PRIMOR
DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini p _ /f A 1* Abb. postale I gruppo	“ *Li611<I TU lil*
Leto XXI. Št. 240 (6218)
TRST, sobota 9. oktobra 1965
SE VEDNO NAPETO V INDONEZIJI
Sukamo ima še vedno težave z desničarskimi elementi v vojski
Muslimanski in desničarski demonstranti zažgali sedež komunistične stranke - Predsednik je baje vedel, da se pripravlja upor
DŽAKARTA, 8. — Na osrednji Javi se nadaljujejo boji med vladnimi četami in uporniki. V prestolnici pa nadaljujejo desničarske in verske organizacije kampanjo proti komunistični stranki, ki jo obtožujejo, da je bila udeležena pri uporu. Danes je bilo zborovanje, katerega se je udeležilo več sto tisoč ljudi. Organizirale so ga v glavnem muslimanske in desničarske organizacije. Na zborovanju so zahtevali prepoved komunistične stranke in njenih organizacij. Sprejeli so tudi resolucijo, s katero odobravajo akcijo Su-karna za vzpostavitev reda. Prav tako odobravajo prepoved izhajanja treh komunističnih listov, ki jo je odredil minister za informacije.
Pozneje je več tisoč muslimanskih demonstrantov zažgalo poslopje, kjer je sedež komunistične stranke; poslopje je popolnoma zgorelo.
V Džakarti govorijo, da je predsednik indonezijske komunistične stranke Aidit odšel na Džogžakar-to, kjer tamkajšnje čete še ne poslušajo ukazov iz Džakarte in se upirajo.
Kakor zatrjujejo nekatere agencije, pa upor «gibanja 30. septem-bra» ni bil naperjen proti Sukar-nu, temveč proti desničarskim oficirjem. Zatrjujejo, da je Sunarno vedel, kaj se pripravlja in da je sklenil, da se ne bo odkrito izrekel za upornike, šele potem, ko je videl, da desničarskih generalov ne bo tako lahko odstraniti.
Zatrjuje se tudi, da je Sukamo imenoval za prvega podpredsednika Leimano namesto Subandria.
To je baje začetek čistke v predsednikovem ožjem kabinetu.
Radijska postaja stalno objavlja zahteve raznih organizacij, naj vlada prepove komunistično stranko. Delo V OZN
NEW YORK, 8. — V glavni skupščini OZN se je danes nadaljevala splošna razprava. Tajlandski delegat se je izrekel proti sprejemu Kitajske v OZN. Delegati Liberije, Ugande in Romunije so zahtevali, naj se začne razpravljati o pogod-med balkanskimi državami, da se to področje spremeni v področ-miru in miroljubnega sodelovanja.
Na prvi seji političnega odbora se je večina udeležencev v razpravi zavzela za to, naj bi odbor sprejel razpravo o pripravah na svetovno konferenco o razorožitvi kot najaktualnejši del v sklopu problemov razorožitve. To misel je prvič omenil delegat Etiopije, podprli pa so ga predstavniki Alžirije, Gvineje, Sovjetske zv., Čila in Jugoslavije. Druga skupina dežel, med katerimi so tudi Kanada, ZDA in Britanija, je podprla brazilski predlog, ki daje problemu razorožitve prav tako prednost v vrstnem redu vprašanj, ki naj bi o njih razpravljal politični odbor, izraža pa pomisleke glede sklica svetovne konference.
Pri tem govori tudi o grozodejstvih upornikov na Javi nad oficirji in njihovimi družinami.
Radio v Džakaratl je javil, da so aretirali pet voditeljev mladinskega komunističnega gibanja in tri voditelje komunistične stranke. Radio trdi, da so aretirani priznali, da so bili vpleteni v poskus upora ter da so se vojaško vežbali na zahodnem področju Jave.
Vojaški poveljnik Sumatre je pozval vse pokrajinske guvernerje ter politične voditelje in predsednike množičnih organizacij na Sumatri, naj ne zapustijo svojih krajev, ne da bi prej obvestili vojaške Vlasti, ((zaradi nevarnosti, ki vlada v ški, nacionalistični, glasilo letalst-
Kljub številnim javnim zahtevam, naj se uvedejo ukrepi proti komunistom, kaže da so indonezijske oborožene sile na splošno sprejele Sukarnovo stališče, ki ni pripravljen sprejeti nobenega ukrepa proti komunistom, štirje dnevniki, ki izhajajo v Džakarti (katoliški, nacionalistični, glasolo letalstva, in glasilo vojske) se strinjajo, da je treba opustiti vsako misel maščevanja in osebne užaljenosti. Listi dodajajo, da je stanje, ki je nastalo s poskusom upora, nevarno, toda razna vprašanja mora rešiti predsednik ne pa posamezne skupine.
Indonezijski minister za obrambo general Nasution
DANES
Predsednik Johnson je bil včeraj končno operiran: odstranili so mu žolč, v katerem je bil en kamenček, drugi kamenček pa so našli v hreteru. Odslej bo vodil predsedniške posle iz svoje sobe v bolnišnici, ker je nadomestovanje pod Predsednika Humphreya takoj po operaciji prenehalo.
Medtem ko se na srednji Javi na. kljujejo boji med vladnimi četami in uporniki, so v Džakarti desničarski in verski demonstranti muslimanski — zahtevali prepoved komunistične stranke in zažgali njen sedež. Hkrati se zatrjuje, da upor ni bil naperjen proti Sukar-nu, temveč proti desničarskim oficirjem, ter da je Sukamo zanj zvedel, vendar se ni hotel odkrito izreči o uporu, dokler ni ugotovil, da desničarskih generalov ne bo tako lahko odstraniti. Včeraj so aretirali pet voditeljev komunističnega gibanja in tri voditelje komunistične stranke. Ves dnevni tisk se strinja, da je treba opustiti vsako misel maščevanja in osebne Užaljenosti.
Ob nadaljevanju bombardiranja Severnega Vietnama so ameriški Padalci začeli včeraj zjutraj novo obsežno operacijo na področju, ki so ga prej dvakrat bombardirali z velikimi bombniki. V Hanoju obtožujejo ameriško vojsko, da uporablja strupene pline, medtem ko A-uieričani trdijo, da gre za solzilni Plin.
V Bonnu nastajajo vedno večje težave pri pogajanjih za sesta\o nove koalicijske vlade med demokristjani in liberalci. Adenauer za hteva odstop zunanjega ministra Schroederja češ da je vrgel Francijo in Sovjetsko zvezo drugo drugi v naročje v škodo Nemčije. Podobno obtožbo je izrekel tudi Strauss, yoditelj krščanskih socialcev, ki se je izrekel proti udeležbi Zahodne Nemčije pri večstranski atomski sili NATO, češ da se Evropejci ne smejo podrediti Američanom pri vseh poveljstvih in pri vseh skupnih strateških načrtih, ter je zahteval takega zunanjega ministra, bi obnovil tesno prijateljstvo
Francijo.
in Pakistanom. Vendar pa dobivajo opazovalci številne pritožbe o-beh strani zaradi kršitve premirja. Tudi danes sta se indijska in pakistanska vlada medsebojno obtožili kršitve premirja na raznih krajih.
Predsednik indijske vlade Sastri pravi v intervjuju nekemu tedniku, da upa, da bo užaljenost, ki se čuti v vsej Indiji zaradi stališča, ki ga je zavzela Anglija med in-dijsko-pakistanskim spopadom, pri-vedla Veliko Britanijo do tega, da revidira svojo politiko.
Sastri pravi dalje, da Je bila Indija v posebnih težavah zaradi stališča, ki ga je bila zavzela Velika Britanija. Ameriško stališče je bilo rahlo boljše od angleškega. ((Seveda, je dodal Sastri, je Sovjetska zveza v veliki meri prispevala k naši stvari in k stvari miru.« ----------------
Afriški vrh in Vietnam
ADIS ABEBA, 8. — Glavni tajnik Organizacije afriške enotnosti DiaJ-lo Telli je obvestil vse državne in vladne poglavarje, da se bo afriška konferenca na vrhu začela 21. oktobra v Akri. Pred tem se bodo sestali zunanji ministri. Dvotretjinska večina članic je namreč odobrila ta datum.
Kairski list «A1 Ahram» piše, da js severnovietnamska vlada sporočila, da želi, da se na afriškem vrhu, ki se bo začel 21. oktobra v Akri, ne govori o Vietnamu. V spomenici, ki jo je izročil severnoviet-namski odpravnik poslov pomočniku zunanjega ministra ZAR Fav-ziju, izreka severnovietnamska vlada prepričanje, da afriški državni poglavarji ne bodo obsodili ameriškega napada v Vietnamu. Spomenica poudarja, da bi morali ta napad obsoditi. Toda spričo dejstva, da voditelji Severnega Vietnama zelo dobro vedo, da se afriški poglavarji ne bodo izrekli proti ameriškemu napadu, je povsem odveč, da vključijo vietnamsko vprašanje na dnevni red konference. Hanoj-ska vlada je mnenja, da morebitna slovesna zahteva afriškega vrha, naj se izvajajo ženevske resolucije, ne bo ničemur služila, ker ameriška vlada tolmači te resolucije v skladu s svojimi interesi. Zato nima sploh smisla govoriti o tem.
učil vsako zahtevo vojaških poveljnikov, naj dovoli uporabo «sol-ziinega« plina. Kakor je znano, trdijo v ameriških krogih, da gre samo za neškodljiv solzilni plin. V Hanoju Pa obtožujejo ameriško vojsko, da uporablja strupene pline proti osvobodilni vojski.
Ameriška letala so tudi danes nadaljevala bombardiranje raznih krajev Severnega Vietnama.
WASHINGTON, 8. — Zvedelo se je, da ameriški minister za obrambo McNamara razmišlja o mož. nosti, da znova zmanjša število ameriških vojaških oporišč. V poučenih krogih pravijo, da bo moč zapreti nekatera oporišča kljub temu, da se je povečalo število aktivnih vojakov. Odkar je McNa-mara postal minister za obrambo, so zaprli 703 oporišča in računajo, da so s tem prihranili milijardo dolarjev na leto.
Indonezijski predsednik Sukamo
podpredsednik vlade Subandrio na seji vlade
Predsednik Johnson srečno operiran
WASHINGTON, 8. — Predsednik Johnson je bil danes operiran in operacija je bila uspešna. V bolnišnico je prišel sinoči ob 23.40 (ob 4.40 po srednjeevropskem času). Davi ob 7. uri so ga začeli operirati in operacija se je končala ob 9.15. Odstranili so mu žolč, v katerem je bil en kamenček. Drugi kamenček pa so našli v ureteru. Predsednik se Je prebudil ob 11. uri, ob 12 pa so ga prepeljali v drugo sobo. V bolnišnici bo Johnson ostal deset do štirinajst dni, nadaljnje zdravljenje pa bo trajalo šest tednov.
Podpredsednik Humphrey je odšel davi kakor običajno v svoj urad v bližini Bele hiše. O poteku operacije so ga obveščali po telefonu. Predsednik Johnson bo od sedaj vodil predsedniške posle iz svoje sobe v bolnišnici. Načelnik tiskovnega urada Bele hiše Je časnikarjem izjavil, da bodo lahko kma. lu videli predsednika.
Pet ur po operaciji Je Johnson napravil nekaj korakov po sobi naslanjajoč se na bolničarke. Zdravniki so zelo zadovoljni z izidom operacije.
Na Johnsonovo izrecno željo so pol ure po operaciji poslali brzojavko ameriškemu poveljstvu v Južnem Vietnamu generalu West-morelandu, zato da — kakor je predsednik rekel — «bodo naši vojaki v Vietnamu na tekočem o mojem napredovanju«.

PO NEDELJSKIH VOLITVAH
Lacerda obtožuje predsednika da je izdal revolucijo
Odpovedal se je kandidaturi za predsednika - Pravosodni minister je odstopil
Indija-Pakistan
NEW YORK, 8. — Glavni tajnik OZN U Tant je sporočil, da se od srede opaža splošna težnja večjega spoštovanja premirja med Indijo
Ameriška vojska uporablja pline v Južnem Vietnamu
SAJGON, 8. — Ameriški padalci so začeli davi novo obsežno o-peracijo na področju, ki so ga danes dvakrat bombardirali veliki bombniki «B-52». Poveljnik ameriških oboroženih sil general West-moreland je odredil, naj se pri tem uporablja «solzilni» plin proti vojakom osvobodilne vojske. V vojaških krogih izjavljajo, da bo general Westmoreland sproti pro-
ip naj ne sporoči svoje ostavke, dokler 'se ne končajo volitve. V političnih krogih so mnenja, da je Campos odstopil, ker ne odobrava vladnega načrta, ki določa vojaško nadzorstvo v posameznih državah z ustanovitvijo posebnega statusa za osebe, katerim so bile odvzete državljanske pravice.
Predsednik republike je začel posvetovanja s parlamentarnimi predstavniki v zvezi z izidom volitev.
RIO DE JANEIRO, 8. — Do sedanji guverner države Guana-bara Carlos Lacerda je po televiziji sporočil, da se odpoveduje svoji kandidaturi za predsednika republike v letu 1966 in je obtožil predsednika Castela Bran ca, da je izdal revolucijo, ko je dovolil povratek bivšega predsednika Kubička v Brazilijo. Lacerda je pozval oborožene sile, naj ((branijo revolucijo med izdajstvom Castela Branca«. «Ne jaz,» je dejal Lacerda, ((temveč sama revolucija je bila poražena na volitvah. Kar se je zgodilo v nedeljo v Braziliji, ni nobena zmaga opozicije, temveč prava vzpostavitev dinastije, glede katere je aprilska revolucija mislila, da jo je za vedno strla.«
Lacerda pravi dalje, da so predsednikovi agenti storili vse za zmago kandidata socialdemokratske stranke v Guanabari, in dodal, da bo Kubiček kmalu zopet prevzel oblast. «K srečt, je zaključil Lacerda, je v deželi enotnost in disciplina oboroženih sil v službi domovine. Sedanje stanje je točno enako stanju, kakršno je bilo ob in-vestituri Goularta po ostavki Qua-drosa oktobra 1961, in vsi vedo, kaj se je zgodilo potem«.
Lacerda. je izjavil, da poraz kandidata, ki ga je podpiral on, in vladnega kandidata v ,državl Mi-nas Gerais pomeni «pravo kontrarevolucijo, ki jo je izvedla večina ljudstva, ki je glasovala proti zvez. ni vladi, proti zvezni politiki«.
Zvedelo se Je, da je pravosodni minister Milton Campos odstopil v petek, t.j. dva dni pred volitvami.
Toda predsednik republike ga je prosil, naj ostane na svojem mestu
V britanskih krogih so pozneje izjavili, da je pogovor potekal v ((izredno prisrčnem ozračju«. V poučenih krogih pravijo, da je Ste-warr, sprejel vabilo, naj obišče Moskvo proti koncu novembra ali v začetku decembra. V Moskvi se bodo nadaljevali razgovori o sklicanju konference.
iiiiiiiiii......................................
P0 SINOČNJEM SESTANKU SMITH- WILS0N
Prekinjena pogajanja o Rodeziji Smith grozi z enostransko akcijo
Ni še znano, kaj bo storila britanska vlada v primeru Smithovega upora
LONDON, 8. — Predsednik južnorodezijske vlade Smith, ki se je sinoči sestal s predsednikom angleške vlade Wilsonom, je danes nadaljeval razgovore z njim. Današnji razgovor je trajal dve uri in pol. Po razgovoru je Smith izjavil časnikarjem, da se niso mogli sporazumeti. Za sedaj so se razgovori končali in ni nobenega sporazuma za nov sestanek.
Na vprašanje nekega časnikarja,
ali je ((Rodezija zgubila bitko«, je Smith odgovoril: «Ne bi rekel.«
Ni še 'znano, kdaj bo Smith zapustil London. Na vprašanje časnikarjev je izjavil, da ne misli odpotovati nocoj. Na vsak način ni bil določen nov sestanek z Wilsonom ali z ministrom za odnose s Commonwealthom in ni znano, kakšne korake bosta sedaj storila Smith in britanska vlada. Uradno sporočilo o razgovorih pravi, da «kljub temeljiti diskusiji, ni bilo moč najti sredstva za približanje nasprotnih stališč. Ni bil organiziran noben nov sestanek«.
Sporočilo dodaja, da so britanski ministri obrazložili ustavna načela, na podlagi katerih bi vlada mogla priporočati parlamentu priznanje neodvisnosti Južne Rodezije. Rodezijski ministri so obrazložili razloge, zaradi katerih ne morejo sprejeti teh načel, kakor zahteva britanska vlada. Sporočilo pripominja, da so proučili vsa vprašanja, ki so povezana z neodvisnostjo Južne Rodezije.
Zvečer je Smith izjavil, da ni izključeno, da bo njegova vlada eno-
stransko razglasila neodvisnost Juž. ne Rodezije. Britanska vlada je mnenja, da Je stanje zelo resno zaradi prekinitve pogajanj. Vendar še upajo, da Smith ne bo enostransko razglasil neodvisnosti. Poudarja se, da bi bila britanska vlada v primeru upora prisiljena uvesti gospodarske sankcije in ni izključena intervencija Združenih narodov, kar bi Južno Rodezijo izoliralo.
Neki afriški član Commonvvealtha je pozval britansko vlado, naj takoj ukine ustavo v Južni Rodeziji in naj aretira Smitha.
Stavke v Urugvaju
MONTEVIDEO, 8.	— Voditelj
urugvajske policije je sporočil, da so aretirali 30 funkcionarjev bank in drugih državnih uradov. Policija je tudi zaprla sedež sindikata državne električne službe v Montevideu, ker so skušali nekateri funkcionarji organizirati tu sestanek.
Včeraj je urugvajska vlada spo-
ročila, da je sprejela več strogih ukrepov v okviru spora med vlado in državnimi uslužbenci, ki so začeli vrsto stavk. Prepovedana je vsaka propaganda v korist stavke. Vlada lahko prepove izhajanje časopisov in javna zborovanja.
Spor je nastal zaradi stalnega naraščanja življenjskih stroškov v zadnjih mesecih, čemur so začele številne kategorije postavljati zahteve za gospodarske izboljšave. Sinoči je bila v prestolnici demonstracija študentov, ki pa jih je policija razgnala.
Predsednik vladnega državnega sveta Beltran je izjavil, da se ((sovražnosti sindikatov pojavljajo v trenutku, ko je dežela z gospodarskega vidika pred dramatično alternativo:	((izvažati ali umreti«.
Pripomnil je, da bi zaprtje državnih bank, v katerih so uradniki včeraj stavkali, blokiralo izvoz volne, ki je eden glavnih proizvodov Urugvaja. Poleg tega bi to povzročilo prekinitev plačil državnim u-službencem in številnim drugim nameščencem. Pozval je vse državne uslužbence, naj se nemudoma vrnejo na delo.
Krag v Moskvi
MOSKVA, 8. — Predsednik sovjetske vlade Kosigin se je danes sestal s predsednikom danske vlade Kragom, ki je prišel včeraj popoldne na uraden obisk v Moskvo.
Na včerajšnjem sprejemu v Kremlju je Kosigin izjavil, da se je možnost rešitve glavnih mednarodnih vprašanj zapletla zaradi vojaških operacij v Vietnamu. Vendar pa je kljub temu vprašanje evropske varnosti še vedno velike važnosti.
Dalje je Kosigin izjavil, da Sovjetska zveza z zanimanjem upošteva zamisel o dezatomizaciji Skandinavije. Sovjetska zveza je pripravljena dati skupno z Združenimi državami vsa jamstva, ki bi jih skandinavske države zahtevale za uresničenje tega načrta. Prav tako je Sovjetska zveza pripravljena upoštevati vsak predlog Danske glede evropske varnosti. Pri tem je ponovil zaskrbljenost zaradi možnosti, da bi Zahodna Nemčija dobila atomsko orožje, in je dodal, da atlantski pakt postaja vedno bolj orodje bonskih revan-šističnih krogov, ki odkrito govorijo o reviziji meja, ki so bile določene po drugi svetovni vojni.
De Gaulle bo kandidiral
PARIZ, 8. — Golistični dnevnik ((Pariš Jour« piše, da bo de Gaulle ponovno kandidiral na predsedniških volitvah, ki bodo 5. decembra. List dodaja, da bo de Gaulle to sporočil v svojem govoru 25. oktobra. Dalje pravi list, da bo predsednik poleg tega ((presenetil Francoze«. Ne ve se točno, za kaj gre. Ena od domnev je, da bo de Gaulle napovedal referendum za novo spremembo ustave. V Elizejski palači pa nočejo komentirati tega članka.
((Combat« piše med drugim: ((Naj bodo de Gaullove odločitve kakršne koli, se jasno kaže njegova skrb, da že sedaj organizira «postgolizem». Leto 1966 bi torej bilo leto ((postgolizma z de Gaul-lom«, t.j. prehodna doba k «post-goiizmu brez de Gaulla«.
ZATIŠJE V POLITIČNEM ŽIVLJENJU
V nedeljo volitve v Turčiji
ANKARA, 8. — V Turčiji bodo 10. oktobra volili 450 članov parlamenta. Sest političnih strank v Turčjii je že imenovalo svoje kandidate. Narodno - republikanska stranka Ismeta Inonija je šla v predvolilno kampanjo s programom, ki med drugim zahteva neodvisno gospodarsko politiko države. Prvič bodo sodelovali na parlamentarnih volitvah tudi kandidati delavske stranke, ki zahteva široko nacionalizacijo, zboljšanje življenjskega standarda, ukinitev zakona o stimulaciji tujega kapitala in odpoved neenakopravnih sporazumov.
Pred razpravo v senatu o reorganizaciji uprave
Predsednik vlade Moro obišče novembra Jugoslavijo? . Pred obiskom Saragata na Poljskem - Obvezno zavarovanje avtomobilov
RIM, 8. — Nekateri dopisniki italijanskih listov poročajo, da bo predsednik vlade Moro novembra obiskal Beograd, če ne bo prišlo do ((nepredvidenih ovir«. Podobno vest so objavili italijanski listi, ko je jugoslovanski veleposlanik v Rimu Vejvoda obiskal predsednika vlade Mora in ko se je Moro sestal s pred-
sednikom republike Saragatom po njegovem povratku iz Južne Amerike.
Predsednik republike Saragat se je danes pred bližnjim obiskom v Poljski sestal s predsednikom vlade Morom, podpredsednikom vlade Nennijem, ministrom za pravosodje Realom, ministrom za zunanjo trgovino Mattarello, podtajnikoma za zunanje zadeve Lupi-sem in Storchijem, veleposlanikom Ortono in drugimi osebnostmi.
Prihodnji teden bo senat pričel razpravo o nekaterih ukrepih, ki jih je pripravil minister Preti glede reorganizacije državne uprave. Predvsem gre za ustanovitev višjega sveta o javni upravi, ki naj odločilno vpliva na izvajanje reforme javne uprave ter za nekatere ukrepe normativnega značaja. Predloženi zakonski načrti ne obsegajo spornih vprašanj preure-
II lil iiimiiuiiiiiiii IIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIMIII11111111IIIII Iiimiiiiiiiiuiuii iiiii Hlini II111111111111 lil iiiMiimitiiiuiif m
Nove težave v Bonnu pri pogajanjih za vlado
Strauss in Adenauer proti Schroederju
ditve organikov, plač in bistvenih normativnih pogojev. Vendar pa gre za eno spornih vprašanj, ki zanimajo pomembno število državnih uradnikov ter istočasno za pričetek širše in daljnosežnejše razprave o državni upravi.
V zvezi z bližnjo debato o zunanji politiki v poslanski zbornici je socialistična skupina sklenila, da ne bo predložila lastne resolucije, da bo sodelovala pri razpravi in da bo v primeru potrebe vložila lastne interpelacije.
Minister za industrijo in trgovino Lami Starnuti je novinarjem dejal, da je pripravljen načrt zakona, ki predvideva obvezno zavarovanje osebnih avtomobilov za škodo proti ((tretjim osebam«. Zakon bo vključeval vse dosedanje zavarovalne police m bo za to vrsto zavarovanj predvidel enake pogoje. Predvideno je, da zavarovanje ne bo krilo izdatkov do višine 50.000 lir, ki jih bo moral kriti povzročitelj škode. Uvedli bodo poseben znak, ki bo potrjeval plačilo zavarovalnine in ki bo moral biti vidno postavljen na vozilu, kot je to za plačevanje takse. Med raznimi določili novega zakonskega načrta je važno, da lahko zavarovalna ustanova zahteva 50 odstotkov povrnitve škode od zavarovanca, ki je bil kazensko obsojen zaradi znatne krivde.
MOSKVA, 8. — Kubanski minister za obrambo Raul Castro je prišel danes v Odeso. Odpotoval je iz Varne po treh dneh bivanja v Bolgariji,
Dolg pogovor Gromiko-Stewart
NEW YORK, 8. — Britanski zunanji minister Michael Stewart in sovjetski zunanji minister Gromi-ko sta imela danes dveumi razgovor, na katerem sta govorila o možnosti novega sklicanja ženevske konference o Vietnamu.
BONN, 8. — Stališče krščanskih socialcev in liberalcev za sestavo nove koalicijske vlade se je znova zaostrilo, tako da so nastale še večje težave pri pogajanjih.
Voditelj krščanskih socialcev Strauss je izjavil, da krščanski sociale! želijo odstranitev Schroederja iz vlade, voditelj liberalne stranke Mende pa naj bi namesto ministrstva za vsenemške zadeve prevzel drugo ministrstvo.
Podpredsednik liberalne stranke Dehler, ki je tudi predsednik komisije stranke, ki se pogaja za novo vlado, pa je poudaril, da ne vidi nobenega važnega razloga, da bi se liberalci odpovedali omenjenemu ministrstvu.
Strauss je napovedal za prihodnji teden ostro kampanjo proti Schroederju in Mendeju. Krščanski socialci zahtevajo, naj zunanje ministrstvo prevzame človek, ki bi mogel obnoviti tesno prijateljstvo s Francijo. Kar se tiče liberalcev, pa Strauss obsoja Mendeja in liberalno stranko zaradi predlogov za ustanovitev paritetičnih tehničnih komisij med obema Nemčijama.
Strauss se je izrekel proti udeležbi Zahodne Nemčije pri večstranski atomski sili NATO. Dejal je, da je vojaška integracija v NA TO potrebna, toda ne sme pomeniti podreditev Evropejcev Američanom pri vseh poveljstvih in pri vseh skupnih strateških načrtih.
Zunanji minister Schroeder pa je pred dnevi izjavil, da je udeležba Zahodne Nemčije pri atomski sili NATO edina pametna rešitev, kar se tiče nemške udeležbe pri atomski odgovornosti.
Strauss je dalje Izjavil, da Je de Gaulle s svojimi predlogi glede skupnega tržišča pogumno odkril karte, in je dodal, da morajo Nem
ci storiti vse mogoče, da pomagajo francoskim prijateljem iskati rešitev krize in da vsekakor francoska evropska politika ne'pomeni konec skupnega tržišča.
Na koncu se je Strauss ponovno izrekel proti obnovitvi diplomatskih odnosov med Bonnom in vzhodnoevropskimi državami, ((dokler te jasno kažejo, da se strinjajo s sovjetskim stališčem glede Nemčije«.
Bivši kancler Adenauer obtožuje v intervjuju hamburškemu listu ((Bildzeitung« zunanjega ministra Schroederja, da je «vrgel Francijo in Sovjetsko zvezo drugo drugi v naročje v škodo Nemčije«.
Adenauer skuša na vse načine preprečiti, da bi bil Schroeder ponovno imenovan za zunanjega ministra, in pravi, da je treba ((zunanjo politiko zvezne republike izročiti v roke človeku, ki ima pravilne poglede, in ki jih lahko praktično izvede«.
Zatem kritizira Adenauer Schroederja, češ da je kriv krize, ki je nastala v odnosih s Francijo, in dodaja: «Sedaj se lahko opažajo znaki politike obkoljevanja zvezne republike kot rezultat stališča, ki ga je zavzel zunanji minister do Francije. Potovanje sovjetskega ministra Gromika v Pariz konec aprila, napovedano potovanje de Murvilla v Moskvo in udeležba sovjetskega maršala Malinovskega na avstrijskih manevrih niso slučajni dogodki. pač pa so znaki, da Sovjetska zveza in Francija obkoljujeta zvezno republiko«. Bivši kancler pravi, da je moč ((nevarnost nadaljnjega obkoljevanja« preprečiti samo z lojalnim sodelovanjem s Francijo, kakor določa francosko-nemška prijateljska pogodba. «Toda sedaj je ta pogodba samo na papirju«.
Radakrišnan v Bukarešti
PRAGA, 8. — Indijski predsednik Radakrišnan je včeraj zaključil svoj uraden obisk v CSSR in je odpotoval nato v Bukarešto na uraden obisk. Uradno sporočilo o obisku v Pragi poudarja najboljše odnose med Indijo in CSSR, ki se obe strinjata o tem, da je potrebno boriti se za mir proti imperializmu ter za varnost v mednarodnih odnosih, proti oboroževalni tekmi. Glede indijsko-pakistanskega spora poudarja sporočilo, da je Radakrišnan obrazložil Novotnyju indijsko stališče, Novotny pa je izrazil željo, naj bi se spor mimo rešil brez vmešavanja od zunaj. Končno javljajo, da sta se Indija in CSSR sporazumeli, da bosta prihodnje dni sklenili sporazum o prijateljstvu, trgovini in pomorski plovbi ter sporazumu o znanstvenem in tehničnem sodelovanju, tudi kar se tiče mirnodobske uporabe jedrske energije.
Podzemeljska eksplozija v Sibiriji
UPPSALA, 8. Seizmografski zavod v Uppsali je registriral danes podzemeljsko eksplozijo v Sibiriji. Ravnatelj zavoda je izjavil, da je skoraj gotov, da je šio za podzemeljsko eksplozijo, toda ni gotov, ali gre za jedrsko ali konvencionalno eksplozijo. Pripomnil je, da je bila eksplozija enako močna kot podzemeljska jedrska eksplozija, ki so jo povzročili v Sovjetski zvezi 17. septembra lani.
Hitlerjevi razgovori s Francom in Petainom pred 25 leti
Paul Schmidt, ki je bil uradni tolmač nemškega ministrstva za zunanje zadeve Se v času pred Hitlerjem in v tretjem rajhu, je bil kot tolmač navzoč na Hitlerjevih sestankih s Francom in Petainom jeseni 1940. Teda) je Hitler zahteval, naj ta dva napovesta vojno Veliki Britaniji. V tem firer ni uspel. Bliial pa se je ie tudi april 1941.
«Ko sem v oktobru 1940 spremljal Hitlerja na tem potovanju,« je začel svojo razlago Paul Schmidt v gladki francoščini, «mi Je bilo takoj jasno, da je njegov cilj, da bi Francijo in Španijo potegnil v vojno proti Angliji. Mimo lahko rečem, da je na teh razgovorih Hitler doživel popoln neuspeh in da se mu ni posrečilo uresničiti svoj načrt. Prepričan sem, da je že takrat, v Montoiru, začel nekako izgubljati vojno.«
Junija 1940 je bila Francija premagana, velik del njenega ozemlja so zasedle čete wermachta. Zdaj se je Hitler znašel tako rekoč na pragu Anglije. Avgusta 1940 se Je začela najsrditejša letalska ofenziva na britanske otoke, kakršne ne pozna vojna zgodovina. Hitler je bil prepričan, da bo tako spravil Angleže na kolena in da ne bo potrebna invazija, ki se je je pravzaprav bal. Toda v začetku oktobra je nastal preokret v njegovem mnenju oziroma Hitler Je spoznal, da množični napadi nemškega letalstva ne morejo zlomiti Angležev. V tem položaju je šinila Hitlerju v glavo misel na strateško operacijo velikanskega obsega: Anglijo bo tolkel tako, da se bo dokopal do ključnih strateških pozicij, s katerih bo lahko kontroliral najvažnejše prometne zveze britanskega imperija. Da pa bi uresničil svoj načrt, mu je bila potrebna pomoč Francije in Španije. Španija naj bi dovolila prehod nemških čet, ki bi zasedle Gibraltar. Francija naj bi privolila, da bi šle nemške čete čez ozemlje severna Afrike in prodirale v dveh smereh: vzhodno proti Suezu in južno proti Dakaru. Iz Sueza je lahko kontrolirati pomorski promet v vzhodnem Sredozemlju, iz Dakara pa promet, ki gre okrog Rtiča dobre nade. Stisnjena v takšnih kleščah bi morala Anglija kmalu kapitulirati. Da bi pridobil Petaina in Franca, Jima je moral Hitler nekaj obljubiti. Francu Je obljubil kraljevsko napitnino, Pč-tainu pa je namignil na mir brez posebnih žrtev.
Hitlerjeve in Mussolinijeve
predpostavke so bile zgrešene
Brž ko je Hitler zasnoval ta načrt, ga Je začel takoj uresničevati.
«Dne 4. oktobra,« je nadaljeval Paul Schmidt, «se Je Hitler na Brennerju sestal z Mussolinijem. V Mussolinijevem salonskem vlaku sem prisostvoval temu sestanku, ki Je trajal dobre tri ure. Hitler je razložil Mussoliniju svoj načrt, katerega najvažnejši element je bil pridobiti Francijo in jo potegniti v vojno proti Angliji. Kar zadeva sodelovanje Španije v vojni, je Mussolini izjavil: .Glede na tisto, kar nam dolguje, bo Franco takoj privolil. Mislim, da nanj lahko zanesljivo računamo.’ Hitler se Je strinjal s tem. Kakor vidimo, je vladal spočetka velik optimizem, toda kmalu so sledila bridka razočaranja«
Dne 20. oktobra 1940 Je Paul Schmidt na berlinski železniški postaji vstopil v posebni vlak von Ribbentropa. Datumi sestankov so bili dokončno določeni. Dne 22. oktobra sestanek z Lavalom v Montoiru, 23. oktobra s Francom v Hendayju in 24. oktobra s Petainom v Montoiru.
Konvoj je krenil iz Berlina 20. oktobra zvečer in prispel 22. oktobra na železniško postajo Montoir sur Loire.
«Tako je prišlo,« je nadaljeval Schmidt, «do prvega sestanka med Hitlerjem in Lavalom. Potekel je v največji tajnosti.
Razgovor Je trajal približno 20 minut in ni rodil konkretnega rezultata. Treba je omeniti, da se je Hitler ob tej priložnosti omejil samo na to, da je sondiral teren...«
Sicer pa je Hitlerjevo rezerviranost lahko razumeti: najprej je hotel počakati na Francov odgovor in s Francom bi se moral sestati naslednji dan. Razen tega je bil Laval samo podpredsednik francoske vlade in glavni razgovor bo potekal s Pdtainom.
Posebni vlak Je prispel v Hen-daye 23. oktobra nekaj minut po 12, Tu se Je pripetila majhna nezgoda: vlak španskega diktatorja je imel eno uro zamude. Hitler, Ribbentrop in Schmidt so se ta čas sprehajali po obali. Firer in zunanji minister sta se pogovarjala, Schmidt pa Je poslušal.
«Sele tedaj sem povsem razumel bistvo Hitlerjevega načrta,« Je nadaljeval Schmidt.
Sestanek je potekal v Hitlerjevem salonskem vlaku. Caudillo, mož nizke postave, lepo rejen, temnopolt, majhnih, toda zelo živahnih oči, se je Izražal zelo oprezno in rezervirano. Glas mu je bil tih in enoličen, sem ter tja Je spominjal na pesem muezina. Takoj mi je bilo jasno, da ni pripravljen sprejeti kakršnokoli obveznost.«
Franco se izmotava
«Po običajnem bombastičnem u-vodu — .Anglija je premagana. Njen poraz je dokončen in popoln’ je Hitler predlagal Francu, da bi takoj sklenili zvezo med Nemčijo in Španijo. .Vključite se v vojno na naši strani v letu 1941; zavzetje Gibraltarja je naša stvar in po
vojni ga bomo izročili Španiji, prav tako pa tudi nekatera kolonialna ozemlja v Afriki.’
Iz Francovega odgovora Je bilo takoj Jasno, da hoče pridobiti na času: ,Nam je potrebna pšenica. Da 11 je nam more Nemčija dobaviti 100.000 ton? Mi nimamo težke artilerije za osvajanje Gilbraltar-ja. Bilo bi v popolnem nasprotju z našim čutom časti, da bi Nemci zavzeli Gibraltar in ga potem prepustili nam. Ali nam lahko daste na razpolago potrebno težko artilerijo In v zadostnem številu?’ Tisti hip Je zahteval Franco toliko topov, da Je bilo celo človeku, ki ni poučen o vojaških zadevah, kakor nisem jaz, takoj Jasno, da sl je izmislil tako drastične in nesprejemljive pogoje samo zato, da mu ne bi bilo treba poseči v vojno.
Sestanek je prekinil Hitler z besedami: ,Ce bodo stvari tekle tako, se sploh ni vredno še razgo-varjatl.* Tega stavka nisem prevedel. Bilo je še eno upanje. V Rib-bentropovem vlaku se je začel drugi razgovor, tokrat med španskim zunanjim ministrom Seranom Su-fierom in samim Ribbentropom. Kakor je bilo določeno že prej, je von Ribbentrop ponudil Španiji francoske kolonije v Afriki, češ da bodo Franciji nadomestili te zgube tako, da ji bodo prepustili angleške kolonije. Na to je Sufier odgovoril: ,V tem primeru bi se utegnilo zgoditi, da moja dežela ne bi dobila nič, to se pravi v primeru, če bi ne bilo mogoče najti za Francijo ustrezne kompenzacije.’
Potem je bila prirejena večerja v jedilnem vagonu, ki so ga nalašč za to priložnost pripeljali iz Nemčije. Tudi drugi razgovor med obema diktatorjema ni rodil nobenih konkretnih sadov.
Ribbentrop Je bil sila nervozen in jezen. Rekel mi Je: .Pomislite samo, da ta nehvaležni Franco in tisti jezuit Suner sploh nočeta ničesar slišati, čeprav nam morata biti hvaležna za vse.’
Ribbentropov gnev ni popustil niti med vožnjo, katere cilj je bil Montoir. Bilo je 24. oktobra. Tokrat bi bil moral Hitler govoriti s PhiliDpom Pčtainom.
Dne 24. oktobra 1940 zvečer, ko se je na železniški postajici Montoir sur Loire že nočilo, Je Adolf Hitler pred svojim salonskim vlakom sprejel maršala Pčtaina, ki ga je spremljal Pierre Laval. Hitler je pozdravil maršala s stavkom, ki rti bil predviden z diplO- • matskim protokolom. Zroč Petainu naravnost v oči je Hitler rekel: ,2al mi je, da se sestajava v takšnih okoliščinah.’ Prevedel sem njegove besede v francoščino. Maršal ni nič odgovoril, le lahno Je pokimal z glavo v znak, da je razumel. Potem sta si segla v roke.«
Razgovor v bližini predora
»Vstopili smo v vlak in sedli za štirioglato mizico v Hitlerjevem salonu. Postajo Montoir so izbrali za kraj sestanka samo zato, ker stoji v neposredni bližini predora, kamor bi se bil Hitlerjev vlak v primeru nenadnega letalskega napada lahko umaknil. Hitler je sedel nasproti Pčtainu, poleg katerega je na levi strani sedel Laval. Ribbentrop Je sedel desno od Hitlerja nasproti Lavalu. Jaz sem sedel na začelju mize oziroma levo od Hitlerja tako, da sem imel priložnost nemoteno opazovati Petaina. Izraz njegovega obraza je bil napet. Na sebi je imel službeno maršalsko uniformo, izmed odlikovanj pa samo francosko vojaško kolajno. Hitler je nosil železni križec prve stopnje. Obe odlikovanji, dobljeni med vojno 1914 in 1918, sta bili nekakšen simbol borbe med Francijo in Nemčijo in ko spomin na krvavo minulost dveh narodov, ki sta se tako pogosto medsebojno vojskovala.
Pr i je spregovoril Hitler. Zde-klamiral je svojo običajno tirado, ki sem jo prevedel stavek za stavkom. Cez kakih deset minut Je Hitler opazil, da je začela pozornost navzočih popuščati. Kdaj pa kdaj je utihnil in se obrnil k meni, »’•"*: Prevedite!’
Med vsem pogovorom Je bil Pč-tain popolnoma miren. Pokazal ni niti najmanjše reakcije. Predhodno so me opozorili, naj govorim glasno, ker Pčtain ne sliši dobro. Imel pa sem vtis, da Pčtaln vse dobro razume in sliši. Med razgovorom sem lahko ugotovil, da se vede Petain natanko tako, kakor na družinskem posvetovanju, na katerem obravnavajo važne zadeve. V takšnih položajih starci vse dobro razumejo, delajo pa se, da ne slišijo dobro, da bi pozneje lahko zastavljali vprašanja, ki jih najbolj zanimajo.
Tudi v Montoiru so se stvari nekako tako razvijale. Hitler Je govoril... potek vojne, akcija proti Angliji...’ Pčtain pa je odgovarjal:	.Demarkacijska črta, usoda
vojnih ujetnikov...’
Ribbentrop ni črhnil niti besedice. Laval, ki je bil izredno nervozen, je kdaj pa kdaj posegel v razgovor, toda Hitler se za njegove besede sploh ni zmenil.
Hitler Je začel z besedami, da bo Anglija v najkrajšem času premagana. Kakor običajno je svoje protiangleške fraze Izgovarjal srdito in ogorčeno. Potem je nadaljeval: .Nekdo mora poravnati račun te vojne. Ta nekdo moreta biti samo Francija in Anglija. Ce bo to Anglija, bo Francija lahko obdržala položaj, ki ji pripada.’«
Hitler grozi
«Po tem neopredeljenem zagotovilu — formula je bila res več ko
neprecizna — je zastavil Hitler dvoje docela Jasnih vprašanj: .Gospod maršal, da 11 bo Francija tudi v prihodnje odbijala vse angleške napade na svoje kolonialne posesti, kakor Je storila v Dakaru? Da li je Franclja odločena si spet priboriti ozemlja, ki so se odcepila?’
Pčtain ni odgovoril na tl dve vprašanji. Hitler se Je povrnil k njima in Pčtain Je naposled odgovoril: .Gospod kancler, moja dežela je preveč pretrpela, moralno in materialno, da bi se spuščala v nov spopad.’
Pčtainov poskus, da bi se ognil Jasnemu odgovoru, Je vzbudil Hitlerjev gnev: ,Ce se Francija noče braniti in če še goji nekakšne simpatije do Angležev, bo ob koncu vojne izgubila svoj kolonialni imperij in dobila enako težak mir kakor Anglija.’
Maršal je na to odgovoril: ,Oh, gospod kancler, na represalijah sloneč mir nikoli ni bil trajen.’
To je bil najbolj dramatičen trenutek razgovora. Hitler je takoj odgovoril: ,Ne želim miru, ki sloni na represalijah, in pripravljen sem ustreči Franciji. Toda miru, ki ga želim jaz, ni mogoče doseči, če Francija ni pripravljena pomagati mi, da porazim Anglijo.’ Potem je Hitler izgovoril frazo, ki je Jasno pokazala, na kaj meri. ,Kri, prelita v skupni borbi, nas bo povezala trdneje kakor katerakoli pogodba.’
To Je bila precizna, čeprav ne docela jasna zahteva, naj Francija poseže v vojno proti Angliji.
Na to je Petain zastavil naslednje vprašanje: ,Kako vi, gospod kancler, razumete mirovno pogodbo s Francijo? Vedeti moram, kakšna usoda je namenjena moji deželi, v kateri tisoči in tisoči družin pričakujejo vrnitev vojnih u-Jetnikov.’
Hitler se je ognil odgovoru na to vprašanje. Namesto tega je za-
ko Je nekaj težav tudi med nami in vami v pogledu Alzaške. Morda je to ugoden trenutek, da Jih odstranimo.’ To je bil edini Pčtalnov namig na Alzacijo, toda Hitler se je delal, ko da ga ni slišal.
.O vseh teh problemih bom premišljal, gospod maršal, in svoje gledišče vam sporočim pismeno.’
Razgovor je trajal dve uri. Na koncu je Hitler ponovno spregovoril. Potem ko je hotel s pogledom zvedeti za mnenje drugih udeležencev, se je obrnil k Pčtainu, rekoč: ,Gospod maršal, s tem lahko zaključimo naš sestanek. Menim, da je bil koristen.’ Na to so vsi odgovorili s kimanjem v znak odobravanja in vstali. Odšli smo iz vlaka in Hitler Je pospremil Petaina do postajnih vrat. Potem ko sta si segla v roke, je Pdtain vstopil v svoj avto, ki Je v spremstvu motociklistov izginil v temo. Hitler se je vrnil v vlak. Hitler in Pčtain se nista nikoli več sestala.«
Maria Grazia Chiaudani, ki je dosegla čin višjega policijskega inšpektorja, se je sedaj poročila. Na sliki je med poročnim obredom v cerkvi poleg ženina dr. Franca Aprila.
hnjii/B ^ (jlvilftlitiiv
tjlnbku ^
“5
ir
i
OTVORITVENA PREDSTAVA V MESTNEM GLEDALIŠČU
Jean Anouilh
Ardelele ali Marjetica
Večna tema francoske komedije: ljubezen, zakon, varanje drug drugega, iskanje sreče v slasti in večna neutešenost. Toda Anouilh je resnično potenten dramatik: v tej večni temi je našel novo, osupljivo varianto. Komedija sama je napisana briljantno v tehniki in dialogu, ki mu zlepa ne najdeš para. Kaj je tu nanizanih sentenc in duhovitosti, ki so do skrajnosti pogodljive in ki kažejo kakor lesketajoč se kačji pastir nad vodo vse mogoče barvne odtenke resnice.
In pri vsem tem ni Anouilhova
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiii
DVE LETI PO GROZNI KATASTROFI
Življenje v Longaronu se polagoma obnavlja
Z denarjem se lahko marsikaj napravi, toda ljudi, ki jih je pobral strašen val, ne bo nazaj
LONGARONE, 8. — Od katastrofalne nesreče v Vajontu sta minili dve leti. V Longaronu je v krajih, ki so bili najbolj prizadeti po katastrofi, začelo življenje počasi zopet teči in ljudje delajo, da bi zabrisali sledove strašne nesre-čel govoriti na splošno in pri tem če. V starih hišah, ki jih voda ni
je izgovoril besedo .sodelovanje.’ Med drugim' je rekel, da v Nemčiji .cenijo’ francoske ujetnike in da so dobri odnosi, upostavljeni med njimi in nemškim civilnim prebivalstvom, dober znak za prihodnost in za skupno delo obeh narodov.
Hitler je uporabil besedo ,Zu-sammenarbeit’, ki prevedena do-slovno pomeni .skupno delo’. Prevedel sem to maršalu s francosko besedo .collaboration’, misleč, da ta izraz, ki je latinskega izvora, najbolje izraža pravi pomen uporabljene nemške besede.
Tu je posegel v razgovor Laval, se obrnil k Hitlerju in rekel: .Menim, gospod kancler, da veliko število francoskih ujetnikov v Nemčiji dokazuje, da se francoski narod, ki je bil proti svoji volji potegnjen v vojno proti vašemu narodu, dejansko ni želel boriti proti vam.’ Prevedel sem ta stavek Hitlerju. Po sestanku Je Hitler, presenečen nad Lavalovim argumentom, pripomnil: .Vidite, v Lavalu se zmerom oglasi advokat. Njegova pripomba ni nič drugega kakor zvijačnost advokata, ki si na vse kriplje prizadeva ubraniti svojo tezo.’
Kazno Je bilo, da se razgovor bliža koncu, toda v tistem trenutku Je začel Pčtain naštevati nekatere probleme čisto praktične narave, za katere mu Je pravzaprav največ šlo: usoda francoskih vojnih ujetnikov, demarkacijska črta, stroški vzdrževanja nemških čet v Franciji in posebni pogoji, ki so Jih vsilili nekaterim francoskim departementom. V tej zvezi se je izrazil takole:
,V tem trenutku so francoski de-partementi na severu in na področju Rokavskega preliva pod Ju-rtsdikcijo nemškega vojaškega poveljnika v Belgiji, kar nam povzroča silne upravne težave. Da 11 bi bilo mogoče, gospod kancler, odpraviti to diskriminacijo? Prav ta-
dosegla in odnesla, ter v novih 31 montažnih hišah, postavljenih po nesreči, stanuje zopet 327 oseb, medtem ko jih Je pred nesrečo stanovalo 1427. Sedaj zidajo 15 hiš, ln sicer dve zasebniki, druge pa javne ustanove. Iz tal sta zrasli tudi že dve cerkvi; ena, dokaj majhna, stoji na zemljišču župana iz Longarona dr. Prottija, nekaj metrov od mesta, kjer Je stala prejšnja 9erkev, ki Jo je voda odnesla. Drugo cerkev pa š'6 sezidali v centru, kjer nastaja tudi nova osnovna šola, ki je že precej dograjena. V čemHJ1 so zgradili tudi 8 tč go vin, železniško postajo ter 3 zidana stanovanja, zgrajena na račun državnih železnic, znotraj železniške postaje pa je tudi bar.
Obnovljena je državna cesta št. 51 «Alemagna», železniška proga Pa-dova-Calalzo, pa tudi še nekaj drugih cest je obnovljenih. Postavljena sta bila dva mostova ter napeljan vodovod in narejena kanalizacija. Od 4700 oseb, ki so prebivale v občini Longarone 9. oktobra 1963 jih je po nesreči ostalo okrog 3.200. V samem Longaronu jih Je 327, drugi so pa po ostalih vaseh,
Od raznih skladov, ki so prišli na prefekturo v Bellunu po »verigi solidarnosti« (tega denarja je 3 milijarde in 525 milijonov), Je bila porabljena 1 milijarda in 402 milijona. Drugi denar pa bo podeljen, ko bodo oškodovanci zopet postavili svoja stanovanja. Skladi, ki so Jih zbrale ustanove in zasebniki, pa znašajo 2 milijardi 275 milijonov, k čemur pa je treba prišteti še zbirko lista «Giomale dt Brescia«, s katero Je bilo nabavljenih 15 montažnih stanovanj, 7 montažnih trgovin in montažni zdravniški ambulatorlj, v katerem je tudi naprava za radiologijo.
Od 2 milijard 574 milijonov Je zbral list »Corriere della Sera« 1 milijardo m 252 milijona. Od tega je bilo že ljudem izročenih 652 milijonov, za gradnjo strokovne šole Je določenih 300 milijonov in
prav toliko za stanovanja. Turinski list «Stampa» je vseh svojih 328 milijonov razdelila za podpore, «Na-zione« pa 128 milijonov, Beneški «Gazzettino» Je nabral 352 milijonov, ki so bili uporabljeni za «U-stanovo Gazzettina«, ki bo podeljevala študijske štipendije študentom iz Vajonta. Italijanski Rdeči križ, «Lyon’s Club« ter veronski list «A-rena« so določili, naj se 250 zbranih milijonov uporabi za zgraditev doma počitka za starejše in tudi 60 milijonov «Rotary Cluba« je določenih za socialne namene. Končno je švicarska radiotelevizija v obliki hranilnih knjižic dodelila sirotam do 18 leta starosti 79 milijonov, drugih 80 milijonov pa je
porabila za zgraditev kolonije v Caorlah, ki naj bi postala last občin Longarone, Castellavazzo in Er-to-Casso; še 45 milijonov pa je namenjenih za katerokoli socialno akcijo.
Izgubljenih 212 ribičev?
TOKIO, 8. — V strašni nevihti, ki Je divjala v južnem Pacifisu b.l-zu Marijanskih otokov, se Je izgubilo šest ribiških ladij z 212 ribiči. Veter Je med nevihto pihal s hitrostjo več kot 200 km na uro. Ladje in letala iščejo izgubljene.
SPOROČILO IZ MOSKVE
Rahel pristanek na Luni se to pot še ni posrečil
Podobne poskuse pripravljajo tudi Američani
MOSKVA, 8. — Tukaj so uradno vi, medtem ko je bila temperatu-objavili, da bi bila morala «Luna ra do 40 stopinj pod ničlo. Patru-7» rahlo pristati na Luni, pa se , lja jih je sedaj pripeljala na opo-operacija ni posrečila.	j rišče «General Belgrano«.
Ob 12,42 je Tass sporočila, da Je I	-
Porodne bolečine v letalu
«Luna 7» dospela na Lunino površje danes ob 1.8’24’’. Točka stika se nahaja na področju «Oceana orkanov« zahodno od Kepplerjevega kraterja. Potem ko so 5. oktobra popravili smer vesoljske ladje, je ta opravila večino operacij, ki so granta, zaposlenega v Liverpoolu, bile določene za «rahel» pristanek. | le, matl stlrlh otrok (starlh 3, 4. 5 Nekatere teh operacij pa niso u- ln 6 Iet)_ je hotelai da bi se tudi
MILAN. 8. — žena nekega em1
spele in potrebne bodo še nadaljnje izkušnje.
Neuspeh z «Luno 7» pa strokovnjakov ne preseneča. Američani, ki pripravljajo vrsto podobnih poskusov, računajo s tem, da bo potrebno štiri ali pet izstrelitev, preden bo mogoče doseči kak konkreten rezultat.
Bolezni
Japonci nočejo v ničemer zaostajati za Evropo in Ameriko in tako tudi v Tokiu ne gre brez lepotnih tekem. Na sliki je (na levi) Noriko Ume-mura, ki je postala Miss Tokio, poleg nje pa je njena »častna dama«.
FROSINOJME, 8. — Primer malarije v obliki, kakršna se doslej nikoli ni pojavila v Italiji, so zabeležili v Pontecorvu v pokrajini Fro-sinone. Po zbranih Informacijah ima infekcija svoj izvor v Nigeriji, pacient Je namreč živel zaradi dela ob reki Niger na meji z državo Mali. Ko se Je vrnil v Italijo in ga je začela mučiti vročina, so zdravniki ugotovili, da gre za malarijo, toda posebne vrste. Ker je to lm-portirana infekcija, so neosnovane aiarmlstlčne govorice o epidemiji malarije v mestu.
MILAN, 8. — Okrog 250 uslužbencev družbe STIPEL se Je laže zastrupilo, najbrž s kosilom v menzi podjetja. Vendar ni bilo nič kaj hudega in danes so se vsi «zastrup-ljencl« vrnili na delo.
LONDON, 88. — Več kot 60 dijakinj iz Blackburna (Lancashire) so pripeljali v mestno bolnišnico. Na opazovanju so pridržali 17 deklet. Predstavnik bolnišnice Je izjavil, da Jih Je napadel neki virus, ki ga sedaj zdravniki skušajo najti.
Rešili so letalce na Antarktiki
BUENOS AIRES, 8. — Neka motorizirana patrulja je prispela do štirih argentinskih letalcev, ki so bili teden dni blokirani na ledu Antarktike, približno 1200 km od Južnega tečaja, potem ko se Jim je letalo pri zasilnem pristanku pokvarilo. Ves ta čas so letalci živeli med razbitinami letala, kjer so iskali zavetja pred mrzlimi vetro-
peti otrok rodil v Italiji, tako kot so se vsi prvi štirje rodili v Italiji. 7, letalom se Je 32-letna ženska na potila iz Londona proti domovini, med potjo pa Je začutila porodne bolečine. Po radiu so obvestili osebje na letališču Linate in takoj po pristanku so Jo odpeljali v ne*o Kli-nijso. Tu so pa zdravniki ugotovili, da se še nič ne mudi ln po nekaj urah so jo odpustili.
Hude
cestne
nesreče
AVTOMOBIL V REKI
BOČEN, 8. — Danes zvečer je neki avtomobil zletel v reko Isarco blizu Cardana (Bočen). Vrata avtomobila so se odprla in potnike je tok vode odnesel. Ni znano, koliko oseb je bilo v avtomobilu, ki leži na dnu reke s še prižganimi lučmi. Prišli so gasilci in policija, ki skušajo spraviti avtomobil na površje.
Dognali so, da je avto (opel ca-ravan 1700 iz Nemčije) na poti proti Brennerju prehiteval in se pri tem zaletel v tovornjak, ki je prihajal z druge strani. Pri trčenju se je avto prevrgel in padel v reko, ki teče poleg ceste.
Gasilci so avto pritrdili in ga bodo šele jutri potegnili iz vode.
Vozač tovornjaka ve povedati, da je bilo trčenje zelo močno, ne more pa povedati, koliko oseb je bilo v avtomobilu — dve ali tri.
NOVARA, 8. — Tovornjak s prikolico, naložen s sadjem in zelenjavo za turinski trg, je zadel v podporni steber nekega mosta na avto cesti Turin-Mllan. Oba šoferja (eden je spal) sta bila takoj mrtva. Gasilci, ki so kmalu prihiteli, so imeli skoraj tri ure dela, da so spravili trupli obeh šoferjev iz razbitin tovornjaka
PIOMBINO, 8.	— Industrijec
Francesco Šansone z Elbe se Je vozil s svojim «1500» po Avrelljski cesti. Z njim sta bili 11-letna in 17-lc-tna hčerka. Iz še neznanega vzroka se Je avto med Follonlco in Venturlno zaletel v tovornjak s prikolico, poln ovac. Zaradi močnega sunka Je bila takoj mrtva mlajša hčerka, oče pa Je kmalu potem umrl v bolnišnici. Starejša hči Je le laže poškodovana. Medtem ko Je ostal šofer tovornjaka nepoškodovan, pa Je zaradi sunka osem ovac na tovornjaku poginilo.
ŽENEVA, 8. — Skupine, ki v Mattmarku iščejo trupla pokopa nlh pod plazom ledu, so spet našli neko truplo Tako so doslej našli trupla tridesetih žrtev velike nesreče, ki se je dogodila 30. avgusta.
Z dolgo operacijo žebelj iz srca
MILAN, 8. — Primarij prof. Man-zocchi je danes s komplicirano operacijo, ki je trajala štiri ure, spravil iz srca nekega 22-letnega delavca žebelj, dolg skoraj 5 cm in de-bei 33 mm. Čeprav Je operacija popolnoma uspela, si je primarij še pridržal dokončno prognozo.
Delavcu se je nesreča zgodila 25. septembra. Tedaj je s posebno pi štolo «lzstrelll» žebelj, ki pa Je zadel v neki kamen, se odbil in zaril delavcu v prsi.
RIM, 8. — Po podatkih državnega inštituta za statistiko je bilo konec julija 1965 v Italiji pristojnih prebivalcev 52.736.000; navzočih prebivalcev pa je bilo 51.412.000.
NEW YORK, 88.~ Dim cigaret bi lahko bil eden glavnih vzrokov za srčni infarkt, ker pomaga, da se v žilah nabira maščoba, si jih potem zapre,
(Pismo iz Ljubljane)
komedija lahka komedija. Lahkotno že poteka in to po zaslugi avtorjevega obvladanja dramatske-ga metjeja, toda jedro je človeško globoko in resno. Gre namreč za družinski posvet, ki ga vodi nekoč slaven general z vso svojo žlahto, kaj narediti z njegovo sestro Ardčle, postarno devico, ki se je zaljubila, sama grbasta, v grbavca, s katerim jo vežejo najne&nejša čustva. Grbavec je prišel h generalu v hišo kot inštruktor njegovega najmlajšega sina, z Ardele sta se znašla ob klavirju in pri petju, oba sta vneta za botaniko in za metulje, ki jih v okolici lovita.
In medtem ko je generalica že pred desetimi leti zblaznela od ljubosumnosti, ker jo mož, general, neprestano vara, in medtem ko ima njegova druga sestra, grofica Lilijana, svojega javno priznanega ljubimca, njen mož Ga-ston pa ljubimka s preprosto šiviljo, in medtem ko je tudi vsa ostala hiša prepolna zabranjenih ljubimskih vezi, se zdi generalu, grofici in njenemu ljubčku idealna zveza med grbasto Ardčle in med grbavcem nekaj nenaravnega, kar utegne izzvati grozeč škandal. General svojo sestro Ardčle zaklene v sobo, ona pa že več dni odklanja vsako hrano, češ, da hoče umreti. In tragična groteska se zgodi prav takrat, ko je sredi noči vsakdo izmed navzoče žlahte zapleten v svoje dokaj sumljive vezi. Grbavec se priplazi skrivaj k Ardčle v sobo, ki je ostala pomotoma nezaklenjena, nakar počita dva strela kot finale groteskne tragedije.
Mestnemu gledališču moram dati tokrat vso pohvalo. Zlepa še nisem videl tako lepo zaokrožene celote in tako živih in prepričljivih kreacij. Režiral je Jože Gali s presenetljivo ekonomijo (umestna črtanja nekaterih postranskih vlog) in z vervo. Kajpada je imel v i Vlgdimiru Rijavcu odličnega scenografa, ki je postavil na oder okusno, tipološko pristno in smotrno sceno. Prav tako so bili estetsko lepi in tipološko pravilni kostumi Mije Jarčeve. Vendar so levji delež k uspehu l* doprinesli inteligentni interpreti vlog.
Janez Škof je igral Generala » dostojanstvom, ki mu ni manjkalo kdaj prikrite, kdaj tudi očite komike. Bil je prav toliko nebogljen kot vojaško mogočen, kdaj celo iskreno ganljiv, pa spet topoumen, kakor pač terja ta briljantno napisana vloga.
Metka Pugljeva kot Generalica, ki se prikaže gledalcem šele v zadnji sliki, a je s svojim vreščečim glasom nenehno prisotna, je dala svoji kreaciji bol) tragično kot komično podstat.
Nadvse imeniten je bil Vladimir Skrbinšek kot Grof (Gaston), kot rezoner kakor zmeraj briljanten, a tokrat še posebno prefinjen s svojo blago ironijo, ki marsikaj razume in vse odpušča.
Odlična Grofica (Lilijana) je bila Judita Hahnova. Na zunaj bleščeča pojava je podala s tenko-slušnostjo in pogoiljivostjo tip konvencionalne ženske iz visokih krogov, ki pa si vendar upa imeti pred javnostjo ljubimca. Prav posrečeno je upodobila težavne odnose med možem in ljubimcem.
Barona Villardieuja, Grofičinega ljubimca, je kreiral s prikupno karakterno komiko Franjo Kumer. Smešno nebogljen v svoji ljubosumnosti do Grofičinega moža je dal podoiivljen lik večno zaskrbljenega in večno zaposlenega ljubimca.
Nathalie, Generalovo snaho, ženo njegovega odsotnega najstarejšega sina, ki pa je še iz otroških let zaljubljena v njegovega mlajšega brata, kadeta Nilcolasa, je z zadržano igro in z gracijo poustvarila Anka Cigojeva.
Kadeta Nikolasa je prav prepričljivo in prikupno zaigral Franc Markovčič.
Maja Šugmanova, poleg Janeza Škofa tudi nov obraz, je s simpatično karakterizacijo podala Generalovo služkinjo in ljubico Ado.
Naslovna oseba, Ardčle, ostane nevidna, in Grbavec samo kot senca smukne čez oder skozi noč.
Predstava, po mojem ena od najboljših, kar smo jih videli v Mestnem gledališču, je žela toplo priznanje občinstm.
VLADIMIR BARTOL
Pod vodstvom veleposlanika Giu-stinianija in svetnika Solarja z ministrstva za zunanje zadeve je iz Rima prispelo v Genovo 17 madih diplomatov prve stopnje kariere.
V Genovi so si najprej ogledali i Je! funkcionar «Italie» odv. Boyer transatlantik	«Raffaello» plovne ter poveljnik ladje višji kapitan
družbe »Italia«, Goste, ki jih je j Oscar Ribari, ki se Je pohvalil d® spremljal namestnik ravnatel ja IRI' še ni poveljeval z lepšega povelj-ing. Raffaello Ciancarelli, je .e ni-kega mosta.
DVE NASPROTUJOČI SI TEZI
0 trenutnem vietnamskem vojaškem ravnotežju
Relativnost nekaterih ameriških uspehov - Pobuda se vedno v rokah borcev južnovietnamskega osvobodilnega gibanja - Povečana dejavnost ameriških letal - Situacije ni moč ocenjevati s «klasičnimi» strateškimi merili
Dve nasprotujoči si prognozi »ta prav zadnji čas pokazali, da vsaj doslej v vietnamski vojni ni bilo ne zmagovalcev ne premaganih, celo v relativnem smislu ne... »Združene države,« je izjavil predstavnik FNQ v Pekingu, »ne bodo zdržale in končno jih homo le premagali.« Ameriški oficir za zvezo v Sajgonu, pa je skoraj v istem času izjavil: «Združene države so dosegle svoje prve uspehe v borbi proti južnovietnamskim gverilcem.«
Kaj je resnica? Prvo ali drugo... ali oboje? Ali ZDA dobivajo ali izgubljajo vojno v Vietnamu? Kakšne so stvarne možnosti južnovietnamske osvobodilne fronte v borbi proti sajgon-skemu režimu ter ameriški in-te. /enciji v jugovzhodni Aziji? Ali zares bitka lahko traja — kor tega ne izključuje sevemo-vietnamski premier Fam Van Dong — še pet, deset, dvajset in več let?
Meteorologija to pot, se zdi, ni bila zanesljiv zaveznik strategije. Pravkar končani monsum-ski vetrovi niso, kot vselej poprej, domala popolnoma paralizirali ameriških vojaških operacij, še posebej ne letalskih, in ne kopenskih. Tudi FNO ni, kot so predvidevali v Washingtonu, izkoristila deževja za večjo ofenzivo proti ameriškim in sajgon-skim četam, je pa nekajkrat zelo uspešno napadla njihova oporišča in pred kratkim celo vrgla v borbo enote v obsegu bataljona.
V zraku se je vojna nadaljevala z nezmanjšano močjo in čedalje bliže kitajske meje: a-meriška letala so 22. julija napadla most, oddaljen 65 km, 9. septembra neki drug, oddaljen pa 27 km od Kitajske. Na kopnem »o ameriške in sajgonske čete 18. in 19. avgusta v bitki pri Cu Laju pravzaprav izvojevale Pirovo zmago, čeprav so jo ZDA Primerjale z bitkami za Okinavo in Iwo Jimo v pretekli svetovni vojni. In to pot so, baje, celo razširile ozemlje pod svojo kontrolo.
Zdaj se lahko, kot zatrjujejo, ves dan in nekajkrat tudi vso
tiste mere, ko bi ZDA bile primorane vkrcati svoje čete na ladje in u Južnega Vietnama oditi. Vietnamski spopad se sploh ne more meriti s kakimi »klasičnimi« strateškimi merili. Ameriške pozicije v jugovzhodni A-ziji še niso bile oslabljene tako, da bi FNO, kot je izjavil njen predstavnik v Pekingu, od leta 1954 do danes uspele osvoboditi štirj petine dežele in tri četrtine prebivalstva. Kategorije, kakršne predstavljata velikost o-svobojenega ozemlja ali število prebivalstva, so v vojnah južnovietnamskega tipa zelo relativne, zakaj v enaki meri namreč to velja tudi za ono stran, ki trenutno kontrolira skoraj vsa večja mesta in utrdbe v deželi. Bolj bistveno je to, koliko ameriških čet «veže» FNO, kako ogroža in uničuje sovražnikov vojni potencial. Saj prebivalstvo tako in tako podpira osvobodilno gibanje, naj bo to trenutno fizično prisotno ali pa tudi ne.
Amerikanci pripravljajo zdaj, kot kaže, novo ofenzivo. Njihov cilj bi bil, da bi si z njo zagotovili večjo kontrolo nad komunikacijami in zaprli mejo proti Kambodži ter Laosu. Nove napade pa pripravlja, kot poročajo, tudi FNO. Cilj, prav tako povečanje kontrole nad komunikacijami. Kot bi se trenutno tako ena kot druga stran pripravljali na daljše pozicijske borbe. Sicer je, podobno kot premier Fam Van Dang, tudi predsednik Johnson že 13. julija izjavil, da bi južno-korejska vojna utegnila trajati še «več let«.
Trenutno je v Južnem Vietnamu, tako se zdi, objektivno u-stvarjeno določeno ravnotežje sil, ki je v nekem pogledu podobno onemu v Alžiriji neposredno pred dosego premirja s Francijo: FNO prizadeva Amerikan-cem resne izgube, vendar jih ne more potisniti v morje in pregnati iz dežele. Združene države pa bombardirajo Severni in «čistijo» Južni Vietnam, niso pa v stanju likvidirati osvobodilnega gibanja, ki praktično in teoretično razpolaga z neizčrpnimi zalogami sil v lastnem narodu.
noč premikajo po cesti štev. 19, | Vojni komentator „New yorK ki v smeri vzhod-zahod vodi od | Timesa», Hanson Baldwin, je obale pri Ki Nonu v provinco
Kontum, 80 km oddaljeno od kamboške meje. Do pred kratkim so po tej cesti lahko prišli le do oporišča Pleiku. Severna cesta štev. 14 je očiščena od mesta Hin Hoa do meje, a ona v smeri sever-jug z manjšimi prekinitvami od 17. vzporednika do Sajgona. Ameriške in sajgonske čete lahko zdaj uporabljajo 663 in ne več samo 380 km železniške proge.
Vendar so vsi ti uspehi relativni: FNO ima v Južnem Vietnamu še naprej pobudo v svojih rokah. V deževnem obdobju so gverilci napadli oporišča Sok Trang (1. julija), Da Nang (2. julija) in Ba Gija (6, julija), obkolili pa so Sajgon (27. avgusta) in prizadeli pri An Kea (19. septembra) in Ki Nona (24. septembra) Amerikancem zelo hude izgube. Prav te dni pa so u-spešno vodili daljšo bitko na prelazu Fu Ku, 430 km oddaljenem °d Sajgona. »Daleč smo še od Prave zmage,« je priznal ameriški oficir za zvezo v Sajgonu.
Kako daleč, celo za optimistične stratege, ki verujejo v absolutno premoč kvantitete nad kvaliteto, pa kaže tako imenovana eskalacija vojne, t. j. njena postopna nenehna krepitev, in to navzlic izjavljenim uspehom v borbi proti FNO. Eskalacija se v zraku izraža s čedalje močnejšimi napadi na položaje FNO v Južnem in vojaškem ter civilne objekte v Severnem Vietnamu. Na kopnem pa z novimi okrepitvami: do decembra bo v •lužnem Vietnamu, kot se je izvedelo te dni, 200.000 ameriških in
15.000	južmokorejskih vojakov.
«Tudi to je za ZDA premalo,« Je rekel Tran Van Hu, predstavnik FNO v Pekingu, v svoji izjavi zahodnonemški agenciji DPA. Teza FNO v zvezi s to vojno je sledeča: »ZDA trenutno skušajo s silo zasesti domala ves Južni Vietnam. Ta cilj pa ne bodo . dosegle niti z današnjimi silatni, a tudi ne z onimi, ki bi bile mnogo večje. Niti trije ali pet milijonov ameriških vojakov bi ne moglo obvladati 14 milijonov Vietnamcev. Tega spopada ZDA ne morejo zaključiti v svojo korist.«
Ne dobiti vojne, pa hkrati še ne pomenj jo izgubiti, vsaj ne do
pred nekaj meseci Zedinjenim državam predlagal, da bi v Južni Vietnam poslale 10 milijonov ljudi. «V tistem času se je to zdelo fantastično,« je pred kratkim napisal Walter Lippmann. »Danes pa je to povsem realna ocena tega, kar bi bilo potrebno storiti, če se v Vietnamu želi doseči določena vojaška rešitev.« Vojaška, vsekakor, kot si jo zamišljajo ZDA: torej proti FNO in neodvisnosti Južnega Vietnama.
Vietnam pa, očitno, ni Alžiri-
ja in tudi ne jugovzhodna Azija ali Afrika. Se prav posebno pa niso ZDA Francija. In spričo tega tudi ni nič čudnega, če Wa-shington izhoda iz trenutne situacije in obstoječega ravnotežja ne išče v pogajanjih, kot je to svojčas storil Pariz. V jugovzhodni Aziji se diplomacija še vedno vod; s pomočjo bomb. Do kod: do kitajske meje ali celo onkraj nje?
2. B.

MEDNARODNI SEMINAR OTROŠKEGA TISKA V MOSKVI
Otrok naj se vzgaja v ljubezni do miru
Posvetovanja so se udeležili predstavniki 17 držav Besede, ki jih je izrekla sovjetska delegatka-Obisk v uredništvu «Pravde» in pogovor z najmlajšimi dopisniki
Prav zdaj snemajo film «11 ladro della Gioconda«, ki ima v njem glavno vlogo George Chakiris Tu ga vidimo med odmorom, skupaj z zaročenko Marijo Perschi. Pravijo, da je nekoliko ljubosumna na Marino VIady, ki nastopa v istem filmu
Nedolgo tega, 29. septembra, se je v Moskvi zaključil drugi mednarodni seminar za urednike mladinskih, oziroma otroških časnikov in revij.
Delegati 17 dežel, ki so zastopali Avstrijo, Francijo, Belgijo, Italijo, Ciper, Poljsko, Romunijo, Urugvaj, Cehoslovaško in SZ, so se zbrali v veliki dvorani Pionirskega doma v Moskvi, da bi razpravljali o vzgojnih vprašanjih mladine v sodobnem svetu, kot tudi o vlogi in nalogah mladinske, oziroma otroške literature. Osnovni smoter posvetovanja je bil, da bi njihovo rast in vzgojo uskladili z ideali miru In sodelovanja med otroki vsega sveta.
Prvi seminar se je vršil pred petimi leti v Pragi. Zahvaljujoč naporom Svetovne zveze za mla-
KAJ MORAMO VEDETI, PREDEN STOPIMO V ZAKONSKO ZVEZO
Vprašanje čustvene zrelosti in objektivnega ocenjevanja zunanjih tiniteljev
Od otroka še ni moč pričakovati tega, kar je nujno pri odraslem človeku - Stvari se utegnejo zaplesti, če se nekdo v zrelih letih še ni iztrgal iz otroškosti - Normalno razvit človek mora gledati na zakon, kakršen pač je - Nujno potrebna sta med zakoncema medsebojno razumevanje in pomoč
Objavljamo nekaj zanimivih odlomkov iz pred kratkim objavljene Študije dveh znanih psihologov, Jadsona in Mary Andys, v katerih sta navedla svojg najnovcjSe izsledke o vprašanju srečnega zakona.
Zaljubljeni ljudje bi radi vedeli, kdaj je najugodnejši čas za sklenitev zakonske zveze. Zaradi individualnih razlik Je težko izolirati faktor starosti. Da bi pa kljub temu mo»li odgovoriti na vprašanje, moramo uooštevati še nekatere druge elemente, predvsem zakonsko zrelost, ki se izraža v raznih oblikah.
Spregovorimo nature) o čustveni zrelosti. Ta je zelo pomemben činit.elj, ki odloča o srečnem ali nesrečnem zakonu. Od desetletnega otroka ne moremo pričakovati, da bi bil čustveno zrel. Otrok se razvija zadovoljivo takrat, ko v svojem razvoju ne zaostaja za drugimi otroki. Stvar pa se zaplete, ko se že zrel človek ni še iztrgal iz obdobja otroštva ali mladosti in dosegel potrebno raven zrelosti. To raven določamo po stopnji elastičnosti in sposobnosti prilagoditve življenjskim okoliščinam. Togi ljudje na ravni otroka, se slepo oklepajo že utrjenih pravil in enoličnih ustaljenih navad, ko pa skušajo svoj zakon izpolniti z duhom razumevanja ter sodelovanja, tega ne zmorejo.
Druga zelo pomembna značilnost zakonske zrelosti je sposobnost, da neodvisno od lastne čustvenosti realno ocenimo zunanje činitelje. Otroci so največkrat hudo sebični ln osredotočeni samo
vase. Toda z leti se obenem veča tudi sposobnost, da opazujemo stvari iz drugačnega zornega kota, da jih torej gledamo, opazujemo in ocenjujemo bolj objektivno. Človek pač mora razumeti, da se svet ne vrti samo okrog njega in njegovih osebnih izkušenj. Brez objektivnosti pa si lahko človek ustvari povsem napačne predstave o sebi, svojih potrebah in pravicah. Vendar je zelo majhno število takšnih, ki so lahko popolnoma objektivni, toda dobra volja in trdna odločenost, da takšni postagiemp, narp vendarle postopno lahko omogočita do manjših ali v^tijih uspehov v tem pogledu.
Kakšna naj bo realistična predstava o zakonu? Zrel človek ga bo videl takšnega, kakršen pač je. Zavedal se bo, da zakon ni beg pred resničnostjo in različnimi življenjskimi problemi, marveč da predstavlja način življenja, ki prinaša, oziroma ustvarja še nove probleme ter odgovornosti. Omogoča pa po drugi strani ustreznejšo izpolnitev osebnih potreb ter razumljivega hrepenenja po sreči. Človek, ki si je bil ustvaril mnenje, da Je že dovolj zrel za zakon, se mora povsem zavedati njegove važnosti in svoje odgovornosti v njem, pa tudi njegove pomembnosti za njegovo nadaljnjo usodo.
Do zrele predstave o zakonu ne pridemo kar čez noč, temveč počasi in postopoma, kljub temu, da se mladost večkrat ne zaveda, da ljubezen ne pade kar sama od sebe z neba, brž ko smo srečali od «usode namenjenega« partnerja. Ljubezen mora biti zasnovana na širokih temeljih skupnih interesov in ciljev v življenju, na
temeljih njihovega vsestranskega in širokega pojmovanja. Tako imenovano romantično ljubezen, kakršno največkrat srečujemo v filmih ali romanih, pa zrel človek smatra za nekakšno obliko zanosa, oziroma ekstaze, ki ima zelo malo skupnega s pravo ljubeznijo, kakršna je potrebna za uresničitev zakonske sreče.
Zrel človek mora biti predvsem sposoben nase sprejeti vse odgovornosti za napake, ki jih Je bil storil. Nekatere osebe so že v svojih najbolj zgodnjih letih sposobne to storiti, torej biti tako samokritične, da zmorejo svoje napake racionalno ugotoviti in objektivi v) oceniti. Neko J7-letna.
dekle je dejalo: «Menim, da je mnogo bolj koristno, da se pošteno učim na svojih napakah, kot pa da bi zapirala oči pred njimi. Ugotovila sem, da kadarkoli sem jih skušala opravičiti in sem si rekla: oh, saj je vse v redu, saj nisem nič napačnega storila — sem te napake vedno ponovila, pri čemer so me vsakokrat še bolj prizadele. Mnogo bolje je, če si pravočasno pridobim potrebne izkušnje na osnovi storjenih napak, kot da jih pozneje plačujem za ceno še večjih razočaranj in bolečin.«
Na zakon moramo gledati kot na vzajemno skupnost dveh ljudi, ki sta pripravljena žrtvovati
						
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Slikar CUCEK
v «Rossonijevi»
SOBOTA, 9. OKTOBRA 1965
Radio Trst A
7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih pesmi; 11.45 Orkestra Ray Conniff in Les Baxter; 12.15 Mozaik prvenstev in rekordov; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Tambura-ški ansambli; 15.00 Glasbena oddaja za mladino; 16.00 Oddaja za avtomobiliste; 16.30 Kavarniški koncert; 17.30 Bodoči solisti; 17.50 Glasbeni kaleidoskop; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve;
daljevanje plesnega
23.00	Prenos RL.
programa;
Slovenija
Nacionalni program
8.30	Glasba za dobro jutro; 9.10 Strani iz albuma; 9.45 Pevski program; 10.05 Operna antologija;
10.30	Pevci štiridesetih let; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.15 Ital. narodne pesmi in plesi; 11.45 Glasba za godala; 12.05 Prijatelji ob 12; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.15 Pregled likovnih umetnosti; 15.30
18.30 Jazz panorama; 19.00 Pojeta Nepozabne pesmi; 16.30 Lirična Wilma De Angelis in Sergio En- glasba na ploščah; 17.30 Koncert drigo; 19.30 Revija solistov; 20.00 ital. glasbe za mladino; 19.30 Glas-Sportna tribuna; 20.45 Zenski vo- beni vrtiljak; 20.25 »Gente sulla kalni kvartet iz Ljubljane; 21.00 piazza«, radijska enodejanka; 21.30 Vabilo na ples; 22.00 Koncert za Ital. pesmi in melodije; 22.00 violino in orkester; 22.25 V ritmu Koncert ob 22. in melodiji.
7.15 Igramo za razvedrilo; 8.05 Domače pesmi in napevi; 8.25 Solista Igor Ozim in Miha Gunzek z orkestrom; 9.40 Godbe na pihala; 10.15 Pesmi In plesi jugoslovanskih narodov; 11.15 Nimaš pred-nostil; 12.05 Samospevi Lucijana Marije Škerjanca; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Prek sončnih dobrav; 13.15 Zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam...; 14.00 Poročila; 14.05 Iz novejše koncertne literature; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.20 Zabavni intermezzo; 15.30 Novi posnetki zbora ZPD «France Prešeren« iz Celja; 17.35 Igor Stravinski: Ognjeni ptič — baletna suita; 18.45 S knjižnega trga; 19.05 Glasbene razglednice;
II. program
12.05 Plošče; 12.20 Glasbeni vložek; 12.25 Tretja stran.
Koper
8.00 Jutranja glasba; 8.30 Orkestralni koncert; 9.35 «Adele, came-riera fedele«, program lahke glasbe; 10.35 Najnovejše pesmi; 11.05 Glasba za dobro voljo; 12.00 Na-
7.15 Jutranja glasba;	7.40 Lahka	®top	SreŽant'e° rt?*™ 1400
f^ba- 8 OO	Pevski program; £30	&	dLfZe«; H.05 PevsM
Alett ’	^r0»wi	program;	14.45 Glasbeni kotiček;
cmer K.	IS PMče	lO 0 Glas	*5 °°	Glasbenl trenutek; 1815 NaJ’
.i,15 ,7, ?, A WAtl	novejše plošče; 15.35 Koncert v
benl vložek, 10.45 Poje kvartet mini^turif 1600 Rapsodija; 16.50
«ada : »n ncS ,Si5uk8	Plesna glasba; 17.35 Izžrebanje lo-
riiitai ™ Hdofh® iSLf^LLii« Lin5«0 terije; 1740 Južnoameriška glasba; 12.55 Nadaljevanje glasbe po afbo I^m^irodno “tekmom^je željah; 13.30 Poročila; 13.40 Za	meanaroano teKmovanje
prijetno razpoloženje; 14.00 Popevke v soboto; 14.45 Zabavna glasba; 15.00 Mali koncert zabavne glasbe; 15.40 Kulturni mozaik;
15,50 Deset minut z jug. pevci; 18.30 16.00 Orkestralni koncert; 16.30 kulture;
pevcev.
III. program
Pregled severnoameriške
------- 19.30 Vsakovečeml kon-
Izbrali ste; 17.00 Glasbena pano- cert; 20.30 Revija revij; 20.40 Koncert Emmanuela Chabriera; 21.20
rama; 17.40 Jazzovski program; 18.00 Prenos RL; 19.00 Poje Nini Rosso; 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesni program; 22.30 Vesti; 22.40 Na-
Mala pesniška antologija; 21.30 «Passione greca«, opera v 4 dejanjih
uiaouuic
20.00	Majhen koncert lahke glasbe; 20.30 Zabavne melodije »Opatija 65»;
Ital. televizija
18.15 Oddaja za najmlajše; 19.15 Izžrebanje loterije; 20.05 Šport;
20.30	Dnevnik; 21.00 «Scaramou-che«, glasbena prireditev;
II. kanal
21.00	Dnevnik; 21.15 Recital Joa-ne Sutherland; 22.00 «Cronaca di un’estate», film.
Jug. televizija
10.00	TV v Soli; 15.00 Pariz: Nogometno srečanje Francija-Jugo-slavija; 16.50 Jesen okrog nas — češki film; 17.40 Kje je, kaj Je; 17.55 Zoki Poki — lutkovna oddaja; 18.10 Vsako soboto; 18.25 TV obzornik; 18.45 Makarenko-Stehlik: Zastave na stolpih — mladinska igra; 19.40 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.30 Opatija 65;
22.00	Druga plat medalje — humoristična oddaja; 22.45 TV obzornik; 23.00 Opatija 65; 24.00 Poročila.
Ko so se v prvih letih preteklega desetletja pričete pojavljati fantastično zasnovane, rumenkasto obsijane slike, ki j‘h ustvarjal Gtovannt Cucek, smo se takoj zavedli, da je to neobičajen slikar-samouk. Vendar pa vse do danes, ko prireja v Rossonijevi galeriji osebno razstavo, nismo še nikoli skupaj videli večjega števila njegovih del. Da je v preteklosti nastopal le na redkih skupnih razstavah, je pripisati prirojeni skromnosti. Vsekakor pa zasluži Cucek od strani javnosti več pozornosti, kot je je bil deležen, kajti v tržaškem slikarstvu je res e-dinstveno izviren po načinu iz-vedbe in vsebine svojih podob, ki sta pripovedno-simbolično izraženi v prekipevajoči bujnosfi domišljije, kakršno srečamo le v ljudski umetnosti. In tej se Cucek sttiarno v mnogočem približuje. Tako po pestrosti barv, krasotnosti in čipkastih, narodnih motivih, podobnih podrobnostim risbe, kot po tem, kako nam tolmači svoje upodobitve. Vzemimo na primer podobo »Vojaški ubežnik« z uktenjenim mladeničem in orožnikom sredi ljudi. Pravljična opojnost daleč raztezajoče se pokrajine, vse v rumeni sončni luči; to je zlata svoboda, ki jo zapušča ujetj u-bežnik. Pretresljivost dogodka stopnjujejo osebe, ki so le lesene odrske lutke sredi žive narave. Vsi smo lutke usode/ V tem je simbolizem novejših del, ki pa je močneje poudarjen v Starejših slikah simetrične izgradnje. Povsod, pa naj Cucek podaja življenje ribičev, operetnih vojakov, obrtnikov ali prizore iz raja, bikoborb, letovišč in kopališč, mu uspe pritegniti našo pozornost skoro do hipnotične uročenosti, pod katero pa kljujejo dvomi in vprašanja življenja. Saj, končno so ta dela le razgovori slikarja s samim seboj, zabeleženi z barvo in risbo. In ti pogovori so dolgi, zelo dolgi, ker Cucek slika posamezno delo Po cele dneve. Vnašanje nadstvarnih oblik, ki ga sicer povsod opazimo, je v nekaterih slikah, kot v »Kompozicijah« št. I, 2, 3 in 5, tako močno, da postajajo prave pravljice, ki jih občutljiv gledalec lahko čita dolge ure. Je pa Cucek včasih lahko tudi piker pripovednik, kot na primer v slikah «Mr-zla noč«, tn «Poletni cenzor«. Ni dvoma o tem, da bodo te slike nekoč zelo iskane, čeprav ni da-
nes zanje pravega zanimanja. Je pa temu kriv tudi Cucek sam, ki premalo skrbi, da bi jih spoznalo čimveč poznavalcev umetnosti. To pa je spet značilnost pravega ljudskega slikanja
MILKO BAMBIČ
se tako drug za drugega kot za to skupnost. Zrel človek se mora zavedati te naloge in dejstva, da zakon pomeni medsebojno izmenjavo in obenem vlaganje tako duhovnih kot gmotnih vrednot.
Toda veliko je še ljudi, ki sklepajo zakonsko zvezo, ne da bi bili že dosegh tako zrelost. V tem primeru pač ne morejo biti sposobni potisniti ob stran svoje osebne interese v korist partnerja ali otrok. In tako se dogaja, da n.pr. eden ali drugi od obeh zakoncev namesto, postavimo, živeža in ostalih, potrebnih stvari kupuje raje razne modne okraske ali pa pa .nepotrebnem zapravlja denar v raznih barih, gostilnah, zabaviščih itd. Otroci pa so deležni samo palice in trdih besed ali pa so, kot se na žalost večkrat dogaja, celo prepuščeni uUci. In to samo zaradi tega, ker se zakonci krčevito oklepajo svoje »svobode«, ki so jo uživali nekoč. Prav v tem pa Je treba hkrati tudi Iskati vzroke številnih zakonskih tragedij in pa prestopkov mladoletnikov.
Gre, torej, za vprašanje, o katerem bi mladina danes morala resno razmišljati. Tembolj, ko lahko vsak dan ugotavljamo, s kakšno lahkomiselnostjo mladi ljudje večkrat sklepajo zakonske zveze, nakar v neredkih primerih pride do zelo bridkih izkušenj, ki bi se Jim biU lahko ognili, če bi o vprašanju samem bili bolje poučeni.
dino in še posebej njene komisije za najmlajše, je zdaj omenjeni seminar časnikarjev mladinskega tiska postal že tradicionalen.
«... Menimo, da ni mogoče otroka pustiti samega in brez podpore spričo pravcate poplave dogodkov in vesti, ki jim je primoran dnevno slediti in jih sprejemati,« Je dejala Nina Cernova, urednica časopisa «PlonirskaJa Pravda«, zbranim tujim kolegom. «Mi naših otrok, v najooij zgodni mladosti ne seznanjamo s političnimi dogodki in formulami, vendar ne želimo, da bi oni bili povsem brezbrižni do vsega, kar se dogaja v svetu.... Dejansko si otrok ustvarja svoje temeljne poglede na svet na osnovi tega, kar je bil prebral na straneh mladinskih, o-ziroma otroških časnikov, revij in knjig. Mi se tako obračamo na čustva otrok, toda jutri se bodo ta čustva spremenila v prepričanja. Nam pa ne more biti vseeno, kakšna bodo ta prepričanja, ki si jih bodo izobUkovaU naši o-troci.«
V Sovjetski zvezi izhaja 35 časnikov in revij za otroke, in to v 19 jezikih, ki jih sovjetski narodi govore. Njihova naklada dosega 20 milijonov izvodov. Časnikarji in pisatelji, ki delajo na področju mladinskega, oziroma o-troškega tiska, pa kažejo velikansko odgovornost za usodo mladih generacij svoje dežele in jih spričo tega tudi vzgajajo v duhu miru, prijateljstva in medsebojnega razumevanja.
Po končanem seminarju so delegati obiskali uredništvo »Pravde« in ministrstvo za šolstvo RSFSR, zatem pa so se v Pionirskem domu srečali še z najmlajšimi dopisniki. Odpotovali so na obisk tudi v Kijev, Baku in Leningrad, kjer so obiskali uredništva krajev, nlh otroških časopisov.
(Novosti)
V tridesetih urah čez Rokavski preliv
Sedemintridesetletni Amerikanec Ted Erikson je s tem, da je preplaval Rokavski preliv tja in nazaj v 30 urah in treh minutah, postavil nov rekord. Plaval Je pravzaprav točno trideset ur, ker je tri minute porabil za to, da sl je na francoski obali, ko jo Je dosegel, premazal telo z novim slojem masti, ki bi ga obvarovala pred hladno vodo. Erikson je od angleške do francoske obale rabil 12 ur in 13 minut, kar pomeni, da je nazaj plaval precej več.
Cas. ki ga je dosegel omenjeni Amerikanec, je presenetljiv, če ga primerjamo s časom edinega plavalca, ki je poleg njega Se uspel preplavati isto progo. Bil Je to Argentinec Antonio Albertondo. Vendar je ta za progo tja in nazaj rabil 43 ur in 5 minut, se pravi 13 ur več. Posebno velik uspeh je bila doseg,a tudi Helga Janssen iz Kanade, ki Je čez Ra-kavski preliv plavala samo 10 ur 23 minut, vendar Je ta plavala samo v eni smeri in ji ni bilo treba varčevati z močmi za povratek.
G. Cucek: Cvetno polje
minil,mu,iiih,iiiii,,iiiiniiiiiiinmiinmiiiiiMnMiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMlooomniuiHUlinniiiniiiiiiiiiiuiiiiiiiuuiiiiiiiiiuiiHiiiiiiiimiimimiiiuHiHimiiui
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Dan Je zelo primeren za sestavo nekega načrta v zvezi z vašo novo dejavnostjo. Prišlo bo do zastoja v razvoju vašega čustvenega razmerja.
BIK (Od 21.4. do 20.5.) Uspelo vam bo prepričati svoje sodelavce o koristnosti neke vaše zamisli. Skušajte še bolj utrditi moralne temelje svojih odnosov z ljubljeno osebo.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Postavite se po robu temu, da bi vas nekdo pritegnil v neki podvig, ki nima možnosti uspeha. Uredite člm-prej svoje družinske razmere.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Vaša misel in akcija bosta danes povsem usklajeni, kar vam bo zagotovilo izvrsten uspeh. Vaše najnovejše čustveno razmerje bo deležno ostrih kritik.
LEV (od 23.7. do 22.8.) V svojem
HOROSKOP
poslovanju boste utrpeli precejšnje izgube, predvsem zaradi nepripravljenosti sodelavcev. Dovolite tudi drugim, da imajo svoje mnenje.
DEVICA (Od 23.8. do 22.9.) Za pomoč, ki vam je potrebna za dosego postavljenega sl cilja, se obrnite na neko vplivno osebo. Zamudili boste odlično priložnost za uresničitev svojih čustvenih sanj.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Nikar ne žalite onih, ki ne zmorejo tega, kar zmorete vi. S svojo pozornostjo in razumevanjem boste najbolj osrečili ljubljeno osebo.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Z vsemi težkočami in nevšečnostmi
se spoprimite kar najbolj odločno in borbeno. Pazite, da ne postaneta sami žrtev lastne nestrpnosti.
STRELEC (od 22.11. do 21.12.) Povečal se vam bo ugled na poklicnem področju. Napoveduje se vam srečen dogodek v družini.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) V kratkem se boste rešili vseh gmotnih skrbi. Končno boste rešili neko zapleteno vprašanje, ki vas je že dalj časa vznemirjalo.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne ustavljajte se pred morebitnimi zaprekami, marveč storite vse, da jih odstranite. V veseli družbi bosta pregnali vse skrbi.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Izredno ugodne okoliščine za vse finančne transakcije. Spričo svoje ljubezni-bosti boste deležni največjih simpatij od strani vseh.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 19,7. najnižja 13,6, ob 19, url 18,1, vlaga 82 odst., zračni tlak 1017,2 stalen, veter 3 km zahodni-severozahodrrik, nebo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 20,6 stopinj.
Tržaški dnevnik
Danes, SOBOTA, 9. oktobra
Abraham
Sonce vzide ob 6.12 in zatone ob 17.31. Dolžina dneva 11.19, Luna vzide ob 17.28 in zatone ob 4.37
Jutri, NEDELJA, 10. oktobra
SEJA DEŽELNEGA SVETA
Večina je odobrila zakonski osnutek o strokovnem izobraževanju delavcev
Odbor je sprejel resolucijo KPI o ustanovitvi slovenskih tečajev, svet pa je zavrnil spreminje-valni predlog odv. Škerka, po katerem bi se ustanovitev takih tečajev zagotovila v samem zakonu
Deželni svet Je včeraj odobril zakonski osnutek o strokovnem izobraževanju delavcev, ki so ga predložili demokristjanski svetovalci Za zakon so glasovali demokristjani socialdemokrati, liberalci in republikanci, proti pa Je glasoval dr. škerk (Slovenska skupnost); komunisti, PSIUP in PSI pa so se vzdržali. Dr. škerk Je glasoval proti osnutku, ker so zavrnili njegov dodatni spreminjevalni predlog, ki se glasi: ttPripadnlki slovenske narodnostne skupine lahko uživajo pouk tudi v svojem materinem jeziku«. Za ta njegov predlog so glasovali poleg njega svetovalci KPI, PSI in PSIUP, vsi ostali pa proti, tako da ni dobil zadostnega števila glasov. Deželni odbor pa je sprejel resolucijo komunističnih svetovalcev, ki poziva deželni odbor, naj poskrbi, da ustanove, ki dajejo pobude za strokovne tečaje, ali ki jih upravljajo. lahko tudi poskrbe za pouk v slovenskem jeziku.
V	začetku seje Je prvi spregovoril poročevalec Ramani, ki je izčrpno odgovoril na vse posege svetovalcev v razpravi. Pri tem se je lotil vseh osnovnih vprašanj poklicnega izobraževanja na podlagi vsedržavnega gospodarskega načrta, po katerem se ta zakonski osnutek zgleduje. Ta osnutek je usmerjen v prihodnost in prinaša važne novosti. Popolnoma nova je ustanovitev deželne komisije za strokovno Izobraževanje, ki Ji zakon pripisuje važne naloge glede usklajevanja in načrtovanja posegov na to področje. Od te dejavnosti izhaja tudi upanje v racionalizacijo vsega strokovnega izobraževanja. Kar se slovenskih tečajev tiče, je Ramani dejal ,da nima jezik pri strokovnem usposabljanju glavne vloge, saj nihče ne pade pri izpitih zaradi Jezika. Rekel Je nadalje, d:, so določene ustanove, ki že skr-be za tečaje v slovenščini ter da so ustanove na splošno pripravljene uvesti slovenske tečaje pod pogojem, da obstajajo učenci. Seveda pa so takšna področja, kjer ni mogoč strokoven pouk v slovenščini, kot na primer v strokovnih tečajih za bolničarke, ker se pač v bolnišnici uporablja kot poklicni Je-zi-c italijanščina. Takšni tečaji pa bi se na primer lahko uvedli na trgovinskem sektorju.
V	imenu odbora je odgovoril dl-skutantom odbornik Olust, ki je dejal, da se odbor strinja z zakonom. Rekel Je, da je zakon demokratičen, saj bodo zastopane v deželni komisiji za strokovno usposabljanje vse ustanove in organizacije, ki se s tem predmetom ukvarjajo Odbornik Giust Je nato dejal, da ni res, da gre za začasen ukrep. Nadalje Je dejal, da dežela ne bo podpirala pobud za omejena področja in skupine, ki ne bodo ustrezale stvarnim potrebam in dejanskemu stanju.
Po odgovoru dlskutantom Je odbornik Giust izjavil, da odbor sprejme resolucijo skupine komunističnih svetovalcev glede slovenskega pouka v tečajih, ter resolucijo socialistov, da Je treba bolj poskrbeti tudi za strokovno izobraževanje in usposabljanje mladine v gorskih predelih.
S tem se Je končala splošna razprava in so prešli k obravnavanju posameznih členov zakona in popravkov. Po nadomestnem popravku svetovalca škerka k členu 1, ki so ga odobrili, se je začela razprava o zgoraj omenjenem dodatnem popravku svetovalca škerka glede slovenskih tečajev.
V	zvezi z omenjenim dodatnim popravkom Je odv. škerk dejal, da Je odbor že maja 1965 med razpravo o proračunu sprejel njegovo resolucijo, kakor Je sprejel sedaj komunistično. Toda po njegovem mnenju to ni dovolj, kajti resolucije predstavljajo samo politično obvezo sedanjega odbora ter niso obvezne za druge, to pomeni, da bi v prihodnosti katerikoli funkcionar, ki ne bi bil dobro razpoložen nasproti Slovencem, resolucije preprosto ignoriral. Pri tem je odv. škerk navedel tudi neko pravno mnenje. To potrjuje tudi dejstvo, da namerava tržaški šolski skrbnik baje ukiniti didaktična ravnateljstva in nadzornlštva za slovenske šole, ki delujejo že od leta 1945, češ da ni pravno urejen njihov položaj z zakonom štev. 1012 iz leta 1961. Ravno zato je nujen predlagani popravek k zakonu o strokovnem izobraževanju, kajti samo jasna zakonska določba bo zagotovila uživanje pravice.
Italijanska država (in dežela Je njen zelo važen element) ima dolžnost, izdajati zakone v tem smislu na osnovi člena 4 posebnega statuta «Londonskega memoranduma« ln na podlagi člena 15 mirovne pogodbe, ki obvezuje Italijo, da sprejme vse ukrepe, ki so potrebni, da se zagotovi vsem osebam ne glede na pleme ali jezik uživanje človečanskih pravic in osnovnih svobo ičln.
Doslej niso v goriški pokrajini ustanovili nobenega tečaja niti za številne slovenske kmetovalce, v Trstu pa Je priredila samo tečaje za slovenske kmete ustanova INI PA. Pomanjkljivosti so torej hude. Res Je, da bi pomenila ustanovitev tečajev v industriji velike izdatke ln sprožila razna vprašanja, vendar so Slovenci pokazali čut za mero ter da bi se dale na iti primerne rešitve.
Proti temu popravku sta se oglasila liberalec Trauner in misovec Morelli. Trauner je rekel, da Je zahteva po slovenskih tečajih dema-goška, saj znajo vsi Slovenci dobro italijansko. Morelli pa je dejal, da Je treba predvsem ločiti med Trstom in deželo, ter da Je potrebna odkritost. Memoranduma ni državna zakonodaja nikoli osvojila. Poleg tega pa se že tako število slovenskih učencev krči iz leta v leto. Zato ne gre za praktično, marveč za čisto politično zahtevo.
Poročevalec Ramani je priporočil dr. Skerku, naj svoj predlog umakne, zlasti, ker je odbor sprejel resolucijo KPI in podobno resolucijo odv. škerka za časa razprave o proračunu. Nihče namreč ni postavljal ovir k ustanavljanju
Stališče PSDI v zvezi s predkongresnimi diskusijami v PSI
Na sestanku Javnih upraviteljev PSDI sta deželni tajnik Cesare in občinski odbornik Lonza govorila tudi o predkongresnih diskusijah v PSDI in sta pojasnila nekatera stališča svoje stranke. Med drugim sta poudarila, da je minimalni pogoj za uspešno nadaljevanje politike levega centra v Trstu, da PSI upo-
slovenskih tečajev. Zato je Rama-1 glasovanje z že omenjenim rezul-ni rekel, da je spreminjevalnemu tatom, predlogu nasproten Tudi odbornik Giust je nasprotoval predlogu, češ da mora imeti zakon splošno veljavo. Pri tem je še zelo ponesrečeno pripomnil, da so v deželi tudi Židje, ki bi po tej logiki tudi zahtevali zase tečaje v svojem jeziku. Dodal je še, da daje zakon zadostna jamstva. Sledilo je glasovanje o osnutku z rezultatom, ki smo ga omenili v začetku. Zatem so razpravljali še o dodatnih in popravnih predlogih k ostalim členom zakona ter jih večinoma zavrnili.
Zatem so sledile glasovalne izjave predstavnikov raznih skupin.
Komunist Bosari je rekel, da se bo njegova skupina pri glasovanju vzdržala. Iz razprave je razvidno, da vsebuje zakon nekatere pozitivne elemente, zaradi česar so komu. nisti tudi glasovali za nekatere posamezne člene. Ker pa je večina zavrnila nekatere njihove zahteve, komunisti ne morejo glasovati za zakon.
V svoji glasovalni izjavi je odv. škerk upravičil svoj negativni glas s tem, da večina ni sprejela predlaganega spreminjevalnega predloga, ki bi edini pravno veljal za Slovence. Odvetniku Traunerju in dr. Morelliju je izpodbijal trditev, da Memorandum ni veljaven. Pred. vsem je bil sigliran ravno na pobudo zunanjega liberalnega ministra Martina in ravno na podlagi Memoranduma je prišlo tržaško o-zemlje ponovno pod italijansko upravo. Poleg tega je dr. Palama-ra v neki svoji okrožnici potrdil, da Memorandum velja in da torej ni kos papirja. Kar se tiče Mo-rellijeve izjave o nižanju števila slovenskih učencev, je škerk rekel, da njegova trditev predvsem ni v celoti točna ter da Je treba to pripisati pomanjkljivi uzakonitvi pravic slovenske manjšine in stalnim diskriminacijam, ki jih mora trpeti. Kar se tiče trditve odbornika Giusta, da bi morali priznati tudi Židom, Furlanom in drugim podobne pravice, če bi jih priznali Slovencem, je škerk rekel, da odločno zavrača takšno razlago, ki je po njegovem mnenju nacionalistična in po kateri bi hoteli skrčiti slovensko manjšino, ki je tu avtohtona in ki jo ščitita mirovna pogodba in Memorandum, na zgolj folkloristično enoto.
Po glasovanih izjavah Je sledilo
......................................
SEJA ODBORA TRGOVINSKE ZBORNICE
Kmalu sestanek za rešitev krize v podjetju Crane-Orion
Vestranske koristi sporazuma o tehnično - industrijskem sodelovanju med Italijo in Jugoslavijo
števa na kongresu zahteve in potrebe drugih koalicijskih strank in volivcev ter jasno zavzame avtonomno stališče do KPI v vseh krajevnih ustanovah. Izjavila sta, da ni moč v Trstu zagovarjati linije Nenni—De Martino, obenem pa zagovarjati Lombardijevo linijo v vsedržavnem merilu, v jasnem nasprotju s sodelovanjem levega centra. Zaključila sta, da mora biti naravno izhodišče politike levega centra s sodelovanjem PSI, združitev socialističnih sil.
Z Tržaško županstvo sporoča, da bo od 10. t.m., in sicer za 20 dni, na občinski oglasni deski na vpogled sklep občinskega odbora glede sprememb o družinskem davku za 1. 1966 na podlagi prijav prizadetih.
V DVORANI TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Svečana umestitev mladinske konzultc z izvolitvijo njenega prvega predsednika
Izvoljeni predstavnik katoliške delavske organizacije ACLI je prejel glasove katoliških, levičarskih in slovenskih skupin
40 mladincev, predstavnikov najrazličnejših italijanskih in slovenskih mladinskih organizacij v tržaški občini, se je sinoči zbralo v sejni dvorani tržaškega občinskega sveta ob umestitvi mladinske konzulte.
Mladince je najprej pozdravil župan dr. Franzil, ki je dejal, da so občinski upravitelji hoteli ustanovitev mladinske konzulte, ker so bili prepričani, da jim bo konzul-ta nudila svoje sodelovanje pri reševanju številnih vprašanj mladine. Sicer pa, je poudaril župan, se morajo mladinci sami spoprijeti s svojimi vprašanji in resno o njih razpravljati, ter morajo biti nato rešena s pomočjo države in drugih javnih ustanov. Pobude, ki jih namerava sprejeti občinska uprava, je dejal župan, bodo neposred-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiivMiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiAiKiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiimiiiiiiiMiiiiiiiiifiiiiiiiiiiimiiiiiii
UVOZ IN IZVOZ MED OBMEJNIMI POKRAJINAMI
Obračun devetmesečnega poslovanja po avtonomnem računu na Tržaškem
Poslovanje v obeh smereh je v septembru doseglo vrednost 707.470.000 lir, kar je znatno več kot v prejšnjih dveh mesecih
V preteklem septembru je dalo poslovanje po avtonomnem računu na Tržaškem naslednji rezultat: vplačila na račun — po katerem se, kakor znano, poravnavajo medsebojne obveznosti operaterjev, ki izvažajo odnosno uvažajo blago iz sosednjih obmejnih pokrajin — so dosegla 398.989.786 lir; tolikšna je bila marveč vrednost blaga, ki so ga jugoslovanska obmejna podjetja dobavila uvoznikom z našega področja; izplačila z avtonomnega računa pa so dosegla 308.480.703 lir, kolikor je pač znašala vrednost blaga, ki so ga italijanski podjetniki na Tržaškem dobavili jugoslovanskim obmejnim uvozno-izvoznim podjetjem. Skupna vrednost obojestranske izmenjave je s tem dosegla 707.470.489 lir, ter je bila občutno višja kakor v avgustu, ko je znašala v obe smeri 642,512.996, in kakor v juliju, ko so zabeležili 643,625.711 lir prometa v obe smeri.
Na svoji zadnji seji Je ožji odbor tržaške Trgovinske zbornice poslušal poročilo predsednika dr. Caidassija, ki je seznanil njegove člane z vrsto vprašanj, ki se nanašajo na gospodarski razvoj tržaškega področja v zadnjem času. Med raznimi vprašanji, katerih se je dr. Caidassi dotaknil med svojim izvajanjem, je bil tudi težak položaj, v katerem se nahaja industrijsko podjetje Crane-Orion. Dr. Caidassi je med svojim govorom poudaril, da Je treba čim prej sklicati na skupen sestanek predstavnike oblasti, samega podjetja Crane-Orion, trgovinske zbornice ln sindikalnih organizacij, da bi sprejeli vsaj okvirni načrt za rešitev podjetja iz sedanje stiske.
Dr. Caidassi Je nato skupno s članom odbora dr E. Vatto poročal o sestanku, ki sta ga pred kratkim imela s trgovinskim atašejem pri italijanski ambasadi v Beogradu dr. V. Gorga, in na katerem so obravnavali zadnji razvoj trgovinske izmenjave med prizadetima državama. Dr. Caidassi in dr. Vatta sta omenila, da Je na sestanku prišla do Izraza vsestranska koristnost nedavnega sporazuma o tehnično-lndustrljskem sodelovanju med Italijo in Jugoslavijo.
Predstavnik trgovinske zbornice pri upravnem svetu Konzorcija za Julijsko krajino v Ronkah Gabriel-11 Je seznanil zbornični odbor z najnovejšimi deli, ki so Jih izvedli na ronškem letališču ter Je napovedal, da bo uradna otvoritev letališča zelo verjetno proti koncu tekočega meseca. Odbornik Je dodal, da bi bilo treba člmprej urediti vse tiste naprave, ki so bile doslej iz tega ali onega razloga zanemarjene; med drugim bi bilo treba v najkrajšem času poskrbeti za podaljšanje glavne proge, tako da bi lahko na letališču pristajala tudi letala vrste Cavarelle. V tem pogledu si Konzorcij za julijsko letališče mnogo obeta od pomoči deželnih organov, ki so kakor znano vnesli v deželni proračun za dobo deset let večjo denarno vsoto za letališče v Ronkah.
Slavka uslužbencev vrtcev ONAIRC
Spričo nevarnosti, da se zaradi pomanjkanja sredstev zaprejo s 1 novembrom otroški vrtci ustanove ONAIRC in da za prihodnji mesec ne bodo dobili plač, so uslužbenci (učno in upravno osebje) omenjene ustanove sklenili, da bodo stavkali 11., in 12. In 13. t. m. Ce med tem ne bo prišlo do ugodne rešitve, bodo nadaljevali s stavko 18., 19. in 20. t. m., nato pa od 25. do 29. t. m.
Upati Je, da se bodo občinske in pokrajinske uprave ter dežela zavzele za ugodno rešitev tega vprašanja, sicer bi bilo, razen osebja ustanove ONAIRC, samo na Tržaškem prizadetih približno tisoč
otrok, ki obiskujejo otroške vrtce ONAIRC.
Uspela stavka v Italcementi
Včeraj so delavci podjetja Italcementi proglasili 72-umo stavko. Prvi dan je imela stavka popoln uspeh, saj so delali samo štirje delavci. Na skupščini, ki je bila v prostorih Delavske zbornice CGIL, so delavci sklenili, da bodo borbo še bolj zaostrili.
Vrednost blagovne izmenjave po avtonomnem računu v prvih devetih mesecih letošnjega leta je dosegla naslednjo višino (zraven navajamo zaradi primerjave tudi lanski promet);
PROMET V OBE SMERI (Zaokroženo, v tisočih lir)
Januar Februar Marec	1964 1.014.413 1.062.692 924.495	1965 818.086 544.687 771.107
I trom.	3.001.600	2.133.880
April Maj Junij	1.110.043 701.815 919.622	603.481 605.322 462.048
II. trom.	2.731.480	1.670.851
Julij Avgust September	1.053.596 616.372 684.785	643.626 642.513 707.471
III. trom.	2.354.753	1.993.610
Iz navedenih podatkov je razvidno, da je letos poslovanje po avtonomnem računu nekoliko popustilo, če ga primerjamo s prometom v lanskem letu. V prvem tromesečju je promet padel za več kakor 800 milijonov lir; v drugem pa je bil padec še bolj občuten; v tretjem tromesečju pa se je položaj ponovno približal stanju v tretjem tromesečju lanskega leta. Kar se tiče gibanja uvoza in izvoza, naj navedemo nekaj podatkov o razvoju posameznih postavk od tromesečja do tromesečja: VPLAČILA NA AVTONOMNI RAČUN
(Jugoslovanski izvoz)
1964	1965
I.	trom. 1.246.432.000	992.548.000
II.	trom. 917.078.000	845.590.000
III.	trom. 948.446.000 1.066.658.000
no upoštevale dejanske potrebe mladine v obliki kot jih bo mladinska konzulta nakazala občinski upravi. Ker pa ne nameravamo vzpostaviti diskriminacijskih načel, je naš namen poslušati mnenja in stališča tudi mladincev, ki niso včlanjeni v združenja. Zato bomo od časa do časa proučili posamezna mladinska vprašanja.
Za županom je govoril mladincem občinski odbornik dr. Gaspa-ro, ki je poudaril, da bo mladinska konzulta most med občino in mladinskimi organizacijami, v katerih mladinci izražajo svoje potrebe. Dialog pa zavrača vsak pa-temalizem in strumentalizem. Naravno je, da se mladina svobodno združuje na osnovi svoje politične prepričanosti, šolskih izkušenj, dela, kulture in v Trstu tudi na osnovi različnih jezikovnih skupin.
Nato je dr. Gasparo izrazil zaupanje občinske uprave do mladine in dejal, da ima sedanji čas morda bolj kot kdaj koli potrebo po mladih ljudeh, njihovem navdušenju, njihovi vztrajnosti in pogumnosti za rešitev mnogih novih vprašanj, ki nam jih postavlja hitri razvoj, da se odstranijo stoletne ovire, ki se zoperstavljajo napredku in svobodi. Menim, je nadaljeval dr. Gasparo, da obstaja v mladini vseh prepričanj vroča želja, da je treba spremeniti nekatere stvari, s katerimi ni več mogoče nadaljevati. Potem ko je pre-čital nekaj osnovnih členov začasnega statuta, je odbornik dr. Gasparo umestil mladinsko konzulto.
Takoj nato so bile volitve predsednika konzulte. Pri prvem glasovanju je bilo prisotnih 39 mladincev, glasovalo pa jih je 38, mladinski predstavnik UNE pa se je vzdržal glasovanja. Ker nihče od kandidatov ni dobil absolutne večine glasov, je bilo po petiminutnem odmoru drugo glasovanje. Prisotnih je bilo 40 mladincev, veljavnih glasovnic tudi 40. Za predsednika je bil izvoljen predstavnik ACLI Barbo, ki je dobil 21 glasov, predstavnik Lega Nazionale Sambo je dobil 17 glasov, dva kandidata pa sta dobila vsak po en glas. '
Iz drugega glasovanja je razvidno, da so se med petminutnim odmorom predstavniki vseh levičarskih, katoliških in ostalih demokratičnih organizacij dogovorili, da bodo dali svoj glas predstavniku katoliške delavske organizacije. Na drugi strani pa so se mladinci desničarskih* "organizacij zbrali okrog kandidata Lege Nazionale.
iiiuiiiiiiiiiiiiiimiiiHiiiiiimiitiiiiiiiiMiiiiiiMiiiiiiiimiiiiiiimiiiiniimiimiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiiiii
OB UDELEŽBI 150 DELEGATOV
mnogo manj elana kakor lansko leto
Objavljene izvršilne določbe deželnega statuta
Uradni list, ki je izšel 8. oktobra v Rimu, objavlja odlok predsednika republike, ki vsebuje izvršilne določbe o izvajanju deželnega statuta glede kmetijstva, gozdarstva, industrije, trgovine, turizma, gostinstva, rekreativnih in športnih ustanov in javnih del. Vest je sporočil predsednik Berzanti deželnemu odboru na njegovi redni tedenski seji. Deželni odbor je izrekel svoje zadovoljstvo spričo nagle proglasitve in objave teh izvršilnih določb, ki omogočajo deželi, da opravlja v celoti svojo zakonodajno oblast na številnih novih področjih.
V petek se bo konzulta ponovno sestala, da izvoli izvršni svet in razne komisije.
Prefektura zanika vest iz virov KD
Prefektura nam je poslala sledeče sporočilo: Vest, ki je bila objavljena v dnevnem časopisju, češ da je nadzorna oblast sprejela priziva občinskega svetovalca Vinicia Felluge proti sklepu miljskega ob-čiirskega sveta glede potrditve izvolitve občinskih svetovalcev Vin-cenza Campagna m Gina Fonta-nota, je neosnovana. Gre za priziva o pristojnosti, ki ju obravnava pokrajinski upravni odbor, o katerih pa še ni bila izdana nobena odločitev.
Danes popoldne začetek deželnega kongresa CGIL
Vodstvo CGIL bo na kongresu zastopal tajnik Scheda Navzoča bo tudi delegacija sindikatov iz Slovenije
Skupaj
3.111.956.000 2.904.796.000
IZPLAČILA Z RAČUNA (Italijanski izvoz)
I.	trom. 1.755.167.000 1.141.332.000
II.	trom. 1.814.401.000	825.260.000
III.	trom. 1.406.307.000	926.951.000
Skupaj 4.975.875.000 2.893.543.000
* Deželno tajništvo PSDI sporoča, da je te dni proučilo problem obmejnega prometa v zvezi s sestankom predsednikov mešane jugoslovansko - italijanske komisije.
Deželno tajništvo PSDI se zavzema, da bi obmejni blok pri Lazaretu spremenili v mednarodni blok (na kar so Jugoslovani že pristali) in da bi odprli za turistični promet obmejni blok pri Učji v videmski pokrajini. O tej zadevi se je deželni tajnik Giorgio Cesare razgo-varjal z odv. Gerinom, ki sodeluje pri razgovorih omenjenih predsednikov mešane jugoslovansko - italijanske komisije.
iiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiioiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NESREČA BREZ HUJŠIH POSLEDIC
V
Zareči delci žlindre povzročili eksplozijo vškedenjski železarni
Ranjen je bil samo en delavec, kateremu je priletel v nogo kos opeke
Vrednost blaga, ki so ga jugoslovanska obmejna podjetja prodala tržaškim uvoznikom, se je po vsem tem letos do konca septembra skrčila za okoli 200 milijonov lir; vrednost blaga, ki so ga nasprotno italijanski operaterji dobavili jugoslovanskim obmejnim partnerjem, pa se je skrčila za mnogo več. Nazadovanje na tem področju je bilo občutno že v prvem tromesečju; v drugem je postal pojav še bolj izrazit, v tretjem pa se je položaj nekoliko približal stanju lz lanskega leta. Kljub temu pa kaže gibanje postavk avtonomnega računa
V železarni Italsider v Skednju je včeraj zjutraj ob 8.45 nastala eksplozija	plina,	ki na	srečo	ni
zahtevala hujših žrtev med delavci. Lažje ranjen	je bil	samo	40-
letni delavec Silvestro Brzan iz Ul. Enrico Toti 23, ki je delal približno 20 metrov od kraja, kjer je eksplodiral	plin.	Zaradi	zračnega
pritiska, je Brzanu priletela v levo nogo opeka, ki mu je povzročila precejšnjo	rano.	Ponesrečenca	so
z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer se bo moral na ortopedskem oddelku zdraviti teden dni.
Ob omenjeni uri so delavci izvrševali svoje delo pri stroju, ki Je mlel žlindro poleg visoke peči štev. 3. Med mletjem so žareči delci žlindre ušli iz visoke peči in vroč zrak jih je zanesel nad dušnik pli-nometra. Prav tedaj je iz dušnika, zaradi previsokega pritiska, uhajal plin, ki se je ob dotiku z žarečimi delci vnel in povzročil eksplozijo.
Zaradi zračnega pritiska so majhni delci, ki so ležali vsenaokrog, leteli tudi do 150 metrov daleč. Pri tem je letela tudi opeka, ki Je ranila Brzana. Zaradi eksplozije je bilo delo ukinjeno približno četrt
ure, medtem pa so v železarno prihiteli gasilci, ki so s posebnimi napravami začeli brizgati peno na plinometer. Potem so ga začeli še oblivati z vodo ker se je pri eksploziji pregrel. Približno uro kasneje so gasilci preprečili vsako nevarnost in so lahko zapustili prizorišče eksplozije. Skoda ni velika.
Trije ranjeni
pri prometni nesreči
Ko Je včeraj popoldne 20-letni Boris Rabar iz begunskega taborišča pri Sv. Soboti prečkal Trg Valmaura, ga je z vespo TS 34460 podrl 22-Ietni Antonio Ghersetlch iz Stare istrske ceste 27. Na vespi se je peljala tudi 19-letna Liana Tiepolo iz Drevoreda Elizejskih poljan 32. Pri nesreči so se vsi trije pobili ln ranili. V bolnišnici so Tle-polovo sprejeli na stomatološki oddelek s prognozo okrevanja od 10 do 35 dni zaradi verjetnega zloma čeljusti. Rabar se bo moral zdraviti na nevrokirurškem oddelku dva tedna, Ghersetichu pa so nudili prvo pomoč.
Danes ob 15.30 se v krožku «Ri-naldi« v Ul. Madonnina 19 prične prvi deželni kongres CGIL, ki se ga bo udeležilo 150 delegatov iz vse dežele. Osrednje vodstvo CGIL bo zastopal tajnik Rinaldo Scheda. Kongresa se udeleži kot gost tudi delegacija sindikatov iz Slovenije, ki jo vodi predsednik Popit.
Ob kongresu je dal deželni tajnik Mario Bettoli izjavo, v kateri pravi med drugim, da ne bo kongres važen le za delavce iz naše dežele, marveč za delavce sploh, saj je to prvi deželni kongres v Italiji po 6. vsedržavnem kongresu CGIL. Delavci iz naših pokrajin bodo lahko razpraljali o svojih vprašanjih v luči sklepov, ki so jih sprejeli na nedavnem sestanku vsedržavnega sveta CGIL, na katerem so proglasili geslo za takojšnji začetek borb za izboljšanje mezd, za zaposlitev, za svobodo in za enotne nastope proti delodajalski ofenzivi.
V tem okviru bodo proučili naloge in vlogo sindikata v deželni stvarnosti ter v deželnem načrtovanju, ki mora biti demokratično. Delavcem se bodo nudile širše prilike borbe spričo novih možnosti, ki se jim bodo odprle za izboljšanje gospodarskih in socialnih razmer, če jim uspe doseči spoštovanje pravic, ki so zajamčene v deželnem statutu.
Tajnik Bettoli pravi, da Je prepričan, da bodo organizicaje CGIL v naši deželi, ki predstavljajo večino delavcev, ob tej priliki izbrale takšno deželno sindikalno politiko, ki bo pospešila borbo za boljše gospodarske, socialne in kulturne razmere ter da bodo hkrati s svojo silo pripomogle k obrambi deželne avtonomije.
30. t. m. v Tržiču splavitev cisterne
S splavlšča ladjedelnice v Tržiču bodo v kratkem času po splavitvi poljske motorne ladje «Ziemia Szczecinska« v ladjedelnici Sv. Marka, CRDA splavile novo ladjo. Gre za motorno cisterno s konstrukcijsko številko 1895 z nosilnostjo 80.000 ton, ki je druga iz serije petih enakih enot, ki jih CRDA gradijo za lasten račun. Tri bodo opremljene izključno za prevoz naftnih proivodov, ostali dve pa bosta kombinirani za nafto in rudnine.
Ladja, ki bo splavljena 30. t. m . ima naslednje značilnosti: dolžina 252,50 m, širina skoraj 40 m, višina do zgornjega mostišča 17 m. Za zgraditev trupa so porabili 17.000 ton jekla, zgradili pa so ga v 82 dneh. Ladijske cisterne imajo prostornino 100.000 kub. m. Pogonski stroj z enim samim vijakom je vrste Diesel CRDA-Fiat jakosti 21.000 konjskih sil na os, ki bo pri polnem tovoru dajal ladji hitrost 16,3 vozla.
P. D. ŠKAMPERLE
prireja za člane bivšjh mladinskih društev d a n e s, 9. oktobra na štadionu, »Prvi maj«
družabni večer
Vstop na prireditev z vabili.
Upravičenci, ki iz kakršnih
koli razlogov niso prejeli vabila, ga lahko prejmejo ob vstopu v dvorano.
Začetek prireditve ob 20.30
S P D T PRIREDI
od 26.12.65 do 2.1.66 zimovanje na Livku; na razpolago bo tudi smučarski učitelj. Vpisovanje v Tržaški knjigarni, kjer dohite tudi vsa pojasnila. Vpisovanje bo trajalo le do konca tega meseca!
S P D T BO OTVORILO
letošnjo sezono planinskili predavanj dne 15. oktobra 65 ob 20.30 v Mali dvorani Kulturnega doma. Predaval bo dr. France .Srakar o «Slovenski odpravi na Kavkazu 1964». Predavanje bo spremljalo lepo število barvnih diapozitivov. Vljudno vabljeni.
Zopet trčenje v Drevoredu D’Annunzio
V nevarnem drevoredu D’Annun-zio se je včeraj zjutraj okrog 8. ure pripetila še ena prometna nesreča. Ob tisti uri se je 42-letni uradnik Giovanni Moratto iz Ul Verga 30 na vespi TS 33782 peljal navzgor po drevoredu. Ko je privozil v bližino stavbe štev. 62, je trčil v fiat 600 TS 49943, ki ga je nasproti privozil 41-letni Egidio Ba-stiani s Trga Giarizzole 11 in je tedaj začel obračati na levo, ker je nameraval v neko garažo.
Zaradi silovitega sunka se je Moratto prevrnil z vespe ter se pri tem ranil in pobil po levi rami z verjetnimi kitnimi poškodobami, po kolenih in desnem stegnu. Nekaj časa potem so ranjenca odpeljali bolničarji RK. V bolnišnici so Morettija pridržali na ortopedskem oddelku, kjer se bo moral zdraviti teden dni. Na kraju nesreče so potrebne formalnosti opravili agenti prometne policije.
Nevarno streljanje z novo puško
Ker je hotel naravnati novo zračno puško, Je včeraj popoldne 30-let-ni šofer Mario Valles iz Ul. Galle-ria 12 streljal v zid, ki stoji sredi notranjega dvorišča. Izstrelki pa so švigali nad zidom, razbili šipe na oknu kuhinje 61-letne gospodinje Lucie Vlsmovich por. Flego, ki stanuje v Ul. San Michele 29 in žensko ranili v desno podlaket, ženska je poklicala agente letečega oddelka, ki so uvedli preiskavo, njo pa so v policijskem avtu odpeljali v bolnišnico, kjer so ji nudili prvo pomoč. Okrevala bo v 10 dneh.
Dve predkongresni skupščini sekcij PSI
Na predkongresni skupščini sekcije PSI »Valentino Pittoni« je o dejavnosti vodstvenega odbora poročal prof. Elio Apih, ki je prikazal znatne rezultate, ki jih je v krajevnem merilu dosegla politika levega centra, predvsem glede priznanja demokratičnih pravic Slovencem, ki sq bile potrjene s sporazumi o občinskih odborih v Nabrežini in v Trstu. Drugi pozitivni rezultati so bili doseženi v 0-kviru upravne dejavnosti pokrajine in tržaške občine ter v prvi zasnovi področnih gospodarskih vprašanj na gospodarski konferenci, za katero je dala pobudo občina. Na politični ravni je bil dosežen najvidnejši uspeh z izolacijo desnice.
Prof. Apih je nato orisal resolucijo večine pokrajinskega vodstvenega odbora in obrazložil razloge pristajanja na Lombardijeve teze. «Ne gre — je dejal prof. Apih — za odklanjanje politike levega centra, ki ostaja edina objektivno veljavna, niti za usmerjanje k neofrontističnim stališčem, ki v bližnji prihodnosti sploh niso možna zaradi prepočasnega demokratičnega razvoja KPI, pač pa gre za nujnost, da se politiki levega centra vrne polet, da se vrne v ■ prvotne tirnice reforme struktur in povleče iz negibnosti.
M j predlagamo rta j PSI ižstopi iz vlade in s tem postavi pred zavezniške stranke in javno mnenje nujnost zanimanj^ sedanjega državnega vodstva za ljudske in delavske probleme.#
Tajnik mladinske federacije PSI Ghersi pa je orisal stališče mladih do Lombardijevih tez. Ghersi je predvsem govoril o ((političnem in programskem poslabšanju formule levega centra, ki ne dopušča več napredka, pač pa se je izčrpala. Zato je potrebno — je dejal Ghersi — da se PSI vrne v opozicijo in tam iz nje razvija novo pobudo za celotno italijansko delavsko gibanje v iskanju pogojev za enotno politiko levice. Ni pa mogoče govoriti o združitvi PSI s PSDI. ker te stranke nikakor ni mogoče prištevati k socialističnim.
V zvezi z lokalnim položajem je tajnik FGS ocenil kot pozitiven vstop socialistov v tržaški občinski odbor in je pozval stranko, naj zavrne zahteve KD in PSDI, da bi PSI razbila levičarska občinska odbora v Miljah in v Dolini. »Njuno eventualno razbitje — pravi Ghersj — bj namreč predstavljalo nadaljnji in morda dokončni element razdora med KPI in PSI, kar bi povzročilo veliko škodo tržaškemu delavskemu razredu.« Končno je pozval tajništvo stranke k večji jasnosti v tem vprašanju, kar je nujen pogoj za združitev obeh lombardijevskih reso-lucii
Glasovanje o resoluciji je dalo naslednje rezultate: 63,7 odst. za resolucijo pokrajinskega tajništva; 27,6 odst. za teze De Martina; 8,7 odst. za lombardijevsko levičarsko resolucijo.
Predkongresno skupščino so i-meli tudi v sekciji v Sv. Križu katere se je udeležil občinski odbornik Dušan Hreščak. Rezultati glasovanja so bili naslednji 63 od- j stotkov za lesolucijo pokrajinskega tajništva in 37 odst. za teze De Martina.
Gledaljšča
Avtomobilist ga je podrl
Na nevrokirurški oddelek bolnišnice so sinoči sprejeli 31-letnega ribiča Maria Codarina iz Ul. Cavez-zani 6, ki je malo prej postal žrtev prometne nesreče. Codarin je na Obrežju T. Gulil na «vespetti» čakal, da bi zavil v Ul. degll Argenti. Tedaj Je za njim z avtom TS 60969 privozil 20-letni Alesslo Cergol' lz Ul. Matteotti 4 ter ga podrl. Pri nesreči se je Codarin pobil po glavi, obrazu ln levem sencu ter si verjetno zlomil levo ključnico. Zdraviti se bo moral od 30 do 40 dni.
Trčil je v avto
V Istrski ulici pri Ul. Battera Je sinoči prišlo do.trčenja med lam-breto ln avtom. 21-letni delavec Gi-no Požar z Reške ceste 131 se je na lambreti TS 32917 peljal proti Sv. Soboti, na omenjenem kraju pa je trčil v avto TS 76361, ki ga je vozil 41-letni Giuseppe Faraguna z Reške ceste 54 in je tedaj obračal na levo. Požarja so odpeljali v bolnišnico, kjer se bo moral na ortopedskem oddelku zdraviti od 40 do 45 dni zaradi zloma
VERDI
Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic za zadnje štiri nastope revije Rascel-Scala z glasbeno komedijo »želvin dan«.
Ponovitve bodo še danes ob 21. uri ter jutri ob 16 in ob 21. uri.
AVDITORIJ
Pri blagajni v galeriji Protti se je začela prodaja vstopnic za simfonični koncert po ljudskih cenah, kii bo v sredo, 13. t.m, ob 21. uri v Avditoriju Orkester gledališča Verdi bo vodil dirigent Kurt Heins Stolže, sodeloval pa bo vib|inist Ge-seg Egger. Program obsega skladbe: Schubert — «Rosamunda» — uvertura; Mendelssohn — Koncert za violino in orkester; Stravinski — Baletne scene (novo za Trst); Smetana — Vltava.
Kino
Nazionale 16.00	«7 uomini d’oro».
Eastmancolor Rossana Podesta, Philippe Leroy, Gasfone Moschln.
Arcobaleno 16.00 ((Agente 3S3 pas-saporta per 1’lnferno«, Technico-lor George HardisOn,
Excelslor 16.00 »Castelli di sabbia«. Metrocolor. Elizabeth Taylor, Richard Burton. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Fenice 16.00 «11 compagno Don Ca-miUo» Fernandel, Gino Cervl. Gianni Garko, Graziella Granata.
Graltacielo 16,00 «11 colonello Van Ryšn» Barve De Luxe. Frabk Sinatra, Raffaella Carrš.
Alabarda 16.00 «OSS/77 operazione Flor di Loto«. Technicolor. Robert Kent, Yoko Tani.
Filodrammatico 16.30 «11 corsaro del-1’isola Verde«. Technicolor. Burt Lancaster
Aurora 16.30 «Sierra Caribait. Charl-ton Heston.
Cristallo 16.30 ((Altissima pressione«. Gianni Morandi. Prepovedano mladim pod 14. letom.
Garibaldi 16.30 (Pištola veloce«. Technicolor. Audie Murphy.
Capitol 15.30 «Come uccidere vostra moglie«. Technicolor. Jack Lem-mon, Virna Lisi.
Impero 16.00 «Piano piano dolce Car-lotta«. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Vlttorio Veneto 15.45 «Questo pazzo, pazzo, pazzo mondo« Technicolor. Mlckey Ronney.
Moderno 16.00 «Non si pub continua-re ad ucc;dere». Technicolor. Glenn Ford, VVilliam Holden, Helen Drevv
Astoria 16.30 «Ore rubate«. Technicolor, Susan Hayword.
Astra 16.30 «Le spie ucoidono a Beyrut».
Abbazia 16.00 «1 due pericoli pubbli-ci». Franchl, Ingrassia.
Ideale 16.30 »Soldati e caporall«. Franco Franchi, Cicclo Ingrassia, Vlttorio Congia.
Skedenj 16.00 «Iieri, Oggi, domanl«. Technicolor Sophia Loren, Mar-cello Mastroianni. Prepovedano mladim pod 14. letom.
PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK -KONTOVEL
obvešča, da je društvena knjižnica odprta vsako nedeljo od 11.30 do 13. ure.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 8 oktobra 1965 se je v Trstu rodilo 16 otrok, umrlo pa Je 10 oseb.
UMRLI SO:	594etni Silvio Ce-
chet, 65-letna Rosalia Gregorich, 85-letna Angela Pešce vd. Bortolato, 57-letna Bruna Beltrame por. Pin-chcrle, 23-letni Franco Culetto, 7-letnl Mario Ceppa, 59-letni Antonio Antonazzi, 66-letnl Ferruccio Travan. 60-letni Colomano Kiss.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN 4. 10. — 10. 10.)
AlTAngelo d’oro. Trg Goldoni 8, Cipoti a, Ul. Belpoggio 4, Marchio, Ul. Ginnastica 44, Nicoll, Ul. di Ser-vola 80, Alla Basilica, Ul. S Giusto 1, Busolini, Ul. P. Revoltella 41, INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2, Manzonl, Ul. Settefontane 2.
Od 13. do 16. ure Alla Basilica, Ul S. Giusto 1, Busolini, Ul. P. Revoltella 41, INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2, Manzonl, Ul. Settefontane 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN AlTAngelo d’oro, Trg Goldoni 8, Cipolla, Ul. Belpoggio 4, Marchio, Ul. Ginnastica 44. Nicoll, Ul. di Ser vola 80
AIM O SUMIM J
predvaja danes, dne 9. t. m. z začetkom ob 16. uri barvni film:
s
a
IERI
OGGI
DOMANI
(VČERAJ, DANES, JUTRI)
Igrata:
SOFIA LOREN MARCELLO MASTROIANNI Mladini pod 14. letom vstop prepovedan!
Prosvetno društvo Prosek-Kontovel
priredi v nedeljo, 24. t.m. izlet v Benetke ln Padovo. Vpisovanje vsak večer na sedežu društva.
Darovi in prispevki
V	počastitev spomina našega dragega strica Tončota Lokavca Mlača, darujejo Angela, Marijan in Andrej-ka 3.000 lir za Dijaško Matico.
V	počastitev spomina pok. Marka Vecchio daruje Andrejka 2.000 lir za Dijaško Matico.
Dne 7. t. m. je preminila naša draga mama ln nona
Rozalija Gregorič
Pogreb bo danes 9. t. m. ob 15.10 iz mrtvašnice glavne bolnišnice od koder bodo drago pokojnico prepeljali na repentaborsko pokopa-
Zalujoči sin Marijo, snaha Fanči, vnuk Marinko ln ostalo sorodstvo
9. oktobra 1965
Počakajte s trgatvijo!
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Vsa letma je letos zaradi neugodnega vremena bolj pozna kot diuga leta. Tako je tudi z grozdjem. Da pridelamo dobro vino pa je nujno potrebno, da grozdje popolnoma dozori. Zato ponavljamo, kar je v svojem predavanju na Proseku poudaril inž. Stanislav Grgič' {(Vinogradniki, ne prenaglite se s trgatvijo! Vsak sončni dan je zlata vreden!«
Na to moramo opozoriti naše vinogradnike, ker smo opazili, da so v nekaterih predelih že začeli s trgatvijo, čeprav grozdje ni še dozorelo.
Res je. da ponekod grozdje gnije, a to še ne pomeni, da moramo vse potrgati. Grozdje, ki gnije, pod-beremo in si pripravimo pijačo za domačo uporabo. Zdravo grozdje pa bomo potrgali, ko bo dozorelo.
Kaže. da bomo imeli se nekaj lepih dni, zato si delamo sami škodo, če ne pustimo grozdja, da dozori Medtem poskrbimo, da bomo imeli čisto posodo, klet in vso o-premo.
Izvleček iz zelo koristnega predavanja 1nž. Grg’ča bomo objavili v nedeljski številki našega dnevnika.
Prednost je izsiljeval
Včeraj zjutraj ste. n° krmišču, nesle, ki iz Rotonda d"1! Rnschetto vodi nroti Lovcu ter Ul. Pindemon-te trč^a dva avtomobila. Pri nesreči se ie ranil in pobil 62-letni trgovec Silvio Gorunpi iz Ul. Molino a Vento 6, kateremu so v bolnišnici nudili orvo pomoč s prognozo o-krevsnia v enem tednu.
Gorupoi je vozil svoj fiat 500 TS 39952 proti Lovcu. Ko je privozil na omenjeno križišče, pa le trčil v Pat 850 TS 70459. ki ga .ie z leve privozil 44-letni Bruno Benci iz Ul. Glrrlandaio 23. Benci ie iz Ro-tonde del Boschetto bil tedaj namenjen v Ul. Pindemonte.
Zaradi zaporednih sunkov se je Goruppi v notranjosti svojega avta Pobil in ranil no -desni nadlakti, lopatici in kolenih. Ponesrečenca so v bolnišnico prepeljali s policijskim avtom.
55 kg rib in 10 kg rakov je preveč za skromno večerjo
Obtožili m obsodili so ga zaradi tihotapstva, ker je ribe in rake hotel skrivaj uvoziti iz Jugoslavije - Obsojen mornar zaradi žaljivk
Goriško-beneški dnevnik
NUJNI SKLEP ODBORA TRGOVINSKE ZBORNICE
Zaradi 55 kg rib in kakih 10 kg morskih rakov se Je pred kazenskim sodiščem (predsednik Rossi, tožilec Tavella, zapisnikar De Paoli) moral zagovarjati 55-letni Giuseppe Macor iz Milj Ul. Frausin 7.
Večkrat slišimo o tihotapstvu s cigaretami, kavo in podobnimi predmeti, toda do sedaj se še ni zgodilo, da bi se nekdo moral zago-vaijatl zaradi tihotapstva z ribami.
Dogodek je nenavaden, toda razlog za kazenski postopek proti kršitelju določenih carinskih predpisov tiči v količini rib in rakov, ki jih je Macor skušal prenesti čez blok pri škofijah. 15. maja letos se je včerašnji obtoženec odpeljal s svojim avtom znamke volkswagen na bližnje .'''-oslovansko področje P"i Kopru. Zdi se, da se mu je nekje ponudila prilika, da po ugodni ceni odkupi omenjeno količino rib in rakov. Mož ni okleval ter je takoj kupil blago, ga spravil v Škatle iz plastične mase ter se vrnil domov. Na pregledu na bloku pri škofijah pa so italijanski fi-nancarji ugotovili, da v avtu močno zaudarja po ribah. Pozanimali so se malo temeljiteje za vsebino tovora ter so ugotovili, da je bila količina rib, tudi če bi jo hoteli nekoliko spregledati, vseeno odločno prevelika. Zato so obtožili Ma-corja, da je hotel ribe vtihotapiti. Moški se je zagovarjal rekoč, da je kupil ribe, ker je nameraval skupaj z nekimi svojimi delovnimi tovariši pripraviti poslovilno večerjo za nekega prijatelja, ki je šel v pokoj. Tudi ta izgovor se financar-jetn ni zdel prepričljiv, kajti 55 kg rib in še 10 rakov je preobilna količina za skromnejšo večerjo v

predvaja danes, z začetkom ob
dne 9. t. m. 18. uri film:
I COMMANDOS DEI MARI DEL SUD
(Komandosi južnih morij)
Igrajo:	TAB HUNTER —
FRANKIE AVALON — SCOTT BRADY — JIM BACKUS — GARY CROSBY — MICHAEL DANTE — JODY Mc CREA
KIMO «IB1S» PKOSEK
predvaja danes, dne 9. t. Wf. z začetkom ob 19.30 uri zabavni barvni film:
PAZZI, PUPE E PILLOLE
(NORCI, DEKLETA IN TABLETE)
Igrata: JERY LEWIS in GLENDA FARRELL
krogu desetorlce prijateljev. Zato so financarji sestavili zapisnik, toda Macor ga ni hotel podpisati.
čez nekaj časa so finančne oblasti pozvale moškega, naj poravna zadevo po upravni poti. Naletele pa so na gluha ušesa in tako je prišlo do obravnave.
Pred kazenskimi sodniki je Macor ponovil prejšnje trditve. Javni tožilec je zahteval, naj ga obsodijo na 15.000 Ur globe, a njegov branilec, naj ga oprostijo, ker ni zagrešil tihotapstva. Sodniki so mu prisodili 10.500 lir globe, a kar Je še hujše, so ukazali, naj mu zaplenijo avto.
* * •
Pred istimi sodniki se je moral zagovarjati tudi 32-letni Fulvio Car-boni iz Ul. Giusti 18, ki je bil obtožen, da je žalil mornariškega podčastnika Luiglja Viezzolija, starega 42 let iz Istrske ulice 134/1. Car-boni je zagrešil ta prekršek, ko je Viezzoli vodil neka dela na ladji, kjer sta bila oba zaposlena. Spričo tega ni šlo za navaden prekršek, ki ga kaznujejo navadni običajni predpisi kazenskega prava, temveč za dejanje, ki spada pod pristojnost pomorskega prava.
Dogodek pa, ki je Carbonija pripeljal pred sodnike, je bil v bistvu zelo preprost. 10. februarja predlani se je ladja «Cellina» pripravljala, da odpluje iz našega pristanišča. Kopica mornarjev, katerim je poveljeval Viezzoli, je vlekla na krov pomožno vrvjo glavno vrv s katero je bila ladja privezana na pomol. Po nesreči je vlečna vrv izko-čila iz bobnja na škripcu ter udarila Carbonija po stopalu. Mornar se Je zelo razhudil ter obdolžil pod častnika, da je on kriv za nesrečo. Beseda Je dala besedo in Carbo-ni je izrekel precej hudih žaljivk svojemu predstojniku.
Viezzoli Je obvestil o zadevi kapitana ladje, ki je potem prijavil prekršek republiški prokuri v Benetkah. Ker se je dogodek odigral v tržaških vodah, so poslali vse akte tukajšnjemu sodišču.
Tržaški sodniki so spoznali Car-bc-nija za krivega ter so ga obsodil: pogojno na 4 mesece zapora. Poleg tega pa so mu prepovedali, da bi za 4 leta opravljal svoj mornariški poklic.
Tajinstven napad na Trgu Cavana
2rtev tajinstvenega napada je po. stal včeraj ponoči 34-letni delavec Dante Stanflin iz Ul. Catalani 9, ki je v družbi 25-letnega prijatelja pomorščaka Egidia Marchesicha z Lonjerske ceste 171/2 hodil po Trgu Cavana. Bilo je okrog 1. ure ponoči, ko sta se jima približala dva neznanca Eden od njiju se je približal Stanflinu in ga brez povoda s pestjo možno udaril v želodec, da se je nesrečnik zvil od bolečine in padel na tla. Trenutek nato se Je neznanec v družbi svojega pajdaša oddaljil in oba sta kmalu izginila.
Marchesich je prijatelju priskočil na pomoč ter ga dvignil s tal In po telefonu poklical bolničarje RK, ki so Stenflina odpeljali v bolnišnico, kjer so ga pridržali na ortopedskem oddelku s prognozo o-krevanja v dveh tednih. Pri napadu in pri padcu na tla se je Stanflin pobil in ranil po obrazu t si zlomil levo zapestje.
Ko so ranjenca prepeljali v bolnišnico, so policijski agenti obvestili svoje kolege s kvesture. Ti so prihiteli v bolnišnico, kjer so Stan-flina zaslišali, potem pa so se v družbi Marchesicha odpeljali na Trg Cavana, toda o neznancih ni bilo nobenega sledu več. Policisti nadaljujejo preiskavo.
filial*
V TRSTU
Ul. Čampo Marzio 12 »el. 31985
fiat
zanesljiv nakup
pri kalerem prihranile
rabljena vozila tudi z jamstvom po najugodnejši ceni
oglejte si, preglejte, preizkusite v široki izbiri nnodelov in znamk
olajšave pri plačilu
na obroke in z nizkimi predujmi
razstava je stalno odprta
Ustanoviti konzorcij za upravljanje industrijske cone v Gorici in Sovodnjah
V Zagrebu je bila prva seja mešanega odbora za industrijsko sodelovanje obmejnih področij
Na seji odbora trgovinske zbornice v Gorici, ki je bila 6. oktobra pod predsedstvom inž. Rigo-nata, so odborniki pozdravili izvolitev občinskih in pokrajinskega odbora ter želeli čimbolj tesno sodelovanje med zbornico in krajevnimi ustanovami pri reševanju obstoječih vprašanj.
Predsednik je poročal o prvem sestanku mešane italijansko - jugoslovanske komisije za industrijsko sodelovanje med obmejnimi področji, ki jo sestavljajo predstavniki trgovinskih zbornic Furlanije - Julijske krajine, Slovenije in Hrvaške; sestanek je bil med jesenskim sejmom v Zagrebu.
Odborniki so večidel preostale seje posvetili sestavi proračuna za leto 1966. Osnovne smernice proračuna, ki jih je nakazalo ministrstvo za industrijo in trgovino in ki jih morajo tudi upoštevati, zmanjšujejo splošne stroške na najnujnejše, da bi imeli na voljo več sredstev za gospodarske dejavnosti.
Ob tej priliki so poudarili, da je najvažnejša naloga ustanovitev industrijske cone v Gorici in Sovodnjah ter upravnega konzorcija. Odborniki so predlagali predsedniku, naj se s pospešenim ritmom nadaljuje delo za ustanovitev konzorcija, za katerega so prizadete ustanove naše pokrajine že vložile precejšnje napore.
bo nedvomno v korist vsega prebivalstva naše pokrajine.
Novi predsednik ECA v Sovodnjah
Občinski odbor podporne ustanove (ECA) v Sovodnjah je imel v četrtek zvečer svojo prvo sejo. Člane tega odbora je imenoval občinski svet.
Odborniki so izvolili za novega predsednika Alojzija Butkoviča. Dosedanji predsednik je bil Jožef Florenin s Peči.
Odborniki so se nato pogovo-
rili o proračunu ustanove za leto 1966, kj bo imel v glavnem enake postavke kot tisti za leto 1965 ter o drugih upravnih zadevah in o pripravi za delo v zimski sezoni, ko je največ prošenj za socialno pomoč.
Na delu se je ranil
Včeraj okrog 16. ure je 17-letni Domenico Romeo iz Gorice, Ul. Morelli 12, ki dela kot vajenec v podjetju IPL na Tržaški cesti, prevažal z vozičkom kovinske zaboje in se ranil nad očesom ter si zlomil nosno kost. V bolnišnici so ga pridržali za 20 dni na zdrav-
NA POZIV SINDIKALNIH ORGANIZACIJ
Dveurna stavka tekstilcev za izplačilo proizv. nagrade
Stavka bo v sredo 13. t. m. - Zadeva samo delavce Tognellovih tovarn
FILTA-CISL sporoča, da sta zveza industrijcev ln pa ravnateljstvo Cotoniflcio Triestino negativno odgovorila na zahtevo po obnovitvi vsedržavne delovne pogodbe tekstilnih delavcev ter Izplačilu proizvodne nagrade. V imenu ravnateljstva je zveza industrijcev poslala sindikalnim oiganizacijam pismo, v katerem trdi, da «v tem letu ni mogoče izplačati osebju nikakršne nagrade«. Enak odgovor Je «skupina Tognella« dala pred časom vsedržavnim vodstvom sindikalnih organizacij.
Sindikalne organizacije so proučile negativen odgovor ter ugotovile, da se s tem krši delovna pogodba, ki nima nobene zveze s proizvodnim stanjem v podjetju; zategadelj so pozvale delavce vseh
ljenju.
»IIIIIIIIIIMIIIHlilllllllllllllMIMUtlllllllllllMIIIIIIIMIMIMIIIIMIIMIMIIIIIMHIIIIIUIIIIIIIIIIIUIIlUlillllllllllllMIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIMHIIMIMflHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIHt
PO PODATKIH TRGOVINSKE ZBORNICE
16. in 17. t. m. v Tržiču ptičja razstava
V Tržiču bo 16. in 17. oktobra ptičja razstava; prijave sprejema Zveza ornitologov gorlške po' krajine, ki ima svoj sedež v Ron-kah, najkasneje do 14. oktobra Prireditelji so razposlali povabila z vsemi zahtevki o podatkih. Raz-stavljalci morajo prinesti ptiče že v petek do 8. ure v dvorano sv. Mihaela v Ul. Alfieri, kjer jih bo razsodišče pregledalo ter raz poredilo; otvoritev bo ob 18. uri ob prisotnosti oblasti. Za razstavo pri. dejo v poštev kanarčki, križani kanarčki, papige in nekatere vrste gozdnih ptičev.
Sestanek odbora KPI za tržiški okoliš
V četrtek se je v Turjaku sestal odbor KPI za tržiški okoliš, ki je proučil politično in gospodarsko stanje, odkar so se izvolili odbori levih centrov. Na podlagi razprave so sprejeli več sklepov za delo sekcij. Med poglavitnimi nalogam; je ustanovitev področnega organa za gospodarsko načrtovanje, v katerem bi prišli do izraza ljudske težnje, krajevne u-prave, delavci, sindikalne organizacije ter razni družbeni sloji kakor tudi gospodarski operaterji. Področni odbor za Tržič so okrepili z vključitvijo tajnikov močnejših sekcij KPI tržiškega okoliša; pravzaprav gre za nadomestitev oseb, ki so bile izvoljene na odgovorna politična mesta.
Klub dajalcev krvi bodo uredili na Komu
Zveza prostovoljnih dajalcev krvi v Gorici sporoča, da je njen poziv za nabiranje prispevkov za ureditev klubskega sedeža v Gorici, naletel na ugoden odmev. Ravnatelj lesnega podjetja IPL jim je daroval parkete za pokritje tal v klubskem prostoru, ki ga bodo uredili v Gorici, na Komu št. 8. Prostor jim je dal na razpolago Andrea Abuja, ki je tudi sam včlanjen v zvezb kot dajalec krvi.
Vodstvo upa, da bo lepo dejanje podjetja IPL našlo posnemal-ce tudi med drugimi meščani. Klub nameravajo v kratkem odpreti ter je njegov namen še bolj utrditi povezavo med člani ter tudi povečati njihovo število, kar
Industrijska proizvodnja v mesecu avgustu kaže vedno iste hibe posameznih sektorjev
S predajo ladje se je v CRDA zmanjšalo delo obrtnikov - OET dela motorje za naftovodno družbo
Industrijska proizvodnja na Go-1 riškem v mesecu avgustu ni niti napredovala niti nazadovala: zaradi počitnic je delo za nekaj časa počivalo, tako da se programi niso uresničevali.
Ce se najprej ozremo na največji industrijski obrat na Goriškem, na CRDA v Tržiču, tedaj ne moremo mimo zelo važnega dogodka, ki ga predstavlja okrepitev naprav za gradnjo velikih ladij s tonažo do 200.000 ton. Drugo prav tako pomembno dejanje je izročitev velike linijske turbinske ladje brodarski d. izbi; negativna posledica te predaje Pa je pomanjkanje dela za obrtnike, ki so ladjo opremili ter uredili potniške kabine
V	elektroinehaničnih delavnicah proizvajajo motorje za družbo, ki bo gradila naftovod Trst - Bavarska; naročila motorjev so zelo poživila proizvodno dejavnost.
Se vedno je v težavah livarna SAFOG, ker ni povpraševanja po njenem poglavitnem proizvodu, se pravi po statvah. Vse drugačne pa so perspektive oddelka za proizvodnjo jeklenih litin. Nikakršne zaskrbljenosti ne vzbuja proizvodnja industrijskih hladilnikov, ki teži navzgor, medtem ko ostaja na isti višini proizvodnja v kemičnem oddelku, kartonažni in lesni industriji.
V	primerjavi s prejšnjimi meseci se je izboljšalo stanje v tekstilni industriji; vzpon pa je zelo počasen ter poln težav. Zaradi tega so ukinili proizvodnjo v eni tovarni, kjer je bilo zaposlenih 350 delavcev, Te delavce (zaposleni so bili v Ronkah) bo prevzel obrat v Podgori. Težave, o katerih smo pisali, zadevajo proizvod' njo bombažnih tkanin, medtem ko je proizvodnja umetnih vlaken in tekstila neprimerno boljša.
Gradbeništvo še vedno preživlja hude čase, posebno zaradi ne
gotovosti pri sprejemanju primernih zakonskih ukrepov. Kriza v gradbeništvu slabo vpliva tudi na druge sektorje, ki so z njim v tesni zvezi.
Za industrijska podjetja likerjev in slaščic se začenjajo boljši časi, medtem ko so avtoprevozniki pričakovali, da bo več prometa, ko bodo šli mimo poletni meseci, med katerimi se je ustavila proizvodnja.
Kar zadeva kmetijstvo, je bil mesec avgust precej nesrečen; po-gostoma je deževalo in tudi dokaj hladno je bilo. Koruza in krompir sta dobro kazala samo na področjih, kjer ni bilo toče; sladkorna pesa bo letos imela 30 odstot-
IZPRED OKROŽNEGA SODISCA
Šo/er avtobusa povzročil trčenje ker ni dal prednosti avtomobilu
Pešec je po lastni krivdi prišel pod vozilo
VESTI Z ONSTRAN MEJE
Velik porast gostilnega prometa
Na posvetu gostinskih delavcev 5 primorskih občin — Postojna, Idrija, Tolmin, Ajdovščina in Nova Gorica — so ugotovili, da imajo 141 zasebnih gostiln s 6.400 restavracijskimi prostori in 91 ležišči. Predstavnik restavracije Park hotel pa je pripomnil, da so imeli zadnjo nedeljo prav toliko prometa, kot vse nedelje tri mesece poprej. Približno enak promet so zabeležili tudi v drugih gostinskih obratih.
Vrnila se je iz bolnice in našla sina mrtvega
Včeraj zjutraj so našli mrtvega v svojem stanovanju v Gorici, Trg Mumcipio 4, kjer je stanoval z materjo na podstrešju, 56-letnega Karla Zalateua.
Njegova mati, ki je bila nekaj časa na zdravljenju v bolnišnici, se je včeraj vrnila domov ter našla vrata stanovanja zaklenjena. Ker se na njeno klicanje nj nihče odzval, je poklicala karabinjerje, ki so šiloma odprli vrata. Ko so vstopili so našli sina Karla mrtvega. Občinski zdravnik je pri pregledu trupla ugotovil, da je moža zadela kap kakih 10 ali 12 ur prej ter izdal dovoljenje za pokop. Pogreb bo danes dopoldne ob 10. uri.
Pred dobrima dvema letoma, ali točno 4. maja 1963, se je pripetila v Angorisu prometna nezgoda, pri kateri je šofer avtobusa, 50-letni Armando Battistutta iz Krmina, Ul. Ara Faeis 19, povzročil telesne poškodbe 26-letnemu Guidu Vittoriju iz Zagraja, za katere se je moral ta zdraviti 120 dni. Vit-tori se je peljal z avtom in obe vozili sta trčili, ker Battistutta ni dal pri srečanju prednosti Vittoriju, do katere je ta imel pravico po cestnih predpisih. Okrajni sodnik v Krminu je Battistutto obsodil na plačilo 120.000 lir globe. Proti tej razsodbi pa sta vložila priziv tožilec in obramba.
Pri včerajšnji razpravi v Gorici je sodišče ugodilo tožilcu in potrdilo prvostopno obsodbo glede glo. be ter odvzema šoferske knjižice Battistutti za šest mesecev.
Tudi pri drugi prizivni razpravi je šlo za prometno nesrečo. Obtoženec, 30-letni Giuseppe Pisch iz Kaprive je bil v Krminu obsojen na plačilo globe 120.000 lir zaradi prometne nesreče dne 31. marca 1963 v Bračanu, pri kateri je 25-letnj vojak Umberto Pollastri dobil telesne poškodbe, za katere se je moral zdraviti štiri mesece. V obtožnici je rečeno, da se je peljal Pisch z motociklom na skrajnem desnem robu ceste ter je od zadaj povozil vojaka, ki je šel peš. Obramba je pri prizivni razpravi poudarila, da cestni pravilnik predpisuje vožnjo na skrajni desnici, poleg tega pa so s pričami ugotovili, da je vojak nenadoma prečkal cesto proti skupini i drugih vojakov.
Upoštevajoč te navedbe je sodišče spremenilo prvotno razsodbo in obtoženca oprostilo s polno formulo.
C Odbornik Ferruccio Fantini bo sprejemal stranke na sedežu mestne policije v Mazzinijevi ulici ob ponedeljkih med 17. in 18. uro.
kov manj sladkorja, predvideva se kakovostno slaba vinska letina, deževno vreme pa je slabo vplivalo na košnjo. Kljub pomanjkanju krme je prehrana živine zadovoljiva, pravtako pa tudi n no zdravje.
tekstilnih obratov, naj v sredo 13. oktobra stavkajo dve url v znak protesta.
Uradno določena področja oškodovana zaradi neurja
Z odlokom kmetijskega ministrstva so bila določena področja na Goriškem, ki so bila prizadejana zaradi neurja v preteklem juliju in pridejo v poštev za pomoč pri obnovi poslopij ter obratnega kapitala.
Med ta področja spada med drugimi občina Doberdob, vas Skrlje-vo v občini Dolenje in Selce v občini Ronke.
Prizadeti kmetovalci bodo dobili potrebne obrazce za prošnjo in podrobnejša navodila pri pokrajinskem kmetijskem nadzorniitvu ali na Kmečki zvezi v Gorici, Ul. Ascoli l/l.
Na dvorišču v Domu si je zlomila roko
Včeraj popoldne ob 13. uri so pripeljali v goriško civilno bolnišnico 13-letno dijakinjo Gabrijelo Klanjšček iz Pevme št. 29, ki si je na dvorišču v Slovenskem dijaškem domu v Gorici zlomila komolec leve roke. Pridržali so jo na zdravljenju s prognozo 30 dni.
V Štandrežu so pokopali Antona Reščiča
Qb precejšnji udeležbi vaščanov, znancev in prijateljev, so včeraj popoldne pokopali v Standrežu 85-letnega Antona Reščiča. Pokojnik je umrl v sredo zvečer na svojem domu v Kraški ulici št. 75, potem ko je že dalj časa bolehal.
Anton Reščič je bil v Standrežu znana osebnost, ki je zlasti v prvi povojni dobi odigral važnejšo vlogo v takratni štandreški občini, kjer so ga leta 1923 izvolili celo za župana. Ker pa je bil v železničarski službi, ki ne dovoljuje tudi županovanje svojih u-službencev, se je raje odpovedal županski časti, ki je bila tako nekaj let pozneje ukinjena, ko so Standrež priključili h Gorici, Bil je tudi vsakodnevni naročnik in zvest čitatelj Primorskega dnevnika. Zapustil je sina in dve hčeri, ki sta obe poročeni v Standrežu.
Znanci in prijatelji izrekajo svojcem sožalje, ki se mu pridružuje tudi naše uredništvo.
.............................iiimmiiiii..........
USTANOVLJENA JE BILA 1947. LETA
Doberdobska godba na pihala ima številne možnosti za razvoj
V njej igrajo godci iz Doberdoba in iz Laškega - Posebno v Dober, dobu je veliko godcev, ki so opustili sodelovanje v ansamblu
Doberdobska godba na pihala je ena izmed redkih godb na Goriškem, ki še gojijo tradicijo priljubljene ljudske glasbe, tako primerne za velike manifestacije in veselice na prostem. Sestavljajo jo godci iz Doberdoba in iz Laškega, zlasti iz Ronk, Ustanovili so jo že leta 1947, ko so jo sestavljali predvsem doberdobski godci. Teh je namreč še sedaj precej, vendar se povečini ne udeležujejo niti vaj niti nastopov. Ce bi sodelovali vsi, ki znajo igrati na pihala, tedaj bi imel Doberdob godbo, ki bi jo sestavljalo kakšnih 40 do 50 godcev. To pa je že tolikšno število, ki pri godbi nekaj pomeni. Zares škoda, da delo ni siste-matičnejše in da vaščani v večjem številu ne sodelujejo.
Zasluga, da godba deluje, je predvsem v nekaterih zares požrtvovalnih godcih, ki svoj prosti čas posvečajo vadbi. Le-ti tudi skrbijo, da se skupina odzove povabilom, ki jih prejemajo iz raznih krajev. Morda ne bi bilo napačno, če bi se poiskale možnosti, da bi se godba za kakšne posebne prilike pridružila godbam po tržaški okolici, ki so že tudi imele nekaj uspelih skupnih nastopov ter so tudi sodelovale na republiškem festivalu godb na pihala v Sloveniji. V tem smislu se jim odpirajo zelo lepe možnosti, ki jih ne gre podcenjevati niti zanemarjati.
Kako koristno je mogoče uporabiti godbo nam kaže tudi pobuda prosvetnega društva Briški grič, ki se je dogovorilo z godbo na pihala iz neke bližnje furlanske občine, da bosta godba in pevski zbor naštudirala štiri pesmi, dve slovenski in dve furlanski, ter bosta oba ansambla skupno nastopila na prireditvah v Stever-janu in pa v Furlaniji.
Doberdobsko godbo vadi Gio-vanni Mania, ki tudi sam igra. Vaje imajo v prosvetni dvorani v Doberdobu, udeležuje pa se jih od 15 do 20 godcev. Skupno šteje godba 30 članov ter ima za seboj na desetine in desetine nastopov v Doberdobu, Ronkah, v raznih furlanskih občinah, v Tržiču, Gorici, Steverjanu, Sovodnjah, Zdrav, ščini, Jamljah itd.
Komaj zadnji dve leti prejema godba podporo iz javnih sredstev. Po 40.000 lir na leto ji prispeva občinska uprava v Doberdobu, da krije vsaj najnujnejše potrebe. Seveda pa bi bilo potrebno veliko, veliko več, če bi hoteli, da bi godba bila vsaj kolikor toliko v redu. Potrebuje na primer uniforme, pa stalno šolo, v kateri bi se vzgajal podmladek. Sedaj se zdi, da se bo na tem področju nekaj u-krenilo, seveda, pa bodo potrebni številni skupni napori, da bi se dosegel zaželen uspeh.
Nekaj predstavnikov doberdob-ske godbe je bilo prejšnjo nede-
Uodci iz Doberdoba in Konk med običajno vajo v prosvetni dvorani v Doberdobu
ljo tudi v Veroni, kjer je bil vsedržavni shod avtonomnih godb na pihala iz Severne Italije. Dopoldne je imelo 7 godb z 250 pevci koncert, popoldne pa Je bil «con-certone« v Areni, na katerem je nastopilo 2.350 godcev, ki so pripadali kakim 15 godbam. Dopoldne so imeli predstavniki godb tudi svojo konferenco, na kateri so poudarili nekatere neodložljive za. hteve, med katerimi je bila predvsem zahteva po državnem prispevku in nabavi enotnih oblačil. Konferenca je bila v borzni dvorani.
Otroka so povozili
Včeraj ob 13. uri so pripeljali v civilno bolnišnico v Gorici 7-letne-ga Maurizija Blažiča iz Gorice, Ul. Sassari 57, ki ga je neki avtomobilist' pobral okrvavljenega na cesti blizu križišča pri Madonnini. V bolnišnici so mu ugotovili udarec na glavo s pretresom možgan, ter zlom nekaj reber na levi strani. Pridržali so ga na zdravljenju s prognozo okrevanja v 25 dneh. Zapisnik o nesreči je napravila cestna policija iz Gorice.
CORSO. 16.30: «1 complessi«, N. Manfredi, U. Tognazzi in A. Sor-di. Italijanski čmobeli film.
VERDI. 17.00:	»Vaghe stelle del-
1’orsa«, Claudia Cardlnale ln James Sorel, čmobeli Italijanski film, mladini pod 18 letom vstop prepovedan.
MODERNISSIMO. 17.00:	»Agente
077 — Misslone Bloody Mary», K. Clark in H Laine; ameriški barvni klnemaskopski film.
VITTORIA. 17.30: «1 giovani leoni«. Marlon Brando, Dean Martin ln May Britt, amerl‘ki čmobeli film; zadnja ob 21. url
CENTRALE, 17.00- «Pazzn ner le donne«, Elvis Freslev tn S. Fa-bares; ameriški barvni klnema-skopski film.
dežurna lekarna Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna PONTONI-BASSI, Raštel št. 36, tel, 33-49.
TEMPERATURA VCERaJ Najvišja temperatura 21,7 stopi-nje ob 12.40, najnižja 8,8 stopinje ob 4. uri; povprečne dnevne vlage 70 odstotkov.
DEŽURNA CVETLIČARNA
Jutri, 10. oktobra bo v Gorici odprta cvetličarna VOIGTLAEN-DER, Ul. IX Agosto 3, tel. 24-33.
HOKEJ OS
$>
MARCA MESECA PRIHODNJEGA LETA
Ljubljana se pripravlja na svetovno prvenstvo
Kljub povečanju premajhna zmogljivost za gledalce?
LJUBLJANA, 8. — Čeprav nas loči od svetovnega prvenstva v hokeju na ledu v Ljubljani še pol leta, so priprave na to največjo športno prireditev prihodnjega leta v Jugoslaviji v polnem razmahu.
Zanimanje za prvenstvo Je že sedaj zelo veliko. Prav te dni so
prijavili svoje opazovalce celo lz daljne Južne Koreje. Bled z vsemi svojimi hotelskimi zmogljivostmi bo služil v dneh tekmovanja Izključno Skandinavcem. Toliko se Jih je namreč že priglasilo. V ljubljen! je že sedaj zagotovljenih 8 000
Domači nogomet
Jutri pri Sv. Ivanu Škamperle-Zarja
Jutri bo na stadionu »Prvi maj» pri Sv. Ivanu tekma izločilnega dela nogometnega turnirja v okviru 8. slovenskega športnega tedna ŠKAMPERLE (Sv. Ivan) — ZARJA (Bazovica).
Tekma se bo začela ob 16. uri.
• • •
JUNIORSKI TURNIR
V	Ul. Flavia Breg-S. Sergio
Enajstorlca Brega bo jutri nastopila v okviru A skupine juniorskega turnirja proti moštvu San Sergio.
Tekma bo ob 10. uri na igrišču v Ul. Flavia (za občinskim stadionom).
...
PRIJATELJSKA TEKMA
V	Boljuncu Breg-G. Viani
Moštvo Brega, ki se pripravlja za prvenstvo III. a-materske kategorije, bo jutri odigralo ob 13.30 v Boljuncu prijateljsko tekmo z enajsto-rico kluba Gippo Viani.
prenočišč. Za ostale postelje In tudi za ureditev mesta, prehrane ln podobno Je prevzel te dni skrb Mestni svet ln tako zagotovil, da se bodo gostje v Ljubljani res dobro počutili. Čeprav je na vseh vidnejših mestih po Sloveniji že polno plakatov, ki opozarjajo na «Hokej 66», nameravajo postaviti še sto reklamnih stolpičev.
že čez kak dober mesec bodo v prodaji vstopnice za tekme. Opozarjajo pa, da bo vstopnic, posebno za tekme najboljših v A skupini, odločno premalo in si jih bodo morali interesenti zagotoviti prav kmalu. Z montažo nove tribune bo število mest za gledalce v športni dvorani «Tlvoll» povečana sicer na 12.000, vendar računajo. da bo vsaj tri četrtine tega števila tujih gostov. Položaj Je celo tak, da bo število gostov omejeno bolj z zmogljivostjo dvorane, kot pa s številom prenočišč, kot so mislili prvotno.
Cene vstopnicam bodo od 1.000 do 10.000 dinarjev. Najdražje bodo za tekme štirih najboljših SZ, SS SR, Kanade in švedske, malo cenejše za tekme enega iz «velike četvorice« z ostalimi v A skupini in tako naprej. Tekme B skupine bodo v Zagrebu, skupina C pa bo tekmovala na Jesenicah.
Tudi novinarjev ne bo manlka-lo. Po prijavah sodeč Jih ho najmanj 500 do 600, kar je svojevrstno potrdilo za pomembnost prireditve. Za njih bo samo v dvorani v Tivoliju na razpolago 300 telefonskih zvez, več desetin teleprinterjev, telefoto in vse, kar sodi k moderni tehniki pošiljanja obve-
•■•iiiMitiiiMiaaiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiii*
DANES POPOLDNE V PARKU PRINCEV
Francija ali Jugoslavija na svetovno prvenstvo?
Obe enajsterici nepopolni
stil. Samo z New Yorkom bo npr. možno hkrati 12 pogovorov. Televizija bo prenašala tekme s komentarjem v 17 Jezikih. Tak je namreč pogoj «Evrovizije».
In na koncu še vest za filateliste: na čast svetovnega prvenstva bo izšla posebna serija treh znamk.
Znamke bodo v dnevih tekmovanja žigosali s spominskim žigom z datumom 3. III. 1966 — prvim dnem «Hokeja 66».
Inž. B. LASIČ
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiitfiiimiiiiiimiiiiiimiiimmiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiimitiimiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiujimHimmiiiiiiii
19. LETNE OLIMPIJSKE IGRE
2240 m visoko v Ciudad Mesten
Prihodnji teden prva predolimpijska preizkušnja
ATltmA
MOSKVA, 8. — Stanje svetovnega rekorderja v skoku v višino Valerija Brumela je še kar zadovoljivo. Sicer še ni znano, če bo lahko še nastopal, ker bodo morali zdravniki počakati na njegovo o-krevanje. Brumel bo moral nositi mavec najmanj šest mesecev.
V polovici leta 1966 bodo začeli mehiški zidarji graditi olimpijsko naselje za približno 10.000 oseb. Do začetka olimpijskih iger bosta tedaj manjkali še dve leti; kratek čas. katerega bodo imeli Mehikanci na razpolago, pa «no es problema». Pravijo, da Mehikanci o vsem kar imajo ustvariti prej na dolgo razpravljajo in da so za dograditev vseh večjih stavb v prestolnici porabili desetkrat manj časa kot za razprave o gradnji sami.
Mehiška prestolnica ni arhitek-
tonsko preveč podobna nekdanjemu veličastnemu Tenochtitlanu Aztekov, niti ne prestolnici nekdanjega španskega podkraljestva. Mehikanci so na mnogih razvalinah zgradili nešteto majhnih pravokotnih hišic, razvrščenih na ulicah, ki se pravokotno križajo. Upravni ln trgovski del mesta, kjer so večje zgradbe, ni zgrajen v azteškem ali španskem slogu, temveč je sličen evropskim ali severnoameriškim velemestom.
Devetnajsta olimpiada se bo kljub temu opirala na mehiške
bLedata 6inn slikovita'0 Med* pfesom° JeJ° Imitacij. Navdih so dobili kar petnim in* «rodel»^8e bcflahkc^vsak tibma- Stadion bi moral biti sko-zabaval. 19. olimpiada bo torej bistveno različna od tokijske 18., v katero so Japonci vlili ves svoj
izpadla izredno resna in vabljiva za globoko razmišljanje.
Odgovoren za organizacijo 19. i-ger je general Jesus Clark Flores, predsednik mehiškega olimpijskega odbora, ki je že na začetku vzel iz tekočega računa svojega bombažnega podjetja polnih 200 milijonov lir in razposlal po vsem svetu inženirje in arhitekte, da bi dobili ideje o gradnji velikih športnih objektov, športna palača bo na primer zelo podobna objektu iz Genove, le da bo sprejela 30.000 gledalcev, kolesarsko dirkališče pa bo podobno rimskemu. Za olimpijski stadion Mehikanci ne potreba
trud, da bi celotna manifestacija
......................................................................................................»"""
Tako jutri moltra na igriščih.
^ .......................
ROMA
Cudicini, Carpenetti, Ardlzzon (Tomasln), Carpanesl, Losi, Be-naglia, Tamborini, Leonardi, Francesconi, Benitez, Barison.
LAZIO
Cel, Zanetti, Vitali, Carosl, Pa-gni, Dotti, Mari (Renna), Bar-td, D'Amato, Governato, Cic-colo.
CATANIA
Vavassori, Bertoletti, Rambal-delil, Michelotti, Cella, Fantaz-zi, Fanello, Magi, Petronl, Lan-doni, Facchin
JUVENTUS
Anzolln, Gori, Leoncinl, Ber-cellino I, Salvadore, Mazzia, Stacchini, Del Sol, Traspedini, Cinesinho, Menichelll.
L. VICENZA
Reginato, Volpato, Savoini, Tiberi, Zoppelletto, Carantini, Meni, Fontana, Viniclo, De-marco, Maraschi.
FIORENTINA
Albertosl, Rogora, Castellettl, Plrovano, Gonfiantini, Brizl, Hamrin, Bertini, Nutl, De Sl-sti, Morrone.
TORINO
Vieri, Poletti, Fossati, Pula, Rosato, Bolchi, Meroni, Ferri ni, Orlando, Pestrin (Moschi-no), Simoni.
VARESE
Lonardi, Burelll, Maroso, Os-sola, Magnaghl, Beltrami, Ba-gatti, Cucchi, Boninsegna, An-dersson, Vetrano.
BOLOGNA
Negri, Furlanis, Mlcelli, Tum-burus (Muccini), Janich, Fo-gli, Vastola, Turra (Tumburus), Nieisen, Haller, Pascutti.
SPAL
Cantagallo, Pasetti, Bozzao, Ba-gnoll, Colombo, Moretti, Mas-sel, Reia, Innocenti, Capello, Muzzio.
BRESCIA
Geottl, Robotti, Fumagalli, Riz-zollni, Mangih, Busl, Veneran-da, Beretta, De Paoli, Bruells, Giacomini (Maestri).
SAMPDORIA
Sattolo, Vincenzi, Delfino, Dor-doni, Masiero, Morini, Fotia (Nicolfe), Nicolč (Giampaglia), Cristin, Frustalupi, Trinchero.
FOGGIA
Moschioni, Capra, Valdč, Bet-toni, Rinaldi, Micheli, Favalli, Lazzotti, Nocera, Giovanni, Maioll.
INTER
Miniussi, Burgnich, Fanchet-ti (Landrinl), Bedin, Guarne ri, Picchi (Malatrasi), Jair, Mazzola, Domenghini, Suarez, Corso.
MILAN
Barluzzi, Noletti, Felagalh, Schnellinger, Maldini, Trapat-toni, Mora, Lodetti, Sormani, Rivera, Fortunato.
NAPOLI
Bandoni, Ronzon, Narin, Sten-ti, Panzanato, Glrardo, Canč, Juliano, Altafinl, Montefusco, Bean.
CAGLIARI
Mattrel, Tiddia, Longoni. Cera, Martiradonna, Longo, Gallar-do, Rizzo, Nenč, Greatti, Riva.
ATALANTA
Pizzaballa, Pesenti, Nodarl, Me-reghettl, Gardoni, Anguilletti, Danova, Canuti, Hitchens, Milan, Nova.
11 med bližnjimi predolimpijskimi igrami.
Predvideva se, da bo na igrah nastopilo nad 100 dežel, otvoritvena svečanost pa bo verjetno 12. oktobra, na dan obletnice odkritja Amerike. Olimpijski ogenj bo prispel najprej z letalom iz Aten do San Dominga, tu pa se bo cepil na dva polnoveljavna dela in se po prihodu na mehiška tla iz dveh različnih smeri bližal prestolnici. Ogenj bi moral obiskati več srednjeameriških držav, kar je za nemirno karibsko področje zelo primerno. Olimpijske igre se bodo zaključile 27. oktobra. Doba od 12. do 27. oktobra Je v mehiški prestolnici po meteoroloških podatkih iz 100 let najmanj deževna, temperatura pa se vrti okoli 20 stopinj	BRUNO KRIŽMAN
Danes popoldne bo na pariškem stadionu «Park princev» odločilni spopad med Francijo in Jugoslavijo za nastop v finalu svetovnega nogometnega prvenstva. V prvi tekmi v Beogradu je Jugoslavija zmagala z 1:0, zaradi česar bi ji v Parizu zadostoval tudi neodločen izid. žal pa bo morala Jugoslavija na igrišče brez nekaterih stebrov reprezentance: manjkal bo Skob-lar, ki je bil zaradi grobega prekrška v tekmi z Luksemburgom diskvalificiran in manjkala bosta tudi Zambata in Radovič, ki zaradi poškodb in bolezni nista mogla na pot.
Tradicija je na strani Jugoslavije in prav zaradi tega so v tem taboru optimistično razpoloženi. Sicer ima tudi francoski selektor Guerin skrbi s sestavo moštva. Francozi so se pripravljali v največji tajnosti, a dejstvo je, da se bodo morali oni odpovedati udeležbi zveze Herbina. V dvomu je tudi prisotnost enega najbolj nevarnih francoskih napadalcev Doui-sa.
Medtem ko bo Jugoslavija nastopila v postavi šoškič, Cuzzi, Ju-sufi, Belin, Vasovič, Zemko, Mušo-vič, Melič, šekularac, Galič in Djajič, niso znana še imena igralcev, ki bodo zastopala francoske trikolore
KARIKATURE:	zgoraj — Ra-
dovič, Cuzzi, Zemko, v sredi — Gn-gleta, Vasovič, Holeer, spodaj — Mušovič, Melič, Galič, Skoblar in Djajič.
iiiiiiiiiiimtitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiimiiiiiiiiiHimiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiHifimiiiiiii
GORIŠKI NOGOMET
raj okrogle oblike. Na sredini bi morale biti tribune višje, na ovinkih (zamisliti sl moramo v areni atletsko tekališče) pa nižje. Stadion bo tako podoben krajnikom sombrera. Glede olimpijskega stadiona Mehikanci še nimajo točnih načrtov. Možno je, da bodo zgradili čisto nov objekt, bolj ekonomična pa bo preureditev sedanjega v študentovskem naselju.
Olimpijsko naselje bo vsekakor v bližini stadiona. Hiše bi morale biti podobne tistim iz naselja v Rimu, vsekakor pa bodo prijetnejše kot tokijske, v katerih so bili atleti kot vojaki, ki v vojašnici čakajo na povelje za napad. Za predsednika nacionalnih olimpijskih odborov, večinoma važne o-sebnosti po možnosti tudi s plavo krvjo, ki živijo le da vsake štiri leta preberejo bobneče govore na olimpijskih kongresih in za njihove soproge, katerih turistične muhe baje odločajo kje bodo naslednje igre, so v mehiški prestolnici rezervirali tri najimenitnejše hotela.
Znano je, da bodo 19. olimpijske igre doslej najvišje, saj leži Ciudad Mexlco kar 2240 m nad morsko gladino in je torej na tej višini zrak redkejši in bolj suh. Redkejši zrak sedaj vznemirja športne zdravnike vsega sveta in tudi atleti, ki so v Ciudad Mexico izgubili važno tekmo, so izjavili, da so Jo izgubili izključno zaradi težav pri dihanju. Znanstveniki so dokazali, da je redkejši zrak bolj primeren za vrhunske dosežke v panogah, ki trajajo malo časa, koliko pa višina res vpliva na daljše napore bomo morda izvedeli po raziskovanjih, katere bodo zdravniki izved-
Jutri derby v Štandrežu Juventina - Primorje
V Štandrežu je veliko zanimanje za jutrišnje nogometno srečanje med domačo Juveutino in e-kipo «Primorje» s Proseka. Vsem športnikom je še dobro v spominu kampanja, ki so jo uprizorili šovinisti proti proseški ekipi, ker jim ni šlo njeno slovensko ime in od takrat je ekipa dobro poznana tudi goriškim športnikom. Poleg tega pa je to prvo srečanje med obema ekipama v redni prvenstve. ni tekmi ter bosta poskušali obe doseči čim večji uspeh.
Trener Juventine vabi, naj se pol ure pred tekmo, ki se bo začela na igrišču v Štandrežu ob 15. uri, javijo naslednji igralci: Faganel, Rosolen, Zezlin, Puia, Pa-škulin, Montico, Ferfolja, Bizaj. Ghiotto, Klaučič, Močilnik, Macor. Kot vidimo je v ekipi precej novih imen mladih igralcev, ki bodo tokrat preizkusili svojo moč. Navijači pa bodo imeli na razpolago tudi društveni bife z dobro kapljico. Predtekma med mladimi športniki iz Standreža.
V Sovodnjah pa bodo ob 15. uri imeli prijateljsko srečanje z eki- |
po iz Zdravščine. Domači igralci se bodo moral; potruditi, da hi popravili poraz od prejšnje nedelje, ki so ga utrpeli v tekmi z ekipo iz Ločnika. Za to tekmo naj se predstavijo trenerju Cijaku naslednji igralci: Ferfolja S., Devetak, Ferfolja A., Cotič, Marega, Kovic, Marinič, Petejan J., Kerše-van, Caudek, Sfiligoj, Černe in Pelicon.
PRIMORSKA IN GORIŠKA
V	Portorožu in Piranu je dovolj prostih postelj v hotelih in zasebnih turističnih sobah. V Novi Gorici ima Park hotel 45 prostih postelj, hotel Sabotin pa 25. V Bovcu je 52 prostih postelj v gostinskem podjetju. Hotel Krn v Tolminu ima 30 prostih postelj, hotel Soča na Mostu na Soči 25, hotel Zvezda v Kobaridu 25 in hotel Planika v Ajdovščini 27.
GORENJSKA
V	Bohinju je dovolj prostih postelj v hotelih in pri zasebnikih. Na Bledu je dovolj prostora v hotelih Toplice, Jelovica, Triglav, Krim in v Park hotelu. Prostor je tudi pri zasebnikih. Informacije glede lova in ribolova daje poslovalnica Kompasa na Bledu. Na Jesenicah ima hotel Korotan 2 prosti postelji, hotel Pošta pa 58. V Domu pod Golico je 23 prostih postelj, v Domu na črnem vrhu 25, žičnica Planina jih ima 6, zasebniki na Planini 12, v Hrušici 4 in na Potokih 7. V Tržiču je dovolj prostora v gostišču Pošta in pri zasebnikih. Prostor je tudi pri zasebnikih v Podljubelju in v planinskih domovih na Kofcah in Pod Storžičem, žicnica na Zelenico o-bratuje vsak dan od 9. do 18. ure. V Podljubelju so odprli prenovljeno restavracijo, kjer je na razpolago tudi 5 postelj v sobah s toplo in hladno vodo. V Kranju je v hetelu Evropa 30 prostih postelj, v hotelu Jelen 20 in pri zasebnikih
15.	V Preddvoru ima grad hrib 50 prostih postelj, zasebniki jih imajo 50, počitniški dom Rade Končar v Baši ju pa 20. Cena penziona v počitniškem domu je 2.000 din. Na Jezerskem je v domu 50 prostih postelj, pri zasebnikih 70 in v češki koči, ki Je odprta samo ob sobotah in nedeljah 28 postelj. Dom na Krvavcu ima 150 prostih postelj. Pri zasebnikih v Naklem je 50 prostih postelj, v gostišču «Markun» v Gornji Beli pa jih Je 14. Motel na Brniku ima 18 prostih postelj.
LJUBLJANA Z OKOLICO
V	Ljubljani imata dovolj prostora hotela Lev in Slon. Nekaj prostora Je še v hotelu Ilirija. Hotel Turist bo zaseden 10. oktobra, hotel Union pa od 8. do 10. oktobra. Dovolj prostora je v zasebnih sobah. Na Vrhniki je dovolj prostora v hotelu Mantova in pri zasebnikih. V Logatcu je pri zasebnikih dovolj prostora, hotel Martin Krpan pa ima 15 prostih postelj. V zasebnih gostiščih v Rovtah je 18 prostih postelj. V Rakovem Škocjanu je 20 prostih postelj v gostišču in v letoviškem naselju. Na Rakeku Je 13 prostih postelj pri zasebnikih. Gostišče Jezero v Cerknici ima 6 prostih postelj. Prostor imajo tudi zasebniki in zaseb na gostišča v žilcah, na Bloški planoti in v Loški dolini. Dom na Slivnici nad Cerknico ima 40 prostih postelj. Gostilna Dobnikar na Katarini ima 6 prostih postelj Prenočišče stane 600 din, penzion pa 1.900 din. Turistični domovi na Kureščkii, Travni gori in Polževem imajo dovolj prostora. Dovolj prostora Je tudi v Litiji, Medijskih toplicah, Gabrovki, Vačah in na Polšniku. V Trbovljah ima gostinsko podjetje Rudar 12 prostih postelj, gostišče Klek pa 7. Planinski dom na Mrzlici ima 65 prostih postelj, planinski dom na Kumu
16,	dom borcev NOV na Vrheh 6 in sindikalni dom na Partizanskem vrhu 10. V Kamniku Je dovolj prostora v planinskem domu na Starem gradu, v restavraciji Planinka in pri zasebnikih. Dovolj prostora je tudi v hotelu čimnovec
Bologna-Spai	1		1. —
Ilrescia-Sanipdoria	1	X	
Cagliari-Alalanta	1		2. —
Catania-Juventus	2		
Foggia-Inter	X	2	
Vicenza-Fiorenlina	2	X	«5.
Milan-Napoli	1	X 2	
Roma-Lazio	1	X 2	4. —
Torino-Varese	1	X	
Pisa-Messina	1		5. —
Reggiana-Potenza	1		
Perugia-Anconitana	1		6. —
LAtjuila-Pcscara	1		
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
X
1
2
1
1
2
2
1
1
X
1
X
1 X X 2 X
X
2
na Veliki planini, in v planinskem domu v Kamniški Bistrici. Dovolj prostora je tudi v hotelu Šimnovec Informacije glede lova in ribolova v Cerknici daje turistični biro.
Prireditve: V narodnem muzeju v Ljubljani je odprta razstava »portretna miniatura«.
DOLENJSKA
V	Novem mestu je zaseden hotel Kandija, hotel Metropol pa i-ma še nekaj prostora. Hotel Grad Otočec je zaseden, motel na Otočcu pa ima dovolj prostora. Zasedeni so zdravilišči v šmarjeških in čateških toplicah, vendar je v o-beh krajih še nekaj prostora pri zasebnikih. Hotel Sremič v Krškem ima dovolj prostora. V Črnomlju je prostor v hotelu Lahinja, nekaj prostora pa je tudi v gostišču na Vinici. Prostor je tudi v planinskih domovih na Mirni gori in na Gorjancih.
ŠTAJERSKA
V	Celju je zasedeno gostišče Ojstrica, hotel Evropa priporoča rezervacije, hotel Celeia pa ima 61 prostih postelj. V Celjski koči je 24 prostih postelj, na Svetini pa 4. V Rogaški Slatini je v hotelih 106 prostih postelj, pri zasebnikih pa 95; zdravilišče je zasedeno. Zasedeno je tudi zdravilišče v Dobrni. vendar pa je tam še dovolj prostora pri zasebnikih. Prostor je še
Rimskih toplicah ln v Laškem. V Logarski dolini je v planinskem domu 23 prostih postelj, pri Plesniku 7, pri Sestrah Logar 8; dovolj prostora je v zasebnih sobah. Hotel Rinka v Solčavi ima 14 prostih postelj. Prostor je tudi pri Zadružniku in Rogovilcu in pri zasebnikih. V Gornjem gradu je dovolj prostora v letoviškem naselju in v zasebnih sobah; gostišče Turist ima 18 prostih postelj. V Ljubnem je 5 prostih postelj v gostišča Planinka in 37 pri zasebnikih. Pri zasebnikih v Lučah Je 27 prostih postelj. V Mozirju je prostor v letoviškem naselju in pri zasebnikih. V Velenju je dovolj prostora v zasebnih sobah, v letoviškem naselju je 16 prostih postelj in v hotelu Paka 37. Domovi na Slemenu, Roglji in na Lisci priporočajo rezervacije za skupine. Nekaj prostora Je tudi v šoštanJu, Slovenskih Konjicah in na Vranskem. Dovolilnice za ribolov dajejo ribiške družine v Celju, Štorah, Mozirju in Ljubnem.
V	Mariboru ima hotel Slavlja 40 prostih postelj, Orel 5, Turist 15 in Zamorec 10. V letoviškem naselju v Bresternici Je 40 prostih postelj. Na Mariborskem Pohorju bo 9. oktobra zaseden železničarski dom. V Poštarskem domu, hotelu Bellevue, Pajkovem domu, Jelki, Kagarjevem domu, Mariborski koči in Planiki Je dovolj prostih postelj. Prostor Je tudi na Bočil, v Slovenski Bistrici, letovišču Štatenberg in Lovrencu na Pohorju.
Prireditve:	Turistično	društvo
Braslovče priredi danes na gori Oljki koline z domačimi specialitetami.
KOROŠKA
V	Slovenjem Gradcu ima hotel Korotan 30 prostih postelj, hotel Pohorje pa 16; prostor je tudi pri zasebnikih. Hotel Planinka v črni na Koroškem ima 47 prostih postelj, hotel Peca v Mežici 6 in hotel Košenjak v Dravogradu 16. Pri Ravnah na Koroškem ima smučarska koča 20 prostih postelj, Poštarski dom pa 15.
Prireditve: V umetnostnem paviljonu v Slovenjem Gradcu bo do 20. oktobra odprta razstava slik Karla Pečka.
POMURJE
V	Murski Soboti ima hotel Zvezda 8 prostih postelj, hotel Central pa 12. V Radencih je v zdravilišču 11 prostih postelj, v letoviškem naselju 22 ln pri zasebnikih 52. V Moravcih Je v letoviškem naselju B prostih postelj, pri zasebnikih pa 57. V Ljutomeru je v gostišču Prlek 12 prostih postelj, v gostišču Jeruzalem 8 in pri zasebnikih 28. Gostišče Vinski hram v Jeruzalemu ima 4 proste postelje, hotel Grozd v Gornji Radgoni 34, gostišče Zvezda v Beltincih 9, hotel Park v Lendavi 12 in Dom na Goričkem v Gornjih Petrovcih 7 prostih postelj.
JAMES F. DWYER

•H:::::::::::-::::
:::::::::::::::::::
UČENEC IZ DŽUNGLE
Medtem ko je vstal iz svojega globokega naslanjača iz pletene slame, je žarka tropska mesečina obsijala Schrei-berjevo glavo. Pogled mu je bil obrnjen v neprozorni mrak džungle, ki naju je obkrožala z vseh strani, toda bilo je jasno, da napeto prisluškuje slabotnim zvokom, ki so se slišali iz notranjosti kolibe. Kakor komaj vidna bela proga Je steza segala do roba jase, na kateri je stala koliba, vse do pošastnih visokih debel, pred katerimi Je rasla za moža visoka afriška trava, ko da mu hoče preprečiti vstop v samo džunglo.
Bilo je očitno: džungla ne prenaša goljav, ker pričajo, da se je vanjo zavlekel človek, neželeno in nesimpatično bitje.
«KaJ je?» sem tiho vprašal.
«Nič,» je zamrmral prirodo-slovec, vendar je bilo jasno,
da še dalje napeto posluša zvoke iz kolibe in džungle. Nato pa se je zdrznil in se strelo-vito, spretno kakor mačka, vrgel na živo vijugasto črto, ki se je na lepem pojavila na beli stezi.
«Prekleta rdeča strupenjača, spet je ušla iz kolibe! Zdaj je že drugič poskusila pobegniti!« reče držeč v roki živo kačo in stopa z njo z okornimi koraki proti kolibi, kakor da ni Isti človek, ki se je malo prej tako spretno vrgel na kačo.
Cez nekaj minut se je vrnil in zadovoljno zavalil v svoj naslanjač.
«Ali ste zagledali kačo, preden Je skušala prelezti stezo?« sem zastavil vprašanje, ki me je težilo.
«Nisem!» je odgovoril Schrei-ber. «Skratka po zvoku sem
spoznal, da nekaj ni v redu. Medtem ko je kača pobegnila, je v kolibi nastala kratka tišina, povsem kratka grobna tišina, nato pa je spet zavladal šum kakor poprej, vendar v drugem tonu. Kačin beg je prvi odkril pavijan, ki čepi v kletki zraven njenega zaboja. V kolibi je popolnoma tema in ne vidi se niti prst pred nosom, toda pavijan je vendar odkril, da je kača ušla. To niti ni čudno: ona je eden njegovih najnevarnejših sovražnikov! O tem je obvestil druge živali v kolibi na neki svoj posebni način, morda s kakšnim zvokom, ka-li? Medtem ko so živali zvedele, da je kača na svobodi, je nastala tista kratka tišina, kakor od osuplosti. Hrup potem ni bil isti kakor poprej, in tako sem, glejte, bil tudi jaz obveščen. Zdaj pa vedo, da je kača spet med njimi, da je spet v kolibi. Le poslušajte, kako vznemirjeno in preplašeno klepetajo. Kakor da hočejo pregnati strah! Kajti te živali dobro vedo, na neki svoj živalski način, da je kača nevarno bitje, ki lahko zleze skoraj skozi vsako re-
šetko... Le poslušajte ta pridušeni preplah!«
Niti sam ne vem zakaj, ampak medtem sem začutil, kako so se mi spričo nekega nepojasnjenega strahu naježili lasje na zatilniku.
«A vse to se zdi tako okrutno! Loviti živali, ki so dotlej živele v prostosti, in jih potem držati v ujetništvu daleč od njihove džungle...«
Nastala je tišina. Molčala sva dve, tri minute, zatopljena v misli, potem pa je Schrei-ber nadaljeval:
«Ako z divjimi živalmi lepo ravnate, življenje v ujetništvu zanje ni težko. Globoko sem prepričan, da tudi one tako čutijo... in da, recimo... ako bi imele inteligenco in bi mogle izbirati — ne bi menjar le z živalmi, ki žive svobodne v džungli. Da, tako vam je to, In še nekaj: zoologi posebno dobro ravnajo z ujetimi živalmi, neprimerno bolje, kakor ravna človeška družba s svojimi člani. Nisem poznal niti enega zoologa, za katerega bi se moglo reči, da je surov z živalmi...«
Naglo se je ustavil, ko da se
je nečesa spomnil, potem pa se je zasmejal, a bilo je očitno, da mu spomin na to, kar mu je prišlo na misel, ni bil prijeten.
((Pogrešil sem,« je dejal skoraj grobo. «Poznal sem nekega zoologa, ki ni bil takšen. Noč je še zgodna, pa vam bom povedal ta primer. Zgodilo se je pred mnogimi leti, ko sem bil še mlad, v času, ko sem se prvič zadrževal v kraju okoli reke Saramahane. Ta človek se je pisal Pierre Lesohn, a bil je prirodoslovec, toda ne v popolnem smislu besede. Ni bil, kako bi rekel, s srcem pri tem poslu. Zmeraj je mislil samo na denar, kako bi zaslužil čimveč denarja, kar pravi prirodoslovci nikoli ne delajo, ker njihov posel zahteva, da se mu človek ves preda... kakor se pravi: z dušo in telesom... Prav zato tudi pravim, da Lesohn ni bil prirodoslovec v pravem smislu besede. Ker ni bil boga', ga je neprestano grizel črv nezadovoljstva... a nezadovoljen prirodoslovec ne more biti dober prirodoslovec.
Nekega dne sem s svojim
kolegom Fogelbergom sedel v čoln domačinov in odveslal k Lesohnu. Nisva se niti dobro poznala — a treba je vedeti, da vsaj mesec dni ni videl belega človeka — ko mi na lepem porine pred nos neki francoski ilustrirani časopis. Toliko da ni drhtel od razburjenja...
,Kaj mislite o tem članku, a?’ me je vprašal.
Prebral sem članek in pogledal sliko, ki je bila ob njem objavljena. Bila je fotografija odraslega orangutana, pod njo pa je bilo napisano, kako se ta zver imenuje. Imela je ime in priimek, prav tako kakor vi in jaz. Orangutan na fotografiji je sedel za pisalno mizo, kadil nekakšno cigaro in se delal, ko da piše neko pismo. Dovolj me poznate in zato lahko sklepate, da je ta slika v meni vzbudila gnus. A ne do orangutana, seve, pač pa do ljudi, ki so to napravili iz njega. Vrnil sem Lesohnu časopis brez vsake besede.
,No, Schreiber? Kaj pravite k temu, a? Niste mi odgovorili na moje vprašanje!’
.Ničesar ne mislim o tem,’
— sem odgovoril. ,Ta stvar me skratka ne zanima!’
Lesohn me je osuplo pogledal, kakor da je v tem hipu ugotovil, da boleham za shizofrenijo ali paranojo, potem pa je razburjen dejal: ,Toda človek! Ta opica zasluži za svojega gospo:' rja dvesto funtov šterlingov na teden, ko nastopa v Royal Musič Hallu v Londonu. Njegov gospodar si bo z njim zaslužil celo bogastvo!’
.Briga me!’ sem odgovoril. ,To me prav nič ne zanima!’
,Ha, ha!’ se je zasmejal Lesohn. ,Kaj želite vse do smrti delati v tej džungli in umreti kot pravi siromak, a? Meni so, dragi moj Schreiber, na misli drugačne stvari!’ To sem vedel tudi brez njegove izjave, a ga nisem hotel prekiniti. ,Da, dragi moj, še na misel mi ne pride, da bi tu crknil kot revež in da bi me potem pokopal! divjaki, želim umreti v Parizu kot bogat človek. Prej pa se želim nazaba-vati z lepimi ženskami, vinom in pesmijo!’
A kakšno zvezo ima to s
fotografijo tega orangutana?’ sem vprašal.
.Kako da vam to ni jasno?!’ se je začudil. ,To je vendar lahko uganiti: vaš prijatelj Pierre Lesohn bo tudi zdre-siral enega orangutana. Zdre-siral ga bom, da se bo vedel kot človek!’
,če bi bil na vašem mestu, bi tega ne poskušal, ni lepo niti dobro goniti živali, da se vedejo kot ljudje!’
Ko je slišal moje besede, se je Lesohn začel zvijati od smeha. Zanj je to bila velika šala in po vsej priliki znak moje velikanske neumnosti. Vrgel se je na posteljo in se smejal vsaj deset minut, jaz pa sem premišljal, kako bi bilo zanj bolje, če bi bil ostal v Parizu, ker takšni ljudje niso za džunglo.
Torej, Lesolpi je še tisti dan pribil fotografijo tistega orangutana na steno svoje kolibe in buljil vanjo po nekaj ur na dan. Zdaj pa zdaj je siknil skozi zobe: .Dvesto funtov na teden! Pa to je ogromen denar: malone štiri tisoč mark!
(Nadaljevanje sledi)
KRFUNlSrVO- TRST — UL MONTECCHI 8, II. TELEFON 93-808 ln »4-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvin Pellico 1 II, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST — UL. SV FRANČIŠKA St. 20 — Telefon 37-338 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur — Vnaprej: Četrtletna 2 250* lir polletna 4 400 lir, celoletna 7.700 Ur - SFRJ: posamezna številka v tednu in nedeljo 50 - din, mesečno 1.000,- in letno 10.000 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Start trg 3/1., tele
JS.207. »Mi '»« P« Nar«« Donki , (»..».	LfziKiSSP0'"*^“■ “ ~°“l0 PB “P'“