Prelom v zgodovini človeštvu:
PRVA ZEMLJANA NA LUNI
-	20. JULIJA 1969
Odkar človek v potu obraza je svoj kruh, je bil priklenjen na mater Zemljo. Vsa ta dolga stotisočletja je dvigal oči k zvezdnatemu nebu in razmišljal o njem. V zadnjih stoletjih je poglobil svoj pogled do nedoumljivih razdalj vesoljstva. Danes pa človeški rod že sega po zvezdah. Dandanes živečim, našemu rodu je bilo dano, da je bil prisoten, da je kakor gledalec na tribuni zasledoval in strmel, kako je ¡prvi človek — sin matere Zemlje — stopil na drugo nebesno telo. Ta prvi korak z Zemlje je šele začetek, Luna bo le prva stopnica na človekovi poti do zvezd.
Osemletni napor najbogatejše države
16.	julija je ponesla veleraketa Saturn 5 — 2.800.000 kg težak in najbolj kompliciran stroj, kar jih je doslej zmogla človekova tehnika — Apo-lo-LM sestav na krožnico okrog Zemlje. Trije izbranci, strokovnjaki in stari vsemirski veterani Armstrong, Aldrin in Collins so nastopili pot, ki jo je pred osmimi leti napovedal padli predsednik ZDA — John F. Kennedy. Najbogatejša in tehnično najbolj napredna država na svetu je v osmih letih žrtvovala 24 milijard dolarjev zato, da bi mogla postaviti na Luna prva zemljana. Pa je bil denar le nujen predpogoj. Za izvršitev zastavljene naloge je bilo treba vpreči na tisoče najboljših znanstvenikov in inženirjev. Velik del ameriške industrije je sodeloval s svojimi strokovnjaki, raziskovalnimi laboratoriji, tehničnimi poskusi in končnimi izvedbami. 300.000 tehnikov in delavcev je dolgo vrsto let delalo v ZDA za dosego zastavljenega cilja.
Ogromna večina dolarskih milijard je ostala v Sev. Ameriki. Letalska industrija — ameriška je najmodernejša in največja na svetu -— je v svojih tovarnah zaradi milijardnih naročil načrta za polet na Luno dosegla izreden razvoj. Ustvarila si je posebna preizkuševališča, laboratorije in delavnice ter jih pognala v tak znanstven in tehničen napredek, da si _ga niti predstavljati ne moremo. Prav zaradi tega napredka bo obdržala ameriška letalska industrija prvenstvo nad drugimi po svetu za dolgo vrsto let.
Druga panoga industrije, ki je z
milijardami luninega programa sploh šele doživela absoluten razvoj, je elektronika. Ameriške tovarne elektronskih računskih strojev so se ob velikanskih in dragih naročilih za polet na Luno tako modernizirale in povečale, da že danes po svetu prevladuje mnenje, da jih nobena elektronska industrija v katerikoli državi na svetu ne bo mogla dohiteti.
Lunin program je podprl še celo vrsto drugih industrij, izsilil ustanovitev čisto novih znanstvenih in tehničnih sistemov ter dal tak pogon znanstvenemu raziskovanju, da je že danes jasno, da si bodo za polet na Luno porabljene milijarde bogato obrestovale —■ ne na Luni — ampak v o-gromni premoči in znanstvenem naskoku ameriške industrije.
Z še večjimi napori in neprimerno večjimi stroški so se doslej države šle — vojno. Grenka je resnica, da so bila doslej vedno uporabljena največja duhovna in materialna sredstva za medsebojno klanje in uničenje. Bil je edinstven primer, da so ZDA v drugi svetovni vojni žrtvovale dve milijardi dolarjev za izdelavo prvih atomskih bomo
Sedaj pa je bilo prvič za miroljuben namen -— Luna ne more imeti in nikdar ne bo imela vojaškega n' mena — porabljeno desetkrat toliko sredstev, kot je veljala atomska bom-
ba.	Upajmo, da ni le prazen sen misel, da bi kdaj v prihodnosti vojaško tekmovanje zamenjala miroljubna tekma v raziskavanju planetov.
Polet Je potekel kot stavita ura
Polet do Lune je bil že ponovitev, ito ni čuda, da je vse tri dni do so->te, 19. julija, potekal brez motenj težav. Od štirih predvidenih poprav->v smeri so odpadli kar trije, tako itančen je bil že odlet s krožnice crog Zemlje. Samo malenkosten po-v smeri je bil izveden v bližini 'Seveda so bili med potjo zani-ivi in krasni televizijski prenosi.
V soboto ob pol dveh popoldne, ko Apolo 11 z LM -kombinacijo že zavila .d nevidno plat Lune in je bila brežina zveza zaradi Lune, stoječe med unijo in Apolo sestavom, prekinje-i, je avtomatični pilot vžgal močni ketni motor strojnega dela dela Apo-kombinacije. Ves- sestav je tedaj 'zil s hitrostjo 10.200 km na uro. :st minut je gorel motor in zavrl v m. času hitrost na 5.600 km na uro. •i tem pa je pokuril 12.000 kg gori-i iz tankov, v katerih je ostalo še '00 kg goriva. 45.000 kg tehtajoči se-av se je s tem znatno olajšal in teh-1 le še 33.000 kg. Ko je bilo zavira-e končano, je ves sestav že postal neten satelit Lune, pri čemer je kro-1 v elipsi okrog Lune. Na najvi-em mestu je letel še 300 km visoko, naslednjih obkrožitvah je posadka z
malenkostnimi popravki dosegla, da je Apolo 11 začela krožiti v višini 110 km okrog Lune.
Začele so se priprave za spust na Luno. Armstrong in Aldrin sta po tu nelu zlezla v LM, ga pregledala in u gotovila, da deluje. Vse je bilo nared za veliki dan. V nedeljo sta Armstrong in Aldrin dopoldne opravila v LM zadnje preglede in se ob 11. dopoldne poslovila od Collinsa, ki je ostal sam v Apolo kabini. V pogovorih so jo imenovali „Columbia“, tako je namreč Ju-les Verne pred sto leti v svojem romanu krstil vsemirsko ladjo, ki naj bi pristala na Luni. LM sestav pa je dobil ime ,,Orel“.
Sklopljeni so vozili do tričetrt na dve okrog Lune. Tedaj sta Armstrong in Aldrin previdno odklopila „Orla“, nakar so vozili vštric, da je mogel Collins skozi okna Apolo kabine pregledati, če je na LMu še vse v redu. Ob treh popoldne sta lunauta, leteč nad nevidno platjo Lune, zavrla „Orla“, da se je začel spust na 15.000 m nad Luno. Ob štirih popoldne je letel „Orel“ le še 15 km. nad „Morjem miru“. Približali so se odločilni trenotki poleta, ki je doslej potekal brez najmanjših motenj.
Korak v novo dobo
Ne nov list, temveč nova knjiga človeške zgodovine se je začela odpirati 20. julija 1969, ko je pivi človek previdno stopil na Luno.
Zemlja je zibelka človeka, človek je stopil iz te zibelke in se sedaj podaja v vesolje, v veliki svet. Od cilja do cilja stopa, pa nikdar ne dospe do zadnjega.
Armstrongove prve besede na Luni: „Majhen korak za človeka, pa velik skok za človeštvo“ se bodo prihodnja stoletja spreminjala v dejstva. Neizmeren tvarni svet se odpira človeštvu, položen mu je v dar, odprt v nedogled-ne širine in neizmerne globine — ves njegov.
Zgodovina je zapisala neizpodbitno dejstvo, da je človek, ki je prvi stopil z Zemlje na drugo nebesno telo, izšel iz svobodne družbe, čeprav je Armstrongova,^ AMrinova in Coilinsova zmaga v vesolju last vsega človeštva, to dejstvo ostaja neizpodbitno.
Neizpodbitno je tudi resnica, da narod, ki se osredotoča na sedanjost, nima bodočnosti. Modrost se skriva v pravilni delitvi sredstev med današnje nujnosti in jutrišnje potrebe. Ta modrost pa je lastna svobodni človeški družbi v kateri polet človeškemu duhu ni vklenjen v kalup ideologije, ki je v diametralnem nasprotju s človeško naravo. V tem leži skrivnost totalnega uspeha Apolo 11 in totalnega neuspeha Lune 15.
Za nami so ostali stari, srednji, novi in atomski vek. Stopili smo v vesoljski vek. Stopamo z Zemlje v vesolje. Skrivnosti novega, vesoljskega veka so mnoge kakor na dlani: v materialnem pogledu se človeštvu odpirajo brezštevilne možnosti novih zaletov v napredku, novih skokov v udobje, na vedno višjo življenjsko raven. Toda od človeka je tudi odvisno, kaj bo ponesel z Zemlje s seboj na nove svetove: življenje ali smrt. Nekoč nesluten materialni napredak ga v bistvu ni spremenil, spremeniti bi se moral sam. Tega doslej na Zemlji ni storil. Nikdar ni imel lepše prilike, da to napravi, kakor jo ima sedaj, na novi prelomnici svojega zgodovinskega časa.
V praznini vesolja ne vihra nobena zastava. Narava sama človeštvu kaže pot k slogi in miru. človek sam je doslej sejal smrt, namesto gojil življenje. Neomadeževanosti vesolja človek nima pravice oskruniti.
Zemlja se je sedaj spremenila v planet, majhen, okrogel planet, na katerega človek gleda iz vesolja. Toda ta planet ostaje njegova domovina. Njegov dom. Ostaja središče vesolja, prav zato, ker na njem živi človek, ki mu je vesolje podarjeno v gospodarjenje. Brez človeka je vesolje prazno, večji vakuum, kakršno je že samo po sebi.
človek napolnjuje vesolje, ker je sam vesolje. Več vreden, vsak posameznik zase, kakor vse vesolje. Tak in ta človek je ustvarjavec zgodovine, takemu in temu človeku zgodovina ni slepa veriga dejstev temveč jasno razvidna vrsta dejanj — dogodkov, ki so bili prej porojeni v idejah, kakor pa -o še' zgodili.
Tak in ta človek je odkril Ameriko, s čemer je popolnoma spremenil svoj stari svet. Tak in ta človek sedaj odkriva vesolje, s čemer stopa v dobo moderne civilizacije, v kateri bo moral slej ko prej hitro posvetiti svoje energije in sredstva reševanju vedno večjih in vedno bolj zapletenih problemov, ki si jih je bil ustvaril na svojem planetu.
Ima pa človeštvo vse možnosti za lepo bodočnost na razpolago, če bo sklenilo roke v zahvalo Stvarniku, kakor se je glasil poziv iz na Morju miru stoječega Orla, ki ga je nato potrdil še poglavar katoliške Cerkve Pavel VI: „Vaša prisotnost na Luni, osvojevalci vesolja, je himna Bogu.“
Pristanek na luni
Spusta z višine 15.000 m do luninih tal še nobena posadka ni izvedla. Seveda je ves spust vodil avtomatični pilot s pomočjo radarja in elektronskega računskega stroja. Spust do tal je bil .po enodušnem mnenju vseh strokovnjakov najbolj kočljiva in najbolj nevarna naloga vsega poleta. Zakaj
— 20. julija 1069
prav v zadnjih minutah ne radar ne elektronski stroj ne znata izbrati najprimernejšega pristajališča. Zato morata uporabiti svoje oči, znanje in spretnost pilota in odločiti, kam bosta sedla z „Orlom“. Tako se je tudi zgodilo. Ko sta se v višini 1500 bližala v naprej določenemu mestu, se jima ni
Mensaje del presidente Argentino
Inmediatamente después, que los astronautas Armstrong y Aldrin han pisado el suelo lunar, el señor presidente de la Nación, teniente gral. Juan C. Onganía hizo la siguiente manifestación:
“En esta hora memorable en que el hombre por primera vez desciende sobre el testigo de su Historia, nos dirigimos al pueblo argentino compartiendo su admiración y su júbilo.
“La Luna, en la que miles de generaciones han depositado sus sueños, sus angustias y sus alegrías, se une hoy a la Tierra con lazos de coraje, de ciencifa y de técnica.
“Hacemos votos para que este sentimiento de confraternidad que embarga hoy a la Humanidad frente a la hazaña realizada sea perdurable y de constante práctica en el futuro”.
Poslanica argentinskega predsednika
Ko sta Armstrong in Aldrin stopila na lunino površje, je predsednik republike general J. C. Ongania izjavil tole:
„V tej važni uri, ko človek prvikrat stopa na to pričo svoje zgodovine, se obračamo na argentinsko ljudstvo in z njim delimo občudovanje in vzhičenost.
Luna, v katero je tisoče generacij položilo svoj sen, svoje skrbi in svoje veselje, se spaja danes z Zemljo z vezmi poguma, znanosti in tehnike.
Želimo, da bi to čustvo bratstva, ki ga je danes polno človeštvo, ostalo trajno in se ponavljalo v bodočnosti.“
zdelo nič kaj primereno. Spuščajoč se in leteč ves čas bolj počasi — raketni motor štirinožnika je nenehno zaviral polet in padec —- sta se odločila v zadnjih 55 minutah, da bosta letela še malo naprej, do primernejšega mesta. Krna lu sta videla primerno mesto, se mu približala in ob 16 h 19 minut se je štirinožnih dotaknil luninih tal. Prva zemljana- sta srečno pristala na Luni.
Zahodni svet je spremljal pristanek v televiziji. Na žalost v Argentini to ni bilo mogoče. Seveda pa so bile vse argentinske TV in radio postaje v nenehni telefonski zvezi z glav-
nim poveljniškim središčem ameriških vsemirskih poletov v Houstonu in je lahko nekdo v Argenitni sproti zvedel, kaj se dogaja.
Že dopoldne objavljena napoved, da Armstrong in Aldrin najbrž ne bosta čakala kar polnih 10 ur, je sprožilo po pristanku pravo živčno vojno. Za rano jutranjo uro ponedeljka napovedani sprehod je bil preložen v nočne ure nedelje. To pot je tudi Argentina: po novi satelitski sprejemni anteni v Bal-carce mogla sprejemati živi TV prenos prvih korakov zemljanov po Lttrii.
Prizori za 666 nailljomov gledalcev
Še nikdar doslej ni bilo priključenih na nobeno centralo toliko telefonskih, teletipnih in brezžičnih zvez kot. v nedeljo zvečer na centralo v Houstonu. Vse velike poročevalske agencije, vsi veliki časopisi petih kontinentov, radijske in TV postaje so imele svoje nenehne zveze s Houstonom. Priprav-Dala se je največja senzacija stoletja — prvi korak človeka po luninih tleh. Računajo, da je ta korak zasledovalo po vseh kontinentih pred televizorji nad 600 milijonov gledalcev.
Kdor je ob televizorju napeto pričakoval, kdaj se bo začel televizijski prenos z Lune, gotovo ne bo tako hitro pozabil dneva, ki bo ostal ! -apisan kot začetek nove dobe za vse človeštvo. Videti je bilo, kako je Armstrong previdno stopal po lestvi navzdol. in kako je okleval, preden je stopil un tla. Ura je bila 22 in 56 minut. Sledili so prvi tipajoči koraki po Luni. Hitro se je znašel in se začel urneje razgledovati po novem svetu. 20 minut kasneje je stopil na Luno še Aldrin. Prenesla sta najprej snemalno kamero za TV in med potjo kazala poglede na razne strani puščobne lunine pokrajine. Postavila sta TV' kamero tako, da je kazala nekako v sredini slike LM-ov štirinožnik s kabinico. Po ogledu, kako je LM prestal pristanek, sta nabirala kamenje, nato pa zasadila ameriško zastavo, nakar jima je čestital iz Bele hiše po telefonu predsednik ZDA R. Nixon. Prvi uradni telefonski razgovor z Luno!
Hitro so tekle minute, medtem ko sta oba lunavta hodila, pa tudi poskakovala. Nabirajoč kamenje sta se pridno sukala sem in tja, nato sta začela nameščati instrumente, ki naj bi po njunem odhodu vzdrževali brezžično zvezo z Zemljo in ji sporočali rezultate meritev. Centrala v Houstonu je že skoraj nervozno začela opominjati; naj se vrneta v kabino. Prvi se je vzpel po lestvi Aldrin in obstal na ploščadi. Nato sta spravila kovček z 35 kg kamenja in peska na ploščad in
Aldrin je nato zlezel v kabino, kamor je potegnil tudi kovček S kamenjem. Za njim je tudi Armstrong zapustil lunino tla, po katerih je 'hodil vsega skupa 2 uri in 10 minut. Kmalu nato sta raj Tla vrata, po obvezni kontroli naprav obedovala in legla k počitku. Edinstvena dogodivščina je bila zaključena.
V ponedeljek je prišel, na. vrsto, zadnji še nepreizkušeni postopek. Avtomatični odlet z Lune s štrinožnika, ki je bil hkrati startna ploščad. Potem ko sta prebila na Luni 21 ur in 36 minut sta ob 13.54 po avtomatičnem pilotu vžgala raketni motor kabinice. Z vedno večjo brzino se je dvigala kabinica v višino in po osmih minutah že vstopila v nekoliko nižjo krožnico kot tista, v kateri se je vozil Collins v Apolo 11, LM se. je nato s pomočjo radaria začel približavati Apoiu in se po treh urah v redu z njim sklopil. Oba lunavta sta zlezla v Apolo h ColliKSu in prenesla še kovček s kamenjem. Zvečer ob devetih so odvrgli LM kabinico, nakar je Apolo začela zadnje priprave za vrnitev na Zemljo. V torek ob eni zjutraj se je Apolo z raketnim motorjem pognala proti Zemlji in začel se je tridnevni povratek do 24. julija.
Ves svet želi, da bi tudi pristanek v Pacifiku tako brezhibno potekel, kot je bila izvedena največja ekspedicija človeštva. Predsednik ZDA bo sicer na letalonosilki. čestital došlim lunavtom, vendar bodo ti na koncu poti le zamenjali eno kletko z drugo. Iz Apolo 11 se bodo preselili v neprodušno kabino, kjer bodo ostali tri tedne v „karanteni“ za vsak primer, če so se kakorkoli infecirali na. luni.
Naj misli kdo ob največjem podvigu človeštva kar hoče, vendar mora dati prav papežu Pavlu VI, ki je po pristanku na Luni ponovil skoraj 2000 Ipt stare besede; „Slava Bogu na višavah in mir ljudem na Zemlji!“
J. II.
ZENA S N NJE!
Anica Kralj
Kara se mudi ?
SVET
14 letni Pavle je z začudenjem či-tal, da normalnega triletnega otroka z lahkoto naučiš citati, tako, da si že lahko sam čita pravljice. Pavle je bil vesel, ker ,si je mislil, da bo tudi zanj boljše, ko mu ne bo treba triletni sestrici pripovedovati o kozličkih, volku, vilah in podobno.
Z navdušenjem je poiskal svojo staro čitanko, posadil Ivico na kolena in ž vso resnostjo se je pouk začel.
„Vidiš, Ivica, to je i.“ „I-i,“ je sestrica plosknila z ročicami. „In to je o.“ „O-o-o,“ je zaokrožila usteča, skočila iz naročja in stekla za mucko in pri njej ostala. Približno tako so se vsi poizkusi končali. Pavle je sprevidel, da ne bo iz sestrice kar čez noč napravil dobre šolarke in je svoje nadaljnje poizkuse kar opustil. A članek o triletnem otroku, ki. bo sam čital in ki bo s petim letom že vstopil v šolo, je po kazal očetu,	I
Oče se je razburil: „Kaj se bodo še izmislili! Naj le gredo na luno, a otrokom naj pustijo, da so to, kar jim je potrebno. Ivica se mora najprej igrati doma pri mami in nas vseh, ki jo imamo radi. Predno bo šla v šolo,“ je dodal, „se bo mimogrede še veliko naučila iz družinskega življenja, šolski pouk, ki je človeku tudi nujno potreben, pride potem. Ivici bomo zaenkrat še vedno pravljice pripovedovali.“
Kam se človeku danes tako mudi? In zakaj ? Ali je življenje krajše postalo? Saj vendar vse mogoče odkrivajo, da bi človeku čim bolj življenje podaljšali! Zakaj potem skrajšati, ali celo odvzeti prav ona leta, v katerih je vsakdanje življenje ob starših in Kratili priznano kot najboljša priprava za življenje ?
Ko otrok vstopi v šolo, se njegov čustveni in umski svet razširi. Učitelj bo odslej dodajal svoj vpliv na otroka in s tem starše nekoliko odmaknil .od njega.
Prav zato je važno, da otroka ne damo prezgodaj v šolo. Marsikatera mati to podzavestno čuti, ko pospremi otroka in ga prvič pusti v varstvu učiteljice: Odprla so se v njegovo življenje nova vrata.
Tudi med nami se je razširila navada poslati otroka v šolo prezgodaj.
„Kaj pa naj počne doma? Dve leti vrtca je dovolj, saj je že tako razumen! In tudi črke že pozna in lepo riše!“ Ali ni v teh besedah tudi nekoliko želje po osvoboditvi stalne pažnje na otroka ? Ali vsaj neke vrste ponosa, češ, moj je že zrel, čeprav še mlad?
Primeri zgodaj dozorelih otrok so bolj redki, če zna pisati in citati, ni še rečeno, da je zrel za dojemanje novih pojmov, niti ne, da se čustveno odtrga od doma.
Nezrel otrok se težko privadi na učiteljico in sošolce. Posebno v prvih tednih gre skozi hude stiske in muke, upira se in ne mara se učiti.
Mama tega ne vidi, ali noče videti: „Učiteljica se ne zna približati otroku in tudi preveč od njega zahteva,“ obtožuje. Ko učiteljica svetuje, da bi bilo pametno, da bi sinček leto ponovil in s tem utrdil, kar je že eno leto poslušal in delal, nastane ogenj v strehi.
„Kaj? Moj sin repetent? Tega škandala pa ne!“ reče vsa užaljena, ko se spomni na sosedovega dečka, ki je starejši od njenega in je končal razred z dobrim uspehom. Nasvet učiteljice je bil moder nasvet. Deček bi svojo šibko „učenost“ prvega leta utrdil in normalno končal.
Veliko krivico naredimo otroku, če ga zaradi napačnega družinskega ponosa potiskamo naprej leto za letom. Izpiti ga bodo tlačili in leto za letom njemu in vsej družini kvarili počitnice. Mod letom pa bo s pomočjo drugih in svojo slabo voljo, le počasi lezel naprej.
Tak učenec je revež. Teži ga stalni občutek manjvrednosti doma, posebno pa med součenci. Kar j0 najhujše, si bo skvaril značaj. Ne bo borben, iskal bo uspeh Brez lastnega truda, ker ne bo imel zaupanja vase. Pričakoval bo, da mu vedno nekdo pomaga. Bo mevža — klavrna podoba, bodisi v delu ali v družini.
Marsikdaj starši prepozno odkrijejo in tudi priznajo svojo napako. Ni prijetno ponavljati 'leto. Vendar bo otrok prav v tistem letu dobil od pouka veliko korist, ker bo dozorel, mu bo pouk razumljiv, prijeten. Z neuspehom bo^ v njem zrastla samozavest in odgovornost, ki mu bosta v poznejšem življenju pravi blagoslov.
uiniiHiiMmiiiiiMtHmimiiMiNiiiaiMtMiiHmnat
■■■■»•■■«■■■i
KITAJSKA PO^tÜBA HANOJU
„Vsa pota kvišku in v velike dalie so zaznamovana z znamenji žrtev. Koliko žrtev so zahtevale zračne višine, preden so mogli ljudje varno pluti preko morij in gor; koliko žrtev ledena morja, preden so dosegli zemeljske tečaje, koliko gorovja, koliko puščave, koliko divjine! Koliko žrtev so že zahtevale znanosti (kemija, medicina, tehnika)! če zahteva toliko žrtev boj s prirodnimi silami, kaj čuda, ako jih zahteva tudi boj z demonskimi silami zmot in laži, sirasti in nagonov!“
‘ Aleš Ušeničnik, Knjiga načel I, str. 63
fUlHINHIMUllinil
• ■■■•« aaaaaat'
Goriška in Koroška
Goriški Slavčki na Koroškem
Ameriške čete so pretekli teden v nekem komunističnem skrivališču v Južnem Vietnamu zajele poleg velikih količin orožja in drugega materiala tudi važne vojaške dokumente, med njimi več strani dolg dokument, ki govori o kitajskih posegih v vietnamsko vojno.
Kitajci so bili, kakor je zapisano v dokumentu, ponudili Hanoju pošiljko do enega milijona svojih vojakov v Južni Vietnam proti Amerikancem, pa je Hanoi to ponudbo odklonil z izgovorom, da bi lahko nastale komplikacije
v poveljstvu ter bi se mogle razmere izcimiti v tretjo svetovno vojno.
V dokumentu tudi stoji, da je rdeča Kitajska ponudila Hanoju 200 reakcijskih letal s posadkami, s katerimi naj bi branili Severni Vietnam, ko so ga Amerikanci sredi leta 1966 začeli načrtno bombardirati. Tudi to ponudbo je Hanoi odklonil.
Peking je nadalje ponudil Hanoju, da mu daje na razpolago dve južno-
kitajski provinci Kwantung in Kwang-si, kamor naj bi se severnovietnamska vojska zatekla pred morebitnim ame-
Katoliško prosvetno društvo iz Gorice je na povabilo Krščanske kulturne zveze obiskalo 6. julija Koroško. Po prihodu v šmihelj so gostje prisostvovali maši v cerkvi pod Sv. Katarino, ki jo je posvetil Slomšek, pokojni škof Rožman pa je imel v njej svojo novo mašo. Maševal je dr. Kazimir Humar, predsednik Katoliškega prosvetnega društva v Gorici. Pri maši pa sta pela izmenoma mešani zbor „Lojze Bratuž“ in moški zbor „Mirko Filej“. Šmit e!-čane je petje obeh zborov iz Gorice tako navdušilo, da so jih po maši čakali pred cerkvijo in prisrčno pozdravljali.
Gostje iz Gorice so se nato ustavili v Dobrli vesi, poromali so tudi h
riškim napredovanjem ali pred pre- Gospe Sveti in si v Celovcu ogledali
močnimi severoameriškimi letalskimi napadi severnega Vietnama. Te ugodnosti se, kakor stoji v dokumentu, Hanoi ni nikdar poslužil.
Ameriška protišpijonaža sedaj proučuje avtentičnost dokumenta odn. njegove vsebine.
Ameriški zunanji minister Rogers ie v zunanjepolitičnem odboru ameriškega senata izjavil, da ameriška vlada še dolgo ne pričakuje premirja v Vietnamu, „ker ga je težko doseči v vojni, v kateri se obe strani bojujeta na obeh straneh fronte“.
V sosednjem Laosu so komunisti v severnih provincah države utrdili svo-ie položaje v boiih proti vladnim oddelkom in v zadnjih tednih sestrelili tudi štiri ameriška letala. Skozi severni Laos prihajajo sevemovietnamski komunisti v Južni Vietnam.
NorI ameriški predlogi za Bližnji vzhod
IZ TEDNA Y TEDEN
Gral. Franco je imenoval princa Juana Carlosa de Borbón za prestolonaslednika bodoče španske monarhije. Monarhisti v Španiji so deljeni, ker se nekateri med njimi zavzemaju za bivšega španskega prestolonaslednika Don-Juana, ki je zbežal iz Španije leta 1934, ko se je država spremenila v republiko.
Med Salvadorjem in Hondurasom je pretekli teden prišlo do rahlega premirja, predvsem na pritisk Medameri-ske organizacije, ki je od obeh stran] zahtevala, da morata umakniti svoje vojaške oddelke od svojih meja za najmanj en kilometer. Vojna med obema srednjeameriškim državicama je doslej zahtevala skoro več 3000 smrtnih žrtev, močno načela, če že ne razbila, pa je Srednjeameriški skupni gospodarski trg, ki je bil že v lepem razmahu.
Egipt in Izrael sta v teh dneh iz menjala čez še vedno zaprti sueški pre kop vrsto vojaških akcij. Egipčansko topništvo je obstreljevalo izraelske položaje, izraelsko pa si je izbralo za cilj mesto Suez. Tudi v zraku je prišlo do letalskih spopadov med obema državama, na suhem pa še do težkih sabotažnih dejanj na obeh straneh. V ávetovnili prestolnicah se bojijo, da se morejo spopadi med Izraelom in Egiptom spet vsak trenutek spremeniti v novo totalno vojno. .
Hubert Humphrey, bivši severnoameriški podpredsednik, je bil več dni na obisku v Moskvi ter je imel tudi daljši razgovor s iKosyginom. Po sestanku je izjavil, da „se mu zdi, da si sovjeti iskreno želijo sodelovanja z ZDA v smislu Nixonove politike pogajanj namesto Johnsonove politike nasprotovanj.
V	zvezi z najnovejšimi vojaškimi spopadi med Izraelom in Arabci, zlasti med Izraelom in Egiptom, so v Wa-shingtonu objavili, da je ameriška vlada predložila iSovjetski zvezi nove predloge za pomiritev razmer na Bližnjem Vzhodu.
Predloge je izročil sovjetski vladi severoameriški podtajnik za zadeve Bližnjega vzhoda in Južne Azije Sis-co, ki je imel tudi daljši razgovor s sovjetskim zunanjim ministrom Gro-mikom.
V	Washingtonu so ponovno izjavili, da je glavna ovira za ameriško-sovjet-ski sporazum glede pomirjenja položaja na Bližnjem vzhodu sovjetska zahteva, da se mora Izrael brezpogojno umakniti na ozemlje, ki ga je imel pred zadnjo vojaško akcijo proti Arab-
cem. Za Moskvo so meje Izraela iz leta 1967 nespremenljive. Poleg tega problema obstaja še vedno nerešeno vprašanje arabskih beguncev iz Palestine, katerim Izrael odreka pravico vrnitve na svoje domove.
Sovjetski zunanji minister je nedavno priletel iz Moskve na razgovore v Kairo, vendar niso objavili, o čem se je razgovarjal z egipčanskim diktatorjem Nasserjem. Vsekakor novih ameriških predlogov za ureditev položaja na Bližnjem Vzhodu oba državnika nista mogla preiti, ne da bi se jih dotaknila.
Niso pa ne v Washingtonu ne v Moskvi objavili vsebine novih severnoameriških predlogov za mir na Bližnjem Vzhodu.
Mohorjevo tiskamo. Glavna priredite-pa je bila zvečer v farni dvorani v Št. Jakobu. Bil je tako lep večer, da bo vsem ostal za vedno v najlepšem spominu. Tako poslušalcem s Koroške, kakor izvajalcem, ki so prihiteli iz Gorice. Goste je najprej pozdravil predsednik Krščanske kulturne zveze, g. Maks Mihor.
Povedal je, da so Goričani že enkrat peli v št. Jakobu, ko je še zbor vodil g. Mirko Filej in so tedaj peli Gregorčičeve pesmi še v stari mali dvorani. V imenu gostov pa se je za lep sprejem zahvalil č. g. dr. Kazimir Humar m poudaril dvojni namen gostovanja. Najprej vračajo obisk šentjakobskemu prosvetnemu društvu, ki je pred leti gostoval v Gorici z „Miklovo Zalo“. Dragič je zelo potrebna kulturna izmenjava med Primorsko in Koroško, saj nas družijo ista materinska govorica, ista krščanska načela in imata obe narodni manjšini podoben položaj. Včasih je bilo več ..stikov in izmenjav sedt.., pa jih je vedno manj, pa je prav kult_raa izmenjava zelo potrebna.
Mešani zbor „Lojze Bratuž“ je pod vodstvom č. g. Stanka Jericija zapel več pesmi, ena je bila posebej posvečena Korotanu — Koroški. Zbor je zajel s svojo mladostno svežino, saj je toliko mladih pevcev, pa vendar že izurjenih, ki obvladajo pevske registre ,,forte“ in „pianissimo“. Glasbena skupina MI-NI-PE je igrala živahno lahko glasbo.
Posebno je navdušila folklorna skupina, v krasnih narodnih nošah, morda še bolj zato, ker imajo na Koroškem tega malo. Za uho in oko je nudila pisan program. Med drugim so simbolično zarajali koroško pesem „Tam, kjer teče bistra Žila“.
Moški zbor „Mirko Filej“ ne uživa zaman tolikega slovesa. Napovedovalec pesmi g. Viktor Prašnik je omenil, kako je „goriški slavček“ Mirko Filej ljubil Koroško in njeno pesem in nam je zbor zapel tudi Filejevo pesem na besedilo Milke Hartmanove „Radost“. Zbor vodi mojstrsko, četudi je samouk in preprost delavec, g. Zdravko Klanjšček. Navdušenje v dvorani je kar raslo, da bi radi še ponovitev. Oba zbora sta nam zapela nekaj povsem novih pesmi. Moški zbor je zaključil spored s Prešernovo mogočno „Zdravico“ v skladbi Ubalda Vrabca. Po zaključnem pozdravu in zahvali predsednika društva „Rož“ g. Miheja Ani-ruša sta oba zbora skupno zapela „V Gorenjsko oziram se skalnato stran“.
Koroški Slovenci so ob tej priliki spoznali, kako vzpodbudna je za oboje prosvetno-kulturna izmenjava. Zato so sklenili, da bodo pogosteje izmenjavali take obiske.
Komiiiiisticna svoboda tiska
Predsednik češkoslovaške federalne, komisije za informacije Jaroslav Havelka; ki se je nedavno vrnil iz Moskve, kjer je imel razgovor s sovjetskim tiskovnim uradom, je objavil, da bo v Češkoslovaški znova uvedena „svoboda tiska“, če se bodo časnikarji držali navodil Husakove vlade.
Pogoj za svobodo tiska na češkoslovaškem je striktno sodelovanje tega tiska z vlado, je poudarjal Havelka. Češkoslovaški tisk bo moral podpirati notranjo in zunanjo politiko češkoslovaške vlade, ustvarjati zaupanje v od-
nose češkoslovaške z ostalimi komunističnimi državami in analizirati mednarodni položaj z vidikov delavskega razreda, je izjavil Havelka.
Vse češkoslovaške časnikarje bo treba prevzgojiti v zgornjem smislu ter bo za to prevzgojo treba najmanj eno leto časa, meni Havelka. Zato do tedaj vlada ne bo ukinila kontrole nad češkoslovaškim tiskom radiom in televizijo. Toda tudi po ehem letu se to ne bo zgodilo, če bo vlada ugotovila, da prevzgoja češkoslovaških časnikarjev še ni zadovoljiva-
Srebrno mašo je daroval na Sv. gori v nedeljo 29. junija g. Jože Jurak, ob asistenci g. Janeža Eržena, jezuitskega patra Svoljšaka in mavhinjskega župnika g. Štefana Tonklija. Ob strani je bil srebrnomašniku tudi njegov brat Cvetko. Slavnostni pridigar je bil sre-brnomašnikov bratranec g. .Svoljšak. Na koru so pevci zbora „Lojze Bratuž“ in Marijine družbe skupno s pevci iz Bohinja, ki so prevzeli vodstvo vsega nadaljnega petja, zapeli vedno lepo Srebmomašnik, bod’ pozdravljen! Povabljeni, bilo jih je preko 80, so se po maši zbrali v samostanu, kjer je pater gvardjan Martin Perc pripravil slavnostno kosilo. Med govorniki, ki so čestitali srebrnomašniku, je bil tudi deželni poslanec dr. Štoka. Srebrnomaš-nik g. Jurak je deloval 15 let kot izseljenski duhovnik in je več let bil urednik Duhovnega življenja.
Iz življenja in dogajanja v Argentini
Sovjetski avtomat Luna 15 im, še kaj
Tri dni pred Američani so Sovjeti Sovjeti so o ameriškem poletu po-poslali proti Luni avtomat brez posad-I ročali spočetka več kot kasneje; zlasti
ke — Luno 15. Po štirih dnevih vožnje je Luna 15 vstopila v krožnico okrog Lune. Molk s sovjetske strani je sprožil narazličnejša ugibanja. Čeprav je krožila Luna 15 tudi približno v višini 110 km, ni motila Američane, ker sta se krožnici obeh križali v velikem kotu 53 stopinj. Ves čas ameriškega podviga je Luna 15 krožila naprej, v ponedeljek je po 52 obkrožitvah Lune padla na tla kakih 800 km od mesta, kjer je stal LM že 19 ur in 35 minut. Moskva je sporočila, da je Luna 15 zaključila svoj polet s pristankom na Luni. Angleški astronomi pravijo, da se je po vsem videzu pri pristanki razbila.
so bili skopi v poročilih po Armstron govern in Aldrinovem uspehu na Luni. Kosygin je čestital in Brežnev je izrazil v Varšavi ameriškemu poslaniku čestitke za Armstronga in Aldrina. Težko je slaviti tekmeca, ki je odnesel lovorjev venec.
Da je pa Mao-Ce-Tung kot noj skril glavo v pesek in skušal zavezati vsem Kitajcem oči, ni prav nič podobno stari kitajski modrosti. 700 milijonov Kitajcev ne ve, kaj se je zgodilo na Luni! Prav tako ne vedo nič o tem v Sev. Koreji, v Sev. Vietnamu in — Albaniji. Tako otročje še nihče ni poskušal zaobrniti kolo časa nazaj.
Počitnice „ob Luni“
Tudi v Argentini, kakor drugod po svetu, je pretekle dni vsa javnost obrnila svojo pozornost le na ameriški vesoljski skok na Luno. Nekatere momente tega poleta, zlasti sprehod astronavtov po luni, so direktno prenašale tudi argentinske TV postaje preko Intel-sata ter argentinske postaje Balcarce. Tako je tudi vladno in sindikalno delovanje prešlo pod oznako „počitnic ob Luni“.
Bistveno se ves položaj res ni spremenil. Na sindikalnem področju je delavska edinost še vedno utopija. Pač pa vsi pričakujejo, da se bo v bodočih dneh razvoj pospešil. Vladni delegat Valentin Suarez še ni zasedel uradno svojega mesta. Njegovo imenovanje pa vsi smatrajo kot najboljši vladni ko rak v sindikalni politiki. Suarez ima namreč mnogo osebnih prijateljev med sindikalisti. Poleg tega je dobro spriče valo tudi njegova peronistična preteklost. Če zaenkrat sindikati še niso uradno potrdili tega imenovanja, oziroma še niso stopili z vladnim delegatom v stik, je to le iz taktičnih razlogov.
Če bo delovanje Valentina Suareza uspešno, sodijo opazovalci, bo delavska centrala že v zadnjih mesecih letošnjega leta mogla sklicati kongres, ki naj normalizira delavsko gibanje z vladnim priznanjem. Na tem kongresu imajo namreč interese tako vlada kot sindikalisti. Brez edinosti, ki je doslej sploh ni bilo, je delavsko gibanje popolnoma brez moči. Vlada pa tudi potrebuje sindikalno enotnost, ker brez nje ne more izpeljati svoje „socialne dobe“, katera mora imeti, če hoče biti resnična, vso podporo širokih delavskih množic.	s
Tudi na področju notranjega ministrstva ni posebnih novic. Obsedno stanje (skrajno omiljeno) je še vedno v veljavi, in bo še nekaj časa. Glavna trenutna skrb raznih varnostnih organov pa je, odkritje vseh odtenkov poskusov prevratnosti, ki so prišli na dan po majskih dogodkih, ter ob junijskih nemirih, zlasti ob poboju metalurgič-nega sindikalista Vandorja.
Kot vsako leto, je tudi letos v Palermu državna razstava poljedelstva in živinoreje. Po vrstnem redu je to že 83. te serije. Otvorjena je bila v četrtek 17. julija v prostorih Sociedad Ru-ral in bo odprta za obisk do 30. avgusta. Na otvoritveni slavnosti je njen predsednik dr. Firpo Miro podčrtal, da tako polje kot industrija za svoj popoln razvoj potrebujeta trdne temelje zdravega gospodarstva.
Guvernerji vseh provinc se bodo sestali še ta mesec v Buenos Airesu. Na tem zborovanju bodo preučili bodoče delo. na raznih poljih, zlasti z vidina nove „socialne dobe“.
Zunanji minister argentinske vlade
J. B. Martin se je vrnil preteklo nedeljo s svojega potovanja po Japonski in Evropi. Dejal je, da je zlasti na Japonskem opazil velik interes za sodelovanje z Argentino na ekonomskem polju, zlasti z investicijo kapitalov * v argentinskih družbah.
Državni gospodarski tajnik Luis H-Mey je objavil, da se trenutno preučujejo bistvene spremembe v argentinskem davčnem ustroju. Posebna komisija, pri kateri sodeluje tudi Narodni svet za razvoj, bo čim prej izdelal-1 tozadevne predloge, ki bodo po uzakonitvi stopili v veljavo že s 1. januarjem prihodnjega leta.
Buenos Aires, 24. 7. 1969 - No. 30
SVOBODNA S L O V SS N I J A
8

Sx
Dijaški domovi v Sloveniji kažejo porazno sliko, še leta 1950 jih je bi1 o 1,70. Sedaj jih je samo še 60. V kakšnem stanju so, je pa razvidno iz elaborata, ki so ga izdelali sodelavci Zveze mladine za Slovenijo, sekretariata za šoi-ctvo in sekretariata za prosveto, v katerem je ugotovljeno: „Za dijaške domove se 20 let nihče ne briga. Zato so danes povsem zanemarjeni in v nesorazmerju z razvojem šolstva.“
Šolstvo v Šentjurju je v velikih težavah, kakor tudi v drugih nerazvitih občinah. V občini Šentjur je 2000 šoloobveznih otrok, šolski prostori so tako nezadostni, da bi potrebovali 87 dodatnih učilnic. Osnovno šolo v tej občini konča le 56 odstotkov otrok. Med 17.000 prebivalci te občine je bilo v zadnjem letu le 70 študentov višjih in visokih Šol, kar je manj kot pred drugo svetovno vojno. Iz te občine vsako leto 200 učencev v starosti 15—16 let išče zaposlitev in so pripravljeni prijeti za vsakršno fizično delo. Mnogi se zgubijo po državi, kasneje pa jih zaposlijo v tujini. Podeželskemu človeku je pot do izobrazbe vedno bolj zaprta.
O zopetni prosti izbiri zdravnika razmišljajo v Ljubljani. V okviru kliničnih bolnišnic naj bi uvedli osebne samoplačniške ordinacije. Po izjavi direktorja ljubljanskih kliničnih bolnišnic Janeza1 Zemljariča bi tako omogočili specialistom, zlasti vrhunskim, sprejemanje zavarovancev na preglede izven rednega delovnega časa in izven običajnega rednega postopka. Bolniki bi tako lahko v resnici prosto izbirali zdravnika in bi ga tudi sami plačali. Osebne ordinacije bi prispevale tudi k hitrejšim pregledom in k naglejšemu ozdravljenju. Po izjavi direktorja Zemljariča, pa bi bila to tudi „uspešna oblika boja proti zasebni praksi, ki se je naskrivaj zelo razpasla“.
Zasebni prevozniki ne bodo smeli več voziti s kamioni, ki bodo imeli več kot 5 ton. Razen tega bodo tisti prevozniki, ki bodo imeli manjša vozila, lahko opravljali svoje delo izključno sami in ne bodo smeli imeti nobenega delavca. Ta določila vsebuje predpis, ki naj bj stopil v veljavo 30. junija. Ta predpis je nastal proti neupravičenem bogatenju nekaterih prevoznikov na zasebnem sektorju. 'Namesto da bi obdavčili le posameznike, so udarili po vseh prevoznikih. Da družbeni sektor prevozništva ne bo uspešno nadomestil zasebnih prevoznikov je znano vsem. Zato debata še ni končana.
Meso se je podražilo v juniju. Republiški zavod za cene, ki predlaga, kakšne cene bi najbolj ustrezale, je predlagal, da naj povprečna cena teletine ne bi presegala 14.10 dinarja, prvovrstna govedina 12.70 din. in svinjina 13.70 din. Ker pa cene odobravajo občinske skupščine, ali njihovi zato pooblaščeni organi, poviški cen niso povsod enaki. Najnižnje cene so na Dolenjskem. V Kopru pa so npr. višje kot v Mariboru.
Mariborska Metalna se je udeležila skupno s petnajstimi znanimi podjetji licitacije v Pakistanu. Podjetja so bila iz Japonske, Švice, Portugalske, Francije, Avstrije, Zahodne Nemčije in drugod. Mariborska Metalna je bila v tej mednarodni konkurenci najcenejši ponudnik za dobavo 28 garnitur zapornic z mehanizmi za Tarbela Dam Project. Pri tem gigantskem delu, katerega' vrednost gradbenih in montažnih del znaša 652 milijonov dolarjev, sodeluje tudi Hidromontaža Maribor. Kot osrednji objekt bodo na Tarbela Damu zgradili zemeljski nasip visok 130 metrov in dolg 2.700 metrov. Glavni graditelj is inženirsko podjetje Tams iz New Yorka, katerega zastopniki sedaj pregledujejo ponudbo Metalne predno bo dokončno odobrena.
Agrokombinat v Lenartu je pride ial lani 400 ton koruze za krmo lastf-ne živine. Letos upa pridelati z ozirom na povečano posestev 3000 ton. Z živinorejo pa gre v agrokombinatu težko. Leta 1966 je bilo pri živinoreji 860.000 din zgube. Lani in predlanskim so sicer zgubo znižali, toda na račun osebnih dohodkov. Lanski poprečni prejemek članov kolektiva je bil komaj 607 din. t. j;, eno tretjino manj kot je bilo povprečje v celi republiki.
Kmetijski kombinat Ptuj in mesili kombinat “Perutnina” v Ptuju so hoteli združiti. Uresničev take združitve pa se je zataknila pri osebnih prejemkih delavcev. \a ¡kmetijskem kombinatu Ptuj so imeli lani 620 din povprečnih mesečnih osebnih prejemkov. Tako nizki so bili zato, da so
preprečili večjo- izgubo pri gospodarjenju. Povprečni osebni prejemki kolektiva mesnega kombinata “Perutnina” pa so sc povzpeli na 1020 din. Pa mu ni grozila zguba. Največji prepad ob združevanju je povzročilo vprašanje, kakšne osebne prejemke naj imajo po združitvi. Pri mesnem kombinatu jih ne marajo znižati, pri kmetijskem kombinatu pa jih ne morejo zvišati, dokler se razmere v kmetijstvu ne bodo izboljšale. Tako različnih osebnih prejemkov pa tudi ne bi mogli imeti v skupnem kolektivu, saj kmetijskim delavcem ni mogoče dokazati, da delajo manj ali da so manj podjetni kot delavci mesnega kombinata. Zato bodo še naprej ostali vsak v svojem kolektivu in z velikimi razlikami v osebnih prejemkih za enako naporno in zahtevno delo.
Mariborska tekstilna tovarna ima težave. V letu 1968 je izkazala ogromno izgubo. Ko so iskali vzroke, so ' med drugim ugotovili, da ima tovarna povsem izrabljene stroje, od katerih so med mlajšimi“, tisti, ki imajo 50 let, precej pa je takih, ki imajo častitljivo ^starost 70 let in tudi več. Ni treba posebne modrosti, da se pri takem stanju ugotovi, da s takšnimi stroji ni mogoče proizvajati kvalitetnega blaga in se boriti v hudi domači in mednarodni konkurenci. Brez vpliva tudi ni uvoz tekstila. Uvažajo namreč tudi takšno blago, ki ga izdelujejo domača podjetja. Mariborska tekstilna tovarna je zaradi visokega intervencijskega uvoza morala zmanjšati proizvodnjo za 9 milijonov metrov.
En milijon alkoholikov je v Jugoslaviji. Približno toliko jih je pa tudi na tem, da to postanejo. Vsak deseti alkoholik je ženska. Tako so ugotovili 20. julija v Ljubljani na sestanku člani predsedstva Jugoslovanske zveze za boj proti alkoholizmu. Na sestanku so bili predstavniki vseh republik. V razpravi je prevladalo mnenje, da je trebanaj več pozornosti posvetiti mladini in je v tem smislu pričeti z delom že z mladino v osnovni šoli. Ugotovili so, da je lažje preprečevati alkoholizem, kakor pa zdraviti ga.
50.000 družinskih stanovanj naj bi
dobila Slovenija v obdobju 1966 do 1970. Nobenih izgledov ni, da bi se tej številki vsaj približali. Med tem ko je bilo predlanskim koncem aprila v gradnji 7.650 stanovanj, se je lani v istem mesecu število znižalo na 7.296; letos pa je v prodaji vsega 6.721 stanovanj. Strokovnjaki zatrjujejo, da so se na eni strani cene stanovanj že približale evropskemu vrhu, na drugi strani je pa dohodek na glavo prebivalca še vedno zelo zelo nizko na evropski lestvici. Gradnja stanovanj je v letu 1965 dosegla ceno 1.000 Ndin za kvadratni meter stanovanjske površine. Sedaj pa je povprečna cena za kvadratni meter že skoro 2.000 Ndin. Napovedujejo pa, da ni daleč čas, ko bo cena kvad. metru 4.000 Ndin.
Umrli so. Ljubljana: Sava Zadel, računovodkinja v p., Marija Kušar roj. Jurman, Stanko Florjančič (76 leti, Marija Kropar, Marica Židan (82 let), Slavica Kramer roj. Marguč, Frančiška Furlan, Marija Kobler roj. Lunz, Frančiška Erklavec up., Pavla Travnikar, Alojz Dolenc up., Ivana Brolih up., Francka Rusijan roj. Plestenjak, dr. Duša Mezgolits zdravnica, Mimi Kobe, Marija Sotlar 'roj. Matjaž, Jožef Slovenc, Marija Ana Porenta pošt. ur. v n., ing. Josip črnjač univ. prof v p., Stane Česnik, član drame slov. nar. gledališča, Matija Selan (87 let), biserno-mašnik in župnik v p., Nevlje, Viktorija Knez roj. Ham, Dobovec nad Trbovljami Janez Likovič posestnik iz Jezera (82 let), Pavla Kompare vdova, Vrhnika, Jožef Počavar, pos., Stranska vas pri Semiču, Marija Kastelic (Rusko.va mama), Škofljica, Jurij Hladnik upok., Sp. Idrija, Rudolf Seničar up., Celje, Pavla Bergant roj. Iglič, Prevoje, Franc Košnik organist v Cerkljah na Gor., Franc Bevc, Šentvid pri Grobeljnem, Ivan Završnik ščetarski mojster v p., Komendo, Francka šte-fuja (70 let), Kamnik, Bogomir Čadež, Dobrova, Janez Nagode, mizar, Logatec Ludvik Vesel Moravče, France Jarc, Tacen, Ferdinand Babič, Kompolje, Marija Mežik roj. Jensterle, Ješenice, Cecilija Pucelj roj. Vidmhr, vd. Jazbin-šek, Kranj, Franc Poličar miz. m., Bled, Alojz Hrovatin, Dol. vas pri Cerknici. Jožefa Rogelj (91 let), Dol. vas, Ivana Dermastja roj. Dimnik, Mengeš, Štefan Erjavec, mizar v p., Poljane *— Šentvid.
PMAZMIK {SLOVENSKE MLADINE
Slovenska mladina v Buenos Airesu, | Pesem ocl. Lepe Vide, ki je organsko
organizirana v Slovenski dekliški organizaciji (SDO) in Slovenski fantovski zvezi (SFZ) je v nedeljo, 13. t. m. praznovala 20-letnico svoje ustanovitve. Ob tej priliki je izdala spominsko brošuro Ob dvajsetem jubileju 1949—1969, ki jo je uredil Tone Mizerit in opremil Ivan Bukovec. Uvodno zvezna odbora podajata svojo izjavo, v kateri je poudarjeno, da hočeta zbirati slovensko mladino v svoj krog, ki se zaveda, da pripada dvema svetovoma: Argentini in Sloveniji. Izjavlja: kljub temu, da ljubimo domovino, ki nas je vzredila in je naša krušna mati (Argentina), hočemo ljubiti vedno bolj tudi našo domovino staršev...“ Nekaj vodilnih načelnih misli je napisal duhovni vodja zvez dr. Alojzij Starc in nekaj prijateljskih misli pisatelj Zorko Simčič, Nato je podan seznam vseh duhovnih voditeljev SDO in SFZ ter vseh njunih predsednikov zvez. Nato je skoraj vsak od bivših predsednikov (ic) napisal nekaj besed iz svoje poslovne dobe in novemu rodu v vzpodbudo. Brošuro krasi nekaj fotografij iz zgodovine organizacije (škoda, da ni navedeno, ob kateri priliki so posnete!) ter inserati dobrotnikov, ki so plačali stroške brošure. Opremil jo je slikar Ivan Bukovec. Naša mladina je pustila za sabo lep tiskan spomin na dvajsetletnico, ki naj bo vzpodbuda za delo v bodočnost mlajšemu rodu.
Toda glavni poudarek proslave je bil določen za popoldanski spored zbornih deklamacij, ki je nosil naslov: S Prešernovo besedo mladina v nove čase gre. Za to priliko je bil izdan lep tiskan program, ki navaja vse sodelujoče in vse dobrotnike z imeni, kar je hvalevredno, da se da vsem, ki so kakor koli sodelovali, enako priznanje.
Nikolaj Jeločnik je zamislili in pripravil ta večer kot „odrski večer z besedo in igro na verze Franceta Prešerna“ in oba predsednika sta v uvodni recitaciji povedala, da so izbrali za svoj jubilej namenoma našega največjega pesnika, ki je prav gotovo najprimernejše potrdilo slovenske narodne zavesti, zlasti še, kot je za moto predstave vzeta Zdravica z napitnico slovenskim dekletom, „žlahtnim rožicam“ in fantom ,vi naš up“.
Jeločnik je svojo zamisel „venčka ‘ Prešernovih pesmi postavil v okvir Cankarjeve „rože čudotvome“, ko s fanti gre iskat lepoto in jo najde —- v Prešernu, kot priča nadaljnji spored. Ta v prvem delu nosi naslov: Sme nekaj, ker smo Prešernove, biti prešernih, So tu Pod oknom, Dohtar, Soldaška, Mokro cvetoče rožce poezije, Zapuščena, Od železne ceste, Vrh Venca, Učenec Orglar in Ran mojih bo spomin in tvoje hvale. Drugi del pa je obsegal
(brez odmora) zrastel iz prvega dela, dasi nosi podnaslov „scenični prikaz 7a solistko in dva govorna zbora“.
To je bil program, ki ga je Jeločnik realiziral s posameznimi igralci, dvema zboroma (ženski in moški) ter glasbo, ki je povezovala in ilustrirala snov hi občutja.
Kakor je vidno, je Jeločnik za prvi del izbral Prešernove prve pesmi res „prešerne“, tedaj objektivne, ne v prvi vrsti lirične. Te so podali recitatorji m igralci Lučka Potočnikova, Marjana Pregeljeva, Janez Jelenc, Marko Fink in Ciril Jan.
Med temi je bila gotovo najboljša
Lučka Potočnikova, ki se že nekaj časa som uveljavlja na naših odrih kot odlična interpretka naivnih vlog. Odlično je recitirala Cankarja, Zapuščeno in Orglarja, čustveno in smiselno pravilno. Med moškimi pa je bil najboljši Marko Fink, zlasti v interpretaciji Vojaške. Dobra sta bila tudi Janez Jelenc kot trubadur Pod oknom in v Učenca, in Nevenka Vidmarjeva v Dohtarju. Marjana Pregljeva je bila v dvogovoru Železna cesta preveč resna, „zares“, namesto naivno koketna. Ljubezensko igranje ni prišlo do potrebne veljave predvsem od ženske strani.
V te „prešerne“ pesmi iz mladosti pa je Jeločnik vstavil par liričnih vložkov iz Prešernove najvišje pesmi, iz Sonetnega venca. In te je recitiralo mlado, 13-letno dekle Bernardka Fink. Drnza zamisel, dati takemu „mladostniku“ recitirati najbolj zrele Prešernove sonete o Orfeju in Samu in o puntarjih ter š preroškimi vznesenimi besedami o bo1 dočnosti slovenske pesmi in Slovenije,. Toda: prav te recitacije so bile odkritje za nas, tako s prelepim baržunastim glasom, kot s preciznim poudarkom in razumevanjem. O tem zadnjem ne vem, ali je bilo to resnično razumevanje, ali skrbna priučitev, toda bile so nam te recitacije resnično v največji užitek in imelo me je, da bi dal izraza s ploskanjem pri odprti sceni. Odkrit je talent v nežni mladosti.
Zadnji del je bil posvečen scenične-mu prikazu Lepe Vide. Morda ni bilo v prid scenični dinamiki, da se je Jeločnik odločil za eno solistko, ko bi nastop črnca ali španske kraljice gotovo poživel sicer statični prizor. Zdaj sta bila podana samo z glasom iz zvočnika, kar je bila tehnična zanimivost, toda je zatrlo dramatičnost prizora. Solistka Ro-žančeva je bolj besedno lepo recitirala kot igralsko igrala; oba zbora pa sta bila kot dva zbora pevcev, ki sta ponazarjala primikanje in odmikanje morja (Črn zamorc... črn zamorc...) ter svitanje in zamiranje dneva in čustvenih sprememb Vide. Prizor je bil bolj reduciran na zborno recitacijo, kot na zbor-
Vsah teden ena
STARKA ZA VASJO
Srečko Kosovel
Lačni otroci ležijo na senu„ burja vihra skozi lino pod nizkim, sivim čelom /tiše — noč je pokrila ravnino.
Mali sanja: krompirček, ne eden — polna skleda. —
Tiho stopa za temno vasjo raztrgana sivka Beda.
Drugi sanja: krompirček v oblici mrzle ročice ogreje. —•
Tiho štopa za hišami in se. ledeno zasmeje.
Tretji, četrti in peti in vsi — tisoč in več ■— jaz ne morem spati. Ničesar nimam in vendar mislim: vse, o . vse bi vam moral dati.
sko teatrski prizor. Bil je enodimenzionalen, stiliziran idealistično odmišljeu odrski lik, ne pa realističen, tridimenzionalen, postavljen v prostor in zgodovinski čas. Bil je — pesem.
Tako je mladina pesnika slavila v tujini največjega slovenskega pesnika, ne z navadno stereotično akademijo, ampak z umetniško skupinsko kreacijo pesmi v kretnji in besedi. Prav izgovor slovenščine je bil pri tej mladini lep in odličen, ki se je vsa rodila v tujini in se slovenščine naučila pri starših in naših privatnih šolah. Veliko ljubezni do slovenstva mora biti v njej in je to tudi pokazala. Lepše bi gotovo ne mogla praznovati svoj slavnostni dan kot z vglobitvijo v Prešernov pesniški svet.
Obema zveznima odboroma s predsednico Heleno Jeločnikovo in predsednikom Mihom Stariha, kakor tudi režiserju Nikolaju Jeločniku, vodji drarnat-skega odseka pri SKA, ter vsem sodelavcem je občinstvo izkazalo veliko zaupanje z napolnitvijo dvorane ter priznanje z navdušenim ploskanjem in klicanjem na oder sodelavce in režiserja.
td
Za zaključek 20-letnega jubileja SDO in -SFZ je bila v soboto, 19. julija, zahvalna sv. maša in slavnostna večerja v Slovenski hiši. Sv. maši, katero je daroval dolgoletni duhovni vodja SDO msgr. Anton Orehar, so prisostvovali poleg sedanjih odbornic SDO in odbornikov SFZ tudi vse bivše predsednice in predsedniki omenjenih organizacij ter mnogi gostje in prijatelji mladine. Slavnostno večerjo je otvoril predsednik SFZ Miha Stariha. Pozdravil je vse navzoče, se zahvalil za delo in prosil za nadaljnjo pomoč. V imenu bivših predsednic in predsednikov sta spregovorila gdč. Mija Markež in g, Peter Klobovs.

SLOVENCI
BUENOS AIRES
Osebne novice
t Franc Prelog je umrl v petek, 18. julija, v Ciudadeli v 54 letu starosti. Zadela ga je srčna kap. Pokojni je bil rojen na Vrhniki in je po končani srednji šoli stopil v državno službo. Pred vojno je služboval v Logatcu kot davčni uradnik, med revolucijo je bil domobranski oficir. Pokopal ga je v soboto, 19. julija, g. Jure Rode na pokopališču v San Martinu. Naj počiva v miru!
Na Slovenskem oddelku Ukrajinske univerze bodo izpiti iz zgodovine slovenske filozofije v torek, 5. avgusta, ob 18.30 v Slovenski hiši.
CARAPACHAY
„Svojeglavček“ na karapačajskem odru
Za 21. in 22. maja je karapačajski oder pripravil veselo igro „Svojeglavček“ prevedeno iz nemščine. Vse do danes sem čakal, da bo o predstavi kaj napisanega. Sam nisem noben kritik, pač pa velik ljubitelj karapačajskega odra in se mi nikakor ne zdi primerno, da se. ni našel noben poklicnih, da^ bi pohvalil igralce, kajti to so zaslužili. Vsi brez izjeme.
Vse tri ženske vloge, ki so jih predstavljale dobro znane moči kot gdč. Mimi Mramorjeva, gdč. Rozka Klemenčičeva in gospa Helena Gričarjeva, so svoje vloge dobro odigrale. Vsak teh treh likov je bil zaigran, kot je to zahtevala igra in karapačajski oder je lahko vesel, da ima tako odlične igralke.
Za gg. bi mogel reči, da so se vsi dobro vživeli v svoje vloge. Kdo ne pozna g. Tršana, tokrat vedno bolehnega krčmarja, g. Klemena, ki je predstavljal krepkega gorenjskega fanta, vsega prežetega za domačo govorico. Oba sta svoji vlogi lepo podala. Vedno nasmejani in za norčije pripravljeni hlapec v vlogi g. Sušnika je posebno pri-
ARGENTINI
tegnil gledalce. Vaški navihanec g. Gričar, boljše ne bi mogel dopolnjevati g. Sušnika, kot ga je. G. Kastrevc v osebi turista — tujca, je igral zelo prepričevalno. Naj tu omenim, da je g. Kastrevc igro tudi režiral in da je bil to njegov prvenec. Želeti bi bilo, da ne bi ostal samo pri prvencu.
Kostumi so bili vsi dobro zadeti.
Razstvetljava in kulise so bile v rokah g. Korošca st. in mlajšega, so se lepo ujemale z vsebino igre.
Ker še vedno velja, da je smeh pol zdravja, vsem igralcem in rešiserju hvala lepa za užitek in pogumno naprej, da v karapačajskem domu ne bo nikoli dolgčas.
Ljubitelj karapačajskega odra
SANi MARTIN
Živahno kulturno življenje se je v
v Slovenskem' domu razvijalo tudi v preteklem tednu. V četrtek, 17. julija je na sestanku Lige Žena-mati govoril dr. Ivan Kačar o duševnih boleznih in proplemih. Kopica vprašanj, ki so jih žene stavile predavatelju, dokazuje, da je bilo predavanje aktualno in zanimivo. Prihodnje predavanje bo imel v četrtek, 21. avgusta, ob 18 č. g. Jože Guštin pod naslovom „Podajmo jim roko v krščanski ljubezni!“
Preteklo nedeljo — 20. julija — sta bili v Slovenskem domu v San Martinu dve predavanji. Članicam SDO .je s pomočjo skioptičnih slik pokazala lepote Bariloč ga. Marta Uršič Fronti-riijeva. Mladcem SFZ pa je g. Boris Pavšer odkrival skrivnosti fotografira-nja.
RA M, OS MEJIA
Koncert mladinskega okteta „Cankar“
V nedeljo 20. julija je slovenski mladinski oktet iz Berazateguija pod vodstvom svojega dirigenta in ustanovitelja g. Jožeta Omahna priredil v Slomškovem domu dobro naštudiran koncert ob lepi udeležbi rojakov. G.
Marijan šifrer je pozdravil nastopajoče in jih predstavil, g. Franc Vitrih pa se je v nekaj besedah spomnil letošnje 20 letnice slovenskih šolskih tečajev in mladinskih organizacij SFZ in SDO.
S pesmijo Slovenska zemlja se je začel prvi del koncerta kot pozdrav daljni domovini Sloveniji. Že s to pesmijo so si pevci osvojili poslušalce in jim pokazali, kakšen večer se jim obeta. Sledil je Foersterjev Pevec, nato Tom-čeva Belokranjska, dve narodni, Adamičeva Gor čez Izaro, Svetlo sonce, Hrepenenje in slovanska Iz stolpa sem v Omahnovi priredbi, s katero je be-razateški zborček znova pokazal svojo zmogljivost. V' drugem delu, v katerem je vsebino pesmi sproti tolmačil g. Šifrer, so zapeli devet pesmi v raznih jezikih. Med temi so zlasti mehi-kanske pesmi Antonino, Pájaro Cu in Bamba navdušile publiko, prav tako obe argentinski: Cañaveral in tango Clavel del aire. Poleg teh so zapeli po eno v nemščini, poljščini, angleščini in italijanščini. V tretjem delu koncerta, ki so ga sestavljale vesele in šaljive pesmi, so začeli s Ciganovo himno Pesem mladine in nadaljevali z narodnimi Selška dolina, Teku sem in Dolenjska napitnica, Gerbičevo Lovsko v Omahnovi priredbi, Ribniško in Prelepo Gorenjsko. Ob koncu je navdušeno občinstvo z aplavzom pokazalo svoje zadovoljstvo in doseglo, da so pevci dodali še tri pesmi izven programa. G. Marijan Šifrer je oktetu in njegovemu dirigentu za lep večer v prisrčnih besedah zahvale in priznanja dobro izrazil razpoloženje poslušalcev.
Slovenci v Argentini smo hvaležni g. Jožetu Omahnu in njegovim pevcem tudi zato, ker . ob raznih priložnostih uveljavljajo sebe in slovensko ime tudi med širšo, argentinsko publiko. V Be-razateguiju bodo meseca septembra praznovali 10 letnico obstoja zbora Händel, katerega ustanovitelj in dirigent je prav tako g. Omahna in pri katerem sodelujejo tudi člani tega okteta, (QuilmeSki dnevnik j,El Sol“ je tej obletnici posvetil dolg članek in objavil dve sliki celotnega zbora in g. Omahna posebej.) Prav tako ne smemo pozabiti, da je oktet „Cankar“ lani v oktobru z nastopom v Radio de la Provincia na edinstven način proslavil 50 letnico slovenske osvoboditve in Cankarjeve smrti.
SLOVENCI PO SVETU
STUTTGART V SLOVENSKIH ZASTAVAH
Na binkoštno nedeljo, 25. maja letos, so praznovali slovenski delavci v Nemčiji svoj shod v Stuttgartu. Ob tej priliki je glavno mesto dežele Baden-Württemberg zaživelo v slovenskih barvah, saj so bile za to priliko ob cestah razobešene slovenske zastave in skupini narodnih noš iz Esslingena in Holandije so pritegnile veliko pozornost nemških rojakov in drugih tujcev v Stuttgartu.
Binkoštna srečanja naših delavcev v Nemčiji hočejo poživiti versko in narodno zavest slovenskih delavcev, ki si morajo iskati kruha na tujem. Isti cilj je imelo tudi letošnje srečanje, ki je stalo pod geslom „Slovenec sem, tako je mati djala.“
Udeležba je bila nepričakovano visoka, saj je prišlo na prireditev 1800 (tisoč-osemsto) slovenskih delavcev in delavk iz vse Nemčije. Celo iz daljnega Porurja (Oberhausen), Kölna in Münchena so prispela zastopstva, iz področja Mannheima in Frankfurta pa je pripeljalo udeležence pet avtobusov. Vse to je dokaz, da je slovenskemu človeku tudi danes pri srcu to, kar je pristno slovenskega.
Shod se je začel s koncelebrirano sv. mašo. Cerkev sv. Gregorja v središču Stuttgarta je bila nabito polna. V nagovoru je gospod dr. Janez Zdešar iz Münchena posebno poudaril potrebo našega sodelovanja s delovanjem !Sv. Duha v posamezniku in v človeških skupnostih, kot to izraža liturgija binkošt-nega praznika. Po maši so bile kratke šmarnice, med katerimi je vzorno pel litanije Matere Božje moški zbor naših delavcev na področju Stuttgarta, ki si je nadel ime „Domači zvon“.
'Dolga procesija z društveno zastavo in z narodnimi nošami na čelu se je po službi božji vila na Killesberg, kjer je bila v dvorani gospodarskega razstavišča popoldanska prireditev. Dvorana je zajela 1800 mladih slovenskih delovnih moči, ki so z navdušenjem pritrdili vodilu srečanja: „Slovenec sem, tako je mati djala,“ ki je v vemdh črkah viselo na steni lepo okrašenega odra.
Slovenska delavka iz Stuttgarta je takole pozdravila navzoče:
„Dragi rojaki in rojakinje! V imenu prirediteljev, slovenskih katoliških misij v Nemci j, izrekam vsem, ki ste v tako velikem številu prišli na 3. binkoštno srečanje Slovencev v Nemčiji, iskreno dobrodošlico! Pozdravljeni vsi od blizu in daleč! Želim, da bi se na tem srečanju v Stuttgartu dobro počutili in ga še dolgo ohranili v lepem spominu. Veseli nas, da je med nami direktor slovenskih župnih uradov v Nemčiji, gospod dr. Janez Zdešar iz Münchena; v naši sredi pozdravljamo tudi urednika Naše luči, gospoda dr. Branka Rozmana prav tako iz Muenchena; nadalje iskreno dobrodošel gospod dr. Fran-
ček Prijatelj iz Mannheima, ki je organiziral pet avtobusov udeležencev s svojega področja; toplo pozdravljena slovenska folklorna plesna skupina iz Holandije pod vodstvom gospoda F. Drenovca, naš pevski zbor „Domači zvon“, ki ga vodi gospod Eder ter kvintet Slavček. Pozdravljam tudi vse nemške goste z željo, da bi se v naši sredi dobro počutili in isto tudi naše dobre sosede Hrvate! Ko se boste vračali na svoja delovna mesta, ponesite tja pozdrav s 3. binkoštnega srečanja vsem našim delavcem po Nemčiji!“
V nagovoru k prazniku je izseljenski duhovnik Ciril Turk, ki deluje med našimi delavci na Wiirttemberškem, med dragim podal naslednje misli:
„Killesberg je postal danes slovenski tabor in ta mogočna dvorana košček nebes pod Triglavom. Ko vas vidim zbrane na 3. binkoštnem srečanju v tako velikem številu, polne dobre volje, ognja, ponosa in smeha, potem moram reči, da je to izraz sončne domovine. Naša domovina je danes na Killesbergu!
Sonce pošilja svetlobo, sonce ogreva, sonce prinaša veselje. To sonce je današnje srečanje, ko doživljamo košček naše domovine v bratski izseljenski skupnosti. Zato sije iz naših oči posebna svetloba, zato čuti naše srce posebno svetlobo, zato je naš korak vesel. Da, domovina, ti si kakor sonce!
Ob tem srečanju pa v vstaja v naši duši tudi velika prošnja: Naj bi nas naša domovina pod Triglavom kmalu objela tako materinsko, polno in svobodno, da je nam ne bi bilo treba več iskati v koščkih po tujem svetu!
Današnje geslo nam polaga zahte-| vo, da nam vse, kar je našega, poseb-I no leži pri srcu. V izseljenstvu je po-I sebno naše: naša tiskana beseda, naša ’ skupna maša, naša družabnost. Smatrajmo vse to za tako naše, da se z veseljem odzovemo vabilu, kjerkoli zagori plamenček tega našega. Današnje geslo nam nalaga dolžnost, da nikoli in nikjer ne zatajimo svoje matere, ki nam je ob zibelki vtisnila v dušo pečat slovenstva. Vedno in povsod hočemo ču-j vati in ohranjati našo besedo, našo pesem in naša kulturna izročila!“
Bučno ploskanje navzočih je jasno potrdilo, kako potrebuje naš človek na j tujem vode iz čistega slovenskega studenca, kako vesel je vsake vzpodbudne | besede in bodrila.
Na sporedu so bili tudi slovenski narodni plesi, katere je predvajala slovenska folklorna skupina iz Holandije, nastop moškega zbora naših delavcev iz področja Stuttgarta, deklamacija Simona Jenka „Pobratimija“, velika tombola in vesela družabnost ob zvokih kvinteta 'Slavček.
O poteku binkoštnega srečanja naših delavcev v Stuttgartu sta lepo poročala časopisa Stuttgarter Zeitung in Stuttgarter Nachrichten ter tako seznanila nemško občinstvo z našimi problemi in težnjami.
ZBIRNIK SVOBODNE SLOVENIJE 1969
M Je v tisku, bo zopet močan dokaz slovenske ustvarjalnosti In delavnosti v sveto. Vsebino bomo objavili v prihodnjih številkah.
Slovensko zavetišče postaja realnost, ker so r:aši potrebni vsak dan krutejša realnost. — Pridi bližje in spoznal boš našo slovensko resnico!
Odbor zavetišča
HM <■*■■■■■*■■■■■>«« ■■
P O
ŠPORTNEM
Miro Cerar je na i telovadnem troboju 29. junija med Jugoslavijo, ČSSR in Zahodno Nemčijo zasedel prvo mesto med telovadci, dočim je ekipa zasedla tretje mesto. Uvrstitev na tretje mesto kljub vsemu ni neuspeh ekipe, saj je nastopila oslabljena brez Brodnika. Nemčija je osvojila prvo mesto s 279,80, ČSSR je zbrala 277,15 točk, Jugoslavija pa je zaostala za ČSSR 0,80 točke. Od ostalih jugoslovanskih tekmovalcev so se Slovenci Kersnič, Vratič in Šrot uvrstili na 8., 11. in 17. mesto Anič in Hmjelovac pa na 13. in 15. mesto.
V Tacnu pri Ljubljani je bil konec junija na Savi VII. mednarodni slalom na divjih vodah. Nastopilo je 140 posadk, največ seveda kajakašev. Med kajakaši je zasedel drugo mesto za svetovnim prvakom Foestrejem (Vzhodna Nemčija) G. Bernot v skupini C-l (kanu), v skupini C-2 sta Tuma in Žitnik zasedla 5. mesto.
Po tekmovanju v Tacnu so se kajakaši 7. julija pomerili še v ‘Spittalu v Avstriji, kjer so nastopili tekmovalci z Italije, Francije, Avstrije, obeh Nem-čij, ZDA, Švice, ČSSR, Jugoslavije in Nizozemske. Večino prvih mest so — kakor v Tacpu — pobrali reprezentantje iz Vzh. Nemčije; Jugoslovani so se uvrstili na tretje mesto za ČSSR v skupini C-l; v C-2 so bili 5., v K-l 10., v K-2 pa 8.
Tekmovanje v Spittalu se je začelo s škandalom: Vodstvo vzhodnonemške ekipe je zagrozilo, da ne bo startalo, če bo za avstrijsko ekipo nastopila Lia Schilhuber. Lia Schilhuber je namreč večkratna svetovna prvakinja Lia Merki, ki je lani prav na tekmovanju v S.pittalu izginila iz vzhodnonemške e-kipe in se je kasneje poročila z Avstrijcem Schilhuberjem, avstrijska vlada pa ji je seveda dala avstrijsko državljanstvo. Vodstvo Vzhodnonemške ekipe je utemeljevalo svoj protest s tem, da je Lia še vedno državljanka VNR in da zato ne more nastopati za Avstrijo. Pobeg Lie Merki je imel več
SVETU
posledic, ker je bilo vzhodnonemško vodstvo precej spremenjeno; tudi ni bilo v ekipi Lijinih bratov, ki so, večkratni svetovni prvaki.
V	Ljubljani se že resno pripravljajo na prihodnjo svetovno košarkarsko prvenstvo, ki bo konec leta 1970. Računajo tudi, da bosta v ameriški ekipi igrala dva igralca jugoslovanskega porekla Peter Maravich in Rudi Tomja-novič.
Zagrebški boksar Ivo Prebeg je 28. junija premagal Britanca Eddija Avo-tha in postal novi evropski prvak v poltežki kategoriji.
Po deveti etapi kolesarske dirke po Jugoslavji vodi nizozemski kolesar Zoe-temelk s 4 minutami naskoka pred Neljubinom (Z'S), Bilič iz Pulja je 7., najboljši Slovenec R. Valenčič je na 15. mestu.
V	plavalnem dvoboju med Veliko Britanijo in Jugoslavijo 21. in 22. junija v Leedsu, je Jugoslavija izgubila s 76:143. Zvezni kapetan Nenadovič se je zelo zmotil, ko je računal na poraz z 20 točkami. Prvi dan je zmagal edino Kurbanovič na 200 m prsno, naslednjega dne je isti plavalec uspel zmagati na 100 m prsno, Vrhovšek je zmagal na 100 m hrbtno ter Bobanova na 21)0 m prosto. Olimpijska zmagovalka Bjedova je plavala zelo pod svojo formo in je bila na 200 m prsno šele tretja.
Slovan iz Ljubljane je osvojil naslov Slovenske rogometne lige; zbral je v 22 tekmah 38 točk, izgubil je eno samo tekmo, štirikrat pa je igral neodločeno, drugo mesto je zasedla ekipa Slovenj Gradca z istim številom točk.
V	zadnji 6. etapi mednarodne kolesarske dirke Alpe—Adria po Avstriji, Italiji in Jugoslaviji s ciljem v Zagrebu ni uspelo obdržati rumene majice lanskoletnemu zmagovalcu Biliču iz Pulja ter se je moral zadovoljiti s 5. mestom. Prvi ie bil v skupni oceni Italijan Poloni iz Vittorio Veneto, drugi Madžar Ta-kacz in 3. Valentinčič iz Ljubljane.
Rojaki!
Podjetniki!
Ako hočete modernizirati svojo proizvodnjo z novim orodjem (matrices y dispositivos), lahko združeno s proizvodnjo s stiskalnicami do 60 ton:
Ako rabite železostrugarska dela, mehanična ali v serijah (torno paralelo y revolver);
Ako želite vlivanje v modelu ali v zemlji (fundición de los metales no ferrosos); ali
Ako Vas muči kak drug problem zvezan s kovinarsko delavnostjo OBRNITE SE Z ZAUPANJEM NA
SLOVENSKO KOVINARSKO PODJETJE d. z o. z.
Porvenir 2452, Remedios de Escalada F.N.G.R.
OBVESTILA
Sobota, 26. julija 1969:
V	Slov. hiši sestanek SKAD-a. Tema: Razgovor o Tretjem svetovnem kongresu krščansko dem. mladine.
Oktet Ivan Cankar gostuje v Slovenski vasi ob 20 s svojim koncertom.
Na Pristavi ob 16 roditeljski sestanek za starše otrok slovenskega šolskega tečaja dr. Fr. Prešeren. O važnem vzgojnem vprašanju bo predavala ga. Anica Kraljeva. Pridite zlasti vsi starši.
Na Pristavi ob 16 sestanek mladenk in mladcev. Po sestanku bodo igrali šah in ping-pong pod vodstvom g. Kin-kelja. Pridite vsi!
Nedelja 27. julija 1969:
V	San Justu ob 17 spominska domobranska proslava z Novakovim dra-matskim spevom Most svobode.
V	Slomškovem domu družinska nedelja s predavanjem dr. Vinka Brumna: Spoštuj sina in hčer, da bosta prav in srečno živela na zemlji!
V	Našem domu ustanovni občni zbor društva Žena in mati po sv. maši. Kot gost prisostvuje ga. Anica Kraleva.
V	Slomškovem domu ob 10 sestanek SDO s predavanjem č. g. p. A. Kukoviče
V	Našem domu sestanek mladenk in naraščajnic po slov. sv. maši.
Četrtek, 31. julija 1969:
V	Slovenski hiši predavanje g. Sebastijana Kocmurja: Osnove slovenske vzgojne politike v Argentini ob 16 na sestanku Zveze slovenskih žena in mater
Nedelja, 3. avgusta 1969:
Zvezni sestanek SDO in SFZ po
maši v ‘Slovenski hiši. Predava g. Zorko Simčič: Mladina, ki jo varamo. Mladina, ki se vara.
Šola F. Balantiča v San Justu ho
imela popoldansko prireditev za starše in prijatelje mladine.
Koline v Carapachayu.
Sobota, 9. avgusta 1969:
Prosvetni večer v Slomškovem domu ob 20. O lepotah naše Štajerske in raznih predelov Evrope bo govoril g. L. Erjavec. Ob glasbeni spremljavi bo kazal barvne slike.
Nedelja, 10. avgusta 1969:
Mladinski dan v Carapachayu.
DRUŠTVENI OGLASNIK
Od 1. julija tega leta je osnovno zavarovanje članov Zedinjene Slovenije v režiji društva, torej ne kot doslej potom zavarovalnice. Višina posmrt-ninskega izplačila ostane ista. Zaradi te spremembe ponovno opozarjamo člane, da v primeru, če niso na tekočem s članarino, ne bodo deležni zneska i/ posmrtninskega fonda.
Pri Zedinjeni Sloveniji se je ustvarila posebna komisija, ki bo pripravila organizacijo proslav v zvezi s 25 letnico naše narodne tragedije. Komisiji predseduje g. prof. Lojze Horvat. Vabimo vse, ki bi na kakršen koli način želeli sodelovati, bodisi z nasveti, ali v komisiji sami, da se obrnejo na društvo.
Redna seja Zveze krajevnih šolskih svetov bo v petek 25. julija ob 20. uri v sejni sobi Z S v Slovenski hiši.
Vestni h SFZ
Otvoritev športnih dni bo 27. julija ob 11 v Colegio Máximo. Pričeli se bodo z nogometom.
Ustni in pismeni izpiti vaditeljskega tečaja bodo v petek, 25. jul. ob 16.30 v Slov. hiši. Praktični izpiti pa v soboto ob 18.30 v Slov. domu v San Martinu.
ESL0VENIA UBRE
Editor responsable: Milos Stars Redactor: Joss Krosaij
Redacción y Administración: Ramón Falcon 4158, Ráenos Aim T. E. 69-9503
Argentina
H?
O fi. Ih
FRANQUEO PAGADO N* 577S
TARIFA REDUCIDA Concesión N» 38X4
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 996.221
NAŠ DOM
SAN JUSTO
Slovenska šola „France Balantič“ prireja v nedeljo, 3. avg., ob 16:
OTROŠKI DAN
V nedeljo, 27. julija 1969
SSrsažinsk® saeetelja
v SLOMŠKOVEM DOMU ob 9: sv. maša
10: Predavanje dr. Vinka Brumna:	„Spoštuj sina in
hčer, da bosta prav in srečno živela na zemlji!“
12: Skupno kosilo po zmernih cenah.
Pridite!
Slov. tlom, Carapoehav
nedelja, 3. avgusta 1969
DRUGE KOLINE
Sv. maša ob 11.30, nato skupno kosilo.
Popoldne prosta zabava ob prijetni glasbi
Vabljeni!
SLOVENSKO GLEDALIŠČE v Buenos Airesu
vprizori
v soboto, 16. avgusta, ob 20.30 STANKA MAJCNA
MATERE
v režiji Marijana Willemparta
•	petje	
•	folklora	
•	Pravljični prizor	„Pesem
	gozda“ ob spremljavi	
	sladkih zvokov Plesničarjev	bratov
Naročnina Svob. Slovenije za leto lMBi
za Argentino $ 2.700.—. Pri pošilja»!« po pošti $ 2.800.—; ZDA in Kanado 13 USA dolarjev; za Evropo pa lt USA dolarjev za poši.ljanje z avionako pošto. — Evropa, ZDA in Kanada ■» pošiljanje z navadno pošto 9 USA doL
Talleres Grifieoa Vilko SJLU, EataAaa Unidoe 425, Ha. AJraa. T. K. 83-7X1*
PORAVNAJTE NAROČNINO!
ODBOR ZVEZE SLOV. MATER i INi ŽENA
2
■
vabi na predavanje g. S. Kocmurja ;
■
■
Vzgojna politika v luči
slovensko-argentinske kulturne ;
zamisli	5
■ ■
Kraj: Slovenska hiša Čas: četrtek, 31. jul. točno ob 16.30 ! Prisrčno vabljene vse žene!
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RAUL CASCANTE
Escribano Público
Pta. baja, ofic. 2 1642
T. E. 35-8827
Br. FRANC KNAVS
ODVETNIK
Lavalle 1290, p. 12, of. 2, Capital T. E. 35-2271
Uradne ure od 17—20 Na telefonu tudi dopoldne (10—12)
Lujan, Alte. Brown 100 T. E. 105 ali 516
V petek in soboto od 9—13
UNIV. PROF.
DR. JUAN BLAZNIK
Specialist za ortopedijo in travmatologijo
ordinira v torek, četrtek in soboto od 17 do 20
C. José E. Uriburu 285, Cap. Fed. Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855
Dr. Terne žužek
ADVOKAT
Uraduje od 17,30 do 19,30 ure. Ponedeljek, sredo, petek.
Lavalle 2331, 5” p. Of. 10 T. E. 47-4852'
Naš dom	San Justo
se bo poklonil spominu domobrancev ob 24. obletnici njihovega pokolja
v nedeljo, 27. julija 19S9, ob 17
z novim izvirnim, izredno primernim in njim posvečenim delom
Lojzeta Novaka
MOST SVOBODE
Dramatski spev v treh delih
Režija I. Oven
Scena: T. Oblak
Zvočni efekti in glasba: R. Bras Svetlobni efekti: B. Kovač Izvajajo člani Kulturnega odseka Našega doma
ZDRAVNIK
Dr. LOJZE BERCE se je preselil
in ordinira v ulici YERBAL 2052
Nova ordinacija je v isti „manzani“ t. j. v istem bloku hiš, kot je bila dosedanja na Granaderos 61. Od tu je le pol kvadre po Granaderos v smeri proti železnici do ulice Yerbal, nato pa pol kvadre na desno po ulici Yerbal.
Ulica Yerbal je prva vzporednica Rivadavie proti železnici Sarmiento. Telefonska številka je nespremenjena: 63.4781
SLOVENSKA HRANILNICA z. z o. z.
C. C. SLOGA Ltda.
Bartolomé Mitre 97
T. E. 658-6574
Ramos Maj la
IZPLAČILO DIVIDEND
Občni zbor dne 29. marca 1969 je za poslovno leto 1968 odobril od odbora predlagane dividende na vpisane delnice, ki so izplačljive v gotovini ali z vpisom novih delnic.
Istočasno vabimo člane, da podpišejo prijavnice na posmrt-ninsko zavarovanje, ki stopi v veljavo 1. julija 1969.
Uradne ure so v torek, četrtek in soboto od 16 do 20
Pravna posvetovalnica, ki jo vodi dr. Vita! Ašič, posluje vsako prvo in tretjo soboto v mesecu od 17 do 19.