jralnUtv« ka ajiravai Ljubljana Kopitarjeva L telefon ls.ll—23 64. M »sečna naročnin« (1 Ur. — Cek. mo Ljubljana iu 6H u naročnin« o 10.194 ta inaerat«, Uk)Ju6n« ia •topatvo ta oirlaa« ls Italija la Inozematvai UPI 8. A. 11 liano. Bokaptaov n« vrat Entlastung fiir die Verteidiger von Berlin In Italien Absetzbewegungen hinter den Po nnd Tessin Ans dem Fiihrerhanptquartier, 28. 4. DNU. Das Oberkommando der VVehrmacht gibi bekannt: In dom heroisehen Kampf der Stadt Berlin kommt noch einmal vor alle Welt der Schicksalskampf des dcutschen Volkes gegen den Bolschevvismus zum Ausdruck. Wiihrend in einem der Ge-srhichto einmaligen grandiosen Ringen die Hauptstadt verteidigt wirich die Linie Brandenburg —Ra-h e n o w — Kremmen gegen alle 'eindliclien Angriffe behauptet. Im Raum von P r e n z 1 a u vvarfen die Sovvjets nene Panzer- nnd Infanterieverbilnde in den Kampf nnd erzwangen unter star-kem Schlaehtfliegereinsatz tiefe Einbriiche. In nordwest-deutschen Ranm kam ea gestern nur zu ortlichen Kampfen. In Bremen hiilt der Kampfkommandant mit den Resten der tapferen Besatzung den Nordostteil der Stadt. An der Donau drang der Feind in Regenshurg und Ingolstadt ein. Zvvischen I) i 11 i n g c n und U 1 m setzen die Amerikaner ihren Vorstoss nach Sii-den fort. Die Kampfe sind im M i n d e I -und O U n z t a I im Gange. Die Armeen in Italien setzten sich hinter den Po und Tessin ab. Wahrend dic Sowjets im Siidabschnitt der Ostfront sich aui starko čirtliche Vorstosse besehriinkten. setzten sie ihre Aneriffo im Raum B r ii n n mit starken Kraften fort und konnten trotz ziiher Ge-genwehr der Besatzung in die Stadt ein-dringen. Nordwestlich B a n t z e n , da bei M e i s s e n die Verbindung mit der West-Iront an der Elbe hergestellt vvurde, sind unsere Truppen zum Angriff nach Norden angetreten. Sicherungstahrzcuge der Kriegsmari-ne versenkten ostlich Gotenhafen 1 sowjetischos Schnellboot und schossen ein vveiteres in Brand. Rehwiichere amerikanische Kampfver-bande fiihrten am Tage Angriffe gogen Orte in Siiddeutschland. fn der Nacht herrschte iiher dem Reichsgebiet nur ge-ringe feindliche Kampftatigkeit. Kleinst-Untcrseeboote versenkten ans dem stark bewachten feindlichen Nach-schiihverkehr zvvischen T h e m s e und Elbe 2 vollbeladene Schiffe mit SOOO BRT. Razbremenitev berlinskih branilcev V Italiji so bili izvedeni umiknlni pokreti zn Padom in Tessinom Fiihrerjev glavni stan. 28. apr. DNB. I Vrhovno poveljstv oboroženih sil javlja: V junaškem boju za mesto Berlin prihaja še enkrat do izraza pred vsem vetom usodnostni boj nemškega naroda iroti boljševizmu. Medtem ko se brani ..davno mesto v edinstveni borbi zgodo-ino, so naše čete ob Labi obrnile Amerikancem' hrbet. da hi od zunaj v napadu razbremenile berlinske branilco. V notranjem obrambnem obrc.fu je sovražnik vdrl s severa v Omrlntfenborg, juga pa na Tempelhofsko polje. Ob baltskih vratih in na Aleksandrovem •gu je pričela hnrita ju mestno središče, is vzhod—zahod leži pod težkim ogn.iem Leteči oddelki so podpirali ho.ie z žrtvovanja polnim posegom posadk. Kljub najmočnejši protioklepniški in protiletalski obrambi pa so se podnevi in ponoči izkrcale rezerve ter odvrglo strelivo. Naši oddelki lovskih in borbenih letalcev so v zadnjih 4 dneh uničili 143 letal, 58 oklepnikov in preko 300 vozil. Na področju južno od K c n i g s w u s t e r h ar. -sena so divizije devete nrmade nada-: Ijevale z napadom proti severozahodu ter '•o se ubranile osredotočenih sovjetskih napadov, izvedenih tekom vsega dneva šn ki so bili usmerjeni v boke. Divizije, ki so bile vržene v borbo l zahoda, so vrgle sovražnika v ogorčeni 'i borbi na širokem bojišču nazaj in so dosegle Ferch. Zahodno od Berlina je vzdržala bojna črta Brandenburg — Rathonow — Kremmen napram \ vsem sovražnim napadom. Na področju pri P r e n z 1 a u so vrgli Sovjeti v boj ■ v ■ nove oklepniške in pehotne oddelke ter so z močnim posegom borbenih letal dosegli globoko vdore. Na severozahodnem nemškem področju je prišlo včeraj le do krajevnih bojev. V Bremenu drži poveljnik z ostanki hrabre posadke sevenovzhodni del mesta. Ob D o n a v i je vdrl sovražnik v R e-gensburg in Ingolstadt. Med Dillingenom in Ulmom so Amerikanci nadaljevali b svojim sunkom proti jngu. V teku so boji v dolini M i n d e 1 in G ii n z. Armade r Italiji so se umaknile za Pad in Tessin. Medtem ko so se Sovjeti na južnem odseku vzhodnega bojišča omejili na močno krajevne sunke, so nadaljevali s svojimi napadi na področju pri Brnn f močnimi silami ter so kljub žilavemu odporu posadke vdrli v mesto. Severnozahodno od Bautzena »o pričele naše čete z napadom proti severu, ker je bila pri M e i s s e n u vzpostavljena zveza z zahodnim bojiščem ob Lahi. Zaščitne ladje vojne mornarice so vzhodno od Gotenhafena potopile en sovjetski hitri bojni čoln, drugega pa zažgalo. šibkejši' ameriški bojni oddelki «o izvedli podnevi napade na kraje v južni Nemčiji. V noči je nad nemškim državnim področjem vladalo lo skromno sovražno bojno delovanje. Najmanjše podmornice so iz močno zastražene soTražnn preskrbovalne spremljave med T h e m s o in L a b o potopile dve polno natovorjeni ladji z 8000 tonami. so bili zopet vrženi iz notranjega obrambnega obroča Junaški boj proti množičnemu navalu — Uspešni protinapadi naših približajočih se oddelkov Neumni izdajalci Poskus državnega udara v Miinchcnu v kali zadušen Miinchen, 28. aprila. DNB. Milnche sovražnika Nasprotno pa so Sovjeti napredovali jugozahodno od S t e 11 i n a proti P r e z-Uo. V južni Nemčiji traja močan sovražni pritisk proti črti ob Donavi od Deggondorfa do Ulma. Pri Dillin genu so Amerikanci zvečali svoje predmostje proti jugozahodu ter 80 po silovitih bojih vdrli v severni del Ulma. V švabskem Alhu in severnozahodno od Bodenskega jezera so se prebilo lastne bojne skupine z uspehom skozi sovražnikove napadalne kolone. V Italiji jo nspeln našim četam, da so se neopazno umaknile iz Etruščan-skih Apeninov na nove črte proti severu Sovražnik je strnil svoje sile v P a d o v i nižini k sunku proti severu ter si je osnoval večja predmostja na severni obali reke. Sovražne napadalne skupine so prebile naše zaščitnice pri R e g g i u ter sunile do P a r m e. Na dalmatinskem obalnem odseku so hranilci Reke odbili številne napade močnejših sil tolp ob vzhodnem robu mesta. Južni odsek vzhodnega bojišč* je bij včeraj v znaku lastnih protinapadov, ki so vrgli boljševike ii hojiščnega loka jugovzhodno od M ii r 11 u s e h I a g a do odseka pri L a f n i 11. Odbiti so bili ponovljeni napadi na Brno. Po hudih ponličnih bojih smo izgubili P i 11 a u. V Kurlandu je zopet oživelo bojno delovanje severnozahodno od Prekuhlcna in južno od Frauenburga. Predstrnžni čolni en potopili pred nizozemsko obalo nek britanski hitri bojni čoln ter nekega nadaljnjega težko poškodovali. vas zmede in ohromi va&o vztrajnost. Objavil je bvoIkkIo, ki ruun jo naj prinesejo maroški polki ter se pri tem skliceval pri svojem veleizdajalniškem početju na sodelovanje odličnih osebnosti, da bi vzbudil zaupanje pri vas. Ne jemljite tega gobezdanja za resnico, vso skupaj jo laž. Jaz. pa kličem v vas vseh občutek zvestobo in Ijuhez-ni do domovine, ki ste ga ravno v MUnchenu v vseh težkih preizkušnjah tolikokrat dokazali. Noben lopov ne sme sedaj umazati tega velikega, hrabrega in pošteuega zadržanja. Ostanite zvesti in zanesljivi Nemci. Tolpa, ki vas je poskušala nahujuketi k prevratu, ki je čakala le na to, da uprizori nemir in zmedo, da lahko krade, ki vam je hotela vzeti, kar vam je še ostalo, ki je hotela osnovati vlado ulice, to smo razbili v nekaj urah Nečastni falotje, ki so hoteli v najtežji uri one-častiti nemško ime, ti bodo kmalu ustreljeni in onemogočeni. Monukovsko prebivalstvo pa ne bo nikoli padlo v hrbet hrabrim vojakom, ki se liore proti sovražniku. Mislilo bo vedno na svoje mrtve, ki jih je pustilo ter se ne bo nikoli odmaknilo od 6voje zvestobe da Nemčije ln Fiihrerja. V tej zvestobi in ljubezni ostanemo. Noj živi Nemčija, naj živi Fiihrer - IleilU Nato je govoril nadžupan mesta Miin-chena Roichsleiter Kari K i e h 1 e r : »Moji ljubi monnkovski rojaki I Tudi jaz bi se rad obrnil še enkrat do vas. Vi me poznate in dobro veste, da nisem brezčaslnen lopov in izdajalec. Potem ko so brezvestni elementi ie pred tedni raztrosili govorice, da sem se ustrelil nli pa da mo je Gauleiter dal ustreliti, ali pa da sva se medsebojno postrelila itd., so sedaj raztrosili vest, da sem pokopan na Waldfriedhofu. Ker pa so medtem zopet pričeli govoriti, da še živim, je danes ta izdajalska skupina potuhnjeneev zopet javila mojo smrt. Iz dejstva, da govorim sedaj vam, morete posneti, fin so tii lopovi popolnoma navadni goljufi. Vsi pošteni Monakovčani se s studom odvračajo od takih goljufov. Gauleiter vam je tudi rekel, kaj je sedaj potrebno. Le če ostanemo vztrajni, smo lahko kos seodrobnosti, sporočenih iz \Yashing-tona, jo razvidno med drugim tndi to, da je bila v VVashingtonu takoj po razgovorih zunanjih ministrov tiskovna konferenca, na kateri je podal ameriSki zunanji minister Stettinius celo vrsto izjav, ki pa doslej še niso bilo objavljeno. Časnikarji so tudi ugotovili, da jo bil Eden po pogajanjih z Molotovim in Slettiniusom nenavadno utrujen in pobit. Severnoameriški predsednik Truinan jo imel pred pričetkom konference tudi več razgovorov z Molotovim, katerega je slalno spremljal sovjetski po>!anik v Washlnglonu Gromikov. Zadnji razgovor jo trajal dve uri. Medtem pa sta imela Stettinius in Eden tudi pogoslo pogovore. Stettinius jo bil v stalni zvezi s Trumnnom. Severnoameriški predsednik je imel pred konferenco tudi posvet z zunanjim ministrom, vojnim ministrom, mornariškim ministrom in 7. načelnikom generalnega šlaba. O tem posvetu ni bilo izdano kako posebno uradno poročilo. Po teli poročilih Iz Waslilngtona se jasno vidi. da se za vso to mrzličnostjo skriva velika skrb zn n«peh konlerence v San Franciscu. Dejstvo, da prod to vrliko konferenco, ki naj hi postala velik uspeli severnoameriške in angleško diplomacije, niso bili mogli rešiti poljskega vprašanja v smislu nngloameriških teženj, pomeni vsekakor diplomatski poraz za NVashington in Ix>nn policijo preprečile sovjetski predor preko prekopa. V težkih pouličnih bojih je bil sovražnik vržen na drugo obalo. Sofija. Praznovanje 1. maja v Bolgariji bo po dosedanjem programu tako imenovane Domovinske fronte, to jo or ganizacije, katera plava popolnoma 1 boljševističnih vodah, popolnoma prirejeno po boljševiškem načinu. Znana bolgarska boljše vi atka Traigelcva, tajnica Domovinske fronte, je izdala za 1. maj razglas, katerega je smatrali kot vdan poklon Stalinu in Sovjetski zvezi. Anglosasi vztrajajo v poljskem vprašanju Stockholm, 28. aprila. V angleškem tisku slojo v ospredju po.eg vojaških opazovanj komentarji konference v San Franciscu. Razumljivo je, da ima ob Temzi ta konferenca, ob katere rojstvu je Churchill igral vlogo botra, odgovarjajočo mesto in da jo velikodušno in spretno izvedena reklama še posebno postavlja v ospredje. Kljub temu pa poročevalci v San Franciscu vedno bolj poročajo o tržkočah, ki so nastale v poljskem vprašanju. Ce jo možno verjeti njihovim poročilom, postaja ves problem vedno bolj in bolj vprašanje prestiža. Vsekakor so zadnja poročila zelo energična ter so jasna: Anglija in Amerika sta odločeni, da ne priznata nobeno poljske vlade, ki je ne bi poljsko prebivalstvo izvolilo na svobodnih volitvah. Te besede si je treba zapomniti in pričakovati, kaj bo od njih ostalo Kdo naj bo predsednik v San Franciscu Stockholm. Tako Imenovana svetovno varnostna konferenca naj dobi svojega stalnega predsednika. S strani Združenih držav je bil predlagan za permanentnega predsednika konference zunanji minister Stettinius. S svoje strani je ra Sovjetska zveza predlagala izvolitev Molotova kot permanontnega predsednika. »SLOVENEC«, nede!}«. 29. aprila M45. V San Franciscu delajo s polno paro Lizbona, 28. aprila. V San Franciscu delajo s polno paro, kakor svojeiasno na zasedanjih io davno zaspale Zveze narodov ob Ženevskem jezeru. Seje se menjavajo s posameznimi posvetovanji, osnovani so bili odbori, ki tvorijo zopet pododliore. To ko se pojavlja velik problem, ali ho odbor sil sposoben, da izvedo svoje sklepe. Zalo je bil osnovan eksekutivni odbor, v katerem jo zastopanih le 11 držav. Sedaj so pa pojavlja vprašanje, kdo bo vse znstopan v tem eksekulivnem odboru. Nesporno je, da bodo velesile Anglija, Združene države, Cunkin&ka Kitajska in Francija med njimi. Poleg teh formalnih vprašanj, ki so jih v četrtek zjutraj obravnavali zunanji ministri Stettinius, Eden, Molotov in Sung, pa obravnavajo na številnih izrednih pogajanjih, novinarskih konferencah, ma katerih so radi pojavljajo najodlifnejši zastopniki konferenco, vsa mogoča vprašanja. Na sporedu so polna zasedanja, seje vodij delegacij itd Pod temi okol-nostmi se že pojavljajo pesimistični gla-eovi, ki trde, da pri takem prometu no ho zadoščal čas, ki jo predviden za konferenco, da bi dovedli do dokončne rešitve vsa sporna vprašanja. Stoekholm. V San Franciscu postajajo Dosledno Szčsščenie Naš boj s komunizmom se bliža uspešnemu koncu, ki bo prinesel zlom vojaške moči komunizma in pravično kazen za vse zločine. Ko bo ta boj z orožjem končan, pa še ne bo opravljeno vse dolo Z odločnostjo in doslednostjo bomo morali še napro) čistiti ozručje, ki ga je zastrupil komunizem. Za čas po »'""ff5 i® iasno Predvsem-da bo izključeno vsakršno mešetarjenje ljudi, ki so doslej previdno stali v ozadju, pa zdaj dvigajo glave in upajo, da __:xu n - posuti Tako racuna- i&pletenosti med taiko imenovanimi zavezniki vedno jasnejše. Dejatvo, da so Združene države, predlagale SteUiuiusa, Sovjeti pa Molotova za permanentnega predsednika konference, komentirajo tako, da se bo volitev predsednika razvila v borbo med »bajec prijateljskimi vojnimi zavezniki. Stoekholm, 28 apr. Molotov je ob pričetku konference v San Franciscu vložil predlog, da izvolijo za svetovno zaščitno konferenco v San Franciscu štiri predsednike. To pomeni, da hoče Stalin nasprotno s prvotnimi načrti izločili Stet-tiniusa od samoslojnega vodstva konferenco. Molotov je it temu podal izjavo, da se bo spričo odklonitve tega predloga Sovjetska zveza udeležila konferonce le kot opazovale« in ne kot odgovorai član. Kakor pravijo nadalje, bi d« Gaul-lova Francija sledila Sovjetski zvezi teir 60 konleireoici odtegnila kot odgovorna sila. Po sovjetskem predlogu naj bi bili 4 predsedniki iz zastopstev Sovjetske zveze, Združenih držav, Anglije in Cung-kimške Kitajske. S tem se je poleg poljskega vprašanja pojavilo še novo sporno vprašanje. Stoekholm. Reuter favlj« iz Sam Frain-clsca, da je prišlo sodaj tudi glede Vzhodne Azije do naeprotstov med Veliko Britanijo in Severno Ameriko na eni strani in Sovjetsko zve«) na drugi strani spričo zahtevkov, ki jih postavlja Moskva. Združene držav« zahtevajo pod japon skim nadzorstvom stoječa mandatna področja zase. Toda tudi Sovjetska zveza trdi, da so mnogi otoki potrebni za obrambo sovjetsko varnosti. Bojišča zadnji teden: Teden dni borbe za Berlin Berlinski list o berlinskih branilcih Berlin, 28. aprila. S fanatičnim in resnično brezprimerniin bojnim duhom so se Berlinčani skupno z junaškimi branilci nemške prestolnice vrgli nasproti boljševiškemu valu. Pri tem doprinašajo vse edinire vojske, ljudske vojske, političnih vodij in predvsem Hitreljeve mladino posamezna junaška dejanja, za katere ni najti dovolj močnih besed občudovanja. Nihče ne more danes edinstvene drznosti, odločnosti in volje žrtvovanja samega sebe, Če je potrebno, dovolj pohvaliti pri dejanjih, ki jih izvajajo v velebitki, kl ogorčeno divja za vsak hišni blok. Sile za ta dejanja pa črpajo berlinski branilci iz Fulirerjeve prisotnosti in njegovega vojaškega vodstva boja in tudi iz gotovosti, da se tukaj bije odločilna borha za Reich, Evropo in zahodni svot . . »Berllner Frontblatt«, ld predstavlja skupno izdajo vseh berlinskih časopisov, se obrača na berlinsko prebivalstvo z naslovom: »Bravo, Berlinčani K »Berlin ostane nemški. Fiihrer je to vsemu svetu dejal in vi Berlinčani, skrbite, da ostane njegova beseda resnica. Bravo Berlinčani, vašo obnašanje jo vzorno. Daljo tako hrabro, dalje tako zagrizeno, dalje tako brezobzirno in brez pažnje na samega 6ebe, polem se bo boljševiški na-skakovalni val zlomil in prvič bodo i>o dveh letih vzhodni morilski banditje po svoji divji zmagoslavni oj>ojnosti doživeli izlreznjenje. Vi Berlinčani lahko sunete boljševizem v pekel iz katerega je prišel in to vam bo tudi uspelo. Vzdržite, prihaja žo pomoči« Zadnji teden je bil ves v znamenju sovjetskega velenapada na Berlin. Najprej se j« Sovjetom posrečilo prodreti južno od Berlina daleč proti zahodu do črte Beelitz-Teltovv, nakar so istočasno pritiskali zlMti z vzhoda in in severovzhodno od mesta Bernau proti Panko-wu, severnemu predmestju Berlina. V nadaljnjih dnevih so Sovjeti skušali mesto popolnoma obkolili in istočasno prodirati skozi predmestja proti osrednjim okrajem s severa, vzhoda in juga. V sredi tedna so se v mestnih predelih bile krvave borbo. Sovjeti so prodrli v Zehlendorf, Stegtitz in na rob teinpel-hofskega letališča. Na severu so tule hude boje zlasti edinlce Hitlerjeve mladine, stranke in ljudske vojske. Ogorčen odpor je bil ob šlezijskem in gorli-škem kolodvoru kakor tudi med Tege-lom in Siemensoviin mestom. Tudi v Charloltenbnrgu so divjali hudi boji. Zahodno od Berlina so sredi tedna vdrli Sovjeti v Brandenlnirg. Prekoračili so Odro tudi pri Stetlinu in lam skušajo prodreti proti vzhodu. Južno krilo Sovjetov pod Berlinom je pritisnilo na reko Labo, ki jo je doseglo ob mestu Riese nad Dresdenoin. Južni del vzhodnega bojišča je v zadnjem tednu v glavnem ostal brez znatnih Epre-memb. Sovjetsko prodiranje naprej od St. Poltena so je zaustavilo in le sovjetski klini, ki so prodirali proli Brnu. so uspeli prodreti na obeh straneh nič a naprej proti severu. Po občutnih izgubah so Sovjeti vdrli v Opavo. Na zahodnem ho.;išču so Anglo>ame-rikanci v prvi polovici minulega tedna na severnem delu v glavnem pomaknili bojišče do Labe vse do mesta Dessau, od koder nato poteka bojišče v glavnem ob reki Muldi. Sredi tedna so zadivjali hudi poulični boji v Bremenu, medtem ko se bojišče severno od Bremena v smeri proti reki Ems ni mnogo spremenilo Znatnejše premike so dosegle ameriške armade, ki so pritiskale na južnem delu zahodnega bojišča proti jugozahodu. Tu so bili izsiljeni globlj vdori proti jugozahodu. Tu so bili izsiljeni globlji vdori proti gornji Donavi, ki so jo napadalni klini na več mestih prekoračili. Od Sigmaringena, Ul-ina in Regensburga prodirajo Amerikanci proti jugovzhodu, medtem ko so tudi boji ob Bodenskem jezeru. Vzhodno od Regensburga pa skušajo Amerikanci prodirati v dolini Donave proti avstrijski meji. Na italijanskem bojišču so v začetku tedna prodrle , angloameriške čelo na obeh straneh Modene in severno od Bologne, nato so pritisnile proti Ferrari, odkoder so z močnimi silami izsilile na več mestih r»reliod čez reko Pad. Za balkansko hojišfe je bilo sredi tedna sporočeno, da so se komunistične enole prerinile skozi planinsko področje 6everne Dalmacijo do Reke. — II — Junaška berlinska mladina Berlin, 27. 4. Poleg vojakov redno vojske, ljudske vojske in policije, pripadnikov delovno službe in civilnih urad-todoVišTi" na sVof račun. Tako'računa- 1 nikov se posebno odlikuje v boju proti iije se bo kajpada nujno izjalovilo. V bo- | bol.jševikom Hitlerjeva mladina ju s komunizmom ne poznamo srodnje poli in ne poti nazaj. Prav zato pa moramo budno paziti, da ne bodo pozneje zaspali in prezrli vseh onih pojavov v narodnem življenju, ki vodijo v razkroj in so omogočali komunizmu prodiranje. Odstraniti bomo morali do zadnjih ostankov vso ideološko navlako komunistične in tilokomu-nistične miselnosti ter vso idejno zmedo, ki io jo mo^el komunizem izrabiti zase. Čaka nas veliko delo idejnega preu-ščenja in narodne vzgoje. Zlasti so tu velike naloge katoliča- O tem smo dobili naslednja posamezna poročila: V bojih na zahodu Berlina Je sestrelila neka Berlinčanka z oklepniško pestjo dva težka sovjetska oklepnika. Nek pripadnik Hitlerjeve mladine, ki se jo ravno peljal s kolesom v službo k svoji četi, je src kil dva sovjetska oklepnika, ki sla vozila po cesti pred njim. Mladenič je vedel, da bo zopet srečal oklepnika, če bo šel po krajši poti. Peljal so je tako-hitro, kolikor jo mogel do cestnega križišča, skočil s kolesa in pripravil oklepniško pest in ročno granate. Čez nekaij minut sta prihrumela sovjetska oklepnika. Mladenič je uničil prvega takoj z oklepniško pestjo, drugega pa jo onesposobil. Dva sovjetska vojaka, ki sta skočila iz oklepnika, Je takoj ubil z ročnimi granatami. Stoekholm, 27 4. Britanski proizvajalni minister, ki je sedaj v Združenih državah, je izjavil, da primanjkujejo vzhodnoevropskim deželam, ki so jih zasedle sovjetske čete, živila, oblačila in možnost dela. Tamkajšnje pomanjkanje pomeni, da bo za ve« svet po vojni primanjkovalo surovin. Te težkoče pa gotovo ne bodo do ved le do osnovanja solidnega miru. lanSIBBBBEEBBBBBEBBBEHBBRBnO :pa prireditev v frančiškanski dvomi Ze znani pevski oktet čete za zvezo Slov. Dom. ki je večkrat nastopal tudi v radiu, 60 je predstavil našim domobrau-ccin, njihovim svojcem, ranjencem in -invalidom Slov. Dom. v petek 27. IV ob 17.30 z znano Vodopivčevo spevoigro v treh dejanjih »Kovačev študent«. Prireditvi so prisostvovali poleg drugih odličnih gostov tudi generalni inšpektor Slov. Dom. general Rupnik s svojo soprogo, zastopnik poveljnika Slov. Dom. g. major Bajec, zastopnik ljubljanskega škofa g. kanonik dr. Koretič. Celotna prireditev je prijetno in živo izzvenela. Vse vloge so bile pevsko, kakor tudi karakteristično zelo dobro izvedene. Zlasti vloge Janeza in poštarja Žana, in matere Meto so bile jiodane sigurno, glasovno in tehnično zelo popolno. Tudi ostale vloge niso zaostajalo, pač pa moramo upoštevati, da to niso pevci z visoko glasbeno izobrazbo, igra je nudila igralcem dovolj zdravega smeha. Odmori so bili prav tako zabavni, ker je humorist prijeino zabaval občinstvo s i>o-srečenimi kupleti in dovtipi. Domobranski orkester je mnogo pripomogel uspehu igre. Vsi navzoči bo bili s prireditvijo prijetno presenečeni. Naše Domobranstvo si takih iger še želi. Vsa zahvala gre vsem sodelujočim, knkor tudi g. častnikom čete za zvezo, ki so celotno delo sami podpirali, ob vsem tehničnem delu na terenu, ki ga sodelujoči izvršujejo. A. Z. nov. Golovo je namreč, da bo rešilne i.leje za naš narod mogel dati le katolicizem. Zato je trdna katoliška skupnost nujno polrebna za prerod. Skušnja iz preteklosti nas uči, da bi nevarnost komunistične revolucije lahko žo preven-reprečili, ko bi ne bila nasa katoliška skupnost razmajana zaradi raz kroja, ki ga je v naše vrste zanašal kr- Poziv Vsi molje letnikov 1914-1026, ki so dodeljeni r Slovensko domobranstvo, kakor tndi vsi prostovoljni vpisniki, kate- 11UUKU™ ________-- . . rim Je bil nastop službe v Slovenskem do- livno preprečili, ko bi ne bila nasa ka- moi,raiiRtvn odložen do t. maja 1945, se .... --------. —"rflHi raz- 1 morajo brezpoKojno javiti »aradi nastopa danski socializem skupno z mladinskim • Iretjeskuninskim« gibanjem. Kdor koli se bo torej še kdaj pojavil v vrstahi katoličanov z enakimi očitki in podobnim uočetjetn kakor nekoč krščanski sociali--li kdor koli bo govoril o »ozkih« katoličanih in bo odločen katolicizem označeval za klerikaiizem — vsakogar bomo spoznali in odklonili, kakor smo — čeludi morda ne vi vsi dovolj hitro — spoznali in odklonili kršč. socializem. Kjerkoli se bo pojavilo skupinsko gibanje, ki si bo lastilo — kakor nekoč tretja skupina — odločujočo vlogo v vseh vprašanjih katoliške skupnosti in si bo hotelo uzurpirati posebne pravice, izjemen po'ožaj v vsej katoliški skupnosti, boino vedeli, da hodi po poti nekdanje tretje skupine in bomo zavzeli tudi tak odnos do njega. Katoličani priznavamo le eno katoliško skupnost in ne prenesemo nobenega skupinstva. Svojo katoliško skupnost hočemo ohraniti zdravo, ker bomo le tako megli uspešno pristopiti k velikim nalogam prihodnjostL Prečiščenje našega narodnega občestva bo šlo od katoličanov v vsa področja narodnega življenja. Z dosledno odločnostjo bo treba razčistiti pojmo predvsem v kulturnem življenju, kjer se najverneje odražajo duhovni tokovi, ki gredo skozi narod. Tukaj bo treba vrnili resnici in nravnosti osrednje mesto, ki jima v kulturi gre. , Morala in resnica morata postati najvišji kriterij pri presojanju kulturnih pojavov. Zato se ne bo smelo več slišati kjerkoli v umetnosti, da bi se kdo v imenu ne vem kakšne literarno skonstruirane moralke norčeval iz >morale srednjega stanu« in bi štel k Izumom te morale tudi krščanski zakon. V prihodnje ne bomo več zamenjavali razkrajal-ne"a cinizma in odkritosrčne, dobronamerne kritike, ne bomo več proglašali zmedenih subjektivnih doživetij nekaterih za objektivne resnice, obvezne za vse, kakor se je to kaj pogosto dogajalo poprej. Tudi ne bomo več smeli povzdigovati formalne dovršenosti literarnih stvaritev in pri tem molčati o njihovi vsebinski in idejni malovredno-sii Končno je zahteva doslednosti, da iz mogle stopimo na realna tla, da s treznimi očmi realistov presojamo naše kulturno snovanje in ločimo resnične avtoritete od namišljenih veličin. V našem javnem življenju se bomo morali varovati, da ne zamenjamo resnične, koristne solidarnosti vseh stanov s krlčaško demagogijo. Od jasno začrtanega programa bo treba preiti k intenzivnemu preoblikovanju življenja naše narodne skupnosti. Na socialnem in gospodarskem področju nas čaka težko, a lepo delo — pomagati k lepšemu življenju m dostojnemu položaju vsakomur, kl je voljan delati, ustvariti stanovsko skupnost vseh Sl0iVsent sebne dodatke raelonlranlh živil, bo bolniški odsek mestnega preskrbovalnega urada delili bolniška nakazila za mesec maj vsako dopoldne od 7—11 v pritličju Turjaške palače v Križankah, Gosposka 15, po naslednjem razporedu: Od 1. do S. maja bolnikom, kl Imajo pravico tudi za meso, tako da pridejo na vrsto: v torek 1. maja bolniki z začetnicami A do C; X. maja z zaffetnlcaml D do G; 3. maja H do J; 4. maja K ln L; 5. maja M do O; 7. maja P m R; 8. maja S ln S. In 9. maja z začetnicami T do 2. Od A. do 19. maja drugim bolnikom, tako da pridejo na vrsto: v petek U. maja bolniki z začetnicami A do C; 12. maja D' do G; 14. maja H ln J; 15. maja K ln L; 18. maja M do O; 17. maja P ln R; 18. maja S do T; 19. maja z začetnicami U do Z. Od 22. do 2S. maja bo bolniški odsek delil nakazila zasladkor za dojenčke ln bolnike, toda le na podlagi prej predloženih zdravniških spričeval, tako da pridejo na vrsto: v torek 22. maja dojenčki ln bolniki z začetnicami A do D; 23. maja E do H; 24. maja z začetnicami 1 do K; 25. maja z začetnicami L do N; 2«. maja O do R; 28. maja S do T; 29. maja U do Z. Zdravstveni zavodi, kl so upravičeni dobivati posebne dodatke za strežniško osebje, naj pošljejo po nakazila od 2. do 10. maja. Bolniki, kl dobivajo bojnlške dodatke, naj prlneso s seboj živilske nakaznice za mesec maj. Nakazil brez predložitve živilskih nakaznic urad ne bo Izdajal. Zdravniška spričevala za pridobitev bolniškega nakazila Je treba predložiti mestnemu fizikatu od 1. do 20. v mesecu. Upravičenci, kl prejemajo po predloženem zdravniškem spričevalu prvič bolniško nakazilo, naj se z nJim zglase na r evodu. Novi trg 4-IL, soba St. 12, zaradi po "jMfJ trgovca. BolnlSkl odsek opozarja, da bo delil ' nlška nakazila strogo po objavljenem ut-poredu. Ce upravičenci zaradi neprlčakov« .'ga prekinjenega uradovanja ne bi prišli nc vrsto, naj pridejo v urad naslednji dan od 7 do 10.45. Znova opozarjamo vse one upravičence, kt Imajo na bolniškem nakazUu označeno diagnozo št. 8 ln 9, da prlneso v urad živilsko nakaznico za mesec maj z neodre-zanimi odrezkl za 100 gr trdih maščob; vsi oni upravičenci, kl Imajo označeno diagnozo št. 13, pa za sladkor ln odrezke za kruh. * Važno za kadilce. Odjemalce razveljavljenih trafik Novak Ju ste na Tržaški cesti 45 in Zlrovnik Ane v Elnspllerjevl ulici pozivamo, da se zglase v uradu za razdeljevanje tobačnih nakaznic v palači Bate, Ulica 3. maja 1, III. nadstropje. Tam bodo dobili nakazila za vpis v nove trafike. Začasna pomoč rentnikom ZSZ iz nezgodnega zavarovanja Radio Ljubljana Dnevni spored za 2». april: 7. Poročila v nemščini - 7.10 Veseli zvoki - 8.50 Poiočlla v slovenščini - 9 Pozdruv z domovino - 10 Poročila v nemščini — IO.Ij Iz nnše zakladnice - 11 Nemški spored -11.30 Slov. ljudska oddaja - 12 Napovcd spo-roda, nnto opoldanski koncort - 123« IprO" čila v nemščini In slovenščini — 12 40 Nemški ljudski koncert - 14 Poročila v nomšč.ni - 14.10 Nemški spored - IS Vesel sprehod -15.45 15 minut za podeželje - 6 Koncert za vojake, vmes poročila v nemščini ln slovon-ščinl - 18 Nosinrtna glasba n»mških »Klada-to lov - 19 Ura pesmi - 19 30 Poročila v sfovcnščlnl - 19.fs Kaj prinaša Prihodnji teden - 20 Poročila v nemščini - 20 15 Nemški spored - 22 Poročila v nemSčini in na-niovolF sporeda — 22-15 Olnsha prod polnočjo. Pozor! Izšla )e O. D. MARDEN VOLJA IN U S P B H nnhlifi 'e Inlilf«, T dnoh od 10. aprila do" V maja v Škofijski dobrodelni pisarni. Poljanska ' ' in sieer med 3. in 6. «ro popoldne. Cena knjižici jo 60 lir. Pozorl ccsta 6, Po odobritvi sklepa ravnateljstva ZSZ z dne 10, aprila 1945 po šafu pokrajinske upravo glede priznanja dodatka na začasne vojno doklade, bo ZSZ to dni nakazal upra-vlčoncem pripadajočo poviško. Posebni dodatek se prizna samo rentnikom, kl so utrpeli 85% do 100% zmanjšano dolasposobnost. Doilntek se zaračuna tako, da ae nova ronta odinflirl od letnega zaslužka, ki odgovarja IX. mezdnemu razredu, pri vdovah in otroolh pa X. mozdnomu razredu. Poleg dodatka, odn. razlike, kl nastane vsleid izravnavo rent«, so prizna še dodatna mesečna podpora, in sicer: rentnikom od 85% do 50% zmanjšane delasposobnosti 800 lir, od 51% do 65% 500 lir, od 6G% do 100% pa 700 liri vdovam po 500 lir, otrokom po 300 lir, sorodnikom pa 200 lir mesečno. Razliko In dodatno podpore so Izplačajo za trt moscce april, maj, junij 1945 v onom znesku. Do toh razlik ln podpor, kl so lzplačljlvo do konca julija 1945, ao upravičeni aamo rentniki, ki ao 1. aprila 1945 uživali Min to. Zavod za eooialno savarovanje Ljubljanske pokrajine Novi mezdni razredi v socialnem zavarovanju bodo po sklepu ravnateljstva ZSZ ln naknadni odobritvi nadzora« oblasti, vpe ljanl po lostvlol od 20 do 100 lir. Po dogovoru med Pokrajinsko delavsko svežo ii Pokrajinsko delodajalsko svozo bodo ti nov mezdni razredi za določevanje prispevke ln višino dajatev veljaU od I maja 1915 Zato opozarjamo vse delodajalce ie aedaj da od 1. maja daljo upoštevajo višje mezdni razrede, da ae tako Izognejo naknadnem! obračunavanju višjih prispevkov in odtog ljnjov za nazaj, kakor ho tudi Zavod za «" clalno zavarovanje nudil vsem zavarovan cem dajatve po zvišani mezdni lestvici povratno močjo od 1. maja 191S dalje. Nov Icstvica jo na razpolag') Prt Stev. 97. »SLOVENFC«, nedelja, 29. aprila 1949. Btrjn JI __ Domoljub robo¥§ se odpiral® Ljubljana, 28. malega travna. Dnnes objuvljnmo tretji in zaključni dem našega agrarnega načrta. Tnko smo v najtežjih trenutkih našega narodnega življenja razgrnili pred celoten slovenski nnrod načrt, ki Lz ruševin in smrti sedanjosti . . kaže pot v novo bodočnost blagostanju dolžnosti in bi mogel znpasii tavanju in razcveta vseh zdravih kmečkih sil. iz dneva v dan. Pn so se oglasili svn-Nismo tega napravili, kakor da bi ho- | rilni klici. To so bili opomini grobov. Izkopano grobišče komunističnih žrtev na St. Urški gori — Kaj nam ti grobovi kli&jo Zadnja leta, ki smo iih preživeli, so bila tako polna dogodkov in izpre-memb, tolikega trpljenja in bridkosti, da bi človek skoraj pozabil na svoje teli v dneh splošne stiske uganjati demagogijo, marveč zlasti zato, da med vsemi stanovi najteže prizadetemu slovenskemu kmetu naravnamo pogled iz razdejanja teh dni v novo dobo veselo in ponone prihednjosti. Pa (udi zato, da se daucs ta dan vsi kmečki ljudje zavedo, kako so dolžni brez izjeme vse do skrajnosti storiti, dn nnrod s svojimi pridelki ohranijo pri življenju. Potem bo kmečki stan upravičeno mogel stopiti pred druge stanove, predložiti jim svoj program in reči: »Izpolnil sem dolžnost, zdaj hočem pravico.« Današnje točke obravnavajo načrte za kmečkega človeka, njegovo družino in njegov stan. V tem je osredje vsega programa, zakaj za človeka gre, ki nam je namen vsega prizadevanja, vse ostalo (zemlja, gospodnrs(vo itd.) je le sredstvo, da se nameu doseže. Pri 'razporeditvi programa smo se držali unčeln, ki je veljalo na ženit-uini v Kani Galileji: najboljša vino smo prihranili za nazadnje. Nihče ne more dvomiti, da je vse odvisno od človeka in njegove nravi. Lahko postavimo še tako dovršene načrte ?.a gospodarski razmah našega kmeta in jih lahko tudi uresničimo; pa če smo napak vzgojili ali pustili v nemnr izobrazbo kmečkega človeka, bo vse zaman. Svetovno priznani agrarni politiki so mnenja, da je ravno vzgoja in izobrazba tnko važen činitelj v kmetijskem gospodarstvu, da večine problemov tega gospodarstva sploh ni mogoče uresničiti, če ni kmet prav vzgojen in dovolj izobražen. Kar verjemimo jim in pojdimo v prvi vrsti in takoj na delo vprav na tem področju, ki ga obravnavajo naslednje točke. 1. Kmet jo jedro narodove gospodarske, narodnostne in duhovne moči. L>a sc bo moglo ugodno razvijati kmetijsko in po njem narodno gospodarstvo, da bo rastla narodova fizična sila in da bo prospevala njegova svojska kultura, mora biti vse storjeno, da sc dvigne obča in poklicno-strokovna izobrazba kmečkega človeka. 2. Pravilno se mora usmeriti vzgoja kmečke mladine. Ker je prvo in ('lavno vzgajališče kmečki dom_, je treba poskrbeti zn osnovno vzgojno izobrazbo mladih zakoncev, teme-liečo nn stoletnih verskih in narod-n iii vrednotah slovenske kmečke hiše. 3. Ljudska šola na kmetih se preobilje tako, da bo po svoji ureditvi in po svojem duhu izobraževala in vzgajala veren in kreposten krneč-k i naraščaj. Kmečkemu stanu se za- ki so se iz dneva v dnn bolj množili po naših deželah. Morda nas nobeno druga stvar ni tnko nnglo iztreznila in dovedla do spoznanja naših dolžnosti in potreb čnsn, knkor ravno sveže gomile. Vse pokrajine so morale odpreti svoje krilo številnim žrtvam, da smo se v celoti znašli, l/pregovorila je goriška, štajerska, oglasilu se je gorenjska zemlja.. Pred desetimi dnevi so gorenjski domobranci i t. Cerkelj ob prisotnosti svojcev in zdravniškega izvedenca spet šli odkopnt štiri žrtve komunističnega nasilja, ki so bile zagrebene že nad leto v gozdiču pod šolo na ftent Urški gori. Trupla so bila še toliko ohranjena, da so mogli ugotoviti imena žrtev. Prvega so izkopali iz grobo Cvnrn Štefana, 5avljairja z Duplice. Sklepajoč na znake nn lobanji, so mu morilci razbili lobanjo, nato j>a ga ustrelili. Pokojnik inin doma ženo z mladoletnim otrokom. Za njim so dvignili šušteršičn Franca, samskega mizarja z Duplice^ Tretji je bil Brleč Anton iz Srednje vasi pri Tuhinju; stanoval je na Duplici in bil uslužben v tovarni Remec. Ta fnnt je bil znan kot dober in pošten. Glavo mn je razbilo sedem krogel. V zadnjem so spoznali Pnnčnrjn Jožefa, krojača iz Nožic pri Di/jdici. Ustreljen je bil v glavo. Znpušča ženo in dva otročičn. Domobranci so pokojne žrtve prepeljali v Kamnik, kjer so jih položili v posvečen grob na Žalah. Pred dobrim letom so komunisti gospodarili še po velikem delu Gorenjske. Tnko je bilo mogoče, da so 4. marcn lani komunisti odvedli z domov pet moških in jih gnali proti Št. Urški gori. Spotoma so se ustavili nn Dobravi in ukazali ujetnikom, nnj napišejo pisma svojim domačim. V njih so možje zagotavljali svoje žene, da jim ni slabo, ob priliki pa_ da pridejo tudi domov. Seveda tedaj še niso vedeli za svojo bodočnost. Tn pisma so prišla na naslovljence šele čez kake tri tedne. Ko so može pripeljali na št. Uršiko goro, je dul komunist Štefanov Štefan iz Mengša, znan pod imenom Bogo, štiri od njih zvozati. Temu je sledila obsodila in smrt, ne da bi jih bili česa obtožili. Obsodbo so izvršili v gozdiču pod šolo. Kakšnn je bila njihova zadnja pot, ve povedati bivši komunist: »Žrtve so med potjo jokale in zutrjevale, da so popolnoma nedolžne, toda komunist v takem slučaju ne sme imeti usmiljenja. V gosto zaruščenein gozdiču je znani morilec Tarzan — Sterškov iz I.ahovč — s pištolo ustrelil prvo žrtev. Drugi, nič manj znani komunist »Viinko«, Faj-moštrov Vornnc iz Križa — je ustrelil druge tri. Ker dva nista bila takoj mrtva, stn So enkrat streljala. Brlecu Antonu je dal Tarzan še sedem strelov in dodal :>Tn je pa gotovo nedolžen, ker noče crknit.« Po umoru so žrtve slekli in jim vse pobrnli. Pokopali so jih tnko površno in plitvo, da so lisice grob kmalu razgreble.« To ni bil niti prvi, niti zadnji komunistični zločin na Gorenjskem. Toda ob njem se lahko zamislimo v nnšo pot narodne protikomunistične borbe, na katero so nns nasprotniki primo-rnli s tolikšnimi podobnimi crozodej-stvi. Mnogokje so šele po delih in sadovih spoznali pekel revolucije in se zavedli svoje nnrodne in zgodovinske nnloge ter dolžnosti. Glede vseh očitkov smo mi Slovenci lahko pojiolno-mn mirni. Za orožje smo prijeli šele takrat, ko smo po vseh mogočih poizkusih, med katerimi je bilo celo nekaj takih, ki bi jih bili mirne vesti Inliko opustili, spoznali, da z nasprotnikom ni mogoče drugače govoriti knkor z orožjem v roki. Svojo borbo smo dalje postavili na versko, načelno in narodno podlngo: v vsnki od teli dobrin smo imeli trdno oporo. V boj nismo šli kot navadni napadnlci, nismo šli v znamenju onih varljivih gesel, ki so potrebna onemu, ki v svoji ideji nima dovolj prepričljivih dokazov za upravičenost svojega ravnanja. Vedno smo poudarjali le dosledno delovanje in smo bili prepričani, da bo le tnko mogoče vedno peljnti borbo v onih mejnh, v knterih je upanje na pravično zmago popolnoma upravičeno in ni le slepilo. Pa tndi mučeniško prelita kri tolikih so rojakov, toliko v l>oju žrtvo- vanih življenj, je presilen in neprestan opomin, du je pot, ki jo hodimo, edino pravilna. Številni grobovi nns opozarjajo nn pomen prolikomuni-stičnegn bola. Šo preden smo sprejeli puške, je bilo okrog nns toliko rnzde-jnnja, dn druerače in drugam niti nismo mogli. Sedaj že tretje leto vedno bolj množimo vrste in se borimo /n vse tiste pravice in vrednote, s katerimi smo obdarjeni od Hogn in narave. Borbe, popoinomn skrajne borbe s komunizmom nismo sprejeli zaradi knkih drugotnih nagibov, še manj pa zaradi knkih manj vrednih koristi. Ne. Skozi kri in muke smo se dokopali do najvišjih nagibov, ki morajo biti vodilni narodu v tako težkih in odgovornih časih revolucije in komunistične nevarnosti. Ker svojo protikomunistično pojmovanje pojmujemo skrajno dosledno, ne more priti do trenutka, ko ne bi vedeli več naprej in bi se morali vprašati: »Kni pn sedaij?« I o bi »domenilo, dn nismo prav razumeli darovanih življenj in žrtev, du dvomimo v to, nli imamo pravico živeti, biti Slovenci, častiti Bora; to bi pomenilo, da nismo gotovi, nli morda vsi ti tisoči naših mučencev res niso bili zločinci, ovaduhi in izdajalci; to bi pomenilo, dn smo pozabili nn krik slovenske zemlje, na svojo pravice in dolžnosti. Ob štiriletnici krvavega rojstva rdeče revolucije je račun našega naroda strnšen. Ko bomo po dokončanju borbe svoje orožie zopet odložili, bomo šele do poslednjosti mogli spoznati, kako pravilna je bila naša pot. Spoznanje pravilnosti, ki smo ga sedaj morali plačati tako drnpo s srčno krvjo, bo ob časovni oddaljenosti še mnogo večje. Trenutno pa nns grobovi snmi opozarjajo, du še nisino dokončali vsegn: poslušajmo. saj vendar govori tudi Primorska, Gorenjska in Štajerska. Začeli smo, tudi dokončali bomo. Kri mrtvih sorojukov jin je tista skoraj nevidna vez, ki nns trdno priklepa drugega k drugemu, ki se rnzpletn iz družine v družino, iz posameznika v sočloveka. Tnko trdno smo že spojeni, da nnm bo bodočnost morala priznati veliko delo, ki smo ga izvršili kljub (olikim oviram z vseli strani. Eno naj vsakdo ve: skupnj z našimi mučenci smo nezmngljivo močni I Suha Krajina kliče na pomoč Zadnjo nedeljo ]e bil v naših cerkvah objavljen klic naših obubožanih kmečkih drugov, ki prosijo pomoči. K ca, Se nikdar v slovenski zgodovini kmetu ni bilo potrebno toliko samozavesti in tolikšne samopomoči, kakor danes. Koliko jlh je, ki jim jo bil še pred kratkim zagotovljen življenjski obstoj, a čez noč so prišli ob vso svoje imetje, poslali so pravi berači! Nimajo kaj obleči, nimajo so kam vicii in no knj jesti. Zato smo so z zaupno prošnjo obrnili do vseh tistih kmetov, ki še morejo el svojega kaj odtrgati za svoje stanovske tovariše. Naš klic nI oslal klic vpijočega v puščavi. Našo prošnje so našle odprla srca in dobre roke Že prihajajo poročil:: 0 akciji kmetske samopomoči. Tako poročajo iz Št. Vida pri Stični, da imajo za reveže v Suhi Krajini nabranega preko 10.(KM) kg krompirja. Iz Čateža pod Zn-plarom, kjer bi skoraj lahko rekli, da je najrevnejša gorska župnijn in sama občutno prizadeta, poročajo, da iinaio nabranega čez 2omoč šo ni bila tako potrebna kakor je danes. Bodite prepričani, da l>o nekoč Gospod Vojnih trum zaklical: »kar slo slo-rili mojemu najmanjšemu bralu, ste slo-rili menil« Za plačilo bo Bog blagoslovil vaša polja, vašo pridelke in vaše sadove. Otff fc dna c?o tedms: Pastirc pa prav': Juhe, juhe! Spet je prišel sv. Jurij, težko pričakovani prijatelj naše kmečko mladine, saj prinaša čižmo vsem obutve potrebnim, zaradi česar je lelos še posebno — reši-teljsko — dobrodošel, ki ni nikjer dobiti ne čižem ne škorenj, ne Solnov ne čevljev. * i »o, _____ ______ ___ In, kakor da vidi in občuti vso to tegobo gotovi vpliv pri organizaciji ljudske pomanjkanja, se je podvizal in prijahal - .i- • ___: • I r.->a tr tren-i ev/tri rveioč.i in slavnostni Z0- sole in pri izbiri uciteljstva. 4. Z vsemi sredstvi se pospešuje polilicno-strokovno šolstvo za izobraževanje in vzgajanje kmečke mladine obeh spo'ov. V ta namen se ustanavljajo poklicno-nadal jevalne šole s krajevno obveznostjo obiska, in kme-tijsko-strokovne in gospodinjske šole do takšnega števila, da bosta vsak bodoči kmet ki gospodar in gospodinja imela čimprej možnost, dovojj izobraziti se zn svoj kmečki poklic. 5. Kmečki otroci, ki hodo morali v druge poklice, se zaščitijo. Po deželi se ustanove poklicne posvetovalnice; poskrbi se 7,a razmeram primerno strokovno izobrazbo za nekmečke ooklice; ustanove se namestitveni iradi (posredovalnice zn delo oziroma delovni uradi). 6. Zagotoviti se mora neovirnn raz oj družinskega življenja na kmetih, ovoporočencem in družinam s šte-lnimi otroki se z zakonom olajša . -kup zemlje in ohranitev posesti. 7. Uvede se socialno zavarovanje mečkih ljudi za bolezen in nezgodo, ospešuje se ljudsko zdravje z bese- i in dejanjem, zlasti s povsem nre-no, tudi revnim ljudem dostopno Iravniško in bubiško službo na dedi ter z asanacijami vasi 8. Preužitkarsko vprašanje se ure po možnosti tako, da so preužit- arji do gotove mere zaščiteni ne-. ede na izgovorjeni preužitek. Za are in onemogle ljudi, ki nimajo ireužitka, se ustanove posebni sta-itni domovi. 9. Delovna razmerja med posestni-in posli ter dninarji nrejuje kmeč- o obojestransko aastopstvo (korpo-leija) v okviru kmečke stanovske 'hornice. Na isti način se urejajo tu- ii vsa ostala gospodarsko-socialna prašnja med kmečkimi delodajalci t njihovimi delojemalci. 10. Kmečka stanovska zbornica ima njširše avtonomne naloge in pravice u zastopa koristi kmečkega _ stanu v arodni stanovski zbornici, ki je najvišje stanovsko in gospodarsko za-topstvo naroda. S tem smo zaključili osnutek grarnega načrta slovenskega kmeta, (akor smo si ga zamisill in ga zasto-nmo. — Če bomo utegnili, bomo ekatere točke podrobneje razloži-i, kakor smo obljubili. Za da-es pribijemo samo šc tole: Proti omunistižnim de m'a g o š k i m razam o ureditvi kmečkega vprašanja postavljamo mi v o j realni načrt. Primerjaj-e in sodiici Sodbe poštenih in pamet-h ljudi nas ni strali. res v vsej svoji cvetoči in slavnostni zeleni opravi, spremljan od toplih sapic in smejočega se, mladega, močnega sonca... Zavrisnili so naši pastirčki in pastirji v pozdrav 6vojeinu toplemu prijatelju in prvemu patronu pastirjevanja v naši deželi. Po podstrešjih in kamrah so že poiskali talambaste zvonce, da jih pri-vežejo liskam in čadknm okrog vratov. Potem pa hnjd na pašo, juhehee.. .1 Sočna trava knkor ošpehana solata že diši in vabi našo nemirno živinico, kra-vice in teličke, junčke in voličke na pašo, prav zares na pašo! Pika pok, pik® poki Došel je došel, zaleni Juri... pastirji, paša... živinica, sočna travica ... in £i-zem je prinesel, vsakemu par, juhe, ti naš sv. Juriji C as pašo je torej tukaj, letos nekoliko prej kot druga leta, hvala Bogu, saj je bilo že potrebno, res potrebno! Lanske zaloge po podih in 6enicah ter svislih in podstrešjih so se že pobrale, kljub malemu številu živine so izginile, moj Bog, kako se tudi ne bi pobrale, saj je kje kdo iztezal svoje grabežljive roke po njih in premarsikje jim je tudi rdeči petelin v slovo kikirikal... Ni čuda, da si letos, zares zeleni sv. Jurij še prav posebno prisrčno pozdravljen kot viteški rešenik nešemu kmetiču in njegovi maloštevilni živinici, saj živine več skoraj nima... Na pašo bo torej treba gnati, saj se je že veseli že gospodar i njegovo blšgo i njegov pastirček, vsak izsvojega tehtnega razloga: zaloge so pri koncu, sočna trava dehti in mami, pastirovanje s svojim veseljem in igranjem pa je tako vabljivo in očarljivo! Da pa bo naša ljuba živina res imela pravi hasek od te sočne, tečne trave, jo je treba na pašo nekoliko pripraviti. Nič posebnega, samo polagoma, počasi jo privadimo na zeleno! Saj je čez pet mesecev morala živeti ob suhem, slami ln senu, za priboljšek včasih tudi od detelji. Ni prav, da se sedaj kar naenkrat prestavi 6amo na pašo, samo na zeleno! Prebava ne prenese tako nenadne spremembe! Kljub večji tecnosti mlade, sočne Irave si živina marsikje ne opomore, kakor bi bilo upravičeno pričakovati, temveč zvečine postane driskova in vsaj za začetek še bol shujša. Zakaj to? Zato, ker se je prehod na zeleno izvršil nepremišljeno nnglo, kar naenkrat Snj so tudi človeku nagle in nepričakovane bistvene spremembe v hrani često v škodo, ker prebava ne pre nese takih naglih, nepričakovanih sprememb. Organizem so mora marveč polagoma, privaditi na tako, popolnoma drugačno hrano. Razumen gospodar bo zaradi toga vsaj 10 do 14 dni prej mislil, kdaj bo prav za prav zgnal živino na pašo in bo zaradi tega že vsaj toliko časa prej živino tudi na zeleno navajal. To pa na ta način, da jI bo kdaj namesto suhega v hlevu začu lkrmiti tudi po nekaj zelenega, vsak dan pa malo več, rano rdeče nli pa tudi nemške deteljo ji bo začel polagati, glavno bo pa še vedno krmil s suhim. Ce pa nima še kaj vkositi, bo pa res žo začel pasti, toda nekako pol meseca bolj po malem, v hlevu bo pa skrbel, da 6e mu živina šo suhega naje do sitega. Tako bo prehod na zeleno, pašno krmljenje izvršil previdno in polagoma. To ga no 6tane prav nič več, no truda ne kakršnih koli izdatkov, korist pa vsak pameten in prevdaren lahko potem vidi na svoji živini, ki ostane tudi na paši zdrava ter se znčne popravljati in rediti, namesto da od driskanja umazana šo bolj mršavi in hujša. Gotovo ima vsak rad koristnejše, posebno še, če ga no stane in ne zamudi. Zato bo tudi vsak gospodar, če si noče škode, svojo živino na pašo potopoma pripravil. Šele potem bo lahko vesel popolnega uspeha ter bo dal hvalo Bogu in svetemu Juriju. Došel je došel, zeleni Jurij... hajd na pašo, juhehee! Pa Bog daj srečo I M-c Vinogradnikom in sadjarjem v prevdarek Bliža se čas škropljenja z zatiralnimi sredstvi proti raznim glivičnim boleznim in drugim zajedalcem v pomladanskem času. Zaradi tega je veliko stikanje in povpraševanje, zlasti po modri galici, ki jo je tako te-ž.ko najti. 01) tej priliki pa hočemo predvsem vinogradnike, na eno važno dejstvo opozoriti. Za modro grlico se v sedanjih prilikah prodaja najrazličnejše blago, ki je sicer po barvi podobno modri galici, v resnici pa predstavlja vse nekaj drugega. Zatorej, previdnost pri nwkupu modre galice! Naj omenimo, da se med modro galico meša navadno železna galira, ki je za zatiranje peronospore, škrlupa itd. prav brez učinka. Daljo primešujejo nekateri brezvestneži h galici z indigo barvilom (modra barva) pobarvan apnenec itd. V sedanjih časih smo seveda proti taki zlorabi skoraj brez moči. Na kratko pa hočemo vseeno navesti, nekaj prav običajnih poskusov, o kakovosti galice, ki jih laiiko vsak izvaja. Primes železne galice lahko doženemo s tem, da prilijemo raztopini nekoliko amonijaka (salmijaka). Ako tekočina počrni, je znak, da je k modri galici bila primešana železna galica, drugače ostane raztopina lepo zelenkasto modro barve. Nekateri drgnejo košček modre galice tudi ob nož. Pri tem se razvija toplota in na nožu se kaj hitro pojavijo rdečkasto bakrene lise. H koncu pa priporočamo porabnikom modre galice, da uporabljajo letos pri napravi galičnega škropiva tudi navadni galun. V tem slučaju vzamemo le pol kg modre galice in pol kg galuna na 100 1 vode; seveda z običajno količino oašenega apna. Na ta način dobimo pol odstotno galično škropivo, tako zvano Martinijevo zmes, ki jo s pridom uporabljajo na Francoskem in drugod že desetletja semkaj za zaliranjo peronospore na vinski trti. V skrajnem slučaju lahko uporabljamo tudi 1% žveple.no-npneno brozgo za škropljenje vinogradov, posebno za tretjo in če- trto škropljenje, ki pa seveda no odtehta galičnega škropiva. Bolje nekaj, kakor nič, snino da rešimo trte pred propast jo, nko že no obvarujemo zaroda, ali grozdja v celoti. M W M C. n.: Ssdlmo sladkorno pssol Sladkor si pripravimo lahko doma! Sladkorna pesa potrebuje obilo toplote, da se v njej razvije čim več sladkorja. Zato je prav, da je ne sadimo prezgodaj, zlasti še, ker je tudi za slane občutljiva, i>osebno v začetku rasli. Pravi ča» za sejanje jo ves mesec april do maja. Zemlja naj ne bo sveže gnojena, bolje je, če je bila s hlevskim gnojem pognojena prejšnje leto ali pa vsaj v jeseni. Pred setvijo pognojiino s knkim umetnim gnojem, najbolje s kalijevim. Sejmo v vrste, ki so 50 cm vsaksebi, seme od somena polagajmo v razdaljah po 20 cm. Sadimo približno 4 cm glol>oko. Ko pesa vzkali, jo okopi jemo, kmalu nato pa preredčimo, ker iz enega semena vzkali navadno več sadik. Pustimo vedno najmočnejšo, gianjše pa odstranimo. Saditi so teh sadik ne izplača, ker pridelek teh nikdar ne zadovolji tako kot onih, ki so bile sejaiie. Sredi oktobra lahko začnemo 7. izkopavanjem sladkorne peso. Do prvih slan jo moramo vsekakor pospravili (de novembra), vendar vsebuje tom več sladkorja, čim bolj je v zemlji pozorela. Zunanji znak za pravi čas ruvanja sladkorne pese so m-menozeleni listi. Previdno kopljimo gomolje 7. lopato iz zemlje, d» jih ne ranimo. Pri nas je zelo udomačena navada, da režemo pesi liste med rastjo ter jih krmimo živalim. To pa ni praviluo, še prav posebno ne za sladkorno peso, ker s tem vzamemo rasllini mnogo hrane, ki bi so predelala v sladkor. Sladkorno peso lahko v gospodinjstvu vsestransko uporabljamo. Tako n. pr. iz nje pripravimo kar okusen nadev za potico. Ko sladkorno peso porujeS, jo pusti kakih 14 dni, da se uleži in nekako po-zori. Na ta način se tudi omili zoprni žarko-grenki priokus po melasi. Pozor-jeno peso dobro operi ter ostrgaj, nato jo spet operi. Ojuano zreži na tako velike koščke, da gredo v mesoreznico. Koščke nato skuhaj loliko, dn jih med prsti z lahkoto zdrobiš. Tnko l.uhnne daj v mesoreznico in jih zmelji. Zmleto maso razgrni v pekač za dva prsta na debelo. Pekač daj v pečico, da se masa popeče, sladkor kandira in porjnvl. Ko je dovolj suho, spravi v papirnati vrečici na su hem zraku. Vsekakor pa je treba paziti, da je sušenje čimprej opravljeno, da se masa ne skisa. Ce sušiš vedro le mod kuhanjem, da li ni treha posebej kuriti — vzemi pekač takoj, ko huda vročina mine, iz pečico in ga daj na hladno. V pečico ga daj spet, ko močno zakuriš. Med sušenjem maso večkrat premešaj. Tako pripravljeno sladkorno peso lahko uporabljaš kot nadev v testu namesto rozin nli marmelade Pred uporabo jo razmoči v mleku ali vodi v toliko, da le gosto tekoča in so da mazati. Dodaij še raznih dišav in malo »citrola«. P0 SVETU Prikriti spori med velesilami prihajajo vedno bolj n.a (Lati. Zadnjo čase je zlusti ameriško časopisje mnogo pisalo, da med Ameriko in Anglijo na eni in Sovjetijo nn drugi strani ni soglasja niti zaradi Azije niti zaradi Evrope. Roosevelt in Churchjll sta bili sklenila, da bo v Aziji Mandžurija, l i so jo bili zasedli Japonci, vrnjena Kitajski, prav tnko pa l>o Koreja, ki je pred nekaj desetletji bila še snmo-stojno cesarstvo, katero so bili zavzeli Japonci, spet postala samostojna. Ameriški list »Time« trdi, da bo Sovjeti ja prav gotovo obe ti dve deželi zahtevala za se in Anglonmerika se bo Sovjetiji tidnln, če pojde tuko uu|>rcj, kakor je šlo doslej. Komunistična poljskn vlndn — tnVo imenovani »lublinski odbor« — kljub ztilitevnni Sovjetije in samega Stalinu Iti In pripuščena h konferenci v San Frančišku. Ko je tik pred konferenco v Ameriko prišel sovjetski zunanji minister Molotov, je tnkoj začel obravnavati vprnšanjo Poljske. Toda niti angleški zunanji minister Erlrn niti ameriški Stetinius nista dovolila, dn bi lublinski,odbor znstopnl Poljsko. Na konferenci je nato obveljal sklon, dn Poljska toliiko časa ne bo mo 'la biti nn konferenci znstopnnn, dokler ne dobi dorela demokratične vlade. Taka pa lublinski odbor ni. Vatikan in Moskva. Kadar komunist koga ne more podreti, ga začne slepiti, čoš da se lw> z njim pobota! in dn bosta prijatelja. Tnko je zdaj itallijnmnki komunisti«"-ni vodju Toplini!: znčel Vatikanu predlagati, nnj bi komunistična strnnkn in papež, »sklenila premirje«. S tem bi komunisti rn('i dobili nn limanicc knj lnbkoveru'1) katoličanov. Vatikansko glasilo »Os-servntore Romano« pa je slepomišenju takoj napravil konec s tem, da je kratko in mnlo povedaol, dn je tako pre mirje toliko čnsn nemogoče, ker bi ga komunizem rnd porabil le za svojo l>rot:iveirsko propagando. Togliatti bi moral najprej izjaviti, da bo njegova strnnkn enkrat za vselej prenehala bojevati se zoper vero in dn bodo komunisti v svojem redu zneeli spoštovati osebno človekovo svobodo. To je nnjninnj, knr je trebn znhtevnti. — Komunisti seveda nikdar ne bodo no-linli preganjati vere in nikdar ne bodo spoštovali človekove osgbne svobode, znto je tudi sprava z njimi nemogočn. Ljudsko fronto na Angleškem snujejo komunisti, da bi se tnko počasi polastili oblasti. Isto ta.ktiko so porabljali tudi v drugih deželah, snj nnm je znana Ljudska fronta nn Francoskem, še bolj znana pa Osvobodilna fronta na Slovenskem. Sladkorni sirup. Tudi za sirup pustimo peso 14 dul, potem ko smo jo poiai-vali, pozoreti. Dobro umito peso ostrgal tor ostrgano spet umij. Zribaj jo na strgalniku za kislo repo ter jo kuhaj do mehkega. Mehko pretlači na tlačilcu za krompir, da iz nje iztisneš vos sok. Ostanke lahko še enkrat prekuhaš, jiii spet stisneš in sok vliješ k prejšnjemu. Tekočino še kuhaj, med kuhanjem večkrat premešaj, da se ne prismodl. Vod i izpa.reva in tekočina postane bolj gosta Čim dalje kuhaš, tem gostejša in bolj sladka bo tekočina. Goet sok vlij v steklenice, jih dobro zamaši ali zavezi s papirjem ter shrani na hladnem prostoru. S tem sirupom lahko sladkaš v.-a iediln, bodisi kavo Čaj nli testenine. — Tudi sirup ima nek žarko-gieuak okus, ki pa so v jedi izgubi. Stran 4 Ljubljana - mesto sončnic »SLOVENEC«, nedelja, 29. aprila 1945. r .Marsikdo ho zmajal z glavo, češ, kako naj bo Ljubljana mosto sončnic ko Jih ven. dar ni nikjer videti. Zal do letos v Ljubljani zares skoraj kar nisi videl te prekrasne, v svojih zahtevah tako skromne, pa vendar preknrlstne oljno rastline. Mnogo cvetlic Je pregnala solata In drugo sočlvje Iz naših vrtov, da eo kar preresnn koristni In bi bilo prav, če bi ohrohlll to ograde s prekorlstno cvetlico sončnico. Kjer nI vode, Izkoplje pameten človek vodnjak, da so odžeja sam In napojita nje- Ivan Ogrin — 70 letnik Včeraj je praznoval 70-letnico rojstva zaslužni obrtniški organizator g. stavbenik Ivan Ogrin. Rodil se je na Stari Vrhniki 28. aprila 18/5. V mladih letih je odšel v Ameriko, od koder se Je I. 1900 vrnil in pričel samostojno obrto-vstl najprej na Vrhniki, nato pa v Ljubljani. IzvrSII je najrazličnejša stavbna dela od enostanovanjskih hiš do krasnih ljubljanskih palač (na primer Vzajemno zavarovalnico), gradil je iole In cerkve, mostove in vodovode. Velik del svojih moči je posvelll napredku in organizaciji stanovskih tovarišev. Sodeloval je pri leta 1906 ustanovljeni »Obrambni zvezi zavednih obrtnikov«, ki jim je ustanovil ln nad 25 let vodil »Kreditno zadrugo«. Leta 1912 je bil izvoljen v Trgovsko In obrtno zbornico; v tej je deloval s presledkom v I. 1932 do 1935 kot svetnik, podpredsednik ter predsednik Zavoda za pospeševanje obrli in različnih odborov do ustanovitve Obrtne zbornice I. 1941. — S prav posebnim navduSenjem je organiziral po prvi svetovni vojni I. 1918 obrtnike. Ustanovil je »Jugoslovansko obrtno zvezo«. V velikimi frtvami je izdajal list »jugoslovanski obrtnik« (1919—1929, 192?—1931) In pozneje »ObrtniSkl glasnik« (1939—1940). Odlično je sodeloval tudi pri ustanovitvi »Zveze slovenskih obrtnikov« In njenem glasilu »Slovenski obrtnik«. V glasila je sam pridno pisal. — Neštetokrat Jo predaval na obrtniških skupščinah v Rokodelskem domu v Ljubljani in drugod. Poučeval je z malimi Izjemami obrtnlSkl naraSčaj od I. 1912 na strokovni obrtni in srednji tehnični Soli. V borbi za samostojno Obrtno zbornico |e zasnoval In pripravljal razstavo slovenske obrti v oktobru 1939, kl jo je sodanja vojna onemogočila. Z nekaterimi sodelavci Je pripravljal tudi Zbornik slovenske obrti. Zbornik bo pokazal, kaj in kako je ustvarjal slovenski obrtnik. Za vse to naporno delo kot organizator, stavbenik In učitelj jo doživel naS Ivan malo prijotnih ur in Se manj hvaleinosti za marsika-ko dobro ds!o, toda to ga nI oviralo pri delu. Zadovoljen, da je storil dobro delo, je s podvojeno vztrajnostjo In iilavostjo skrbel za gmotni In duhovni dvig stanovskih tovarISev, in kuje So vedno nove načrte za bodočo delo. Dobri Bog naj podeli slavljencu zdravje in moči tudi še v naprej! Predstojnlštvo frančiškanskega samostana v Ljubljani izreka prisrčno zahvalo vsem, ki ste v zadnjih urah življenja in nb smrti pokarali toliko ljubezni do našega ljubljenega aobrata P. MARIOFILA JELENCA, O. F. M. S posebno hvaležnostjo naj omenimo gg. dr. Blumaucrja in dr. Brandstetterja. ki sta se trudila, da podaljšata inlado življenje. Prisrčna hvala gg. duhovnikom in zastopnikom redov za udeležbo pri pogrebu. Topla zahvala Marija-nišču z ravnateljem kanonikom dr. Jos. Pogoč-nikom na čelu. članicam dekliške Marijine kon. gregncijc, in vsem, ki ste se pogreba v tako velikem številu udeležili, ki ste p. Moriofila ljubili in mu zasuli krsto in grob s cvetjem, zlasti pa vsem, ki ste zanj tako goreče molili. Bog povrni! Ljubljana, 27. IV. 1945. ZAHVALA. Ob tragični smrti mojega nepozabnega soproga, gospoda FRANCA KOŠAKA mj je bilo izkozonega toliko iskrenega sočutja, da se ne morem vsem posebej zahvaliti. Zahvaljujem sc za požrtvovalno pomoč v najtežjih urah pri odkopavali ju, posebno tistim, ki so nemudoma prihiteli nn kraj nesreče. Zahvala vsem darovalcem cvetja, vsem, ki so darovali v dobrodelne namene in vsem, ki so ga spremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti. Ljubljana, dne 27. aprila 1945. Žalujoča soproga Mara in rodbine Košak, Javornik, Rus, Vehovec. ZAHVALA. Vsem. ki so se v tako obilnem Številu udeležili pogreba noše nepozabljene sestre in gospodinje ALOJZIJE zurANCie se najtopleje zahvaljujemo. Posebno zalivalo izrekamo č. g. M. Pefariču, hipniku na Lipo-glavem, kakor tudi ostalim duhnvnikom, ki so se udeležili pogreba ali darovali svete maše, in vsem onim, ki so dali zn sv. maSc, poklonili številne venre in so z nami sočustvovali. -Sedmina bo 30. aprila ob R zj. na I.ipoglavem. Škocijan pri Turjaku, dne 27. aprila 19«. upančič Ivan, župnik in duhovni svetnik Zup in ostalo sorodstvo. ZAHVALA. Vsem, ki ste nb pretresljivi, nenadni smrti naše najdražje, nepozabne hčerke, sr^no dobre in blage .soproge, zlate, nenadomestljive mamiee, plemenite in edine sestre, gospe Bojicc Šubajkovič roj. Perme z nami iskreno sočustvovali, izrazili nslmeno kakor pismeno sožalje in počastili njen spomin pri sveti mnSi zadušniei, izrekamo nnšo n a j - iskrenejSo z a h v a I o I Ljubljana, Zagreb, Rajhenburg. 29. IV. 19«. Globoko žalujoči- Miroslav in Josipina Perme, starši; Marjan, bral; Janko, soprog; Senfirn in Vidica, hčerki — ter ostalo sorodstvo. ZAHVALA. Srčno »e zahvaljujemo vsem, ki sn ob nenadomestljivi izgubi našega srčno ljubljenega sina, brata, nečaka in bratranca, gospoda Leopolda Čampa dijaka V. letnika učiteljišča in polic, stražnika sočustvovali z nami in mu poklonili cvetje. Posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini, zastopnikom ljubljanskega, novomeškem, koslanjeviške-ga in šenlicrnejskega polic, zbora, častni straži, g iviroč. Jenku, poveljniku stotmje Novo mesto, g II rova lu Ludviku za poslovilne besede, Sent. jernejskim domobrancem za spremstvo, vsem so-Žolčem. prijateljem in znancem ler vsem domačinom, ki so ga spremili k večnemu počitKu. St. Jernej, dne 28. aprila 1945. Žalujoči ostali. gova živina In polje. Kakor žejni studenč-nlee, tako potrebuje naše mesto maščob. Kaj nI potem povsem naravno, da bo vsak, kdor poseduje košček zemlje predvsem gledal, da pride nuglo In najeenejc do maščob. Najenostavnejša pot In tudi najcenejša Je pridobivanje olja Iz sončnic. Kamor vtakneš sončnično seme: za plot, na ohrohok grede alt njive, na prodnat nasip ob cesti al| železnici, povsod vzkall ln ti vrne, poleg za oko prekrasnih rož tudi večstoterno zrnje, polno okusnpga «lja Pa bo kdo dejal, kaj bom počel x nekaj litri semenja: Odgovor Je tu laliek: v Jeseni ga boš zamenjal, kakor so ta Ze lansko leto s pridom storiH mnogi pridelovalci sončnic na deželi. »Prevod« bo dul za lt kg očiščenega semenja v zameno N d cel nlja, kar ho pač obilno poplačalo znros malenkostni trud, kl ga boš Imel z gojenjem sončnic. Za K kg pridelka Je potrebno ID dkg semena. Kdor se hoče kaj več poučiti o teh zadevah, nnj si nahavl zelo poučno knjižico »Več oljnih rastlin« Izpod peresa g. Ing. Grelfa Antona, kl se dobi po vseli knjigarnah, na deželi pa pri občinskih liradlli. Stane samo II lir. Sončnično seme bo dohll v primerni količini vsak lastnik zemlje pr| Olnvnl kmetijski blagovni zadrugi pod pogoji, kl Jih bomo šo objavili. Hvale vredno bi bilo, ie hI dalo mestno županstvo revnim slojem za gojenje snnčnle ns razpolago obilico zemlje, kl leži po raznih regulacijskih ukrepih brezplodna po me. stu oh ccsMh In jarkih. Temu javnemu zgledu bodo pač prav gotovo rnd| sledili lastniki nezazidanih parcel in drugih zemeljskih odprtin. Tako ho postala Ljubljana zares tisto, kar dsnes še nI — mesto sončnic. S^aGm novica LJUBLJANSKI MOŽJE IN KANT J K! Ne pozabite In nc prezrite, da Je danes »večer v eerkvl sv. Jožefa duhovna obnova za vss vse z začetkom ob šestih; Jutri v ponedeljek zjutraj pa ne Izostanite od sv. maše, kl bo prav tsm ob I. Prav v teh dnoh, ko se odloča — morda za dolgo dobo — usoda tudi našega naroda, je naša sveta dolžnost, da se v Mm večjem številu zberemo v svetišču zavetnika vseh naših dežel In ga prav ponižno. Iskreno In vztrajno prosimo, naj nas In vse naše dežele varuje In nnj nam Izprosi pri Uogu močno In neomajne vere In stanovitnosti do konca. In čim več nas bo prišlo k nJemu, toliko močnejša bo naša molitev In toliko bolj gotovo bomo uslišani. Zato pridite tudi VI! Po župnijskih cerkvah bo pa sknpna ponedeljskn mesečna sv. maša mož In fantov prihodnjo prvo nedeljo v maju. Te, kakor tudi šmarnlčnlh pohožnostl v maju se v svoji domnčl cerkvi zgledno vsakodnevno udeležujmo tudi moški In opustimo predsodek, da so »šmarnlce« samo za otroke, nli kvečjemu še za ženske; opnstlmo take ozlre In so tudi ml zhlrajmo ob Mariji, kl nas bo varovala In nosila našo molitve k Bogu! • • • Majnlškn duhovna obnova za akademsko izobra/.eno žene bo v ned<\l.io 29 aprila popoldne ob šesti uri In naslednje Jutro oh pol sedmih v urše.llnski eerkvi. Danes popoldan oh pol 7 ho v stolni cerkvi »v. Nikolaja duhovna obnova (rekolekclja) za dekleta. Nn.iprvo bo govor, nato pa litanije Matere božjo pri oltarju Marijo I'o-mnenj. Jutri zjutrn.i oh 6 sv. maša in sv. obhajilo. Vljudno vuhljonn vsa dekleta ljubljanskih župnij. Vabil ni bilo mogočo poslati. ŽENE IN MATERE) Naša mesečna duhovna obnova bo 1. in 3. maja pri uršulinkah. V torek ob tričetrt na štiri bomo molilo skupni rožni voneo zu sročou mir, potem lio govor in litanije z blagoslovom V sredo bo zjutraj ob pol osmih sv. maša s kratkim nagovorom in skupnim sv, obhajilom. Pridite, molimo! ... šmarnlce bodo v stolnici vsak d«n zvo-čer ob 19.30, zjutraj pa ob 5.45. Otroške šmarnlce bodo vsak dan ob 17 v stolnici pri oltarju Marije Pomagaj. Matere! Pripeljite svoje otroke k Mariji, da nam s svojo nodolžno molitvijo in pesmijo izprosijo Njeno varstvo in pomoč. V stolnici je v torok. 1. maja, celodnovno češčenje sv. Kešnjegr Telesu fa-stUel najsvetejšega Zakramenta, predvsem člani brutovščine sv. lte.šnjega Telesa, bodo imeli evliaristično pohožnost v četrtok, 3. maja v uršulinski oerkvi. Ob pol sedmih lio govor in sv. maša z. blagoslovom. Iz Ljubezni do božjega Zveličarja v sv. Zakramentu so udeležimo skupne pobožnosii. flanlce poselskega zavetišča sv. Marte vabimo k sv. maši zadušniei za pokojnega društvenega uslnnovitol.in in dolgoletnega predsednika pioč. g. prclata tlan. Ev. K«-lana. 8v. opruvilo opravi v četrtok 3. maja ob pol Sesti uri pri oltarju sy. Križa gospod predsednik društva. Za prvo obletnico pok. g. Josipa Stran-carjn, riheinboršk«vrn župnika in čast. duh. svetnika s« ho brala sv. nia*a 30 aprila ob 7. uri zjutraj v stolnici. — Sorodniki, prijatelji in z.nanei vabljeni. Maša zadnšniea za prof. Marl.io Mladič bo ob mesecu njene smrti 8. maja ob 6 v cerkvi sv. Petra. Za učiteljice bo mesečna duhovna obnova v četrlek prod prvim pet-kom, dne 3. inaja oh '48 zvečer v samostanski kapeli pri uršulinkah Vno učiteljice Iskreno vabljeno. Nova tabela za preračunavanje »služben skoga davka Je Izšla Obsega polog lestvico za dnovno ponavljajoče dohodke tudi tedenske, in mesečne ponavljajoče se dohodke. Avtonomno doklnde Bednostui sklad. Socialne občinske davščin" in Izračunavanje specialnega doprinosa za nnrodno obrambni fond. Cena lir 16 Dobi se tudi v Ljudski knjigarni v Ljubljani. M A L I 0 0 L A S I j Prodamo j GOSPODIČNO ali gospo iščem za čez dan k 2 letni deklici. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 3077.___b Gospodinjsko POMOČNICO, vajeno kulic, ali kuharico, vajeno vsega gospodinj, tlela, sprejmem za takoj k dvema osebama. . Naslov v npravi »Slov.« pod St. 2978. b GOSPA* samostojna -išče* zaradi družbe polteno in mirno osebo (žensko), ki bi prišla dnevno prenočevat in v jutru nekoliko pomagala pri gospodinjstvu. Pojasnila iz prijaznosti pri Fototehnika -Dunajskn costa 15. HLAPCA takoj sprejmem, poštenega, marljivega, treznega in vljudnega. - Trnovski pristan 20. b FOSTREŽNICO, resno in pošteno, sprejmem za večerne ure. Na. slov v upravi »Slov.« pod nt. 3115.__b DEKLE, ki zna pospravljati boljše sobe in lepo likati, dobi slu/bo. Ponudbe na oglas. odd. »Slov.c pod »l jubiteljica otrok 800 . ,st. 3094*. 1) f Službo I URADNICA z znanjem strojepisja išče zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. »Slovenca« pod: »Enoletna praksa« 2676._s POSTRE2N1CA . išče zaposlitve. - Ponudbe na upravo »Slov.« P/ St arcjSa št. 2995. | Kolesa | Domsko KOT O, kompl. v zelo dobrem stanju, svetle barve, ter moško kolo brez gum C roda mehanik Am-rož. Dunajska r. 71. PLAŠČ za italijanski tricikeli, 13X2'/t, prodom. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 3046. Dvoje novih ženskih KOLF,S nemške znamke kupim; plačam naj. višjo ceno. Oglasiti se je v Mlekarni Pred škofijo 21._oo TRICIKELJ, komplet., velik, močan, nosilnost 400 kg. proda mehanik Ambrož. Dunajska cesta 71. oo KOLO žensko, boljše znamke, dobro ohranjeno, kupim. Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 3079. k KOLO moško, prodam. Naslov v uprovi »Slovenca« pod št. 3122, OGRODJE KOLESA -moško nli žensko, zn. Diirkopp, kupim. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 3114. k KOLO žensko športno, naprodaj Na Stolbi4^ Dobro PNEVMATIKO event. tudi zračnice za kolo kupim ali zamenjam za obleko ali čevlje. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 3107. k I šiv, stroji | ŠIVAL. STROJ kupim ali zamenjam za protivrednost. Ponudbe na upr. »Slov.« ped Privatni stroj« št. 304«. »Singer« šival. STROJ ipoprczljiv, pripraven za šivilje, prodam ali zamenjam. Pred škofijo 19, Julka. IZjfoiisiJ LEPOSLOVJE, slovensko in tnje ter ostale izvirne knjige in prevode kupuje • Jane* Dolžan, knjigarna • Stritarjeva nliea. HRAM, Modro ptico in dmge knjige - nnmo dobro ohranjene, kupi knjigorna Žužek, pa #aia, BELO OBLEKO ob-hujiluo, za dečka, iu bele čeveljčke prodam ali zamenjam. -Naslov v upravi »SIo-veuca« pod št. 3134. I Za BIRM AN KOI Bela t u Tt. til obleka napro. daj. ?.iberlova 33. Bva otroška VOZIČKA Športna prodam ali zamenjam za protivrednost. Naslov v upravi Slov.« št. 3038._I OBHAJIL. OBLEKLO, belo. po|>olnorna novo, redvojno blago (za deklico 7—8 let), prodam ali zamenjam za protivrednost. Povšetova 33a (kodeljevo). Deško LETNO OBLEKO (16 let), primemo za birmo, bele Čevlje nove, št. 33, 34 - pro. dam ali zamenjam. • Naslov v upravj 3120. OBLEKO - "obhajilno, prodam. Zrinjskega cesla 7 (Kosec). VOZOVE različne ve-likosti (za par ali samca) in njih posamezne dele prodam ali zamenjam za protivrednost. - Naslov v u pr. «Slov.» št. 2«)59. Več parov damskih, malo nošenih ČEVLJEV prodam. Iz prijaznosti na ogled pri »Zamorcu«, Sv. Petra cesta 24.__I PLEKLE — li/olovke dobite pri Višnjevcu. Horijanska ul. 37. 1 Jahalne HLAČE z veliko usnjeno oblogo, prodam. Naslov pove upr. »Slov.« št. 3012. MOŠKO KOLO, kopalna banja, vijolina, železna postelja in več-vrstnih steklenic naprodaj. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 2991. BLAGO 3.30 m, volneno, črno predvojno, prodam ali deloma zamenjam. Puccinijevn 4, priti., levo. I TOPINAMBUR 300 kg", naprodaj. - Lepodvor- ska 15.__1 PRODAM: Radio aparat, popolnoma nov, 4 + 1, zelo lepa oblika, znamke Philipps, skoraj nov gramofon, mandolino, rezervni aparat za gramofon, novo dam. sivo jakno, primerno'za smučarke ali pionirke in blago za moško obleko ali kosrfim, kompl. s podlogo. Kamniška t3. 1 VOZIČEK, globok, ze. lo dobro ohranjen — prodam. - Cankarjevo nabrežje 3, M. Sefic. Damski PLAŠČ, skoraj nov, zelo dobro ohranjen, vinskordeče barve, prodam. Ogled od 8—10. — Naslov v upravi »Slov.« št. 30P2. Dva močna in velika NAHRBTNIKA prodam ali zamenjam. Gorkič, Predovičeva 12. I MLIN, domač - dela vse vrste moke, ješ- Rrenj in kašo, prodam, a si o v v upravi »Slovenca« pod štev. 3090. ČEVLJE, delovne, št. 44, dobro ohranjene -prodam ali jih dam za protivrednost. Naslov v upravi »Slov.« pol O BLEKO. biimansk o, dolgo, roza georget s kombinežo in svetlo-modro, volneni geor. get, vse predvojno olago, zamenjom ra protivrednost. Stritar- jeva 7/IIL, levo._ Za semensko KORUZO Činkvantin dam protivrednost. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 3133. ŠTEDILNIK - desniT nov, zamenjam za protivrednost. £kerl Jože, Pavšičeva 10, Zgornja Šiška.___I Ženske ČEVLJE št. 39 zumenjam za protivrednost. Ribniška 15, Moste._ Moški REKFLC, tem-nosiv, čeden, nizke rjave čevlje štev. 43, belo oblekco za 8—10. letnega dečka, ro/.ne otroške obleke in platneno novo rjuho zamenjam ali prodam. • Vero v ško v a 22 II. Žišk a ZAMENJAM - otroško stajico z žimnieo za lutko ali drugo protivrednost. Istotam nizke damske semiš Čev-vlje, predvojne. - V. Štefanova 37-11._ Zamenjam ali prodam por novih ZRAČNIC. Ogleda se od 15—17. Cerar, Rudnik 4«. Moške ČEVLJE, dobre, štev. 40, zamenjam za protivrednost. Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 2997._ Temnomodro OBI.EKO za 10 letnega dečka, zelo snažno, fino volneno, predvojno blago, primerno za birmanca, zamenjam za protivrednost. Naslov v upr. »Slov.« pod štev. 3116. g Pohištvo | SPALNICO pleskano na orehovo korenino, prodam. Novak Ciril, Zaloška 105. _I Dve češnjevi SPALNICI, novi, moderne oblike, prodani. - Telban Franc, mizar, Verd pri Vrhniki._š FOTELJ - stezni prodam. Naslov v oglas, odd. »Slov.« št. 3039. SPALNICA - kuhinja! in stenska ura, vse dobro ohranjeno, naprodaj. Naslov v npr »Slov., pod št. 3PP3. š patentne posteljne mreže, otomane, mo derne kauče ln fote tje nndi solidno In pc nizki ceni RUDOLF RAD0VAN tapetulk LJUBLJANA Mestni trg Stev. 1B FOTELJ »Altfaler« kupim ali zamenjam za protivrednost. Ponudbe pod »Protivrednost« St. 2883 na upravo »Slovenca«. . | Glasba__j CITRE koncertne, dobro ohranjene, skoraj nove, prodam. Ogled danes od 10—11 in v ponedeljek. Linhartova ulica "28. _P UGLASEVAI.EC glaso-virjev. Telefon 39-23 -juriisek, Zrinjskega ce-»ta 7-11. HARMONIKO, popolnoma novo, ngodno prodam. Stotam zamenjamo malo rabljene semiš čevlje št. 38 za šl. 39. Smarlinska 21- I Posestva 1 PARCELA stavbna — 500 m«, lepa, v bližini Mirja, naprodaj. Ponudbe na »Slov.« pod »500.000«_št. 3108. p STAVR. PARCELO v Ljubljani kupim. Pifc mene ponndbe npravi »Slov.« pod: »Slrogo neposredno« St. 3103. Poizvedbo | DENARNICO s 620 lirami gotovine in 4 ključki za pisal, si roj sem zgubila v sredo, 25. t. ni. od Lichten-thurnovega zavoda do tramvajfcke postaje na Ambroževem trgu. Polten najditelj naj vrne v l.ichtenthurnovein zavmlu.__ DVA"SAI A sem našel Da Celoviki cesti. Legal Leopold, Tugomer-jeva 17._ Zapest pričenjajo 30. apr. in 1. in 2. mnja Učno uro dogovorno. Informacije: Chrlstofov trgovski učni zavod. Domobranska 15. DR2AVNI GLEDALIŠČI Dramsko gledališče Nedelja, 2J. aprila oh 17: S. Laeerinf — B. llegovič: Giistn Berlin, Izven. Cene od 40 lir navzdol Ponedeljek. 30. aprila: Zaprto. Torek, 1. maja: (Zaključen* predstava za delavstvo.) Operno eledaliSfe Nedelja, 29. aprila oh 17: Woher: farostrelee. Opero. Izven. Cene od 60 lir navzdol. Ponedeljek, 30. aprila ob 17: Maasenet: »Ma- linn. Ited C. Torek, 1. maja: (Zaključena predstava za delavstvo.) Kinematografi KINO MATICA . »žena mojih .anj. . Predstave ob 15. 17 in 19. Tel. 22-41 KINO UNION . »Sinček na počitnicah« - Hans Moser. Predstave oli 15, 17 in 19. Tel. 22-21 KINO SLOGA - »Vrni se!« Predst. ob 15. 17, 19 KINO KODELJEVO - »Noč v Benetkah« . Film Straussovili valčkov. Predst. nb 15, 17 in 19. RAZGLAS. Uprava Bolnišnice za duševne bolezni I.jubljana-Studenec odda za 1. 1945 košnjo sena in pridelovanje sadja na posestvu Razori občine Podlipoglav. — Odškodnina za seno in sadne pridelke sc plača v gotovini ali nadomesti v naravi (seno in sadje). VaTŠčina znaša za prevzemnika 20.000 lir. — Ponudniki noj vložijo svoje ponudbe pismeno ali nstmeno na zapisnik pri Upravi bolnišnico na Studencu do 27. t. m. dn 12. Istotam so razvidni podrobni oddajni pogoji. — Prednost irnajo ponudniki, ki nudijo odškodnino v naravi. — Višino ponndbe določi ponudnik sam. t Jlofrpcl Je v 48. letu moj ljubljeni mož, oz. naš predobri atok, brat itd. gospod Andrej I^evec polic, višji stražmojnter Pogreb nepozabnega pokojnika bo ▼ ponedeljek, dne 30. t. m. ob pol 9. nri k Sv. Križu. Globoko žalnjoča soproga JnsU, sinček Andrejčck In ostalo sorodstvo. OSBDHBMHIBBHRBBIHKHKIBMHHI + Ravnateljstvo In učiteljski zbor II. moške realne gimnazije v LJnbljnnl javljata žalostno vest, da je umrl član učiteljskega zbora, gospod Jane/ Krasna profesor Blagega nčitoljn in dobrega tovariša bomo ohranili v lepem spominu. LJubljana, dne 28. aprila 1945. + Umrl je danes v 47 letu starosti naš problngi mož, sin, brat, zet in strio gospod Jane/ Krašna profesor Pogreb dragega pokojnika ho v nedeljo, dno 29. t. m. ob tričetrt na 10. Iz kapelice sv. Antona na Zalali k fiv. Križu. Globoko žalujoča Marica, žena. rodbine CtbeJ, Krašna ter ostalo sorodstvo. + Umrla nam je v 64. letn naša ljubljena sestra tn tela, gospodična Stritih Frančiška, posestnica Na mrtvaški oder smo jo položili v mrlvaj-nici Splošne bolnišnice. - Pogreb bo v nedeljo, 29. aprila, ob 17 ml bloka na Vodnikovi cesti na pokopališče v Dravlje. Ljnbljana, Bistrica pri Tržifn, 27. aprila 1943. __žalujoči sorodniki. Za >LJndske tlsknrno.i Jož, Kramarlč — Izdajatelj: Jožko KrofielJ - Uredniki Janko IIsfnM. „