rujte križe, nrevrnite kamene, go_ mile izgladiie! Križi, kameni in gomile so mrtve besede, govore jezik, ki ga nihče več ne razume:.. ' Ko s?m Š?1 s pokopališča, me je zeblo in noge s3 mi bile težke. Kakor gre iz k\ - grešnik, ki občuti, da Bog ni slišal njegove molitve; glavo sklonjeno, pogled v tla. Ze tisti večer se vrnil v j tujino. Zgodi se, da se človek nenadoma zave samega sebe ;n svojega življenja ; kakor da bi planil iz sanj — poniane si oči. ozre se plah ler spozna, da je vse, vse-. \se zgrešeno. zapravljeno, izgubljeno vse kar je misli, delal in živel. Tako se je meni zgodilo^ ko sem se ne-blagoslovljeu vnil v tujim . Neživ živeti -- ali bi ne bila skrunitev Boga, ki je življenje? Za'klenil sem se v izbo, zagrnil sem okno. V mojih žilah je tekla kri, moje oči so gledale, moji i možgani so mislil«, v sreu mojem pa je bila smrt. 1 Takrat, fc o še m vzdignil nogo. da bi stopil v noč. ^e je roka doteknila moje ram?; jčisto narahlo, komaj da sem jo čutil Nisem je videl, ali spoznal sem jo takoj; sladka in topla je ležala dro;bna materina roka na noji rami. V tistem trenotku, v enem samem sem premeril po4, dolgo sedem dni hoda. Odjirl sem železna vrata pokopališča, šel sem naravnost do križa, nato po peščeni >te-zi na levov med tiste samotne, z visokim plevelom poraščene gomile. Druga je bila drugi enaka, toda nič nisem ugibal, n:Č s-3 nisem motil; s slepimi očrni bi bi našel materin grob, zakaj ona sama me je vodila. Tam, ob samotnem domu njenem, sem klečal pred njo, prosil sem jo tolažbe in blagoslova. Zdaj hodim na to svojo sveto božjo pot. kadar mi je težko pri sreu. Tudi nocoj, o mati, ob tej uri, ko so se vse noči razgrnile nad menoj, prihajam k tebi: daj mi tolažbe in svoj blagoslov, da mi kmalu zašije tista nebeška zarja, ki sva jo upala v trpljenju! I Tržaški okoliški diletanti na dramatičnem gostovanju v Gorici. Dramatični krožek društva — "Prosveta" iz Sv. Križa pri Trotu, ki je že večkrat z izvrstnim uspehom uprizoril Strmdbergovo tro_ dejanski dramo "Oče" nastopi 30. t- m. s to igro v Goriei. Jugoslavia irredenta. Načelno važna razsodba. Italijan- civilno sodišče v Aleksandri j i je te dni izreklo važno razsodbo, glas win katere s zavarovalne družbe obvezane plačati odškodnine za požige, katere so zakrivili fašisti. Razsodbo je državni funkeijonar utemeljil takole:— Čini nasilja niso bili zgdlj, epizode revolucijonarnega gibanja ali ljud ska bunas, ker pri nljih ni sodefio-valo ljudstvo in so brli pripravljeni ter niso izbruhnili iznenada, marveč so se pojavljali metodično vsled formalne, že prej izrečene grožnje in ker jim je bil neposreden cilj politično maščevanje strankarska represalija prati nasprotni stranki."' Ta razsodba je načelno važna ker so dosedaj vse zavarovalnice odklanjale odškodninske zahteve za slovenske hiše in " N a ro dne* d ome * *, katere so požgali fašisti. Uspeh tolminske razstave. Razstava v Tolminu je obiskaVo skupno okolu 4 tisoč l'judi. V nedeljo 24. avgusta, na zaključni dan razstave so bili najboljši razstav-l.ialei odlikovani. Zlato svetinjo, katero je podelil italijanski kralj, je dobila Zadružna mlekarna v Zatolminu. druge zlato svetinjo je dobil mizar Miheiič iz Bovca, tretjo svetinjo mizar Črv iz Tolmina, četrto po kovač Lipušček iz Črnega vrha na Idrijo. Ostada odlikovanja so dobili zasebniki in zadruge iz cele dežele. Kot zadnji so prejeli častne diplome člani izvr silnega odbora na razstavi. » Strašna nevihta s točo nad Idrijo. A* torek 2. septembra je divjala nad Idrijo strašna nevihta. Okoli treh popoldne je nastala nenadoma popolna tema. Od Razpotja in Kanomlje je začelo deževati. Nato se je vsula kakor orehi debela toča. Padala je kakih 15 minut. Pobelila je mesto in okolico ter bližnje hribe, pobila na tisoče šip in napravila ogromno škodo tudi ' i * ' na strehah: Popoln orna je uničena koruza, fižol, zelje, repa, pesa. korenje itd. Sadna drevesa stoje gola kakor pozimi. To je letos v Idriji ž» Šesti slučaj toče in obenem vj ajhujši. Razdelitev volilnih okrožji v videmski pokrajini. S prefektovim « Ibvkem je vi_ demska pokrajina razdeljena na devet volilnih okrožji, ki obsegajo sledeče kraje: C-edad, Gorica I. Gorica II, Pordeno. Saeile. Sail Daniele, Sail Vito ali ■taglimento. Spilimbergo, Tohnezzo in Videm. Pri razdelitvi so se vpoštevali po možnosti poenMni sodni okraji- Po; tej razdelitvi tvori skoraj izključno slovensko okrožje Goriea IT. do čim je Gorica I mešana s slovenskim in italijanskim živi jem. O-krožje Čedad obsega med drugim bovški in tolminski okraj z izjemo nekaterih občin. Oorica I je sestavljeno iz goriškega mesta ter iz občin desno od Soče. ] Na notarsko mesto v Postojni I je resigniral dolgoletni postojnski notar .Jakob Kogej. Italijani so ga dolgo preganjali. Pod Avstrijo ,ye bil med vojno dve let; konfiniran češ, da je duševni voditelj postojnskih srbo-1 filo-v. Enako sovražnost so razvile zoper njega tudi nove oblasti- Italijani so ga posebno preganjali radi tega, ker je bil član Narodnega sveta in v najkritičnejšem času predsednik postojnske Čitalnice in ker je do zadnjega časa ura-doval v slovenskem jeziku. Radi neprestanih persekucij se je moral | Kogej končno umakniti iz iz~ seliti. Odšel je v Maribor. I Določitev Rakeka za mednarodno obmejno postajo med Jugoslavijo \ in Italijo je italijansko gospoda v Trstu zelo razburila. "Pdccolo" se ujeda nad tem dejstvom, ker se boji, da izgubi Italija s tem, da je priznala Rakeku prednost pred Postoj- 7-cfrnvifa *vrr? -oirjo zdravje v družinah. ZA SLA6O PftEBAVO pomanjkanje teka ter splošno oslabelost, vzemite SEVERA'S BALZOL. Splošna tonika za moške i Ženske. Pomaga naravi s tem da želodec in jetra bodo pričela s svojim normalnim poslovanjem in prebava bo zopet postala redna. Cena 50 in 88 centov. Vprašajte svojega lekarnarja. W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPiPS, IOWA I no, svojo oazo pri mogočnem prodiranju itaflijanstva na jugoslo-vensko ozemlje. Kako znano, je morala Postojna kapitulirati pred Rakekom r.a predlog italijanskega vojnega ministrstva, katerem i I so pritrdili tudi zastopniki finančnih, carinskih in železniških oblast ev v Rimu. Političen moment Postojne pa se vsaj po željah tržaškega "Pieola" ni dovolj upošteval. Kje sta moja brata ANTON iu IVAN HI"MAR, doma iz Ravne, štv. 68. občna Bate, ki sta že 16 leta od doma in nič ne vem n njima. Prosim, da se mi oglasita. — France Ilumar. Rutar-jeva cesta. štv. 16. P. Salcano, Pri Gorici. Italy. _(2x 25. 26) ŽENITNA PONUDBA. Vdovec, brez otrok, star 42 let se želi seznaniti s Slovenko od :i0 do -SO let. -laz imam svoj dom. Poštena in dobra, ki resno misli, naj mi piše na: Vdovec, eo Glas Naroda. 82 Cortland t Street, New York. N. Y. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA % NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK 7 ZDRUŽENIH DRŽAVAM. ©LAS NARODA, 25. SEP. 1924. i — Ali govorite resnico? — ga je vprašala konečno, z obotavlja-' jočiin se glasom. fiakr-el-Bar je skcinnignil z rameni. — Težko bi ti bilo zaslediti cilj, katerega bi mogel zasledovati s pomočjo laži. Naenkrat je omahnila na divan. Izgledalo je kot da je v trenutku oropana svoje moči. Pričela je .nežno plakati. — In jaz ... in jaz sem mislila ... da ste vi . . . da ste vi . . . -- Prav tako. — jo je sarkastično prekinil. — Vedno si vrjela najboljše o meni. Obrnil >e je ter odšel hitro ven. COalie prihodnjič.) Kuharica se moži. Spisal A. P. Čehov. ROYAL MAIL Naravnost v Cherbourg In Hamburo. PRIPRA V NTS ZVEZE Z JUGOSLAVIJO. Privatno kabino — Ixborna hrana. Uljudna postrežba. ORCA ...."....«. oKt. OHIO.........8. okt. ORBITA......5. nov. Za informacije vpraSajte svojega lokalnega agenta ali pa THE ROYAL MAIL STEAM PACKET CO. Sanderson 4. Son, Inc. Agenta ' 26 Broadway New York City Kretanje parnikov - Shipping News 30. septembra: Resolute, Hamburg. 1. oktobrs: Paris, Havre; Mauretanla, Cherbourg 2. oktobra: Thuringia, Cherbourg In Hamburg. 4. oktobra: Olympic. Cherbourg: Geo. Washington, Cherbourg in Bremen: Rocham-beau. Havre: Bremen, Cherbourg in Bremen; Albert Ballin. Cherbourg In Hamburg; Veendam, Boulogne. 7. oktobra: De Grasse, Havre; Arable ▼ Cherbourg in Hamburg. 8. oktobra: Aquitania, Cherbourg; France v Haws 10. oktobra: Pres. Wilson, Trst. 11. oktobra: Homeric, Cherbourg: Republic, Cherbourg. in Bremen; H ansa, Cht-rbourp In Hamburg; Stuttgart, Cherbourg li Bremen; New Amsterdam, Boulogne. 14. oktobra: Reliance, Cherbourg In Hamburg; — America, Genoa. 15. oktobra: Berengaria, Cherbourg. " .1 16. oktobra: Minnekahda, Cherbourg in Hamburg; "Westphalia, Cherbourg in Hamburg. 18. oktobra: Leviathan, Cherbourg:: Majestic, Cherbourg: Columbus. Cherbourg in Bremen; Deutschland. Cherbourg in Hamburg; Conte Rosso, Genoa. 22. oktobra: Paris, Havre: Mauritania. Cherbourg: America, Cherbourg in Bremen. 23. oktobra: Martha Washington, Trst. 25. oktobra: Olympic, Cherbourg; Cleveland, Cherbourg in Hamburg; Lancastria, Cherbourg: Mtienchen, Cherbourg in Bremen; Rotterdam, Boulogne: Duilo, <:«-dos. Pres. Harding, Cherbourg in Bremen. 28. oktobra: Resolute, Cherbourg In Hamburg. 29. oktobra: France, Havre; Aquitania, Cherbourg. msiaicHiiNF ■Naravnost v Jugoslavijo Vi Presidente Wilson — 10. okt.; 29. nov. Martha Washington—23. okt.; 6. dec. V Dubrovnik ali Trst. Železnlna v notranjost zmerna. Nobenih vizejev. VpraSajte pri bližnjem nsjentu ali pri P P« Buns. * rn. ?We«tS».. N. v. ŽelLm izvedeti za naslov LOUIS JAKOBE, doma iz Dobravee pri St. Jerneju. Pred par meseci je izginil iz Conemaugli, P«*>. Prejel sem listine od sodnije. katere moraš podpisati. z:tJ<> že- | lini. da se oglasiš. Če pa kdo ve > za njegov naslov, ga prosim, tla mi ga naznani, za kar boni hvaležen. — .Jernej (i-.rent.z, l>ox 144, Rockingham. Pa. (3x 25, 2(i. 27.) V dveh tednih je pridobi! štirideset funtov. Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "G-las Naroda". S tem boste vstregli vsem. Uprava "Glas Naroda" Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. K DOK j« namenjen potoratl t ■taxi krt], je potrebno, da M natančno poučen o potnih LlvtLb, prh ljagl in drugih stvareh. Pojasnila., ki vam Jib icmoraM dati vsled naše dolgoletne lakudn]«, Vam bffJo gotovo v korist; tndl pil* poroftamo vedno 1« prvovrstne par nlke. kl imajo kabine tndl v ILL ras-red u. Glasom nove naselniSke postave, ki »e stopila v veljnvo 8 1. julijem 11)24, eamorejo tuiH nedržavljanl dobiti dovoljenje ostati v domovini eno leto In ako potrebno tudi delj; tozadevna dovoljenja Izdaja generalni na-selniški komisar v Washington, D.C. Prošnjo za tako dovoljenje se lahko napravi tudi v New Yorku pred od-potovanjem. ter se pošlje prosUcu v ■tari kraj glasom najnovejše odredbe Kako dobiti svojce 1* rt&r* ga kraja. Kdor želi dobiti sorodnika »11 svojca iz stareera krnja, naj nam prej pi-Se za pojasnila. Iz Jugoslavije bo pripuSčenih v pribodnjib treh letih, od 1. julija irrj4 naprej vsako leto po 671 priseljencev. Prodajamo vozne liste sa vse proge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati Frank Sakser State Bank 82 Oortlandt St., New York Johnstown. Pa. — Neki tukajšnji pre-lrtval«\ ki je trpel več let, je pridobil v dveh tednih štirideset funtov. To je skoraj čudež, pa je v tem slučaju popolnoma resničen. Dejstvo je, da je imel ta' mož v sebi. ne da bi vedel, petdeset čevljev dolgo trakuljo zadnjih pet let In tekom te- ' 8:a časa tako trpel, da' je večkrat hrepenel po j smrti. Prej je tehtal # ISO funtov, pa se je njegova teža zmanjšala na 110. Nekega dne' pa po nasvetu svoje-' ga prijatelja poskušal j zanesljivp zdravilo proti trakulji. Kot da bi j zgodil čudež, je šla pošast, ki je srkala i njegovo kri. od njega. Sedaj mož z ve- j seljem je ter uporablja hrano za svoje |lastno telo namesto, da bi hranil strašno ; pošast. ki povzroča toliko predčasnih smrti in pridobil je v 14 dneh 40 funtov na te->i. Dosti moških, žensk, otrok se nepravdno zdravi za svoje bolezni, dočim Imajo v resnici trakuljo. Gotova, znr.me-nja so oddajanje delcev t raku! t«;, verjel r.a pa: izguba teka z včasno pečico, pokrit jezik, zgaga, bolečine v hrbtu !r. led.iih omotica, glavobol, slabosti ter plazeč ob-utek v črevesju in želodcu, rt-nent koža. Izguba teže. slaba sapa. Noooucga verzija. do dela, nobene ambicije, vedno le-narjenje. Trakulja, kt včasl doravte di. olžine petdesetih čevljev, večkrat i>ovzrc-fa napade božjasti. Trakulja, ki se splazi v sapnik, lahko zaduši svojo žrtev. Boljše je, da se prej iznebite te pošasti predno bo prepozno. Naročite eno zdravljen le I^ixtana danes, ki ga: pošlje takoj po sprejemu $10.48 Lax al Med. Co., 835 Laxal Bldg., Box 963. Pittsburgh, Pa. Lax-tan nI škodljiv. Za zavarovanje zavojčka 25c posebej. —Adv't DR. LORENZ 642 Penn Ave., PITTSBURGH, PA. EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK iPECIJALIST MOŠKIH BOLEZNI. MoJ« stroka Je zdravljenje akutnih In kroničnih bolaznl. Jaz sam is zdravim nad 2S let ter imam akušnje v vseh boleznih In ker znam slovansko, zato vos morem popolnoma razumeti In spoznati »ašo bolezni, da vaa ozefravim in vrnem moč in zdravje. Skozi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri ozdravljenju moiklh bolezni. Zato •• moreta popolnoma zanesti na mene, mnja skrb pa je, da vaa popolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite Cimpreje. iaz ozdravim zastrupljeno kri, mazufje in lise po telesu, bolezni v prtu. is-padanje las, bolečine v kosteh, stare rane. oslabelost, živčne In bolezni v ms* hurju. ledi-.ah, Jetrah, želodcu, rmenico, revmatizem, katar, zlato žilo, naduha Itd. Uradne ure: V ponedeljek, sredo In petek od 9. dopoldne do S. popoldne; v torek, četrtek in £>obota od 8. dopoldne do t. »večer; v nedeljafc m praznikih od 10. dopoldne do 2. popoldne. POZOR! Slovenci, Hrvati in Srbi, ki potujejo skozi New York* Ne pozabite na moj hotel, kjer dobite naj-boljša prenočišča in boste najbolj poatreienl Obte sob* s eno ali dvema posteljima, Proctor se 160 oseb. Domača knhinja. Najnižje eene, AUGUST BACH, «3 Greenwich St, New York Izdal sem novi cenik DOMAČIH ZDRAVIL i BjOml Rafeel Babatizti. — Za Q, N.jnxwdfl Wt 77 (Nadaljevanje.) Lionel je omahnil pod tem udarcem, dočim je Sakr-el-Barr drugič dvignil roko. — Ti pes, — je zarjul, a nato odmaknil roko. ko je zapazil, da je Lionel omedlel. Omilil m* je ler poklieal Vigitella in njegove tovariše z glasom. ki je oil hripav od >ze. Prihitel je Vigitello in zanjim par mož. -- Odklenite to mrhovino ter jo vrzite preko krova, — je ukazal. — Xaj bo to vzgled drugim. Naj izvedo, kaj pomenja upor v njih ušivih vrstah. Naprej! Neki mož je odhitel po kladivo in dleto. Vrnil se je takoj. Za-zvei rli >o štirje o-tn udarci in Lionela so odvlekli z mesta na krov. Tam >e mu je vrnila zavest in pričel je prositi milosti, kot da mora pogini?! v vodi. Biskain >e je režal pod baldahinom. Asad je zrl na prizor odo-bravalno. a Kozamunda >e je umaknila, skoro nezavestna od groze, ki jo je navdajala. Videla je. kako so ne d i Lionela na rob krova ter ga vrjrli v morje kot se vrže vrečo odpadkov. Cula je konečni krik terorja, s katerim ;<■ izginil, plosk njegovega padca in v moLku, ki je nastal •idto. prešerni smeh Sakr-ol Bara. Za trenutf k je stala, i>oliia groze in zaničevanja do tega rene-« gat.^kega bt rzarja v svoji duši. Njene misli so bile zmedene. Sku-' :ala jih je spraviti v red, da razmišlja, trezno o tem njegovem naj-novej^em rimi. tem činu skrajne brutalnosti in bratomora. Ni pa inojjhi priti do nobenega drugega zaključka kot da jo je dosedaj varal, i.a^.d je. Ko ji je prisejral. da je njegov cilj njeno oproščen je.. Ni u.ogla razumeli, kaj je pravzaprav njegov cilj. a cla je zlokoben, o i tem in i)ikd;>r dvomila, kajti nohen njegov eilj ni mogel biti drugačen k«,t zhbf ii. Tako premagana je bila od teh misli, da je pozabila v>e grehe Lionela t« r eutila iskreno sečutje s človekom, ki je bil na tak naein pahnjen v smrt. I Tedaj pa je na pšico skozi možgane. — Da. — je rekel .Jasper, ki je stal za Sakr-el-Barom. — Iz-i ginil je. — Preveč je temno, — je rtkel Vigitello. Nato pa se je oglasil Asad. — Dobro, ustreljen ali utopljen, izginil je, — je rekel in s tem je bila zadeva končana. Sakr-c-I-Bar je obesil lok na določeno mesto ter odšel počasi na sprednji krov. V pohittmi je naenkrat stal pred Rozamundo. koje bledo lice se je čudno odbijalo ml temnih obrazov obeh Nubijcev. Umaknila se je, ko se jt približal, a.on ji je sledil, ker jo je hoteT~bbves4:iti o vsem. A kabini, v katero je neki suženj prinesel luč, sta stala nekaj časa molče, nakar je pričela Rozamunda naenkrat: — Živina! Zver! Peklenšček! Sam Bog vas bo kaznoval za to. Svoj zadnji dih bom porabila za prošnjo, da vas kaznuje kot zaslužite. Morilec! In jaz sem v svoji priprostosti poslušala vaše lažnji-\e besede! Mislila sem. da sre odkritosrčni v svojem kesu glfde krivice, ki si? mi jo storili. Sedaj pa ste mi pokazali ... — Kako sem vas ranil s tem. kar sem storil Lionelu? — jo je vprašal, nekoliko presenečen vspričo njene ognjevitosti. — Ranili mene'. — je vzkliknila in njen glas je postal zopet hladen in zaničljiv. — Hvala Bogu. da je preko vaše moči raniti mene. Zahvaljujem se vam. da ste popravili moje bedasto mnenje o vas, mojo domnevo, da je vaš eilj moje oproščen je. Ne bi hotela sprejeti rešitve iz vaših morilskih rok. Seveda tudi ne bo nikdar prilike za to. Preje me boste žrtvovali svojim lastnim podlim namenom in naj so .aki ali taki. S pomočjo nebes pa bom preprečila vaše načrte. Bodite nverjeni. da mi ne bo manjkalo poguma za to. • Pokrila se je lice ter stala nepremično pred njim. i On je zrl nanjo s lahnim, trpkim usmevom krog ustnic, kajti razumel je njeno razpoloženje kot je razumel njeno prejšnjo prelnjo. — Priael sem. — je rekel mirno, — da ti prinesem zagotorilo, da je varno odšel in da ti povem, na kakšno pot sem ga poslal. Nekaj zapovedovalnega je bilo v njegovem glasu in zopet je pričela zreti nanj. — Jaz mislim seveda Lionela. — je rekel v odgovor na njen vprašujoči pogled. — Prizor med nama. — udarec, nezavest in ostalo. — vse to je bilo slepilo. Tudi poznejše streljanje. Marzaka sem izzval, da pridobim eas. da bo glava Lionela komaj vidna ali sploh ne. Moja pšica je zgrešila eilj. kot sem nameraval. Sedaj plava krog pro-moptorija, z mojim sporočilom na Sir Killisrew-a. Dofcer plavač je bil nekoč in lahko Bo dosegel svoj cilj. To sem ti prišel povedat. Dtlgo časa je nepremično in molče zrla nanj. Griša. majhni, sedemletni paglavec, je stal pred kuhinjskimi vrati, prisluškoval in kukal skozi ključavnično luknjo. V kuhinji se je dogajalo nekaj, kar je bilo po njegovem mnenju nenavadno in nečuveno- Za kuhinjsko mizo, na kateri običajno sekajo meso in režejo čebulo, je sedel velik, zajeten mužik, oblečen v kaftan, kakor ga nosijo izvoščki, rdeč, brada*, z debelo kapljo potu na nosu. S petimi pršili desnice je držal škode-1 lieo in .srebal čaj; pri tem je tako glasno grizel sladkor, da je Orišo zamrazilo v hrbtu. Njemu nasproti je na umazanem taburetu sedela stara pestunja Aksinja Stepa-' novna in tudi pila čaj. Pestunja je imela resen obraz; v tisrfem hi-' pu ji je sijal nekam slovesno. Ku-jhariea Pelageja se je sukala okoli peči in se očividno trudila, da bi kakorkoli skrila podolgast obraz, j Na njem so se čudovito pestro menjavale barve: gorele in prelivale so se vse boje od bakreno-I rde East Helena, Frank Brella; Klein. ? iireogr Zobec. New York: Gowanda, Karl Sternisba; Llttlr I Falls, Frank Masle. Ohio: % i Barlterton. A. Okolish. John Balant; C-ie in diaries Kariin^er: O'Hinwotnl. Cleveland. Antmi itohek. Anton Siia-Xltttn. sSlapmk; Lorain, i.ouis Balan ui J. Kurnše; Niles, Frank Kogovfiek; foungstown, Anton KikelJ. Pennsylvania: Ambridge, Frank Jaksbe; Bessemer, Louis Hribar; Braddoek, J. A. Germ; brougbton, Anton Ipavec; Bardlne, Tobn Demabar; Conemaugli. Vld Ro-ranšek in J. Rrezovee; Claridge, Anton; Kozaglov, Fr. Tusbar, A Jerina; Dunlo | Ant. Taužt'U; Kxi«>rt, Louis SupanCi^,! Forest City. Math Kumin ; Farrell, Jerry; Okorn ; Imperial, Val. Peternel; Greens t'jirg, Frank. Novak; Homer City in okolico, Frank Farenehak; Irwin, Mike , I'dushek; Johnstown, John Polanc in ; Martin Korosbetz; Luzerne; Anton ! Osolnik; L!.»ydell, John Jereb, Mid-i way, John Žust; Moon Run- Fr. Ma-1 chek in Fr. Podinilsek; Pittsburgh, 7. Jakshe, Ig. Magister, Vine. Arh in U Jakobich; Reading, J.Pezdire; S t eel t < in, A Hren; Turtle Creek in okolico, Fr. Sehifrer; West Newton, Joseph Jovan; Wliite Valley, Jurij Preiveh; Willock. J. PeterneL West Virginia: Coketon, Frank Kodan. Wisconsin: Milwaukee, Joseph Tratnik in Joa Koren; Racine in okolico, Frank Je lenc; Sheboygan, H. Svetlin. Washington: • Black Diamond. G. J. Porenta. Wyoming: Hock Springs, Louis Taucher. Poleg gorinavedenih ao pooblaSCenl pobirati naročnino toll rsi tajniki < S. K. J.