St. 227 Izhaja, izvzemši pondelj Asiikega 5t. 20. I. nadsti pisma se ne sprejemajo, Anton Gerbec. — L znaSa za niese' L 7.— Za inozemstvo mesečno 4 lisi M »mit m li pesti) —• • •• - • zfbtcan »JredniStvo: ulica sv ▼rstu, v torek 26. septembra 1922 Posamezna številka 20 cent. Letnik XLVII šili*!'* - C K* :: i. * hiina » ~ 6a—. C it 11-57- cDINOST Posamezne številke v Trstu In okolici po 20 cent. — Oglasi se računajo t Širok osti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent. osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega Štev. 20. L nadstropje- — Telefon uredništva in uprava 11-57. Avtonomija v nevarnosti Pretekli četrtek smo orisali na tem mestu bistvo vprašanja naših avtonomij, kakršno bi moralo biti, ako bi se pošteno in .pravilno postavido. VideK smo, da je le malo vprašanj italijanske notranje politike, ki bi bila tako enostavna m tako jasna. Ćrez mero jasna je tudi potreba ohranitve naše avtonomne uprave. In ta potreba ni samo naša domaća, krajevna ali deželna, temveč zahtevajo tudi temeljni državni interesi, da ostani naša skozi desetletja preizkušena deželna samouprava v polnem obsegu nedotaknjena in ohranjena. Ker se nam Slovanom kaj rado očita, da smo tako vneti avtonomisti, ker da je nas namen izrabiti deželno samoupravo kot »sredstvo za nadvladovanje tukajšnjih Italijanovmoramo ta državni interes še posebno naglasti. Da nimajo julijski SLova-ni tozadevno nikakih prikritih nacionalističnih namenov, je jasno dokazal sporazum med Slovenci in Furl^ni na Goriškem. Dasi predstavlja naše pleme na Goriškem dve tretjini vsega prebivalstva, so se goriški Slovenci zadovoljili z uredbo, da bo naše ljudstvo na Goriškem volilo 19, a Furlani 20 deželnih poslancev. Goriški Slovenci menda niso mogli dati jasnejšega do-•kaia, da je daleč od njih vsaka misel na kakršnokoli « osvajanje ». Sicer pa je jasno za vsakega razsodnega človeka, da je vsaka napadalna politika s strani Slovanov v novih razmerah sploh nemogoča tudi na Goriškem, kjlub temu da predstavljajo Slovenci zdržno večino v deželi. Tem manj se more seveda govoriti o podobnih namenih pri Slovanih v Trstu in Istri. Pri vsem tem gre torej le za zlebno pretvezo, ki so jo zamislili sovražniki naših avtonomij, da prikrijejo svoje prave namene in da zaslepijo italijansko javno mnenje, tako da bi eti, da se mase peljejo zopet v meje zakonitosti. Državi je treba pomagati in pomisliti, da je vsaka doba miru velik blagoslov za zemljo in da se nas v inozemstvu sodi po našem notranjem obnašanju in da je od incazemstva odvisen naš kredit. Če ne dosežemo, da se bo našo resnost visoko cenilo, ne bomo napredovali s tisto hitrostjo, ki bi jo nam omogočile naše Čudovite moči. ^ Finančna pomoč Italijo Reki RIM, 25. «Messaggero» pravi, da znaša predvidena pomoč Reki 70 miljonov lir. 50 miljonov bi se porabilo za izmenjavo valute po 40 %, 20 miljonov pa za finansiranje nekaterih podjetij, ki so v krizi. Tudi bi se dovolile Reki nekatere carinske ugodnosti nasproti nekaj zonam italijanske države. Drugi listi zopet pravijo, da svota še ni določena. Vesti o krizi v albanski vladi neutemeljene RIM, 24. Tiskovni urad albanskega poslaništva javlja: Nekateri listi so objavili vest o predstojeći vladni krizi v Albaniji. Resnica pa je, da je 14. t. m. vlada po otvoritvi zbornice in dolgem poročilu o vnanji in notiknji politiki zahtevala zaupnico, katero ji je parlament dal z veliko večino. Tozadevne vesti o predstojeći krizi so torej neutemeljene. Bivši ministrski predsednik Pandeli Vangie4y je bil imenovan za ministra vnanjih stvari. Jugoslavija Prevoz zlata bivše Avstro-Ogrske banke BELGRAD, 24. Posebna komisija je pripeljala včeraj v Bel^ad z Dunaja 14 miljonov 600.000 K v zlatu kot delež, U je bil priznan Jugoslaviji od likvidaciiske komisije iz premoženja bivie Avstro-Ogrske banke. Zlato, ki je obstojalo iz 20 in 50 kronskih zlatnikov, turških lir in drugih zlatov je bilo shranjeno v 70 zabojih, ki so celokupno tehtali 5.336 kg. Prevoz je spremljala posebna vojaška eskorta, obsto-. ječa iz enegfc oficirja in 7 vojakov ter dveh detektivov. Zlato so z Dunaja v Belgrad {prepeljali po Donavi Zlato je na Dunaju prevzel šef kabineta ministrstva financ Božo Matović. Smrt čefcosknrdfeeg* turista pod Trglavom LJUBLJANA, 24. 19-letni čehoslovaški dijan Emanuel Kusy je na svojem potovanju po Jugoslaviji hotel splezati tudi na vrh Triglava. Nesreća pa je hotela, da se je vrnil v dolino po Bamkergovi poti, ki je tudi za izvežbane turiste zelo nevarna. Nesrečnik je bržkone zašel tako, da ni mogel ne naprej ne nazaj. Neka p&stirica je slišala že v nedeljo klice na pomoć, toda ni slutila, da so klici resni Ko pa je slišala tudi v pondeljek na istem mestu klice na pomoč, je obvestila župnika, ta j»a orožnike v Mojstrani. Dva orožnika sta takoj šla v družbi nekoliko vaščanov iskat ponesrečenca in sta ga po dolgotrajnem iskanju tudi našia, toda že mrtvega. Truplo nesrečnika je ležalo pod neko steno vse razmesarjeno. Videla so se nesrečniku tudi čreva ... Revež je bržkone izgubil moči na mestu, kjer je Bil obtičal m je zdrsnil po steni v prepad. Pri mrtvecu so našli sokolsko legitimacijo z gornjim imenom, iz katere je razvidno, da je pokojnik član praškega Sokola III. Truplo je bilo prepeljano v Mojstrano, kjer je bHo na svečan način pokopano. Pred denarno unijo med Čehoslovaško in Jugoslavijo? ZAGREB, 24. Pomočnik finančnega ministra dr. Dušan PlavSič — ki se je udeležil pogajanj v Marijanskih Lažnih — je dal dopisniku «Zagr. Tagb4atta» nekaj pojasnil o eventualni finančni kooperaciji med Čehoslovaško in Jugoslavijo: «Pri zadnjih poga*. janjih — je dejal — smo tisdi obširno razpravljali o finančni kooperaciji med nami in Čehi V obojestranskem interesu je, da kolikor mogoče izgine diferenca med dinarjem in Kč. Še le potem se bo mogel pričeti večji promet z blagom med Čehi in nami. Češka nam sedaj pomaga pri dviganju dinarja. Ta pomoć bo kmalu še mnogo izdatnejša. Če se nam posreči dobili od Češke kredit, da pokrijemo svoj <3olg pri Narodni banki, bo stanje dinarja s tem utrjeno. Še le, ko si ustvarimo solidno in stalno gospodarsko zibližanje, bo naša medsebojna zveza zadobila polno veljavo m odločilno važnost. Ni izključeno, da pride v doglednem času dt> denarne unije med nami in Čehi odnosno v Mali ententi. Jasna je korist takšne novčane unije za vso Malo ontento. Še le ž njo postane tudi gospodarsko važna zveza in odločilen faktor v sredfnji Evropi. Pogoj za takšno unijo se utsvarja z izenačenjem valute. Od nje do unije je le še majhen korak.* Poljska Notranje državno posolio na Poljskem VARŠAVA, 25. Finančna komisija za bilanco je potrdila predlog ministra Jastr-cebskega, ki se tiče notranjega posojila z 8% obresti Komisija je potrdila tudi drugi predlog istega ministra za izenačenje vrednosti glovy-ja z vrednostjo Švicarskega franka. _ Romunska Testi o mobi lizaciji BUKAREŠTA, 25. Romunska vlada kategorično zaniknje vesti, ki so jih objavili nekateri listi, in ki pravijo, da je Romunska odločila mobilizacijo. Bolgarska ' Uradno zanikanje vesli o nemirih SOFIJA, 25. Uradno se zanikajo vesti o nemirih in pobojih, ki so jih te dni širili inozemski Ksti. V vsej državi vlada popo-len mir. Zanikanje vesti o bolgarsko - turški zvez' pod okriljem Francije SOFIJA, 25. Bolgarska brzojavna agencija poroča: Od merodajne stran smo pooblaščeni, da zanikamo vesti objavljene v belgrajskih in inozemskih listih, da je predlagal bivši predsednik turškega senata Ritza predsedniku bolgarske zbornice StamboUskemu, naj se pod okriljem Francije napravi bolgarsko - kemalistoveka zveza. Tudi vesti o zbiranju nerednih čet na grški meji so neresnične. Ista agencija zanika vesti o bivanju nekaterih sovjetskih komisarjev v Sofiji in pravi, da so neresnična tudi zagotavljamja, da stoji država pred komunistiškim gibanjem. Aretirati bolgarski ministri puščeni na svobodo — Delovanje opozicije SOFIJA, 23. Vsi bivši ministri, voditelji opozicionalnegte Moka dr. Danev, Aleksander MaHnov, Teodorov, Madžarov, prof. Danajilov in Siavejkov so bili puičeni na svobodo, obvezati pa se'morajo, da ne zapuste svojih stalnih bivališč. Obenem jim je naznanjeno, da se nahajajo pod strogim policijskim nadzorstvom. Pristaši meščanskega bloka »o priredili aretirancem ovacije, poseban Malinovu. Notranji minister Dasknlov je prepovedal za 1. oktobra v Plovdfcv tkkcani veliki shod meščanskega bloka. Za isti dan pa so v Plovdiv drtir**W zemljoradniki velik ma* nifestacipk Aod. Kljuk tema, da vlada na zunaj red m mir, da je nastopilo nekako pomirjen}* t deželi« je vendar opažati Dovsod vefiko napetost in razburjenost. Mettamld blok je poostril agitacijo proti režimu Stambo 1 irskega, na dnjgi strani pa so zopet zemljoradniki podvojili svoje delovanje in propagando. V Plovdivu nameravajo prirediti velik manifestacijski shod zemljoradnikov, producentov rožnega olja. Ogrska Ogrska protestna nota proti med zavezniški komisiji za vojaško kontrolo na Ogrskem BUDIMPEŠTA, 25. Ogrska vlada je predložila zavezniškim zastopnikom v Budimpešti protestno noto proti medzavez-niški komisiji za vojaško kontrolo, ki nadaljuje svoje delovanje na stroške ogrske vlade. Nota pravi, da ta komisija je že priznala, da je Ogrska izpolnila vse vojaške določbe mirovne pogodbe. Vsled tega komisija nima več pravice obstojati. Nota pravi dalje, da je Ogrska izvršila svoje dolžnosti <[>l&de števila in oblike svoje vojske in da Ogrska nima preveč, pač pa se premalo vojnega materiala. Radi tega prosi ogrska vlada poslaniški svet, naj definitivno odpravi komisijo za vojaško kontrolo- Na ta način bi Ogrska znatno izmanj-šala svoje izdatke, kajti plača enega angleškega podpolkovnika znaša 10 miljonov ogrskih kron, dočkn znaša civilna lista državnega guvernatoarja samo 3 miljone kron. Predsednik ogrske zbornice ima 25 tisoč mesečne plače, en angleški vojak pa dobiva 30 tisoč ogrskih kron na mesec. Aystrija Dovoljenje uvoza in izvoza zrakoplovnega materiala — Nevzdržne gospodarske razmere DUNAJ, 25. Uradno poročilo pravi, da je konferenca odposlaniškega sveta na podlagi člena 147. mirovne pogodbe razveljavila določbo, ki je Avstriji prepovedovala izdelovanje, uvažanje in izvažanje zrakoplovnega materiala in letal. Medtem postajajo gospodarske razmere nevzdržne. Cene živilom rastejo in so že dosegle bajne višine. In tudi drugače je draginja neverjetna. Tako na primer se bodo za štirikrat povišale telefonske pristojbine za mesto Dunaj. Abonament za omenjene telefonske pogovore bo stal s prihodnjim mesecem 960.000 kron in za neomejene pogovore 3,840.000 kron. Griko-isirika volna Turški letalci bombardirajo Mitilene in Hi os PARIZ, 25. Listu cChicago Tribune» poročajo iz Smirne, da turški letalci bombardirajo otoka Mitilene in Hios. Kemaiova konjenica prekoračila nevtralno zono LONDON, 25. Agenciji «Reuter» javljajo iz Carigrada, da je Kemaiova konjenica prekoračila včeraj nevtralno zono pri Čia-naku. Danes se vrše pogajanja med angleškimi in turškimi parlamentarci. Upa se, da bo dosežen med obema državama prijateljski sporazumi glede umakni Ive Turkov. «Times» pravi, da je prva turška patrula obstojala iz kakih 200 konjenikov, ki jih je angleška patrula ustavila. Turški poveljnik je izjavil, da zasleduje grške oddelke in da se ne more umakniti, dokler ne dobi tozadevnega povelja od svojega poveljnika. Angleška patrula se je umaknila. Ob 16 popoldne je nato prišlo še kakih 800 turških konjenikov, ki so napredovali do Frenkiosa. Tam se je turški poveljnik sestal z angleškim poveljnikom in ga prosil za dogovor. Poznejše vesti naznanjajo, da so se turške čete umaknile iz nevtralnega ozemlja Proglas Kemal paše turškemu narodu LONDON, 25. Iz Smirne poročajo, da je Kemal paša izdal na turški narod siedeči proglas: Plemeniti turški narod! Ti si zmagoslaven in ta zmaga je samo tvoja zasluga. Predrzni sovražniki, poveljniki, ki so prišli na bojišče, so danes naši ujetniki z več tisoč drugimi ujetniki. Sovražnikove izgube presegajo 100 tisoč mož. Veliki in plemeniti turški narod! Tvoja zmagoslavna vojska te pozdravlja od obrežja Sredozemskega morja. Mustafa Kemal pasa odklanja sultanove čestitke LONDON, 25. Reuterjeva agencija javlja iz Carigrada, da je Kemal paša odklonil sprejem sultanove brzojavne čestitke. Zavezniki pozivajo angorsko vlado na mirovno konferenco — Turčiji zagotovljena meja do Tracije PARIZ, 24. Sinoči se je končala konferenca za vzhodno vprašanje. Turčiji bo poslan skupen poziv zaveznikov, podpisan od Poincareja, Curzona in Sforae. V tem pozivu se priznava Turčiji, pod pogojem, da Kemalove čete ne prekoračijo nevtralne zone, meja ob Marici vštevši Drinopolje in suverenost nad morsko ožino, toda z obvezo, da se podvržejo kontroli nad njihovo nevtralnostjo. Proglas se glasi: «yse tri zavezniške vlade prosijo vlado velike narodne skupščine, da sporoči, ali bi bila pripravljena poslati nemudoma svojega pooblaščenega zastopnika na sestanek, ki bi se vršil v Benetkah ali kje drugje in na katerega bi biK tudi povabljeni razen zastopnika Turčije zastopniki Anglije, Francije, Grčije, Italije, Japonske, Jugoslavije in Romunske. Ta sestanek bi se vršil, čim bodo prizadete države ukrenile potrebno. Namen tega sestanka bi bila sklenitev definitivne mirovne pogodbe med Turčijo, Grčijo^ zavezniškimi vladami. Vse tri zavezniške vlade izjavljajo ob tej priliki, da jemljejo v dobrohoten vpoštev željo Turčije, da zopet dobi Tracijo do Marica in Drinopolja, toda pod pogojem, da angor-ska vlada ne pošlje svoje vojske tekom mirovnih pogajanj na ozemlje, kjer so zavezniki proglasih začasno nevtralno zono. Tri omenjene vlade bodo rade podpirale na konferenci dodelitev teh meja Turčiji. Medtem se predstavlja, da se bodo vključile v mirovno pogodbo sporazumno klavzule za zaščito interesov Turčije in njenih sosedov, za zagotovitev miru potom demobilizacije gotovih zon, za vzpostavitev ob-lasiev, za izdatno zajamčenje piostosli Dardanel, Marmorskega morja in Bospora pod zaščito* Društva narodov, kukor tudi za zaščito plemenskih in verskih manjšin. Tri omenjene vlade bodo razen tega rade podpirale sprejem Turčije v Društvo narodov in ponavljajo sporazumno zagotovilo, dano že minulega marc?., da se bedo zavezniški oddelki umaknili il Carigrada, čiin bo pogodba stopila v ^ eljavo. Omenjeni trije zavezniki bodo zastavili svoj vpliv, da se grške čete še pred otvoritvijo konference umaknejo na črto, ki bo določena od zavezniških generalov sporazumno s turškimi in grškimi vojaškimi oblastmi. Zato pa se bo angorska vlada obvezala, da ne bo poslala ne pred konferenco ne tekom konference vojske v zone, ki so se začasno proglasile za nevtralne in da ne bo njena vojska prekoračila ne morske ožine ne Marmorskega morja. Za določitev omenjene črte bi se lahko takoj vršil sestanek med Mustafo Kemal pašo in zavezniškimi generali v Mudaniji ali v Ismidtu. Podpisani zavezniki so prepričani, da bo njihov klic našel odmev in da bodo- lahko sodelovali s Turčijo kakor tudi s svojimi zavezniki pri vzpostavitvi miru, za katerim hrepeni ves kulturni svet. CARIGRAD, 24. Visoki zavezniški poverjeniki so izročili velikemu vezirju in zastopniku angorske vlade noto, v kateri se ta poziva na mirovno konferenco. «Temps» o zavezniški noti angerski vladi PARIZ, 24. «Temps» piše o zavezniški noti angorski vladi in pravi, da se sedaj lahko predvideva rešitev vzhodnega vprašanja. Volja za ohranitev miru, ki sta jo Francija in Italija vedno poudarjali, začenja kazati svoje posledice in če se ne zgodi kaj nepredvidenega, se lahko smatra, da bo kmalu tukaj dejanska podlaga za mir. Na drugi strani so izdatno pripomogla k razjasnitvi položaja smirnska pogajanja med Mustafo Kemal pašo na eni in generalom Pelletom ter admiralom Dumcsnelom na drugi strani. Smatra se vkljub nasprotnim vestem, da Mustafa Kemal paša ni izpre-menil svojega stališča in vztraja pri zahtevah nacionalnega pakta. Na drugi strani dokazuje Kenvd paša prav politični zmrsel, prizad-evajoč si, da doseže mirno rešitev vzhodnega vprašanja. Ne sme se torej izgubljati dragoceni čas v pogajanjih o manj važnih vprašanjih — nadaljuje «Temps» — medtem ko postaja dejanski položaj vedno bolj zapleten in bi kak incident med angleškimi četami in turškimi komiti lahko užgal smodnišnico. Francija bo zastavila vsa svoja diplomatska sredstva in nasveto-vala Turkom previdnost. G. Franklinu Bouillons se bo gotovo posrečilo pomiriti nestrpnost Turkov in jih prepričati, da je v njihovem interesu, da ne pokvarijo uspeh prizadevanj pariške in rimske vlade, da bi pripravili pot k pravičnemu miru. V francoskih političnih krogih se izraža živo zadoščenje zaradi uspehov trodnevnih pogajanj in se smatra včerajšnji dan kot dober znak za mir, za ugled zaveznikov in uspeh njihovega dela, ker je prišlo do sporazuma v vseh vzhodnih vprašanjih, ki so že več let čakala rešitve. Ta sporazum, ki je razviden iz skupne note, ni vsebovan samo v obliki poziva na Turčijo, temveč tudi v bistvu zadoščenj, ki naj se ji dajo. Po vtisku1 v turskih krogih v Parizu je upati, da angorski voditelji smatrajo za zadovoljive predlagane izpremembe sevreske pogodbe. Zdi se, da je vsak spopad izključen, če bodo Kemalovci pokazali treznost in zmernost. Večina listov izraža svo poroča iz Moskve, da je bil 21, septembra ljudski komisar Der-finski, bivši predsednik zloglasne Čeke, imorjen. Podrobnosti o atentatu manjkajo. Dnevna ¥@stl Naš odgovor. V našem članku od 22. t, m. »Volkovi v ovčfi koži »smo naše ljudstvo svarili Čred fašisti in izrekli prepričanje, da, kakor i naš narod prestal dosedanje težke preizkušnje. pobijanje in požiganje, tako se bo znal tudi ustavljati mamljivim obljubam in novim grožnjam fašisLovskih govornikov. Mi se nismo v tem članku izrekli proti sodelovanfu z na-limi sodržavljani italijanske narodnosti, niti z eno besedico, ne direktno, ne indirektno, nismo oapadali ne Italijanov ne Italije. Izrekli smo tamo svoje trdno prepričanje in voljo, da ne bo nas narod nikdar zatajil svojega slovanske-fa bistva in da naši zavedni Slovenci ne smejo In ne morejo postati fašisti. Toliko in nič več, • Popolo di Triestea pa vidi v tem nič manj kot skrajni izbruh najbolj zagrizenega sovraštva proti italijanskemu narodu in italijanski dr-lavi, višek našega uničevalnega in razdiralnega dela. In v članku »Edinost mora položiti orožje ali bo prenehala* pravi, da je mera polna in da se to, kar se je imelo zgoditi že pred enim ali dvema letoma, mora seda; izvr-jHti, t. j. *Edinost» je treba uničiti. «Popolo» se obrača v svojem članku na vse fašiste, a ni se obračamo na svoj narod in na vso javnost. Prinašamo popravo prevoda, ki ga je delotna netočno in nepopokioma podal »Popoka in pozivamo vsa,kega sovražnika in prijatelja, naj nam pokaže, s čim smo se zagrešili proti italijanskemu narodu ali italijanski državi. Prevod se glasi: Sappiano i fascisti che sapremo sostenere anehe la prova, che essi ci preparano (mesto: Sappiano i fascisti che noi ci opporreir-o a questi loro nuovi tentativi). come riuscimmo resistere (mesto: opporci) alte loro legnate ed ai loro incendi, cosi sapremo respinget* colla nostra costante resistenza (mesto: colla nostra ribellione) anehe il loro nuovo disegno di demoralizzazionc insidiosa, che essi hanno preso a prestito dai liberali iialiani, a loro tanto antipatici (Ta stavek je v »Popolu* netočno Sreveden, zadnji del celo popolnoma izpuščen). nostro popolo ha in se tanta forza morale da non lasciarsi senolere. Quei poehi rinegati se-dotii, che essi pigliano nelle loro reti lasciamo loro volentieri, come li abbandcnavamo senza Šanno alcuno ai comunistL (Ta stavek je v *Popolu» popolnoma izpuščen.) La parte sana del nostro popolo preferira dr isolarsi com-pletamente piuttosto che sacrificare sotto quakiasi titolo (mesto: ack up. name od a un altro) il suo essere slavo. I nostri Cogliani e 1'intera nostra popolazione si ricordino bene e per sempre le parole degli oratori fascisti. Gli schiafli che 1'onorevcle Giunta ci inferisce coll'andarsi vantando nei nostri villaggi d'es-sere stato lui quegli che ha incendiato il Narodni dom a Trieste. dobbiamo inghiottire, e vero, ma l'avvenir« dimostrera anehe a lui che il nostro popolo e conscio d a ver da fare con dei lupi travestiti da agiielli, che attendo-no il memento propizio per megiio dilaniarcr. Neoporečni Italijanski patrifotje so se že izjavili proti fašizmu in mi Slovenci, katerim so fašisti storili toliko gorja, naj ne bi smeli reči svojim ljudem: «Ne bodite fašisti®. ♦ Popolo* pravi v svojem Članku, da ni proti naLemu listu za tc, ker piše slovenski, ne zato, ker zastopa javno mnenje Slovanov, ki se nahajajo v Italiji, tudi ne zato, ker zastopa strujo, ki njemu ne ugaja in tudi ne zato, ker skrbi za narod, ki ni njegov. Pravi tudi, da bi bilo to nizko in če bi radi tega stori! kaj žalega, bi to bilo nopravičljivo nasilje in da fašisti ne nameravajo udušiti nobenega glasu. Javnost naj sodi, aii sc izrečene grožnje vjerna jo z izraženimi nazori! Mi se fašistov ne moremo ubraniti. Naša pot je pot zakonov in pravice, naša borfc^ je borba kuliurna in poštena. Sredstva so nam le razum in pošteno delo. Na tem polju ostanemo, naj pride kar hoče. Naša vest jc čista! FaššstoTbka manifestacija v Trstu. V nedeljo je bila izročena oddelku fašistov^kih železničarjev v Trstu zastava. To priliko je uporabilo vodstvo fašistovske stranke ter je priredilo manifestacijo v večjem obsegu. Povabljeni so bili fašistovski železničarji iz vse Severne Ita-Jij, ki so poslali svofa odposlanstva in zastave. Napravili so najprej odhod po mestu od Trga Edinosti po Korzu do gledališča ženice, kjer se je imela vršiti slavnost. Slavnost sta se udeležila poslanca Giunta in Baneli in vsi uglednejši zastopniki julijskega fašizma. Zupan i'itacco se je opravičil radi svoje odsotnosti ter poslal inž. Fonda, da ga zastopa. Po obredu izročitve za&tave je povzel bese-ido najiprej tržaški poslanec Giunta. Po pozdravnih besedah je izjavil, da ima vsied naloga strankinega vodstva govoriti o finančnem položaju v državi in v Pokalnih ustanovah. Govornik ni prepričan o učinkovitosti pozivov na posameznike, naj svoje osebne potreb« skrčijo, da »e reši nacionalna zgradba. Odveč Je zahtevati od občinskih uprav, naj nehajo s lem, da pričakujejo iz državnih blagajn denarja za svoje potrebe. Odveč je tudi, če te ista priporoča tisočem parasttmh ustanov, in tisočim oblikam poslovanja, ki jih je država psnovala iz političnih razlogov in ki jih vzdržuje posredno in neposredno z denarjem cjelokupnosti, z narodnim premoženjem. Pri sedanjem stanju stvari veruje govornik edino v učinkovitosti diktature. Treba je zapreti parlament, is to za vselej, ter izvršiti čin gospod-ptva nad vsemi državljani, t sorazmerju i njihovo gospodarsko močjo, da se reiifo finance, Urfava in ostalo. Ni res, da je sedanji težki položaj izključno posledica vojne, temveč je posledica povojnega parasitkma, ki se je tako raacpaselt da ga zamore uatasiti in zlotasti le adarec močan in poln volje, katerega edino fašizem lahko izvrši. Železne mnrže, ki jo je vrgla okrog telesa nacije burokraerja, favorlti-zem, uprave železnic^ poit itd., n> mogoče drugače pretrgati kakor z zeležnimi ostmami zastav m z bo daN fašistov. Glede zunanje politike v kofikor se tiče državnih financ misli govornik, da Italija ne sme plačati nitr stotinke državnega dolga. K večjemu bi se moglo govoriti o tem, da se Angliji prepustijo naše terjatve napram Nemčfp. Nastopil je nato zastopnik Zveze fašistov-skih sindikalnih udruženj, E&rnondo Rossor>4, ki je povdarjal, da je ta zveza sedaj največja sindikalna sila nove Italije Govornik je očrtal nato delovni program Zveze, ki gre za tem, da se bo z vztrajnim, trdim delom dvignil položaj države, a da bo vsak posameznik dosegel to, kar mu gre po njegovih zaslugah. 4 Po slavnosti v gledališču Fenice je bil zopet obhod po mestu. Popoldne je bila slavnost v ruestavraciji Boschetto, ki je trajala do pozne noči. Incidentov ni bilo nobenih. ♦Učiteljsko društvo za Trst in okolico ima v sredo ob 17 v navadnih prostorih sejo, katere naj bi se udeležili vsi odborniki. Sen. Salata, načelnik osrednjega urada za nove pokrajine, je sinoči odpotoval v Rim. «Šcfeko društvo« se je na svoji prvi seji konstituiralo tako-le: G. dr. Jos. Abram, odvetnik, Trst, predsadnik; Č. g. Aindirej Zink, dekan, Opčine, podpredsednik; gosp. Fran V en t urini, učitelj v Trstu, tajnik; g. Ivan Bordon, obč. tajnik, Dolina, tajnikov namestnik; g. Anton Žiberna, vpok. držav, uradnik, Trst, blagajnik; g. dr. Jos. Wilfan, odvetnik, Trst, blagajnikov namestnik; ga, MiKca Medvešček, Gorica, g. Kraigher Josip, trgovec, Postopna,g. Alojzij Urban-čič, nadučitelj, Miren, odborniki — Nadzorstvo se je konstituirajo tako-le: Č, g. Anton Slamič, župnik v Dekanih, predsednik; g. Jos. Šorn, uradnik, Trst, tajnik; gg. Kraigher Anton, oo*tar, II. Bistrica, Tušar Vaclav, fcnjovec, Cerkno, Lavrenčič Ant., prokurist Ljub. kredL banke v Trstu, kot člani nadzorstva. — Razsodišče: G. dr. Edv. Slavik, odvetnik, Trst, dr, Karol Bir-sa, odvetnik, Gorica, g. Jos. Pertot, vpok. šol. vod., Rojan. Urad «ŠoL društva» se nahaja v Trstu ulica S, Francesco 20. I. Uradne ure od 9 do 13 in od 16 do 18. Pozivamo zopet vse bivše CM podružnice v Jul. Krajini — odnosno vse zaupnike, katerim so se razposlala pravila in navodila za ustanovitev podružnic «Sol. društva*-, da se lotijo marljivo in brez odloga dela, ki je za naš ofostoj ogromnega pomena. Sprejem dijakov na učitel? sče v Toknjnn. Od zanesljive strani smo naprošeni, da objavimo sledeče: Nemudoma naj vlože zopet prošnjo za sprejem na učiteljišče v Tolminu vsi oni dijaki in dijakinje, ki jim je bila prošnja radi pomanjkanja prostora zavrnjena. Upanie ie. da se njihovim prošnjam ugcedi. V nedeljo 1. oktobra vsi k Sv, Ivanu, kjer se bo vršila na vrtu «Narodnega doma» veselica, ki jo priredi tamošnja podružnica «Šol. društva*. Na sporedu bo srečolov, šaljiva pošta in naše vrle gospe in -gospodične nam obetajo, da -bodo njihovi paviljoni dobro* založeni z raznovrstnim pecivom, gnjatjo i. t. d. Zvoki naše milodoneče pesmi, ki nam jih obljubujejo zapeti nekatera okoliška društva, so nam porok: da bo dovolj zabave za vsakega. Društva, ki se iz kateregakoli vzroka še niso prijavila so naprošena, da to store čimprej, radi sestave programa. Vinska trgatev pri Sv. Jakobu. Šentjakobska čitalnica v prizori, kakor že znano, v nedeljo, 1- oktobra ob 5. uri popoldne v dvorani DKD pri Sv. Jsrkobu to svojo tradicionalno prireditev. Smeha bo dosti, ako pomislimo, da bodo biriči lovili tatove grozdja in jih potem peljali pred občinski svet, da jih ta po svofi še preveč žaljivi vesti sodi. Latnik bo poln grozdov, tako da se jih bo vsakdo lahko dobro nagledal in, ako ne bo imel smole, tudi nazobal. V senci latnika se bo obenem vršil ples in tako pomogel k občemu dobremu razpoloženju. Glasba bo na višku svoje naloge. Na odru se bo vršila smeha polna «Izpoved« grozdnega tatu. Toaadevne pesmice so polne zdravega humorja. Sploh bo nudila ta prireditev starim in mladim veliko razvedrila. Zatorej kam v nedeljo? K Sv. Jakobu na vinsko trgatev! • Prošnja do usmiljenih src! Revna mati — vdova — prosi tem potom, da M se je usmilila kaka dobra slovanska družina ter ji vzela na hrano dvoletnega otroka. Nima toliko sredstev, da bi preživljala -sebe in otroka, a ko bi ji kdo otroka vsaj za nekaj časa sprejel, bi se mogla z delom svojih rok preživljati. Naslov pri * Edinosti * VPISOVANJE V SRBSKO SOLO se bo vr&lo dae 25^ 26. in 27. t. m. od 10.-12. v ulici Belfini št. 7. V otroški vrtec se bo vršilo vpisovanje iste dneve in ob istih turah. Otroci sprejeti t otroški vrtec, dobivajo vsak dan saftrk In kosilo In ostanejo ▼ šoti od 9. do 16. Društven« vesti «&oisko drnfttvo", podružnica pri Sv. Jakobu. V četrtek zvečer ob 8 odborov« seja v prostorih otroškega vrtca. Zahteva se polnoštevilna udeležba. «Odvada». Danes v torek, ob 20.30 v navadnih prostorih je sestanek. Bratje, sestre bodite neviht! Predsednik. MDP Sy. Jakob. Danes ob 20.30 redni sestanek s predavanjem. — Odbor. Iz irialkm iivltonja Kdor zna, sna. Ev genija Boscanoli, prej navadna revica ja v zadnjom Času nenadoma obogatela. Kdor jo jo poznal, je radovedno poizvedoval naokoli, od kod izvira to bogastvo; toda pravega odgovora ni dobil od nikogar. Končno se je pa začela zanimati za zadevo policija, in tedaj res ni bilo nikakine ovire, da bi se ne moglo Izvedeti, od kod dobhra ženska denar. Torej: Seoska je slavfla ▼ časopise o^aae, da ^pra^^ rtaoovM^ M fffi^j^ "jj sa drugega, ženska je seveda uporabila to oiroljčhMT in je tako iimofais od posamezna stranke za stanovanje po par sto Br. NaJkjiAa je pa ta, da ni imela Senika prodati stanova-j nje. Na to so seveda pzflie nesrečo« stranke, nagelj odstrani, ker se to ra zgodilo, ga je pe-tn niso se malo začudile, ko sf videle, koHko' Ifal v ufico Alvarez. Po poti pa so na mestu, se jih je trlo za stanovanje Ženska fe v zaporu, j kjer je bilo manj ljudi ranni fašista z nožem na Nesreča pri telovadbi. Gojenka zavoda »No-1 vratu in zbežali. Ta se je valjal v bo leč mah tre Dame de Sion* M«vfse Kristanu si jc v nedeljo popoldne pri telovadbi zlomila desno nogo. Z avtomobilom rešilne postaje so jo prepeljali v mestno bolnišnico. Aretiran razpečevalec ponarejenih dvolir-bankovcev. V nedeljo je bil aretiran v neki krčmi v starem mestu Kristjan Musina iz Tržiča. Možakar je hotel namerč urušiti krčmar ju v zameno 48 ponarejenih dvolirskih bankovcev. Krvava nedelja. V nedeljo po noči se je ogla-sil na rešilni postaji, s krvavo davo 22 letni Ivan Pippan, stanujoč v ulici Gcppa št. 16. Med tem ko so iwu botnifiki strežniki obveza- na tleh, prenesli so ga v bolnišnico, kjer se nahaja v zelo žalostnem stanju. O neznancih, ki Jih iščejo, do sedaj še ni sledu. Drobne vestf. Neki Ivan Parisi, doma iz Pa-lerma, je odSel iz Gorice ne da bi plačal 1664 lir dolga pri Angelini Barzellini in jo je Se J ogoljufal zadnji hip za 200 lir. — Zidar Peter Lipičar, 25 let star, padel z višine 10 metrov. Prepeljali s konsirmna - društvo» v Barkovljah. Ponudbe naj se peljejo odboru do 3. oktovra t. 1. 1760 vali rano na glavi, jim je pravil, da ko je šel proti domu, ga je ustavila gruča fantov. Eden tera pobil. izmed njih ga je udaril z goa-jačo po glavi. Za- Aretacija. Neki Anton Grondani iz Trsta, kaj? Tega pa ni vedel Pippan povedati. j s^j- 28 let, je bil aretiran, ker je v gostilni v — Kamnosek Peressan Josip je popival v ! ulici Formica uganjal razne nerodnosti, razbijal nedelo v neki gostilna pri Sv. Mariji Magda- | steklenice in čaše, ter nadlegoval goste. Bil je leni. Slučaj je naneselv da se je malo predi ( brez d[ela in stanovanja, zdaj bo imel vsaj sta-policijsloo uro spri z nekim prijateljem, s katerim je bil ves včer preživel v najlepši slc£L Moža sta se delj časa prepirala; končno sta ai pa izbrala drugo sredstvo: skočila sta si za vraf. Vse je kazalo, da se ne boeta tako ENONADSTROPNA hiša z zemljiščem in vinogradom se ceno proda v Dekanih pri Kopru, odaijena %A ure od kolodvora blizu vozne ceste. V hiši so kuhinja, cfve sobi in klet zraven hlev. Naslov pri upravništvu. 176*5 DEČEK; ki epak se sprejme kot va^encc v pjiv dajaliK) jestvin. Saitz, Via Sette fontane 227. 1768 novanje. Tatovi prijeti. Ne poročamo vsak dan kaj po-__ dobnega, dasš imamo priliko poročati dan z^jflfGV]? POSTELJE L dnem samo o t&dovih m zopet o tatovih in zopet chiff-oniers L 220 o tatovih. Posebno so naše sicer mirno mesto zadnje dni razburjale posebno drzne tatvine, GOSPODA znanca, bančnega uradnika, doma, iz Cirknice, prosim radi pojasnil, da blagovoli pustiti svoj naslov pri upravništvu Edinosti* pod naslovom «Opčine >. 1767 zmernih cenah. 60, nočne omarice L 5D. žimnice in vzmeti po Via Fond-eria 3. 1766 ter in usodo živčenja. Sprejema od 13 do 1'' v Trstu, via Carducci 24, V. 1714 KRONE, goldinarje plačujem po cenah, ki jih drugi ne morejo plačevati. Pondar'es 6, i. nadffir., desno. 57. kmalu spustila. Toda posegel je vmes neki močan človek. Par minut pozneje je odkorakal kamnosek proti rešilni postaji. — Ista usoda je doletela koČijaža Ivana Vouka. Prepiral se je z nekim oancem, ki je ves iz sebe povlekel iz žepa nož in mu ga zasadil v četo. Ranjenec je oobil prvo pomoč na rešim postaji. Poskušan samomor ali nesreča? Meščani, ki so se spreha^ai v nedeljo zvečer okoli 6. ure__^ ^____^____ po Oberdankovem trgu, so imeti priliko vi- j nffe, Tes. Posrečilo se je enemu izmed detek- deti vojaka, ki je bit ravnokar padel z dru- o najvišjih ceaah plačuje edini grrwist Bel-....... ~ 16 l eli Vita, via Madonnina !0. I. NAJNOVEJŠE sredstvo za pripravljanje sir» se dobi v lekarni v 51. Districi. 28:7 ZLAT, srebrn in papirnat derar se kupuje in prodaja po zmernih cenah. Menjalnica vič Giacinto Gailina 2, {nasproti hotela Mon-cenisio). Govori sc slovensko. 1721 V sredo 20. sept t 1. je v občini Renče neodgovoren človek razparal z nožem 2 (dve) državni zastavi, ki sta viseli raz občinsko hišo in šolsko poslopje. Obsodbe vredno dejanje je po kazenskem zakonu težek zločin, ki je tem usodnejši ker se je izvršil 20. septembra, ko praznuje Italija največji državni praznik. Da bi se rešilo nedolžno prebivalstvo gotove nesreče in preprečil« represalije so: župan, nadučitelj in obč. tajnik napravili nemudoma potrebne korake in imeli v četrtek popoldne (21. 9.) razgovor z glavnim tajnikom goriške faSistovske stranke inženirjem I. Heftand. Posrečilo se je rešiti prebivalstvo nezgode, in občina Renče obsoja v imenu vsega prebivalstvo zločinsko dejanje, izjavljajoč javno, da nima in ne mara imeti najmanje skupnosti z storiteljem zločina. Čim je županstvo zvedelo za krivca ga je nemudoma naznanilo pristojnemu obla-stvu. Županstvo občine Renče, dne 21. 9. 1922. Frasfo Dttršot, župan. GOBE, suhe kupujem vsako množino. ?n plačujem visoke cene. Skok, Trst, Via Gheila 2. 1738 PREMOŽENJE, obstoječe iz dveh hiš s star« upeljano trgovino, trafiko in gostilno, z vsw mi premičninami vred, dai^e njiv, travnikov, gozdov in vinograda, se proda. Cena po dogovoru. H. Gabrfjan, Št. Vid nad Vipavo-. 1739 TRGOVSKI POMOČNIK, železnhiar, izurjen tudi v £peceri>i, iščt primernega mesta, najraje v mestu. Ponudbe pod «2clezninart. na upravništvo. 1743 STEKLENE šipe po zmernih cenah. Skladišče via Salice 3, Trst. 1745 Borsna Te&B* _________ _____________________Trst. dne 25. septembra 1922. žila do Solkana, po tem pa nosila po duhovni- *>*nka......................119 kih, oziroma frančiškanih. Na Prevalu jo bodo ™J*JJf.h.......* •••••••••• JJJ pozdravili romarji, prišedši šzza Sv. Gore z :................. t . r , , . " r v. j . - .__.m ucroiimica •••••••••••••••• loiu nalašč zato zloženo pesm^, fai jo ye spesnila Ubeni TricftlM..............440 Ursubnka M ELzabeta, uglazbJ pa na§ du- Ltoyd .................. hovmk č. g. Vinko v odopavec. i Lussino , , . ........... » . . . 610 Ko dospe procesija na vrh Sv. Gore, bo ob! MartinoHcb ..................142 ugodnem vremenu ena Uha sv. ma&a na glav- i Occanfa .................. nem altarju starega svetiiče, na to govor v ita- Premtida ..................360 lij&nsken? in slovenskem jeziku, na koncu Te Tripcovleh Deum. Verniki se vabijo, da okmčajo svoja Ampelcs . stanovanja in hiše s cvetlicami, preprogami, s ol'JiT«™ 3 sv. podobami itd., Soikanci pa naj napravijo 303 604 298 dva slavoloka, enega pri vhoda, drugega pri koncu vasi. Bratovščine m katoliška društva naj pridejo z zastavami. Marijine hčere pa s svojimi znaki. Ker je vrh Sv. Gor le malo prostora in le ena krčma, svetujemo naj se romarji, ki ne najdejo tam gori prostora, vrnejo po procesiji takoj, domov m da s seboj prinesejo živila. Tatovi Neznani zlikovci so priMi v stanova-novanje neke Marije Pasctihn, Id stanuje v Št. Petru in oo.ji odnesli škatllo, Id je vsebovala vrednost 8500 lir. Stvar je bila koj naznanjena orožnikom, ki so pa aretirali neko Bernardo Kolojne iz Št Petra, ki pa taji vsako krivdo. Poizvedovanje se vrli dalje. — Okradli •o tudi inž. Dehraada za vrednost 2075 Ur. Neveč* pri defa. V boiniinico usmiljenih bratov so prinesli mehanska Renata Crail, ki se je hudo opekel na desni roki, ker se je užgala in razpočila posoda z bencinom. Baolem iainL Pred par dat vi je srečal far šist Štetan M., dokna iz Raveoe, brez dela, nekega vojaka z mlaiittačaa, ki je imel v gumb-mci rd)eč nage^. Fašist je zahteval« da naj te Cement Spala to • -.............272 Taja valuta aa tržaškem trga« ogrske krone «>••»• avstrijsko-ne mike krone . Češkoslovaške krone . * dinarji . • le j I marke •*•••••*• dolarji ••••••«• francoski franki • . » • Švicarski franki .... angleški funti papirnati • angleški fanti, ikU . • nspoleoni —.—.92 1.— —.03.»/t —.05 75.40.— 7G.25 32.75.— 33-25 15.-.- 16-25 2 20.— 2.70 23.45.— 23.65 JBL—18160 437.—.—441 — 103.80.—104-20 113.75.—115*75 91.-.— 91-75 ODDA se takoj v najem, [z ali brez poeestva,) trgovina z vsemi koncesijami, gostilna z vinsko kletjo, tujsikim hfevom in obširno lopo. Cena po dogovor«. Pojasnila daje Božidar Kastelic, Materija, Istra. 1747 i i Globoko potrti javljamo žalostno vest, da Je na£a soproga, mati, sestra, gospa FrentilKg im roj. Puriuh danes, dne 22. septembra, nenadoma preminula. Pogreb se bo vršil v nedeljo, dne 24.\ t. m., ob 4. uri popoldne, h hiše žalosti na-domače pokopališče. Blago pokojnico priporočamo v molitev Cel pri Vipavi, 22. septembra 1922. Žalujoči ostali. m k. Srefema Krone fsi M plačujem po nflM.1 cenah f Trst, Plazza Carlfeaiđi il 2 8 (prej Barriera) KDOR HOČE KAJ KUPITI KDOR HOČE KAJ PRODATI KDOR IŠČE SLUŽBE, ITD. INSERIRAJ V »EDINOSTI« Krone, srebro, zlato, diamante, briljante in platin _ kupujem po najvišjih cenah. 1(1 Zlatarna ALBERT POVH, 1 Mazzisi Iv. (S H via i^NAOB (zgotovljene obleke po mert za mtfke In ženske, poletom nepremočlilvl plašč?, nogavice, perilo, klobuki, preproge, Zimnice, vzmeti, divani Itd. Krolačnica prvega reda. Cene smerne, pogoji tfobrl. Trst, Via XXX ottobre it. 3. I. nadstr. Telefon 39-20. 33