Sf? 51. T LlnMlanl. v petek, dne 4. marca 1910. Leto XXXVIII. ss Velja po pošti: Za oelo lete naprej . K 26- ■a pol leta ■01 la četrt n en meseo » sa Nemčijo celoletno » 29 — aa ostalo Inosemstvo » 35-— ss V upravništvn: = Za oelo leto upre] . K 22-40 na pol leta » . » 11-20 la četrt » » . » 5-60 za en meseo > . » 1-90 Za poiUJanle aa dom 20 v, na mesec. — Posamezne Ste*. 10 v. 13'-» 6-50 2-20 SLOVENEC i Inseratl: Enoitolpna petltvrsts (72 mm): sa enkrat......po 15 t sa dvakrat ... sa trikrat sa več ko trikrat 10 9 V reklamnih noticah stane enostolpna garmondvrsta 80 vinarjev. Pri večkratnem objavljenjn primeren popnst. Izhaja: vsak dan, isvsemši nedelje ta prasnlke, ob 5. url popoldne. mr Uredništvo Je v Kopitarjevih ulioah štev. S/m. Rokopisi se ne vračajo; netranklrana pisma se ne css sprejemaj«. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravnlštvo |e v Kopitarjevih nllcah štev. a. i = Sprejema naročnino, Inserate In reklamacije. ■■■ Dpravnlškeaa telefona štev. 188. == J** Današnja številka obsega 6 strani. Državni zbor. Dunaj, 3. sušca. Belokranjska železnica. Včeraj je grof L a t o ur v gosposki zbornici obširno govoril o žcleznični zvezi z Dalmacijo. Vprašal je: Kaj je naša vlada storila na avstrijskih in in ogrska na hrvaških tleh? Ali ne more naša vlada s členom 24. avstro-ogrske nagodbe prisiliti ogrsko vlado, da se izvrši železnična zveza z Dalmacijo? Govornik odločno poživlja vlado, naj brez ozira na Ogro izvrši zvezo vsaj na avstrijskih tleh. Ako nimamo denarja ali ne moči, da bi Dalmacijo po železnici zvezali z državo in Dunajem, potem je bolje, da pustimo, naj se Dalmacija združi z Bosno in Hrvatsko. Govorniku je takoj odgovoi'il že-feznični minister Wrba, rekoč: S pogodbo z dne 8. oktobra 1907 sta se obvezali obe vladi, da zgradita normalno-tirno železnico od Novega mesta mimo Ogulina, Otočca, Gospiča in Pribudiča do Knina. Vsa dela bi morala biti gotova do konca 1911. Avstrija je z zakonom z dne 30. grudna 1907 zagotovila nameravano zgradbo železnice. Podrobni načrti za novo progo v Dalmaciji so že gotovi, za kranjsko progo se bodo načrti v kratkem izgotovili, ker je bilo treba prvotno progo nekoliko iz-premeniti. Tudi za hrvaško progo so načrti gotovi, potreben je še dotični ogrski zakon. Avstrijska vlada je večkrat priganjala ogrsko vlado, naj prične z delom. Tudi v bodoče bode avstrijska vlada opozarjala ogrsko na njeno dolžnost v zmislu pogodbe. V tem oziru jo bode podpirala tudi vojaška uprava. Proračunska razprava. . Zbornica nadaljuje proračunsko razpravo. Zanimanja ni nobenega. Poslanci govore monologe, voditelji svojim ožjim tovarišem, drugi pa le steno-grafom. S proračunom samim se ne bavi noben govornik, pač pa z obče znanimi pritožbami v narodnem oziru. Današnji prvi govornik, rusinski socialni demokrat W i t. y k je očital poljskim poslancem, da se upirajo splošni in enaki volivni pravici za ga-liški deželni zbor. Nemški radikalec P a c h e r je napadal češke poslance, soc. demokrat D o t s c h je krtačil nemške in češke poslance. Znani poljski soc. demokrat Daszcynski je po LISTEK. svoji stari navadi opisaval gališke razmere in bičal poljske poslance. Dalmatinski poslanec Biankini je mrcva-ril bosansko ustavo kot »monstrum«. Vzbujal je mnogo smeha, ko je načrtal prizore v bosanskem saboru, v kate-rem bode imel predsednik absolutno oblast. Dr. T r e s ič je smešil Fried-jungovo pravdo in odločno ugovarjal, da bi Jugoslovani bili sovražniki ali iz-dajavci države. Nato je bila proračunska razprava zopet prekinjena. Jutri govorita glavna govornika. Stari upokojenci. Sinoči je proračunski odsek brez razprave odobril vladna načrta zakonov, s katerima se zvišajo pokojnine državnim uslužbencem in njihovim vdovam, ki so bili vpokojeni, oziroma vdovele pred letom 1898. Zbornica morda še pred prazniki reši oba zakona. Koroška debata v državnem zbira. Štiridnevno razpravo o Grafenauer-jevem nujnem predlogu je zaključil včeraj glavni progovornik dr. Krek z govorom, ki je kruto udaril zatiralce koroških Slovencev in vlado. Govornik je krepko označil protislovanski avstrijski zistem in izjavil, da želi, naj postopa avstrijska vlada z ozirom na jezikovno vprašanje tako, kakor je postopal, žal prezgodaj umrli kralj Arta-kserkses, 500 let pred Kristom. Živahno veselost je vzbudila v zbornici pikra dr. Krekova opazka, ker bolj pravično so res postopali nemoderni staroveški pogani s podjarmljenimi narodi, kakor postopa s slovanskimi narodi avstrijska vlada, ki bi morala predvsem spoštovati tisto ustavo, ki zagotavlja tudi Slovanom enakopravnost v državi. »Pogreta kaša«. Tako sta označila poslanca dr. Ben-kovič in dr. Korošec govorček, ki ga je izpustil v koroški razpravi nemškutar-ski sodnik, poslanec W a s t i a n. Omenjena nemška frajzinska žaba je kva-kala tako, da so jo poslanci poslušali s tistim občutkom, ki ga dobiš, aka poslušaš žabjo godbo. Zadiral se je irau-nizirani nemškutarski sudac v Grafen-auerja tako, kakor je to navada po »plattenbruderskih« krožkih, ne pa med visoko izobraženimi sodnimi krogi. Mož res spada po svojih izrazih v nemške plate, nemški narod je res lahko ponosen na to svojo plattenbru- darsko cvetko! Nemškutarskega govornika je skrbelo, ker Slovenci gospodarsko napredujemo, ker nemškutarski oderuhi in magnati svojih bisag ne morejo več tako polniti s slovenskimi žulji, kakor v tistih, za nemškutarske birte in kramarje zlatih časih, ko se slovensko ljudstvo še ni gospodarsko združevalo. Nemškutarski strah pred še tako mlado našo gospodarsko organizacijo bodi nam bodrilo, da se še krepkejšo kakor do zdaj poprimemo gospodarskega ljudskega združevanja, v korist in dobro slovenskemu ljudstvu in v jezo in strah preljube naše fraj-zinske narodne nasprotnice. Ko je nemškutarski govornik povedal da mu slovenska gospodarska organizacija jemlje spanje in mu meša še tisto malo pameti, kar jo ima, in je dokazal, da spada zaradi slovenožrske manije v sa-natorij za umobolne, je kar preskočil in v vsej nemškutarski ošabni lažnji-vosti zaklical, da slovensko ljudstvo hoče in želi stika z Nemci. Potem pa je hotel učiti Slovence parlamentarnih olik, kakor da bi jih Slovenci ne poznali in jih bolj spoštovali, kakor tisti nemški in nemškutarski frajzinski krogi, ki so prvi uvedli v avstrijski parlament plattbrudarske običaje in navade. Nato pa je sodnik Wastian prav rov-tarsko napadel slovenske sodnike, svoje kolege! Da se je slaboumni sloveno-žre zaletaval v Kreka, trializem, so stvari, ki so pretrapaste, da bi jih osvetlili. Ampak vse svoje človekoljubje je pokazal, ker je hotel slovenskim Vseučiliščnikom požreti tistih beraških 0000 kron, namenjenih slovenskim slušateljem prava in filozofije. Slaboumni nemškutarski govornik se je potem zaletaval v slovenske štajerske poslance, ker so razbili štajerski deželni zbor. Benlcovič pove nemškutarju, da je za slovenskimi poslanci vse slov. ljudstvo, kar zelo razburi nemški frajzin, najbolj pa kanonirskega fajerverkarja Einspinnerja, ki zakliče Benkoviču. da naj laja, ker je ob Benkovičevem govoru se spomnil tistega ku/.eta, ki ga je koi kanonirja rešil, da ga ni volk požrl. Povedal je nato nemškutarski Wastian, da hoče nemški frajzin v štajerskem deželnem zboru še naprej zatirati Slovence, ker nemškutarija zahteva, da ostane »nemško dihanje prosto od morja do morja«, od Severnega do južnega morja in da se nemškutar ne pusti odriniti od Adrije. Bes, skrajni čas, da gre VVastian v sanatorij. Domišljavemu slovenožrcu je ob tej priliki zaklical dr. Benkovič: »Le preko Iz Rima. Pravkar smo dobili v roke krasno knjigo z naslovom »II disastro Calabro-Siculo« (Nesreča v Ivalabriji in na Siciliji). Vsem nam je še v živem spominu, kakšna grozna katastrofa je zadela zlasti obrežna mesta v Kalabriji in na bližnji Siciliji. Mesta in vasi v razvalinah, pod njimi na stotisoče mrtvih, med njimi v zimi in mrazu in viharju na tisoče ljudi brez strehe, brez kruha. Ves svet je hitel grozni nesreči na pomoč. Takoj takrat so se pa tudi oglašali glasovi, svareči pred znano laško »dobrodelnostjo«, ki je doslej še vedno vsako delo za pomoč bednim siromakom, od nesreče prizadetim uničila, oziroma tako vodila, da je koristilo liberalno-prostozidarskiin odborom in njih prijateljem, pravi siromaki, ki jih je nesreča najhuje zadela, pa niso od vseh dobrodelnih pošiljatev nič imeli. Tako je bilo ob potresu v Casamisioli, tako v Liguriji itd., itd.; nihče ne ve, kam so izginile velikanske svote. — Zato so sedaj katoliški krogi povdar-jali, naj katoličani ponesrečencem namenjeni denar izroče sv. Očetu, ki naj ga po svoji previdnosti porabi za ponesrečence. Katoliški svet je ubogal in tako se je nabralo čez šest milijonov lir (kron), ki so šle skozi roke sv. Očeta v ponesrečile kraje. — Pričujoča knjiga v veliki obliki (261/4X21Mj) prinaša najprej lepo, dobro zadeto podobo svetega Očeta, nato popisuje najprej grozni potres sam. 90.000 mrtvih samo v Mesini, izmed 125 cerkva vse razdejane, uničene, da niti ene ni več moč popraviti. Od prekrasne mesinske stolnice je ostala le starodavna in zelo češčena podoba Device Marije, ki jo je ubogo ljudstvo v strahu in skrbi na veliko radost skoro čudežno nepoškodovano izkopalo iz razvalin. Pa čemu začenjam naštevati grozo tistih dni, ko so vse zle moči udarile nesrečne kraje? Ko jih je potres — strašna šiba božja — šibal in razdivjano morje in grom in blisk in so navrh še zveri v človeški podobi ropale in celo morile obupano prebivalstvo? Samo površen račun sem hotel podati o blagoslovljenem, ljubeznipol-nem delu sv. Očeta, ki ga italijanski katoliški listi imenujejo Angelo del Va-tikano — angelja iz Vatikana, v velikih potezah račun kakor ga podaja knjiga na koncu, potem ko popiše vsa dela sv. Očeta za nove zasilne cerkve, šole. zavode; za ponesrečence, begunce, sirote in njih nadalino vzdržavanie in naših teles!« Nazadnje je pa Wastian začel zmerjati Nemce, češ, da so premalo kulturni in premalo socialni! To je bil edin pameten Wastianov stavek, ki naj si ga pa predvsem Wastian sam napiše za uho, da prihodnjič, kadar ga bo zopet srbel jezik, ne bo tako nekulturno zabito govoril, kakor zdaj. Kulture pa še veliko potrebuje Wastian in vsa frajzinska alpska in sudetska nem-škutarska godlja. »Oj nemškutarski Boštjan, kako si včeraj bil neslan!« Riese, koroški socialni demokrat, je tako mednarodno pravičen, da pravi, da je slovenska agitacija nepotrebna in da se slovenski (na po socialnih demokratih ponemčene je rdeči velikan mislil) delavci ne pritožujejo. Biese je bil izvoljen tudi od slovenskih socialnih demokratov. Vodo so delali zanj tudi voditelji Jugoslovanske sociaine demokracije. Prepustimo nemškutarskega rdečega slovenožrskega »velikana« glasilom jugoslovanske socialne demokracije, da ga obdelajo po svojih glasilih, kakor zasluži. Zdaj dokažite, da ste narodni! Dr. Krek. Po došlih nam listih (drugih poročil še nimamo) je dr. Krek rekel kot glavni govornik: »Če se prizna pravica, prejenjajo posebi vse provokacije in ekscesi. Tudi na Korbškem bo nastal mir. V Perziji je pustil, žal prezgodaj umrli Arta-kserkses (Burna veselost.) vse svoje odredbe razglašati v vseh jezikih, ki so se govorili v njegovi državi. Dobro bi bilo, ko bi avstrijske vlade, če že proučujejo zgodovinski razvoj, si vzele k srcu to. kar se je godilo v Perziji že 500 let pred Kristusom. (Živahna veselost.) Govornik obžaluje, ker se z malenkostmi nadleguje zbornica. Po novem poslovniku nimajo nujni predlogi nobenega učinka več. Drugih sredstev se moramo poslužiti. Zbornica bo odločila če je predlog meritorno zrel, delo, ki danes zavira zbornico, bodo morali odslej storiti odseki. Priporoča naj se nujnost odobri. Glasovanje. Pri glasovanju je bil Grafenauerjev prerl1og odklonjen. Zanj so glasovale vse slovanske stranke, proti nemške stranke. Socialni demokrati so glasovali ločeno: nemški proti, češki za predlog. Nemški listi so grozno veseli, ker ni dobil predlog večine. Povoda pač ni- sploh o vseh različnih podporah tistim, ki so jih bili potrebni. Evo papeškega računa! Begunci in bolniki so dobili po rokah svojih škofov 850.000 lir (kron); Barake, ki služijo kot nove cerkve in samostani, stanejo 179.000 lir; Podpor posameznikom in družinam v prvih mesecih 224.000 kron; Apostolskemu delegatu, da postavi cerkve, župnišča, sirotišča, šole, zavetišča. itd. ponesrečencem 1,898.295 K; Oprava za sto cerkva, svete posode, mašna obleka itd. 118.000 K; Za vzgojo 400 sirot skozi 10 let se naloži glavnica 1,000.000 K; Podpora bogoslovcem nesrečnih škofij in revnim svetnim dijakom 49.115 K; Za nove barake, ki se to spomlad postavijo 883.245 K 05 vin.; Ostanek za sirote, bogoslovce, cerkve in kot pomoč za siromake, ki se venomer oglašajo 1,648.313 K 49 vin. Seveda so tukaj izpuščeni velikanski stroški, ki jih je sv. Oče iz lastnih dohodkov žrtvoval za ubožce in sirote, ranjence in bolnike in dobrote, ki še vedno opotekajo iz njegovega očetovskega srca brez kraja in meje. Knjiga, ki ima vsega skupaj 52 lepih slik, stane 2 liri (kroni); dohodki se bodo porabili no namenu sv. očeta za nesrečne Gotovo jo bo vsakomur tudi naša dična »Katol. Bukvama« rada oskrbela. Zdaj vse napeto pričakuje, kaj stori vlada, ali bo tudi račune položila ali se bo na tihem izmuznila. Po eni strani zahteva to njena čast pred zunanjim svetom, po drugi strani je pa znano, — oziroma je javna tajnost, preglasno se ne sme govoriti, ve pa menda vsak otrok, — da se je ob potresu ustanovilo vse polno odborov in pododborov, ki so delali — zasč, ki so podpore delili — sebi in svojim prijateljem. To so ljudje, ki so blizu vladnih jasli, ali ki so s takimi v stiku. Tako plavajo po zraku vesti, da jo potres največ mnogim takim koristil, ki so bili pred potresom nimaniči, danes imajo pa cvenka, da je kaj. Seveda je v lakem slučaju težko račun dajati. Vederemo! Sicer so pa v Italiji teli reči navajeni, saj tudi pri javnih podjetjih taki obogate, ki nič ne delajo zraven, ampak ki malo več vedo in so toliko predrzni, da začno groziU z odkritji. Tako roka roko umiva bet1 no ljudstvo pa plačuj in molči. ' gre menda pri velikanskem sporno ' , Viktorja Emanuela na Kapi olu pri bahati justični palači in ravn se veliko govori in javno po. po 40 tisočih, ki so bili namenjeni . spomenik Aniti Garihaldi, ki so pa, ne majo, da se veselo. Glasovalo za predlog namreč ni več rusinskih in poljskih poslancev, tudi Italijani se niso udeležili glasovanja. Nemški frajzin naj iz tega glasovanja ničesar ne sklepa, rajši naj skrbi zase in za svojo bodočnost ker kljub ljubezni, ki jo uživa od strani vlade in kljub združitvi vseh nemških svobodomiselcev v en klub, nemški frajzin jako slabo drži. Z vso silo se zdaj nemško svobodomiselstvo zaletava v svobodomiselnega nemškega na-učnega ministra Sturgkha in »bolni« VVastian že grozi, da ga bo postavil na obtožno klop, da »frajzin« ne bo več občeval ž njim itd. Seveda, zadaj tiči Schreiner, ki ne more in ne more preboleti, da se je moral z mehkega ministrskega sedeža presesti na nekoliko neprijetnejši sedež, ki ne prinaša toliko monet, kolikor ministrski. Po naših informacijah iz nemških frajzin-skih krogov dela VVastian sporazumno s Schreinerjem za to tako vodo, ker je VVastian že tako bolan, da čisto resno misli, da ko pade Stiirgkh, postane on naučni minister, VVolf in Malik pa sek-Čna svetnika. Gonja proti grofu Stiirgkhu. Nemški nacionalci kriče proti Stiirgkhu, naučnemu ministru, ker je zahteval vpokojitev deželnega šolskega nadzornika Leschanofskega v Inomo-stu. Kakor znano, je bil povod tej zahtevi velika nervoznost Leschanofskega in pa surovost, s katero je nastopal proti srednješolskim učiteljem. Prejšnje svoje službeno mesto v Trstu je moral zapustiti vsled pritožb, ki so Vedno prihajale zaradi njega. V Ino-mostu pa je njegova strogost proti učencem kakor tudi proti učiteljem povzročila vedno večjo nezadovoljnost v vedno večjih krogih. Ni pa bila zahteva Sturgkha, da naj prosi Leschanof-sky za upokojitev, vzrok gonji nemških nacionalcev proti njemu, ne, to jim je bil samo povod. Glavni vzrok tiči popolnoma drugod. Profesor Stiirgkh jo bil pač vedno luč svobodomiselstva, prvoboritelj v nemškem nacionalnem gibanju. Sedaj pa je naenkrat postal »sovražnik Nemcev« in »klerikalec«? Stiirgkh je izgubil Schreiner j evo prijateljstvo. To je vzrok gonje proti njemu. Schreiner jo imel oblast in nadzorstvo nad ministri Bienerthovega kabineta. Imenoval je uradnike, profesorje in uradne sluge. Seveda so bili njegovi varovanci sami strogi svobodo-miselci in nacionalci. Člani vsenem-ških društev so se drli k njegovi skledi in Schreiner je delil z vso pristra-nostjo liberalnega nemškega nacionalizma. Stiirgkh pa je bil, ki je raje sam gospodaril na svojo roko in se vsled tega ni razumel s Schreinei'jem. Vsa gonja proti Stiirgkhu pa je samo maščevanje Schreinerjevo, ki je moral žalostno zapustiti svoj ministrski stolček. D u n a j, 4. marca. Voditelji nemške narodne zveze so bili včeraj zopet pri Bienertu zaradi zadeve tirolskega deželnega šolskega nadzornika Le-schanovskega. Do včeraj Leschanof-sky še ni vložil prošnje za vpokojitev. Rok mu je bil določen do danes do 10. ure dopoldne. Cela zadeva se spravlja tudi s tem v zvezo, da je pred leti prestopil k protestantizmu. Ministrski predsednik Bienerth je izjavil deputa-ciji, da je brzojavni poziv Leschanof-Rkyju, naj prosi za vpokojitev, bil izdan od naučnega ministrstva na predlog cesarskega namestništva v Inomo-stu. Namestništvo mu je že pred več časom priporočilo, naj prosi za vpokojitev, vendar se Lcsehanosky ni tozadevno ničesar izjavil. Da se reši cela zadeva, ki je bila neprijetna naučnemu ministrstvu, se je Leschanofskyja pozvalo, naj prosi v treh dneh za vpokojitev. Kar se tiče predloga namestništva, n: neutemeljen. Leschanofsky je že 63 let star, ima več kot 30 službenih let in je bil v zadnjem času ponovno bolehen. Kar se tiče njegove kvalifikacije, naučno ministrstvo rado povdarja, da je izboren pedagog; vendar je pa kot deželni šolski nadzornik povzročil zaradi prevelike strogosti razne neprilike. Naučno ministrstvo je moralo poslati uradnika, da nadzira Leschanofskyjevo uradovanje. V takih razmerah se ne more govoriti o nepravičnem in strankarskem postopanju. Ministrski presednik je tudi izjavil v imenu grofa Sturgkha, da je isti pripravljen sprejeti pritožbe nemške narodne zveze in se prepričati natančno o njih upravičenosti. Bienerth je tudi izjavil, da niti njemu niti Stiirgkhu niti na misel ne pride, da bi ignorirala zahteve nemške narodne zveze. — Kakor se poroča, bo stopil poslanec dr. Sylvester po naročilu nemške narodne zveze v dogovor z naučnim ministrstvom. Dunaj, 4. marca. Včeraj se je tu vršilo posvetovanje ministrov glede na Leschanofskyjevo afero. Tirolskega cesarskega namestnika in Leschanofs-kyja se je brzojavno pozvalo na Dunaj. Kakor se poroča, bo Leschanofsky imenovan za dvornega svetnika. (S tem hoče Bienerth potolažiti razburjeno duhove.) Leschanofsky bo dobil tudi daljši dopust, s katerega se pa ne bo več povrnil na prejšnje mesto. Nemški liberalni poslanci zahtevajo, da ne pride na njegovo mesto noben krščanski socialec. Dr. Lueger. Včeraj opoldne je obiskal dr. Lue-gerja profesor Neusser. Dopoldne se je zopet pojavilo kolcanje. Bljuval ni, tako da je obdržal v sebi zjutraj zavžiti mlečni čaj. Za kosilo je pojedel Lueger včeraj nekoliko juhe in malo postrvi. Ponovno je tožil o svojem položaju. Za enkrat je sedaj najvažnejše vprašanje glede na prehranitev. Po jedi je Lueger lahko zaspal. — Vesti, ki so došle včeraj zvečer iz mestne hiše, poročajo, da se stanje bolnikovo ni izpremenilo. V teku dneva zavžito hrano je obdržal, vendar pa ta hrana ni toliko zadostna, da bi mogla uspešno poživiti njegove moči. Ob pol 7. uri zvečer je bil izdan sledeči bulletin o dr. Luegerjevem stanju: Temperatura 36, žila 80. Prehranitev ovira bljuvanje. Splošno se položaj ni izpremenil. K temu pripominjajo zdravniki, da je tri ure po zavžitem kosilu Lueger izbljuval jed, nakar se je bolnik čutil precej utrujenega in je zaspal. — Dr. Lueger mora popolnoma oslabeti ne glede na srčno slabost in sladkorno bolezen, ako ne bo truplo sprejemalo nobene hrane. Lueger je skoro popolno brez moči. Roke in noge so shujšale. Srčne mišice so že tako oslabele, da skoro ne zadostijo svojemu namenu. Kri se ne razkraja več dovolj močno po truplu in se kopiči v srcu. Vedno bolj in bolj izgubiva truplo moči. — V mestni hiši vlada živahno gibanje. Vedno prihajajo in odhajajo ljudje. Na stotisoče vprašanj prihaja na zdravnike in Luegerjeve prijatelje. Odgovori pa so vedno enaki, brezupni. ČEŠKO. Praga, 4. marca. Vsled sklepa deželnega odbora, da se iz deželnih sredstev ničesar ne izda za stanovanja orožništva in vojaštva, se bo prihranilo v deželnem budgetu dva milijona kron. Praga, 4. marca. Poroča se, da je vlada opustila načrt, sklicati pred Veliko nočjo kratko deželnozborsko zasedanje z ozirom na sedanjo politične razmere, ker je upanje na uspeh ravno sedaj zelo majhno. MILOVANOVI6 V CARIGRADU. B e 1 g r a d , 3. marca. Včeraj dopoldne je srbski zunanji minister Mi-lovanovič odpotoval v Carigrad. Carigrad, 3. marca. Obisk Mi-lovanovičev smatrajo pri porti kot skrajno neprimeren. Ve se namreč, da ima Srbija z Bolgarsko skrivne dogovore in se zre na obisk Milovanoviča z nezaupljivostjo. RUSKO - AVSTRIJSKA POGAJANJA. za sporazum so se menda zopet ustavila, ker dela kralj Ferdinand bolgarski, ki se sedaj mudi v Peterburgu, na to, da se upoštevajo bolgarske želje po Makedoniji in nasprotuje temu, da bi Avstrija in Rusija sklenile pogodbo, glasom katere bi se imelo na Balkanu vzdržati dosedanje stanje. Ali se sporazum med Avstrijo in Rusijo sklene, je odvisno od tega, kakšno stališče zavzame Rusija nasproti bolgarskim as-piracijam. POTOVANJE KRALJA PETRA V PETERDURG. B e 1 g r a d, 4. marca. Včeraj popoldne je bil izdan poluradni komunike: 4. februarja je belgrajski ruski poslanik pl. Hartwig zaupno sporočil kralju Petru, da ga bo sprejel ruski car Nikolaj. Dan sprejema naj se sporazumno določi, da ne bo v prvem, četrtem ali zadnjem postnem tednu. Tozadevno sporazumljenje se je že doseglo. Kralj bo dospel v Peterburg dne 22. marca v spremstvi! ministrskega predsednika Pašiča, zunanjega ministra Milovanoviča, sekcijskega šefa Spalajkoviča, enega ministerijalnega tajnika, kakor tudi vojaškega dvornega štaba in kabinetnega tajnika* Dnevne novice. + Slaba tolažba. V celjskem »Narodnem Dnevniku« beremo med brzo-javi: »Med zmernejšimi klerikalci vlada splošno ogorčenje zaradi »Sloven-čeve« gonje proti Ciril-Metodovi družbi in prihajajo ostre izjave proti tozadevnemu postopanju strankinega vodstva in listov.« — Ti »zmerni klerikalci« in »ostre izjave« so seveda le tvorba liberalne domišljije, zakaj ga ni slovenskega katoličana, pristaša S. L. S., ki ne bi odobraval, da smo lazkrinkali, kako liberalci narodnost zlorabljajo v svoje namene in s pomočjo cirilnietod-skega podružništva skušajo pomagati liberalizmu na noge. Danes med nami sploh ni mogoč zaveden katolik, ki bi ne vedel, da je le krščanska demokratična ideja narodna, liberalna pa, ki zdaj vlada v Cirilmetodovi družbi, protiljudska in protinarodna Liberalci, nikar se zato ne tolažite s takimi praznimi čenčami in »zmernimi klerikalci«, ki jih radi vam prepustimo, če v resnici še kje obstojajo, zakaj mi poznamo samo odločne in dosledne! + Za zabavo. Kakšne burke je uganjal nemški sodnik VVastian ob priliki Grafenauerjevega nujnega predloga, se razvidi iz sledečih odstavkov iz njegovega govora: »Pod plaščem dvo-zveze avstrijska vlada pogumno poslo- vanjuje dalje državo. Zdi se celo, da se je celo grof Aerenthal odločil za to, da se vleže ruskemu medvedu pod no-gc. Sploh stoji avstrijska država na zgodovinskem lcrižpotju kakor Ilerku-les, pa Nemci ji ne bodo mogli slediti na njeni nadaljnji poti, ako se odloČi za smer od Dunaja v Peterburg in Mo-skvo. Mi Nemci nimamo namreč temperamenta kakor ovce in tudi ne rino-cerove kože. Mi se no bomo pustili iz Juga st.ran-geografirati. Sicer pa potrebujemo Nemci neke renesance, več kulturnega in socialnega dela.« — Razen zadnjega stavka, ki je tako resničen kakor le kaj, je vse drugo tako idiotsko, da morajo Nemci obupati nad yso svojo preteklostjo, sedanjostjo in prihodnjostjo, ako bodo nemške — ali pravzaprav slovenske — matere na Jugu rodile še veliko takih Wastianov, reete Boštjanov. Da pa avstrijski Nemci potrebujejo več kulture, to je resnično, in kadar nam bodo Nemci zopet svojo kulturo priporočali, jih bomo poslali k VVastianu, da jih pouči, kako je imajo še sami premalo. + Nemška gonja proti mariborskemu vadniškemu učitelju Schmoranzer-ju se vrši na vseh koncih in krajih. Tako je mariborska krajevna skupina zveze nemških železničarjev v Avstriji sklicala v sredo, 2. t, mes., zvečer zborovanje, na katerem niso imeli železničarji nujnejšega dela, kot protestirati proti imenovanju Schmoranzerja. Ta zborovanje samo dokazuje, da ima nemški »Volksrat« res nad vsemi norci v Avstriji vrhovno poveljstvo. Opozarjamo pa na dejstvo, da se na ljubljanskem učiteljišču šopiri že par let profesor Peerz, ki je bil svoje dni navadni učitelj, pa se je po protekciji povzdignil do naslova profesor. Ta Peerz nima druge naloge, kakor da po naročilu »Volskrata« skrbi za naraščaj kočevskih učiteljev, ki jih potem spravlja na slovenske šole. Iz Peerzevega delovanja vemo tudi še več podrobnosti, tako na pr. kako jc obljuboval slovenskim uči-teljiščnikom izborne dohodke, ako gredo za učitelje na nemške šole itd. O svojem času bomo izpregovorili bolj natančno. Kakšen značaj je Peerz (reete Pire) nam dokazuje to, da so jc v šoli bahal pred gojenci, »daB er in seiner Jugend reeht gut slowenisch ge-sproehen hat, dafl seine Grofimutter nur slowenisch sprach und dati er jetzt als Professor nur ein wenig slo-wenisch lesen kann.« — Če se Nemci zaletavajo v Schmoranzerja, ne bi bilo napačno, če bi si Slovenci malo bolj ogledali Peerza in njegovo delovanje! + Naše mladeniško gibanje. To nedeljo, 6. t. m., se vrši mladeniški tečaj za Jesenice, Koroško Belo, Boh. Bistrico, Boh. Srednjo vas in Sv. Jakob v Rožu, in sicer na Jesenica h. Spored: ob 8. uri sveta maša na Savi, 9. do 11. telovadba, 11. do 12. tehnično predavanje (V. Jeločnik), 12. kosilo, 2. do 3. mladeniško predavanje (Podles-nik), 3. do 6. telovadba, 6. do pol 8. odmor, pol 8. ljudsko javno predavanje (Podlesnik-Jeločnik). — To nedeljo, 6. t. m., se vrši ustanovni shod Orla na Hrušici pri Ljubljani; govori br. Hočevar iz Ljubljane. Udeleže se shoda tudi Orli iz Dev. M. v Polju. — 9. t. m. v sredo, in četrtek, 10. t. m., se vrši mladeniški tečaj v zvezi s tečajem S. K. S. Z. v Ribnici, združen kakor vsi drugi tudi s telovadbo. Govoril bo F. Terse-glav. + Roseggerjev fond je že zbran. Podpisan je zadnji tisočak in je torej zbranih dva milijona kron za »Schul-verein«. ve se kam izginili. Odbor je izjavil, da je bilo v dveh letih (kar jo odbor za nabiranje darov posloval in sicer brezplačno) 19 tisoč lir upravnih stroškov, 4000 lir je dobil neki umetnik tudi za razne »stroške«, ostalih 17 tisoč lir je pa tudi šlo — pravi odbor — za razne »stroške«. Kakšni stroški in komu, o tem previdno molče . . . Poleg tega je tudi izginilo oziroma šlo za stroške 10 topov, ki jih je vojno ministrstvo podarilo odboru, da bi se s topovine vlila soha . . . Lepe razmere v državi, ki jo vladajo prostozidarji in svobodomisel-ci po načelu svobode, enakosti, bratstva, po načelih »misli svobodne«! Neki list pristavlja: Take lepe reči se dogajajo v Rimu, v mestu protiklerikaliz-ma, republike in prostozidarstva, v tem mestu, kjer se vsak dan z visokim glasom pridiga o nravnosti in odkoder dohaja novemu rodu najnovejši pouk o pravičnosti in poštenju. — V tem mestu — pravi — izginjajo bankovci po Ifsoč lir, da jo veselje. Pa ne le to: zdaj so se znaSli ljudje ki celo kanone požirajo in prelavljajo! Odpadnika Giordana Bruna je svo-bodomiselstvo hotelo izredno proslavi i kot demonstracijo r.e !c proti krščanstvu, anmnk zlasti oroti novi vla- di, ki je sicer po srcu polna sovraštva do cerkve in Kristusa; saj jc svobodomiselstvo in prostozidarstvo od nje pričakovalo kulturnega boja in katoličani zlasti pa samostani, so sc po pravici bali, da se začne preganjanje po »postavi«, ki je že davno sklenjena zoper cerkve in samostane, pa se je še nobena vlada ni upala izvesti. Tudi sedanja jo je zavozila v mirne vode in noče v ljudstvu vzbuditi odpora. Demonstracije se je z vštetimi radovedneži udeležilo kakih šest tisoč oseb, ki so nad katoliškimi zavodi malo požvižgali, zlasti živ žvižg je bil pred uredništvom šaljivo - satiričnega lista »Bastone«, ki so mu tudi nekaj oken pobili. Iz okoliških mest so pritegnili vsa bogotajska društva, tako da je bilo krog 200 črnih in rdečih zastav. Govori so bili jako strupeni proti samostanom, zlasti proti jezuitom, proti krščanskim verskim resnicam — za misel svobodno. Poleg tega — kakor vsi svobodo-miselci izborno znajo, — polni najbolj navadnih laži. Tako jo »častiti« Co-tugno trdil da jo eer' ev Galileja mu čila in ubila za?o ker je rekel, da se zemlja vrti itd. In nevedno, zapeljano ljudstvo — največ mladeničev od 14 do 20 let jo ploskalo lažnikom in srkalo sovraštvo do Cerkve in krščanstva, ki se mu ima Rim edino zahvaliti, da je to, kar je. Katoličani so sklicali nekaj dosti dobro obiskanih protestnih shodov; toda zdi se, da bi se moglo in moralo veliko več storiti za verski in socialni pouk ljudstva. Ravno mnogo tistih, ki bi bili v prvi vrsti poklicani, žrtvovati vse svoje moči za to, da rešijo na sebi dobro ljudstvo iz krempljev zapeljiv-cev, ravno ti se zdi, ne vidijo ali nočejo videti, kako jim sovražnik pred očmi trga ovce. Če jim tujec govoriš o potrebi organizacije itd., ti pravijo: modernist; če jim vest vzbuja Italijan, so ga otresejo z besedo: murrijevec! Sv. Oče svari, opominja, s solzami v očeh prosi, pa so primeroma malo. malo stori; izvzeta je gorenja Italija, kjer sc je začelo živahno socialno gibanje. Pred začetkom posta jc sv. Oče sprejel kakor vsako loto pridigarje, ki imajo to leto postne govore po cerkvah. Priporočal jim je na j puste vse prazno govorjenje M jo mno ušesom prijetno in naj poi/k išajo poslušavcc verskih resnic učili, zakaj tega znanja je pre malo. Župnikom je posebej naročil in iih s solzami v očeh rotil, naj vse žrtvu- jejo, da ljudstvo v verskih resnicah poliče, da zlasti otroke zbirajo za krščanski nauk in jih pripravijo za sv. zakramente. Opominjal je tudi, da naj tudi drugi duhovniki pomagajo župnikom pri tem trudapolnem delu. Seveda ne smomo razmer, kakršne so tukaj, soditi po slovenskih. Tukaj duhovnik ne sme v šolo, in krščanskega nauka otrok v šoli nikoli ne sliši. Zato morajo župniki v cerkvi zbirati mladino, da jo poučujejo deloma sami, deloma tudi drugi goreči verniki, ki znajo dobro katekizem razlagati. Tako lahko naletiš oh nedeljah popoldne na tak nauk. Na eni strani sede dečki v raznih gručah po 8 do 10, ki jim navadno kak duhovnik razlaga, na drugi se gnetejo deklice pravtako v gručah krog krščanskih gospa in gospodičen ki jim ubijajo najpotrebnejše nauke v glavo. Kdor v6, kakšna je ta laška drobnica — živa kot ogenj, da ti ne more dve sekundi mirno sedeti — naši otroci so proti rimskim pravi lipovi bogovi — temu se no bo Čudno zdelo če rečemo so nam tnk pouk zdi pravo mur tlelo. Bog 1o daj da hi 1 <■■■•■ in Njih so1?o ne bile zastonj! i-., je resnično silna! — Duhovske vesti z Goriškega. Preč. g. dr. Petor Š o r 1 i je imenovan za stolnega vikarja v Gorici in je svoje mesto že nastopil. — Umrl je v sredo zjutraj ob IV-z uri v Gorici in sicer nenadoma preč. g. Karol Kumar, vikar v pokoju. — Pred g. dr. Peter Šorli je imenovan za stolnega vikarja v Gorici. Svojo službo v stolnici je nastopil minoli teden. Bilo srečno! — Iz Zadloga pri Črnem vrhu. Gospod urednik, dovolite tudi meni košček prostora v Vašem cenjenem listu, da potožim nekaj svojih teženj. Naša vas je oddaljena nad uro hoda od vasi Črni vrh, kjer imamo cerkev, šolo in sedež županstva. Mi kmetje smo zelo raztreseni po zadloški dolini ter nas mučijo vedno vremenske razmere. Na jesen imeli smo vse preplavljeno, voda nam je nastopila po hlevih. Bili smo popolno ločeni od suhe zemlje in smo si morali v čolnih dopeljavati najpotrebnejših stvari. Že več let imamo slabe letine bodisi za žita in seno. Tolažimo se z upom na boljše čase. Teži nas pa tudi to, da ne moremo naše mladine redno v šolo pošiljati. Kakor sem že prej omenil, nastopa v jeseni voda, ob zimskem času pade visok sneg in naši ukaželjni otroci morajo tako ostati brez potrebnega pouka. Že večkrat se je govorilo, da se nam kmalu sezida šola v sredini naše doline, kamor bi bilo saj v letnem času lahko pohajati našim otrokom v šolo, konstituiral se je že pred tremi leti šolski odbor, tudi se že pobira pri občini naklada za zgradbo tukajšnje šole, a sedaj pa kar spi vprašanje o graditvi tako potreone šole. Te dni sern vprašal našega šolskega predsednika, kaj vendar misli, ali se vendar prične kaj pripravljali lesa in drugih potrebščin za nam že davno obljubljeno šolsko poslopje. Mož mi prične nekaj praviti, kar je skoraj neverjetno. Isti pravi, da to ve, da je bil izvoljen predsednikom, da pa pošilja okrajni šolski svet vse sp,se nekemu šolskemu odborniku, dalje pravi, da je večkrat vprašal gospoda župana v Črnem vrhu, naj se mu vroči denar ali pa hranilna knjižica, ki se nabira za bodoče šolsko poslopje, da pa gospod župan trdi, da mora le on to hraniti. Kaj pa reče k temu okrajni šolski svet v Logatcu. Zakaj se ne vrši nova volitev za šolski svet, dajte vendar malo drezati! Videti je, da se prizadeti gospodje malo brigajo, prosimo Vas zato, gospod župan, da se kot kraj-ni šolski nadzornik potrudite za to važno vprašanje, pojdite nam na roko, mi Vam bodemo vedno hvaležni. — Zadloški kmet. — Rodoljuben dar Tesle. Slavni električar Nikolaj Tesla je, kakor znano, Srb. Njegov stric je bil pokojni škof Mandič v Sarajevu, ki je Teslo imenoval za glavnega dediča. Ko je Tesla zvedel za to oporoko, je pisal sodišču, da odstopa vso dedščino skrbski šoli v Gospiču. — I. hrvaška narodopisna razstava se priredi v Zagrebu po iniciativi Hrv. sokolske zveze leta 1911. — škandal v sarajevski deželni bolnišnici. »H. D.« poroča, da je zdravnik v sarajevski deželni bolnišnici, dr. Solarski, imel razmerje z bolniško strežnico T., ki ni ostalo brez posledic. To pa da mu še ni bilo dovolj, marveč je neki dan z nenravnimi nameni napadel neko 15-letno moslimansko deklico. Stvar je prišla na dan in čedni zdravnik jo je pobrisal. 1. t. m. pa se je iz obupa zastrupila bolniška strežnica T. in umrla. — Bosanski hodži so pa res imenitni kulturonosci. Sicer nepoklicanim nikdar ne pride na ušesa, kaj pridigu-jejo v džamijah, a sedaj se je pa le nekoliko odgrnil zastor ocl njih tajinstve-nega delovanja. List »Musavat« namreč očita odborniku novoustanovljene »Muslimanske samostalne stranke«, hodži Pandža, da jo še precl tremi leti, ko še ni bil plačan od vlade, grozovito rohnel proti vsemu, kar je spominjalo na evropsko kulturo. Proklinjal je moderno nošo in šole ter celo branil dijakom, da bi si dali plombirati zobe. Mo-hamedanske vernike je nagovarjal, da naj se izselijo, sam je pa ceno zemljo kupoval. Danes je seveda napreden med naprednimi . . . — Vlom v karlovskl poštni nrad. Budimpeštanska policija je dobila zaupno poročilo, da namerava vlomiti neka tatinska družba v poštni urad v Karlovcu. Načelnik detektivskega odlika se je z večimi detektivi odpeljal v Narlovec ter je presenečil včeraj poči več tatov, ko so ravno hoteli na-55 5-f c a. > i 9 zveč. 740 5 40 brezvetr. del. obl. 0 7. zjutr. 740 8 22 si. jvzh. 9 07 2. pop. 740 4 81 ■ pol obl. Srednia včerajšnja temp. 4 5°. norm 1 6°. odstrani zajamčeno takoj! Slovita priznanja in polivale. Zdravniško priporočeno. Starost in spol se morata naznaniti. Knjižico pošlje zastonj: £aU0(i ..Sanilss" Velburg P 347 Bavarsko. 284 31 izurjenega, sprejme takoj za trajno delo proti dobri plači Orcslav Slapar, krojaški mojster, Ravnikarjeva ul. 13, Ljubljana. je na prodaj v kmečkih kletih. Posreduje in jamči za pristnost Posssiihlicsi a KaSfel&I, 280 poSža u Istri. 10-1 : U sleMM !n je zdravniško priporočano črno dalmatinsko vino , O *n ca u ca > o 'u ca <+* •H a ca s ca 1—1 A 3 U D HJ n4 M M4 S3 nn JBlago za ženske obleke v vseh barvah hi cenah, ffolsvilnato pe-rllno blago in fini cefhr za bluze. (Pecilni kambrik v najlepših vzorcih in stalni barvi. Jtrasne svilene in polsvilene rute in šerpe. Došlo v zelo velihf iz- je novosti tfostrežba znano dobra, cene vsled velikega podjetja in ugodnega nakupa zelo priporočljive. Za mnogobrojni obisk se priporoča :jiiiuc Liubljana, Stritarjeva (Spitalslcn) ul. 5 Sedaj se tudi v prvem nadstropju prodaja na drobno, kjer sem uredil vzorno zalogo za moško in žensko blago. 513 Obstoj tvrdke čez 40 let. s er >—> p 13 M 00 r-K »t e> -i (0 < P O » m o < 0 01 H13 V hiši Selenburgova ulica štev, fl se odda s 1. majnikom letos, lepa, prostorna 602 (i) in dvoriščem; stanovanje obstoječe iz štirih sob in pri-tiklin. Več se poizve pri hišnem lastniku v prvem nadstropju. Otvoritev; konjske mesnice. Dovoljujem si slav. občinstvu vljudno naznaniti, da sem dne 1. sušca otvoril v Metelkovi uliel žt. 4, po domače „pri Šmajhelnu" konjsko mesnico ( 589 Z večletnim delovanjem v tu- in inozemskih podjetjih, sem si pridobil spretnost da zamorem cenj.odjemalcem kar najbolje postreči; posebno še opozarjam na moje Specijalitetne klobase. Seuljudnopriporočam FSRftC POHL*. NB. Cenj. imejitelje klavnih konj v okolici in po deželi, opozarjam, da naj se radi prodaje namesto na tržaške prekupčevalce naravnost name obračajo. Planinska ^ Podpisano županstvo razpisuje službo občinskega tajnika z letno plačo 1500 K. Nastop službe 1. aprila 1910. Popolnoma zmožni prosilci naj vlože prošnje najkasneje do 10. marca t. 1. pri podpisanem županstvu. Zjjpanstvo Cerknica dne 28. februarja 1910. 570 3-1 Ivan Lavrič, župan. atoliška Bukvama v Ljubljan Ben-Hur. Roman li icsov Kristusovih (Walface) K 4*50. Skrivnosti srca. Novele: Častna beseda. — Sin. — Strokovnjak. — Ovadnica. — Pahljač. — V pasti. — Kandidat. — Spisal Paul Bourget, poslovenil A. Kalan. K 1'20, vezano K 1'40. Vstaja Škenderbegova. Zgodovinska povest Iz angleščine prevel J. M. — 60 v., vez. 80 v. Morski razbojnik. Angleško spisal kapitan Marrvat. — K 2*30, vezano K 3-70. Zločin En kazen. Roman. (Dostojewskij-Levstik). — K 10 50, vezano K 13'—. Utrinki. Črtice in potopisi (Krašovec). — K 2-—. Igračko. Črtice in podlistki (Milčinski). K 2'—, vez. K 3-—. Jari junaki. Humoreske (Murnik). — K 2*50, vezano K 3*50. Navihane!. Okrogle povesti (Murnik). — K 2 50, vezano K 3'50. Znanci. Zbirka humoresk in povesti. K 2*—, vezano K 3*—. Z ognjem in mečem. Zgodovinski roman (Sfenkiewicz). — K 4'50, vez. K 6 50. Jornač-Zmagovač. Povest (Sienkievvicz). K —-60, vez. K 1'40. HiSfii ob Volgi. Povest (Stepnjak). — Stepni kralj Lear (Turgeniev). K 1 20, vezano K 2'20. ' Rodbina Polaneftkih. Roman. — K 10'—, vezano K 12 — mali vitez-Pan Volodijevski. Zgodovinski roman, — K 7.—. vezano K 8 40. Brez dogme. Roman. — K 3 —. Miklova Zala. Povest iz turških časov (Sket). — K —'80. Izdajaveo. Zgodovinska povest iz turških časov. — K 1—. Oče na«. (Malavašič). - K 150. Vojska na daljnem Vzhodu. (Dr- Lampe). K 4-80, vez. K 6*—. Potop. Zgodovinski roman. (S!enkiewicz). — K 6*40, vezano K 9*20. Povesti slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo (Kalan). I. zvezek. K — 80, trdo vezano K 1 10. Gozdarjev sin. Povest (Finžgar). — K —*20. Mož Simone. Roman (Champol). — Hajdamaki. Poem z zgodovinskim uvodom. — K 3-40, vezano K 4'50. Sroe. Amicis. 4 zvezki. — K 1'60. Kako sem se jaz likal. Povesi slovenskega trpina. Jakoba Alešovca izbrani spisi. 1. del. K l-20, vezano K 2 —. Vohun. Roman (Cooper). K 1'60. Andrej Hofer, tirolski junak. Ljudska igra. K —'80. Ouo vadiš ? Roman iz Neronove dobe (Sienkiewicz). — Vez. K 5'50. Dobra kuharica. (S podobami). Minka Vašičeva. — Vez. K 6'—. Zbirka domačih zdravil. K 1'—. Domače in tuje živali. (Erjavec). 2 zvezka. K 4 —. Metulji v podobah, 129 barvanih podob. K -'80. Občna zgodovina. (Stare). K 15'—. Janežič-Hubad, Slovensko-nemfiki slovar. K 6*—, vez. K 7*20. Janežič-Bartel, Nem&ko-slovenski slovar. K 6-—, vez. K 7 20. Sloirensko-nem&ki slovar. (Kramaršič). Vezano K 2 20. Življenje svetnikov in svetnio božjih. 2 zvezka K 11'—, vezana K 14'80. Kristus a vo življenje in smrt. (Kociančič). 2 zvezka K 8'—, vazano K 11'—. Fabijola aH cerkev v katakombah (Zupančič). - K I'20. Stric Tomova kofia. (Stowe), - Vez. K 1'40. Mlinarjev Janez. Zgodovinska povest. — K —'80. Jurčičevi zbrani spisi. 11 zvezkov. — Vsak zvezek Je zase celoten in velja K 1'20, vezan K 2'—. Andrejčkovega Jožeta spisi. 1., 2« 3., 4., 6., 7. in 8. zvezek velja po 30 v., 5. zvezek (Žalost in veselje) pa 90 v. Zadnja kmečka vojska. Zgodovinska povest (Šenoa). K 1'60, vezano K 2'60. Odkritje Amerike. Vezano K 2'—. Malo življenje. Povest (Detela). K 1.—, vezano K 1*90. Zadnji dnevi Jeruzalema. Zgodovinski roman (Spillmann). K 3 80, vezano K 5'40. Medvedji lov. - Cukova gostija. (Brinar). vezano K -'80. Prihajač. Povest (Detela). K 1'90. Šaljivi Sloveneo. (Brezovnlk). K 1*50. Razne povesti za mladino in ljudstvo s Jama nad Dobrušo. — Ljubite svoje sovražnike. — Kanarček. Kresnica. Kapelica v gozdu. — Avstrijska ekspedicija. — Maron, krščanski deček z Libanona. — Slavček. Nema deklica. — Darinka, mala Črnogorka. Marijina otroka. — Najboljša dedščina. Leseni križ. — Postojnska jama. — Praški judek. — Črni bratje. — Doma In na tujem. — Ujetnik morskega roparja. - S prestola na morišče. — Arumugam, sin indijskega kneza. — Zvesti sin. — Eno leto med Indijanci. — Rdeča in bela vrtnica. — Hildegarda, zveličana cesarica. — Angeli sužnjev. — Hirianda, bretanjska vojvodinja. - Kljukec lažnjivi. — Prst božji ali izgledi božjih kaznlj. 2 zvezka. - Izdajalca domovine. — Mirko Poštenjakovič. — Pri Vrbovčevem Orogi. — Sto beril za otroke. — Maršal grof Radecki. - Eri. — Močni baron Ravbar. — Najdenček. — Naselnikova hči — Maksimiljan I., cesar mehikanski. — Nezgoda na Palavanu. — Nikolaj Zrinjskl. — Pavliha v slovenski obleki. - Pod turškim jarmom. — Car in tesar. — Knez Črni Jurij. - Potovanje v Liligut — Vstajenje. — Repoštev. — Tiun Ling, kitajski morski razbojnik. Vsaka teh povesti je knjižica zasd in velja 40 v, s poštnino vred 45 v. Ponižani In razžaljeni. Roman (Dostojev»H|). K 3*—, vez. K 4'20. Za križ in svobodo. Igrokaz v 5 dejanjih. K -'50. Vrtec. (Kržlč). Vsak letnik velja vezan K 4-. Angeljček. (Kržlč). Vsak letnik velja vezan K 1'—. Slovenski A, B, C v podobah za otroke. K - 80-Hitra vožnja po železnici. Knjiga s podobami za otroke. K 1'60. Kobzar. (Ševčenko). K 2'40, vezano K 360. Straža. Povest (Prus). K 2'40. vezano K 3 40. Kaoijanar. Tragedija v 5 dejanjih (Medved). K 1'40, vez. K 2*40. General Lavdon. — Bitka pri Visu. — Znamenje štirih. — Ljudevlt Hrastar. — Golobček. — Zakaj? Zato I — Darovana. — Jozafat, kraljevi sin Indije. — Jernač-Zmagovai. — Med plazovi. — Ferdinand. — V delu je rešitev. — Sultanovi sužnji. — Plrhl. Ivan, turški suženj. — Krščanska obltelj. — Tri indijanske povesti. — Hmeljevo cvetje. — Marijina podoba. - Barvaste Črepinje. — Ludovllc, mladi izseljenec. — Kraljičin nečak. — Roža Jelodvorska. — Korejska brata. — Sveti večer. — Boj in zmaga. — Povodenj. Kartuzijanskl samostan. — Prisega huronskega glavarja. — Pavlina! — Zlatokopi. — Prvič med Indijanci — Preganjanje Indijskih misijonarjev. — Mlada mornarja. — Mali vseznalec. — Burska vojska. — Elizabeta, hči sibirskega jetnika. — Tegetthoff, zmagovalec na morju. — Nesrečnlca. Vsaka teh povesti je knjižica zase in velja 60 v, s poštnino 65 v. Sita, mala Hindustanka. — (zanarai, mala Japonka. — Strelec. — Poslednji Mohikana. — Stezosledec. — Naseljenec. — Na preriji. — Šaljivi Jaka. - Krištof Kolumb. — Na različnih potih. Vsaka teh povesti je knjižica zase In velja 48 v, s poštnino 53 v. Krvna osveta. — Koliščina In stepe. — Za kruhom. - Berač. Elizabeta. — Boj s prirodo. Treskova Uršika. — Solnce in senca. — Svitoslav. Vsaka navedenih povesti je knjižica zase in velja 30 v, s poštnino 35 v. Mali lord. (Burnett). K 1'60. Zbirka ljudskih iger. Dosedaj je izšlo 12 zvezkov po 80 v. Razporoka. Roman (Bourget). K 2'—, vezano K 3'—. Dve čudapolnl pravljici. — Erazem Predjamski. — Genovefa, sveta grofinja. — Šestdeset malih povestlj za otroke. — Jaromil. — Božično darilo. Vsaka teb povesti je knjižica zase in velja 32 v, s poštnino 37 v. Zgodovina novejfiega slovenskega slovstva. (Grafenauer). Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada. 2 zvezka K 4-50, vezana K 6 50. Slovanske besede v slovenščini (Breznik) K —'80. Knjigovodstvo. Podlesnik). 1. del. (za društva, čebelice itd.) Vez. K 320. Knjigovodstvo. (Podlesnik.) II. del. (Obravnava poslovanje zadrug, hranilnic, posojilnic in denarnih zavodov sploh). Katoliški verouk. I. del. Resničnost katoliške vere. (Dr. Svetina.) Vezano K 2'80. Katoliška verouk. II. del. Resnice katoliške vere. (Dr. Pečjak). Vezano K 2 80. Dvanajst večerov. (Mahnlč). K 1-40. Bog pomaga. — Kar Bog stori, vse prav stori. — Kako vzgaja usoda. Peter Prostak. — Pridni Janezek in hudobni Mihec. — Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov francoskih vojakov. — Kortonica, koroška deklica. — Zgledi bogoljubnih otrok, 3 zvezki. — Pri stricu. — Na rakovo nogo. Vsaka teh povesti je knjiga zase in velja 80 v, t poštnino 85 v. Žirovnik, Narodne pesmi z napevi. I. zvezek K 1*20. ti. zvezek K 1' III. zvezek K 1'20. Aljaž, MeSani in moftki zbori. 7 zvezkov po K 120. Telovadska. (St. Premrl). Za moški zbor. K -'50, glasovi po 10 v. Zbori za 4 molke glasove. (Čerin). K 3'-. Mladinski glasi. (P. Angelik Hribar). I. zvezek 24 v, II. zv. 40 v, III. zv. 40 v. Venček gorenjskih. (Kimovec) 50 v. Nagrobnioe. (Marolt). Vezano K 2 40. Odmevi nažih gajev. (Bajuk). 70 v. Mešani in ženski zbori. iFerjančič). K 3*—, glasovi po 50 V. Kovačev Študent. (Uglasbll Vodopivec). K 3 20. pt- Vse te knjige se dobe tudi v »Knjigarni Ilirija" prej Karo! Fiorian v Kranju. Prihranite vsak dan 9 4'80 do 24 kron, ako za-vživate železnato vino s kino lekarja Piccoli-ja v Ljubljani z dnevnim iz- * datkom 18 vinarjev, mesto kina železnatega vina, ki ne vsebuje več železa, kot navadno vino in kojega bi morali izpiti eden do pet litrov na dan, da bi do-vedli organizmu potrebno množino železa, kar bi pa bilo radi alkohola le škodljivo. Polliterska steklenica Piccolijevega železnatega vina 2 kroni. - Naročila proti povzetju. 3281 | & Zaloga kape in čafa S3 Praga, Mala Strana, Trzište •■«« a pošilja samo malo časa po nastopnih cenah franko zadnje postaje kavo zelo Izbornega okusa. £2 Karakas 5 kg 13 K. Now. Pranada 5 kg 14 K. Costarica 5 kg 15 K. Ceylon plant. 5 kg 16 K. Mokka 5 kg K 16 50. Žgana kava: 1 kg K 2-70; K 2'90; K 3-10; K 3'bO: K 3'80; K 3-90; K 4i0. 503 6-1 mm Bani—Maij^iJMMUMU^it »tU 3fagp mmn se priporoča v izdelavo vsakovrstnih knjigoveških del. Speojalffeia!: črtanje poslovnih knjig za denarne zavode, trgovce, tovarnarje, društva i. t. d. Vsako naročilo se točno in natančno po predpisu izvrši. Raznovrstni vzorci na zahtevo brezplačno. i* v Brezbarvno, rumeno Sn raSauo za parkete ali polikane tla priporoča o škafljah po en, pol in Četrt kg ali prosto = HDOLF HHUPTmHnn = prva kranjska tovarna oljnatih barv. fimeža. laka In stek. klela 143 46 1 r Čemu trošiti mnogo denarja za inozemsko tuje blago, ko se vendar dobi najfinejši tuzemski me-296 dicinal i_i m I K0H| ena velika steklenica samo za 3 K. Velika zaloga pri tvrdki: Leskovic & Meden v Ljubljani, Jurčičev trg št 1. Trgovina špecerijskega, kolonialnega in materijalnega blaga, raznih barv, žganja, vina in deželnih pridelkov na drobno in debelo. Te- Uni lefon št. 131. aii nJ Proda se dobro ohranjen kompletni stroj »sodavico >. pokalice. Za kakovost se jamči. — Več se izve v pisarni I. kranj. tov. sodavice v Ljubljani, Gradišče št. 7. Istotain se proda oziroma izve, kdoi želi kupiti gostilniško opravo, mize, omare za steklo, dekorativ. slike, are, zrcala, lestenci za plinovo razsvetljavo, obešala, na* slonjala itd. 491 3_j ff so neprekosne glede kakovosti in trpež-nosti; čevelj se težje zvrne, manj drči in čevelj dobi elegantno obliko. Pazi naj sc na znamko „BERSON" Izdajatelj: Dr, Ignacij Žitnik. iTisk: »Katoliške Tiskarne«. Dobe se v vseh trgovinah za usnje, čevlje, gumijevo in drožer. blago v monarhiji. Na debelo pri zastopnikih SIGMUND BEER & sinovi DUNAJ VI/2. .Odgovorni urednik; Ivan Štefe.