wrtt ttHiD AMP BBH1HW1P ONIMIT WMPT QfO. 866) lUtm>iliB» i! W» APT Of OWWI1 lift. CT Wa if BBIOIf OFFICE Of WW YOUL g. T. By Order rf the Pmdent. A. B. Burleson, P. M. Gen. I Ma j t t £ J1 Urniki čmvndk I A ^^ TT A A Tb# Largest Slovenian TUUv I t UrM drttnh I #11 M |m| il B J 1111 M the «tau> I V«lJi uo«lol«to.........IMO I I M J IA I /A |\ I V I V /A except »u .. i Z« pol lets............... SOC 1 \J 1 ^il UK/ Jl IX V/ JL/i. X ind legal Holiday I Za New York eelo let«.... 6.00 i| ^^ I za inozemstvo četo leto... t.oo H _Ust slovenskih delavcev v Ameriki,__T*,!RWder TELEFON: 2876 CORTLANDT Entered m Seeond Glass Matter, September ti, 1903, at the Poet OfTxe at New York, N. Y.f under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT NO 33. — ŠTEV. 33. MEW YORK, MONDAY, FEBRUARY 9, 1990. — PONDELJEK, 9. FEBRUARJA, 1920. VOLUME XXVHI. — LETNIK XXVIII. ANGLEŠKA VLADA ŽELI IZPREMEMB. j POGODBO JE TREBA ČISTO IZPOLNITI. ZAVZEMA 8E BAJT ZA IZFKEMEMBO DOLOČIL, TZXAJOClH I SE IZROČITVE VOJNIH ZLOČINCEV — MORNARIŠKI ČAST- I NI KI BO V VELIKEM ŠTEVILU NA SEZNAMU. — HOLAND- I SKO ČASOPISJE DOLŽI ZAVEZNIKE, DA NE IŠČE PRAVICE, I TEMVEČ OB VETE I Pari*. FVancija, T februarja — Svet poslanikov je dane j zju- I i raj odlomil. da je vspričo sedaj obstoječih razmer edino pravilno, 1 du se i?roči nežnim Nemcem kojih izročitev zahtevajo zavezniki, I remiki via rt i potom imncoskfga poslanika v Berlinu. 1 Ta odločitev je bila objavljana v oficijelnem komunikeju. Dej- 1 stvo, da je pričel »vrt zopet * običajem ,da izdaja komunikeje, je I vzbudilo precej koinent*ri?v. V tem se hoče videti znake, da s« ho- I t e omejili informacijahe vire glede dogodkov v svetu poslancev. j Kot poroča paniki Journal je bila izročitev seznama zakasnje- 1 na v sled ugovorov ki so bili dvignjeni z angleške strani. | V franeoskih krotjh so bili žejo presenečeni vsled izpremenje-t,e politike in izpremcnjenega stališča angleške vlade, kajti dosedaj je prevladoval utin, d.i j* ravno Anglija ona dežela, ki najbolj odločno ust raja pri tvoji zahtevi .da »e stavi pred mednarodna sodila prejšnega nemškega kajzerja in druge Nemce. Lord kaneelar, ha roti Birkenhead, j*' sedaj baje povsem odločno izjavil, da je an-pleAka vlada za modiln iranje seznama, da bi bilo tem potom mogoče jj priti do soglasja / NVmčijo. 2 Fran<*o>ki ministrski pred^dnik Millerand je Izjavil včeraj zvečer v poslanski zbornici, da Francija ne bo izpraznila levega bre-■_»a Rena dokler ne bo izpolnila Nemčija vseh pogojev versaillake mirovne pogodbe. E To se smatra za migljaj, tikajoč se stališča francoske vlade. V \ l .duih krogih in pr» občinstvu v splošnem je opaziti le malo zanimanja za procesiranju Nemcev, vendar po so vsi mnenja, da je treba pogodbo izpolniti do pičice. London, Anglija. 7. februarja. — Glasi se, da se zavzema mini- P strdki pred»"dnik Lloyd Ueorge za izdatno izpremembo v seznamu k Nemeev, katere zalit« vajn zavezniki, kot poroča danes Wesminster Gazette. Soglasno s poročilom iz Kodanja je vodja nemške delegacije v Pari/n izročil nemškemu zunanjemu uradu formalno poročilo. Za- ^ \e*niki so mu haje *j>oročili, da bodo predložili nadaljni seznam o- ^ «4 b knkorhitro se b;> pričelo ka7*»n*ko postopanje proti onim, ki so j, iinvi-ileiii v prvem seznamu. * n Berlin, Nemčija, 7. februarja. — Dvanajst, admiralov, dva po- ti veljnika visokega brodovja in številni nadaljni aktivni častniki s i . mftkr mornarice nahajajo na izročilnem seznamu zaveznikov. Si Skoro vsi častniki mornariškega štaba so v tem seznamu. Jdmiralitetni častniki, ki so se zbrali v posvetovanje glede tega,n s,nama, so izjavili, da kažejo zahteve zaveznikov željo, da se zajp trajno paralizira morrariška prizadevanja Nem«"ije. Smeši se tudi j v imenovanje imen admirala Tirpitza in admiral von Moellerja. Jd Admiral von Tirpitz, — je izjavil neki častnik, — ni bil te- u kom eele vojne delaven na fronti ter ni poveljeval niti najmanjšemu k 1 anonskemu čolnu. Izjavil je nadalje, da je bil admiral Mueller fgolj t eksekntivni uradnik, ki je zastopal mornarico v glavnem stanu ter i^ral tekom vojne le pasivno ulogo. c Admiral Schroeder je poveljeval mornariški bazi v Flandriji in | l>od njegovim provosodjem je bil usmrčen kapitan Frvatt vsled pra-voreka vojnega sodifc u Od vseh 000 nemških poveljnikov podmorskih čolnov zahtevajo c zavezniki le izročitev tridesetih, o katerih se domneva, da so preko- r račili svoja legitimna navodila. ^ Admiraliteta je danes priznala izgubo približno 200 podmor- * skih čolnov ter izjavila, da je preostalo ob konen vojne še 160 pod-«* morskih čolnov. \ Komander Boekcr je letalec, ki je izvršil senzacijonalni polet v 1 nemške kolonije v srcu Afrike. Nikdo ne more pojasniti, zakaj se ne ' navaja imen poveljnikov Zeppelinov, ki so bombardirali- London, * čeprav zahtevajo zavezniki nemške mornariške častnike. 1 Parlamentarni voditelji v Berlinu ne verujejo preveč v resnost zahtev za izročitev. Domnevajo da je to le predigra k veliki zahtevi, tikajoči se odškodnine ali pa kaka drugačna poteza zaveznikov v < kaki drugi smeri. "Morgenpo«t" pravi, da ni n*ijti v seznamu številnih imen, kamera bi človek pričakoval Tako manjka naprimer ime stotnika Sauer-yweiga, ki je bil baje v zvezi z eksekueijo bolniške strežnice Edith < uveli. Najti je še številne druge anomalije imen, ki so objavljena in ki niso objavljena. Ilejutvo, da se navaja veliko vojvodo iz Hes-sena, je povzročilo splošno presenečenje, kajti ta človekje bil znan kot anti-militarist ki ni preživel niti enega dne na fronti. London, Anglija, 7. februarja. — Tukaj so danes zvečer zelo dvomili, da je seznam kot je bil sporočen iz Berlina, pravilen. Dvomi se a vključitvi imen Ilindenburga, Luddendorffa in drugih znanih vojaških voditeljev, čeprav se je ta imena navedlo v pariških brzojavkah. Prr.v posebno se je povdarjalo dejstvo, da »e tekom vojne ni dvignilo obdolžb niti proti Hindenburgu, niti proti Hindenburgu, niti proti Ludendorffu. Berlin, Nemčija, 7. februarja. — Obrambni minister Noske je baje sporočil nemškemu mornariškemu štabu v Severnem morju, da ne ho izročen zaveznikom niti en Nemec. Soglasno s poročilom je bila brzojavka Noskeja odgovor na spo-iočila mornariških poveljnikov, v katerem se je glasilo, da ne bo mornarica privolila v izročitev admirala Trotha, kojega ime se nahaja na seznamu zaveznikov. Mat ja Erzberger se je izrazil napram nekemu poročevalcu, da sta vlada in narod enotna v sklepu, da se zoperstavita zahtevam zaveznikov. ! " Lokal* Aneziger" poroča, da sta maršal Hindenburg in general Lndeadorff izjavila, da se ne bo prostovoljno podal noben nemški častnik. - , Grof Bernstorff je izjavil: — Povsem izven vprašanja Je polo- j žiti roko na maršala Hindcnbqyga. _ _ 1 Zavezniki ne bodo dopustili da bi užival bivši kajzer ^toljubnost Holandake. Zahtevali bodo, naj ! ze g* pošlje na kak otok. Vpoštev pride otok Sumatra? Slika nam kaže Palambang, mesto na otoku. i SAMUEL 60MPERS POZIVA NA BOJ PROTI SOVRAŽNIKOM DELAVSTVA PREDSEDNIK AMERICAN FEPEARATION OF LABOR PRAVI. DA KONGRES NI ZADOSTIL SVOJIM DOLŽNOSTIM. — iME NOVAN JE BIL F0SEBEN ODBOR, KI BO MOBILIZIRAL ORGANIZIRANO DELAVSTVO DEŽELE PROTI SOVRAŽNIKOM DELAVSTVA — TEMNE SILE SO NA DELU I ^__ Washington, D. C., b. februarja. — predsednik American i* i-j ration of Labor, Samu«-l Gompers, je izdal danes oklie. v kai< r< :n ostro obsoja dosedanje delovanje kongresa. V oklicu poziva vse delavce dežele in vse prijatelje jn-r>» .»s:i, ;naj izvolijo v javne službe le preiskušene prijatelje delavstva. Gompers noče dft bi delavci čakali do novembra, ampak n.i i i i se udeležili že primarnih volitev. Delavci naj izvajajo na w kandidate, tudi na pretišJdniške, svoj upliv. Kongres ni zadostil rvoji dolžnosti. Izvrševalni odbor ameriške delavske federacije, ki je tukaj dalj ' časa zboroval, je izvolil pododbor treh članov, katerega naloga bo voditi v unijah politično kampanjo. Odbor tvorijo Samuel Gompers, Frank Morrison in .hum lO'Connell, predsednik jeklarskih unij. i Vsem delavskim organizacijam po deželi bo poslan cikular v i katerem bodo natančuo pojasnjeni politični cilji tega gibanja Cirkular se začenja z. izjavo: Temelj in pravica našega naroda sta ogrožena. Proste naina 'naše dežele so v nevarnosti. Ideali demokracije so se začeli rušiti. Namesto, da bi opravljal svoje dolžnosti je zašel na avtokratično i in reakcijonarno pot. Njegova glavna misel je bila vedno zatiranje •delavstva. Vsak poskus, da bi se sprejelo postave, ugodne za delav-!ce, je bil zatrt. Vsaka prošnja za varstvo je naletela na odlorm c».l- ||por. Dvorane zakonodaje so uporabljali za sovražno propagando I proti stremljenjem delavstva. Napočila je ura, ko se morajo zbrati vsi. ki verujejo v o , naših demokratičnih odreb, da branijo svoje pravice in ideale. Nadalje pravi Gompers, da je zadnja letna konvencija Američan ^Federation of Labor sprejela konstruktivni program, d očim je kon-gres želje delavstva popolnoma ignoriral. Namesto lega >a p—ku-šali zakonodajalci v kongresu uvesti prisilno delo. t.j To je torej plačilo za patriotizem in žrtve, katere dupr • li »! delavci v sedanji vojni. t.; Zaničevano od kongresa in prezirano od velike večine r-i -»- obeh zbornic je ameriško delavsko gibanje prisiljeno poslužiM •• I svoje stare nestrankarske politične politike, i-j Te politike smo se poslužili leta 190t», 1910 in 1912 ter pren.ri-ali o i pri kongresnih volitvah veliko delavskih sovražnikov. >.: Že so na deln temne sile ki begajo delavec ter jim sknš.-i . > I a vzeti moč. Na vse načine poskušajo razcepiti delavsk<* crla^r »•, d.i i-|sovražniki delavcev temlažje zmagali v volilnem boju. Vsledtcga ejmora delavstvo vstrajati pri svojem brezstranskarskem [»rograrnn ojDelavci niso v zvezi z nobeno politično stranko. Delavei ne tvonji» i, j nobene stranke. Oni vstrajajo santo pri temeljnih točkah pro*.«o>ti. e j pravičnosti in demokracije. Pri prihodnjih volitvah morajo biti jm« 'raženi vsi nam sovražni kandidati. American Federation of Labor ejjc sklenila vdejstviti svoj načrt, katerega je sprejela na svoji /,a«l o | nji konvenciji. BOUŠEVIŠKA VSTAJA p NA OTOKU SAHALIN > Vstaši so napadli par japonskih;11 tovarn. — Poljski soeijalisti za-'p hjevajo mir z Rusijo. !š Tokio, Japonsko, 7. februarja.; V. otoka Šahalina poročajo, da so d boljševiki vstali proti Japoncem.' Napadli so več tovarn, premogo- o rovov in petrolejskih naprav. |s Tja. kjer se vrše nemiri, je bi-j lo poslano na .10 sankah pomožno i j moštvo. Grof Tsunetada Kado.; posebni japonski odposlanec, za[\ Sibirijo, je izjavil, da mora Ja-js ponska bodisi odpoklicati svoje ji čete iz Sibirije ali pa brezpogojno;] podpirati Rusijo. Izjavil je tudi,ji j da imajo kozaki brez dvoma šejj i veliko upliva. j i 1 j 1 "radno je bilo objavljeno, da je j j v Vladivostokn proglašeno vojno ji ' i stanje. j. Varšava, Poljsko, 4. febr. —j ' j Soeijalisti izjavljajo, da bo naj 'Poljskem proklamiran generalni) * jštrajk, če bo vlada zavrnila bolj- ševiško mirovno ponudbo. Stav- , * J karsko gibanje bodo podpirale vse "! delavske stranke. "I Izvrševalni odbor poljske soci-' jalistične stranke je sprejel danes 1 j resolucioj, v kateri zahteva, naj 1 i se takoj začno mirovna pogajanja : in sicer na podlagi priznanja poljske neodvisnosti. Te dni se bo vr-j šila konferenca vseh delavskih! !svetov ter socijalističnih članov; i deželnega zbora. Ij - i PONESREČENI PREMOOARJI. - «! Bicknell, Ind., ?. februarja. — [ V rovu American Coal Company I se- se podrle opore stropa vsled - kolizije dveh min. Štirje premo-\r jgarji so izgubili pri tem življenje i- in med nbitimi se je nahajal tndi >- Nolan Smith, ki je bil poslovodja i* ter obenem tndi občinski uradnik v Bicknell. a - >- SREČNI LJUDJE, i- i Iz državnega skladišča Pouch Terminal Co. v Clifton, na Staten ■e Island, so neznanei ukradli pet sodov whiskeya ▼ vrednosti $7500. id Izposodili so si v Fliftonn konja al in voz ter spravili žganje na var-e, no. — ;h -;-— i- SENATOR JOHNSON OKA IV-7LUEN00. a> - v Wyhil|tM, D. C, 8. febr. — ki Danes jo bilo objavljeno, da jo ■tsbolel ae—tsr Hiram Johnaoa is Califoznije na inftnanei. | SIMS IN DANIELS II Mornariški tajnik )e dokončal svoje izpovedi ter obdolžil admirala Simsa. y - 1 ; Washington, D. C.. 7. febr. — I Mornariški tajnik Daniels je kon-'čal danes svoje izpovedi v svojem •.poru s podad mira lom Simsom. ; Označil je admirala ^jSimsa kot j nioža, kateremu ni poveriti nobe- 1 nepra zaupnega mesta. , ! Rekel je, da bi nikdar ne predlagal Simsa za čin kontre-admi- | jrela, če bi bil mogel videti vna- , prej razvoj &pora glede moniari- j ških odlikovanj. j Med drugim je očital tudi Sim- | sn da je rekel, da je bilo treba , skleniti premirje, ker se je provi- ^ 'jantski sistem generala Pershinga!, polomil. Nadalje je baje Sims re-J, 1 kel, da naj se prepusti Angliji vsa morja in da naj Združene dr-i, žave ne skušajo dobiti nadgo-spodstvo nad morjem, temveč se rajše omeje na delovanje v za- j, ! padni hemisferi. Glede razkritij admirala Simsa, j 1 tikajočih se tajnih navodil, je re-' ' kel mornariški tajnik, da ne sta-! * vi v dvom dobrega spomina Sim-> ' sa, da pa ne more noben morna-j 1 riški tajnik zaupati človeku, ki - dobi tajna navodila pri svojem t '* odpotovanju v nevtralno deželo iit! 1 ki ta navodila nato razkrije. : ZAVEZNIKI HOČEJO \ IMETI BOROEVIČA — I ž V kratkem bo dobila dunajska v vlada sCTiiawi onih oseb, katere i, mora izročiti zaveznikom. a - e Raid, Švica, 8. februarja. — a Neka dunajska brzojavka nazna-i- nja ,da bo dobila avstrijska vla-ti da kmalo seznam onih vojnih zlo-i- čincev katere zahtevajo zavezni* n ki zase v svrho procesiranja, s- Seznam je že sestavljen toda i prej ga še morajo odobriti zastoj->- niki jugoslovanske pujske, ru-i- munske in čeboslovaške vlade, j- Seznam, ki ni posebno dolg, ri vsebuje med drugim tndi sledeče li osebe: i- Nadvojvoda Jožef, feldmaršal n Arz, feldmaršal Koevess, genera) e- Potiorek, bivši governer Bosne, io feldmaršal Boroevič in grof Bere h j- told, bivši avstrijski zunanji mi-i- nister. i- Z izročitvijo bo velika težava, e, ker se veliko teh oseb nahaja v ta inosemstvn, oziroma so p^f"1" je držav, katere ao v prijateljskem razmerja s zavezniki. PAPEŽ IN UPORNI ČEŠKI DUHOVNIKI N ---SA Papež je izobčil iz katoliške cerkve več čeških duhovnikov. — Cilji it&lj&nskih imperijalistov. | — i" Rim, Italija. 7. februarja. —^'j Katoliška cerkev (namreč polen- ■! tarska) je danes vprizorila kora- G ke, da napravi konec dozdevne- n mu pomanjkanju discipline kato- n liških duhovnikov na Čeho-Sl o vaškem, v Jugoslaviji in na Ogr- h skem. j r V namenu da se prehiti razkol- P niško gibanje, katero je baje za- h jpeziti med duhovništvom imeno-{vanih dežel, je ••.sveta'* stoliea s j danes izdala ekskotnunikacijski h ukaz proti stotinam duhovnikov, J' katere se dolži punta proti ''sve- r ti" rimski katoliški hierarhiji, j k • i \ Dekret je baje napravil velik „ nt is. (Na koga? Mogoče na Kala-breze.) ' r V Vatikanu so izjavili da se j , obrača dekret le proti pomanjkanju discipline. Duh nemira, ki ga t je opaziti med delavstvom Oelio- j Slovaške, se je lotil tudi duhovni- ^ šiva, ki se je uprlo svojim ško- f i fom, ki zahteva odpravo celibata } , in ki zahteva pravico nošnje po- ( j svetne obleko, direktno izvolitev < škofov ter pravico, da po svojem ] prevdarku določi dohodke eer-j. kva. Cehi tudi zahtevajo liturgijo v r češkem jeziku, ne pa v latinskem. (Vatikanu se ni treba preveč - usajsti^ kajti favno osvobojeni - slovanski narodi prejšnje Avstro-i Ogrske vedo dobro, da je papež i ravno tak polentar in nenasitljiv - imperialist kot so vsi Italjani, i seveda z izjemo ubogega trpečega naroda. Že samo dejstvo, da je ^ večina kardinalov italjanskega redu in da je papež vedno Ita-| ljan, nam priča, da nima sveti duh nobenega opravka pri izvolila t vi papeža, temveč da gre pri tem '. le za politiko in duševno zasužnjene narodov, ki so katoliškega veroizpovedanja,. Češki in jugo-e slovanski duhovniki vedo, da ima-a jo v rimski kuri j i svojega največjega sovražnika, čeprav se skri v va za zastor krščanstva. Minnli 0 so časi, ko so nevedni in razuzda-i- ni papeži is Rima vladali celemu sveta. Sedanjim papežem se sme- 1 a jo eeli svet, kakorhitro pridejo i- na dan a kakim ekakomunikacij- skim ukazom, za katerega se ni-kdo ne briffa. Veliko boljie bi bi-lo če bi papaš uporabil milodare, katero daMvs ia celega sveta za >-|k%j ilip^Sib poepeievanje limperijalMU afljor Italije). bo v kratkem vstanovljena brezžična telefonska zveza med Londonom in New Yorkom. Za preko-oceanski pogovor bo treba plačati 24 centov za vsako minuto. - DENARNE POSlLJATVE V - - ISTRO, NA OORlftKO Dr - NOTRANJSKO. - Izvrtujemo denarna Izplačila popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tndi hitro po eeli Istri, na Oorižkem in tudi na Notraajflkasa po ozemlju ki je sa* sodeno po italjanaki armadi, Jamčimo alt garantjmamo m ' vsako poifljatev, toda sa kake m o-' golo samude v izplačilo ne more. me prevzeti nikake obveznosti, 50 lir .... | 4.00 » 100 lir .... % 7.40 600 lir____$35 00 1000 lir____$70.00 Denar nam poslati je najbolje - po Dwell a Postal Money Ordee i aH pa po No« York Bank Draft i TftDU FRANE SAKSER SMRTNA KOSA. ____ j V New Vorkn je umrl rojak John Jare, star 33 let, član Samostojnega društva. Bil je mirnega značaja in povsod jako priljubljen. Stanoval je v hiši štv. 424 East 9th St Pred par tedni mu je umrla žena. — Naj v miru počiva ! CLEMENCEAU JE V KAJIRL Kajira, Egipt, 8. februarja. — ; Sem je dospel Georges Clemen-■ eeau, bivši francoski ministrski ! predsednik. Francijo je zapustil dne 2. februarja ter bo sedaj pre-potoval ves Egipt. ' BREZŽIČNI TELEFON MED ; NEW TORKOM IN LONDONOM. London, Anglija, 8. februarja. ! Signor Marconi, ki je prejšni te-1 den govoril potom brezžičnega 1 telefona a Kanado, je izjavil, da NOVA ZVEZA ZA IZPLAČEVANJA DENARJA Naše denarne poiiljatve razpošilja in izplačuje sedaj po celi Jugoslaviji "Kraljevi poitni čekovni urad" t Ljubljani; to je tak državni zavod, kakor je bila 0. k. poitna hranilnica na Dunaju, katera je mnogo let pred svetovno vojno izplačevala naše denarne po-žOjatve žirom avstro-ogrske monarhije. Jamčimo za vsako denarno pošiljatev, toda za kake mogoče zamude t izplačilu, ki bi se povzročile po drugih, brez naše krivde, pa ne moremo prevzeti nikake obveznosti. 100 km $L25 000 kral ^ $ 6 00 «0 km m 9240 14)00 kron $ U.20 800 km .7«. |54X) ^ 5,000 kron . f 56.00 400 km H80 10,000 kron .... ^111.00 OtnaŽsns ostoa io veljavne do dna, ko so nadomestijo z drugimi Denar mam poslati jo najbolje po Domestic Postal Money Order, aH pa po Now York Bank Draft. __ . - -__ XVEDKA FRANK SAKSER, , J Dunlo, Pa. Tukaj *c ponenrecii rojaki John <)ccp«fk. Zapoedeu je bil v j pretjiogorovu. Tukaj /apnva bra ( ta iti ««*Jitro. v starem kraju pa .Iva hra ta. f>ouia je hii iz Kolovrat* na Dolenjuketu. V v m. p.! O—m. j / Farrell, Pa. o delavskih r.t/inerab hi pi*al. a. ka.i ti<*-em, ker ni*o taliko vred-M<». tla bi jih omenjal. Stavka je končana. Kakien je bil konec. je, \ takemu znano. Delavski voditelji vrt nam dobro obetali, Kedaj se pa ii* /menijo ve«"- za nas. IVeprican ^ vm. da naa no boate več speljali na led. Tukaj nas je precej Slovencev, ali nobeden ni dobil svojega prostora nazaj. Prvič za-; strantefra. ker ni Ael nfhfe poprej drtlat, drufftf pa, kef itnnmo med, nami dobro omebo, ki nas je «Ja to-/(£. M, da orno rmerjali nj+no bM« a aktbm-ka in e sam n* vem. kaj še vse. Dela mo, kolikor moremo, toda j»roti draginji se ne moremo boriti. Niti misliti ni. da hi kaj dali na stran Slovem+v je pwej tukaj ter sc deloma ■■■*! oo no prlabfnJeio.Denar aaj aa M-wuB pJltjirt pe ■may Onto. Prt tin »no to kraja narofriku* pravimo, da «a aw tndi pnW __Wf>H> MtiiiBl. aa hitreje nattone lailcniitt^__ OLA«NARODA m Cortiinft atrfC »orou«H fa Manhattan, Now VaHc, M.V. _ Tetopaona : CorM artot 2S7« _ ^ y Bodite previdni Ko se 7ačnc tajati ^neg in se pojavijo prva /namenja spomladi, sahrepeni vse po božji naravi.« Tovarniški delavec začne prem ial jeva ti svoj žalosten položaj in tuujnar bi se rad enkrat za vselej iznebil svoje podzemske ječe. To pa pravdobro ve posebna vrsta ljudi, ki ne seje ampak hoče samo žeti. Ki ne det;«, an pa k hoče živeli <«mo na stroške nbotrega delavea, kateri si je v trdim delom prihranil par stotakow Prva znamenja sf-omiadi ao razni lopovi, razui sleparski apenti,; ki prodajajo ničvredne loie, zemljo in razne drupe stvari. Preveč predrzna l * L bila trditev, da vas hoče vsakdo z delnica- j mi osh-pariii. Je med nami dosti poitenih trpjoveev, iwxljetnikov, \»'likih farmerjev, ki res hočejo pomagati svojim ljudem k boljse-loti zaslužku in holjši liodnenosti. Ti ljudje so poštenjak i, vsa čast I jiui. — Bojte pa onih, ki vam zu primeroma majhen denar ponuja jo j preveč, te bi tole delniee res toliko vreden kot pravijo, lahko brer hkrl»i vrjamete, da l»i J t It vam ne ponujali s tako vsiljivostjo, ampak bi jih ohranili zase. Lep dokaz iiuat.% kaj se je zgodilo z rojaki v okolici Pitts-l irgha, ki so sedli na lim znanemu b'oersterju. Skoraj za miljon do-I a rje v j«* osleparil ubo^e našel jenee. med katerimi je bilo brez dvoma veliko Juro>»iovanov. In takih Koerwterjev dandanašnji, pase h no pa sedaj ob pričet-1 l.ii spocaladi k r ruriroii po «-eli deželi, i* OKIjublj;ijo .»m \ s»* motfi»č»>, saif»<» da izvabijo t«'tii pa ni i a sodnijo viis bo ponavadi sodnik pomilovalno pogledal ter vas opozoril, da je bila to doltra šojdite jiopledat, predno kupite. Ne-j kateri poailjujo po pošti vzorci« zemlje. Vse to je humbiipr. Ajyentj am lahko nalier«- v doma«'-«-ni vrtu zemljo in vam jo pošlje.,In če i o tem ! Dopisi t -i **"* - ■ i A. Philipps. prodajalec timet-! rt in v Liverpooln, ki zastopa mo-: poi'en sindikat anpleških kapha-' listov, je tudi obiskal Dunaj ter pre? leti al zbirke. Izjavil jewda bo i i n j epov sindikat plačal .$T>0.000,0001 za del teh zbirk, če bodo zavezni- i . ške vlade dale potrebno flovolje-; i nje. Ameriški in franeoski sindi-j kati se tudi popajajo za te zbirke .— Dunajske umetniške zbirke je i mopoče primerjati le z onimi v! Ki mu in Parizu. Zbirke vseh o-| stalih plavnih mest so izdatno i j manjše piede obsepa. Dunaj je . • bil veliko središče civilizacije sko- j zi približno tisoč let. Bil je sijaj-i , no mesto ,ko je Berlin bil še ne-j poznana vas in ko je eelo London ležal izven velikepa *toka evropske kulture. Glavno skladišče dunajskih timet niških zakladov predstavlja velikanski cesarski mnzej na Rin-pu, kjer je več delov posvečenih i vsem glavnim oblikam umetnosti ' Ta velika zbirka temelji na z«-' ' kiadih, katere je napromadilaj liabsburška družina tekom več kot! štirih stotin let. Polep cesarskega muzeja je I najti zbirke tudi v Hofburgu alii . cesarski palači, v palači v Sehoen fcrtinnu. v Belvederu ter v palačah Czernin, Liehtenstein. Ha-! raeh, Pallavieini, Sehoenbom. Kinsky in drugih. Vse umetniške zbirke v teh palačah so slavne in avstrijska vlada se pripravlja, da jih zastavi ali proda, da dobi zanje denar, s katerim bo mopla nakupiti življeske potrebščine. Koliko pa so vsi ti umetniški i zakladi vredni? Noben človek ne ^ ■ more tega reči s približno natančnostjo. t Mogoče pn je ustvariti si pri-; približen pojem o vrednosti dn-j na j«ke zbirke na podlagi een, ka- [ t ere so p!a«v*ali znani ameriški na- J i biralei za dela starih mojstrov, ki! | ko prav tako drapoeena. Pokojni Pierpont Mor pan je baje plačačal $350,000. za veliko I sliko Rafaela: — Madona sv. An-, tona v Padovi. Pokojni Henry Friek je plačal' j $500.000 za Rembrandtovo sliko 'j14Poljaki jezdee" »n ^400.000 zal " sliko Velasqneza "Filip IV. špitn-' s-ki". i' Pokojni W. Widener je plačal j miljon dolarjev za tri Be'mbrand-tore dike, vkljni'nn poaebno zna-tno **Mlin"\ Povprečna cena, plačana za de- j la sedmih alavnih starih mojstrov raaaa prHOfino #370,M0. V eo-j 'anhmMMji M Puasju p« je I 1717 slik teh starih mojstrov. Med | njimi so slike vseh navedenih j mojstrov in med njimi je tudi Haifa el ova "Madonna del Giardino" Iter Kembrandtov portret njegove 1 matere in ti dve sliki bi brez dvojine prinesli veliko višjo ceno kot j Mno jo zgoraj navedli. Izvedenci izjavljajo, da je povprečna kakovost del starih moj-i sirov v dunajskem muzeju zelo j visoka. Ce damo tem slikam pov-| prečno vrednost le ene četrtine je^ne, katero so plačali Amerikan-M-i za si i č na dela starih mojstrov, i najdemo, do dela starih moj-j sirov v dunajskem muzeju vred-nr najmanj .t02,5(X) komad, kar jc zelo zmerna cenitev. Ce je torej 1717 takih slik, dobimo presenetljivo skupno svoto1 158,822,500 edinole za slike, ki se nahajajo v cesarskem muzeju. Pri tem pa ne pride prav nič • v poštev zlata in srebrna poso-! da, dragi kameni in drugi umetniški predmeti, ki se nahajajo v-i dunajskem umetniškem muzeju. j Pri tem se tudi ne vzame vpoštev i ostalih cesarskih, nadvojvodskih I in knežjih zbirk na Dunaju, gle-l de katerih si avstrijska vlada prisvaja pravico, da sme po svoji volji razpolagati z njimi. Ce vzamem, da so ostali pred- [ meti v cesarskem muzeju vredni 1 oliko kot slike, dobimo svoto 17.645,000. Nadalje lahko cenimo, da je desel ostalih dunajskih, zbirk, vključno slavno Liehten-steinovo galerijo, vrednih vsaka j pr. eno desetih vsebine cesarske-1 pa muzeja. To nam daje pr^senet-• Ijivo skupno svoto $735,280.000 za vse dunajske zbirke. Priznavamo, da je to zelo primitiven in površen način oeene, a j če vzamemo vpoštev cene, katere [ so plačali za slične slike ameriški ] miljonarji, moramo reči, da je ta 1 ocena odločno zmerna. Treba bi • bilo več mesecev ali več let trajajočega neprestanega dela izvedencev. da se določi zanesljivo tržno , vrednost vseh dunajskih umetni-* i ških zbirk. ' Primeren opis slik, ki se nahajajo v habsburških galerijah bi {napolnil eelo knjižnico. ''Kričanje" Van Djreka spn-dr med največje slike o tem predmetu. ki obstajajo in tega mnenja so eelo kritiki, ki smatrajo tega i umetnika v njegovih drugi!*, delih za manj vredega kot pa Rem- | brandta, Rnhensa in druge stare ' . * i mojstre. Koneepcija božanske tra-' j jredije, samotna ma jesteta podobe Odrciiiulta, sink vikat nega ozadja. - - vse to nam razkriva naj! j višjo inspiracijo umetnika, ki sej jc ponavadi pečal a slikanjem! j dvornih dam in prince v. i Katera slika starih mojstrov je| ] večja kot Rembrandtov ^ "Por- ■ tret moje matere", ki >»e nahaja! ! v dunajskem muzeju * Ta slika je bila dovršena leta i eno leto pred smrtjo timet- " p.ikove matere in ko je bil umet- ' nik na višku svoje moči. \* obra^ * ti-" poteze stare ženice je sin brez dvoma zarisal izvir onega ženija.'t ki ni bil po utiifujii številnih |>o J znab-ev š«* nikdar prekošen. j ■ Tudi Velaslik tega moj ^ srra kot pa v katerikoli drugi i zbirki izven na španskem. Neka-' !."ri drnpi veliki stari mojstri na j Dunaju so Rafael. Tizian. Coreg- J * I * pio. Holbein, Veronese, Mitrillo in Luka t ranach. J Veliko je tudi število srebrnih ^ in zlatih posod, krožnikov, čaš in t idnigih sličnih pretlmetov. Pri teh!' ne prihaja vpoštev le vrednost j b-ta in srebra, temveč umetniški; način, kako je ta posoda izdela- j na ter dejstvo, da so ti predmeti; delo slavnih srednjeveških zla-i I tarjev. Kakšna bo konečua usoda teh Zbirk? Ali se bodo razkropile po i celem svetu, da preskrbe hrane za stradajoče prebivalce Dunaja ali I pa bodo ostala doma? Za sedaj je še nemogoče odgovoriti na to « vprašanje. V ujetništvu umrli ♦ Slovenski Rdeči Kri/, v Ljub- * ' ljani javlja: V italjanskem v jet- j nistvu v Ospedale da Campo Xo. •)77, Sarmego, Prov. Palermo, Si- ^ eilija, s<> umrli: • Pichlik Jožef, pešce, rojen 1870. L umrl 1 o. maja 1010. Orel Ivan, pešec, rojen 1900,1j umrl 18. maja 1019. \\ Zorič Ivan, pešec, rojen 1876 ! umrl 27. maja 1919. Soršak Frane, pešec, rojen 1885. umrl 28. maja 3919. j Ilubman Frane, pešec, roj. 1877. umrl 15. junija 1919. j šnuderl Ferdinand, pešec, rojeni 1876, umrl 19. junija 1919. iveršič Peter, pešec, rojen 1882. h umrl 30. junija 1919. i Pichler Josip. peše<*. rojen 1893 ! j umrl 1. julija 1919. i Latič ZajmU. pešec, rojen, 1889 i I umrl 9. julija 1919. j t Lotojevič ifilan. pešec, rojen I ? 187:1. umri 12. julija 1910. j? Fnger Herman. peše<% rojenji 1896, umrl 18. julija 1919. h 1 Škofie Ivan. pešec, rojen 1882.i] umrl 19. julija 1919. i -Stankovi« Josip, pešec, rojenji 11895, umrl 26. julija 1919. j< Armbrust Franc, narednik, roj ; 1872. umrl 2. avgusta 1919. i I Tvaneič Alojzij, pešec, rojeni« i 1898, umrl 2. avgusta 1919. il Jusič Hasan, pešec, rojen 1887. j umrl 3. avg. 1919. Rudanič Sretloje. pešec, rojen 1?H)0, umrl 3. avg. 1919. Gorišek Ivan. pešec, rojen 1887. . j umrl 24. avgusta 1919. ' štefanič Cleso. pešec. roj. 1895. y 1 umrl 24. avg. 1919. *' Vukšie Mate, pešec, rojen 1895. umrl 2. septembra 1919. j Krek Ivan. pešec, rojen 1895 . | umrl 12. sept. 1919. fiolrčnik Marko, peSec, rojeni' ; 1890. umrl 18. sept. 1919.x Mastnak Ivan. pesee. roj. 1896 . n mrl 23. sept. 1919. 1 Ki bel Josip, pešee, rojen 1894. umrl 26. sept. 1919. Košuta Ivan, pešec, rojen 1873. •umri 16. oktobra 1919. r Avolič Zmajo. pešee, roj. 1877 umrl 20. okt. 1919. Lako P>ane. pe«ee, rojen 1892.! umrl 26. okt. 1919. štupar (»vido. pešec, rojen 1892. , umrl 30. okt. 19191 Šokau Ivan, pesee. rojen 1888: ' umrl 4. novembra 1919. Pestotnik Tvan, pesee. roj. 1891. v umrl 18. nov. 1919. ' ■ t Začimbe, MIIča in nijfunornt s Uiia domača sdravila ' v katera priporoča mgr. Kneipp. ( insa TOdao ▼ ntogL MttSAL - *--- ---fc - m _____. 1 nsoK po orapiacni cbidk« > MATH. FEZDIR C P O. Bes 71% Oity Bril Stalim Jugoslavia irredenta Lošinj za Jugoslavijo. G. Ante Andrijevič, zastopnik' kvamerskili otokov, je /. tf.osinja p»oslal belgrajski vladi brzojavko, j° prosi za pomoč, da s'1 od-1 redijo ti otoki. Izguba l.ošinja l»i, bila tem obeutnejša, ker jc otoki velikega pomena za brodarstvo in! j lafljedelstvo. Nad 75 odstotkov j prebivalstva jc jugoslovanskega jdočim je samo "J7 oseb za Italijo. , V najslabšem primeru naj bi se odredilo ljudsko glasovanje. Tudi prebivalstvo otoka Visa je poslalo naši mirovni-delegaciji te-^ legram. da noči. biti |>o I jo na znanje poročilo deputaeije iz njihove srede, ki jc bila v Parizu, da razloži mirovni konferen-1 j ei zahteve in pritožbe prebival-istva. ki zastopajo omenjeni pn-; jslanci. Izvajanja depota<-ije so bi-1 Jla sprejeta z odobravanjem. Po ! razpravi o zunanje- in notranje-j ! političnem položaju Jugoslavije! in o razmerah v zasedenem ozetn-}lju so poslanci soglasno sklenili, j da se v svrho kar najenergičnej-l šega zastopanja interesov naroda j iz zasedenih krajev združijo v ne-j i odvisno parlamentarno udruženjei j paslaneev iz zasedenega ozemlja. • i i Nobeden noče biti laški državni svetnik. Tržaški Lavoratore"' piš«-. da' je bilo povodom imenovanja £idr-| žavnih svetnikov'' za no<*e pokra-1 jine ponujeno tako mesto tudi odvetniku dr. Pueeherju. bivšemu pristašu tržaške socijalno-demo-! kratične stranke, ki pa je takoj imenovanje odločno odklonil. So- j cijalno-demokratsko glasilo pa ne. navaja nikakih razlogov za tj'co| odklonitev; pripominja le. da sej .ie tako mesto ponudilo tudi nekaterim drugim odvetnikom in uči-; tel jem. ki pa so tudi odklonili. TEROR ŠPANSKIH SINDIKA LISTOV -- | Valencian, španska, fi. febr —j Dva delodajalca sta bila tekom pretekle noči zavratno umorjena t ter se domneva, da so izvrš;li za-j vratne umore siiniikalistični tero-j risti. Prvi mož. po imenn t'ar, iz-[delovalcc pohištva, je zapuščali jsvoj dom, ko je skupina mož pri-; čela streljati nanj ter mgi mož. ki se je pisal Bee-| ker. je bil umorjen s pomočjo bo-1 dr.leev in strelov in revolverjev j ie nje«rovo truplo je našla polici- j j;t, ki je obenem tudi objavila, da: so aretirani že vsi oni. ki so M^o-v«»rT»i za ta dva umora. (VIBSI Ifc BBSS! SB51 m WSB Razne vesti Nikita ob grobu svojih nad. Iteogmdska '"Pravda'' javlja i iz Pariza: Kot posledica novega popuščanja i taljanske vlade se je rodilo uverjenje, da se t magora »■■ma bati italjanskega vpada. -— P.ivši kralj Nikita ne l»o dobil od j iialjanslce vlade zahtevane pfwl-pore. Nikita se mudi sedaj na meji med Francijo in ltali.jo. Ko je l>il obveščen, da od Italije ne dobi podpore, je to napravilo nanj ' želu mučen vi is. Ljudje iz njegove bližine vedo povedati, da je Nikita vsled italjanske "besedo-J lomnost i z»*lo o^^irčen in d:i v j'*zi Iffovori; "Ko sem ji bil potreben, ■ tedaj tne jc iskala, sedaj me pa j|.u.šča v stiski!" Tudi '"prostovoljci'* bivšega kralja Nikite se J pripravlja jo, da ga zapuste, k»-r ; ne dobe od njecsi obljubljenih na-grad. \ Bolgarski in grrški drobi|. Na podlairi sklepa ministrskega sveta je izda! finančni minister red bo. da velja bolgarski nik lasti j denar po 5. 10 in 20 stotink leva j ter iri ški niklasti denar po 5, 10 in "Jo h-pl(»v za ves teritorij kraljevine Si IS do daluje naredbe kot niklasti denar kraljevine Srbije v isti nominalni vrednosti in j kot tak da se sprejema tudi pri j državnih in ilnigih javnih blagajnah. Češkoslovaški bankovci. K»-r so novi državni bankovci Idotiskani. se bodo v kratkem iz-p menjali s starimi bankovci. Po obliki in kakovosti so novi ban-kovci zelo dobri in ne zaostajajo ;za solidno izdelavo amerikanskih |dolarjev.. Str.ri bankovci se bodo izmenjavali z novimi v februarju j t. 1. Pri izmenjavi obdrži drža a 'deset odstotkov svoto. Poljska valuta. Poljska vlada je odločila, da se " Vse terjatve od državnih blagajn v območju bivše Prusko-Poljske ki se glasijo v nemških markah izplačajo v poljskih markah, in !sicer al pari. | I CHILE SE JEZI NA McADDO-A Santiago, Chile, fl. februarja. — , V komentiranju nekejra ugotovi-jln, katero se pripisuje Williamu McAddo-u, prejšnjemu zakladni-škemn tajniku Združenih držav in katero je baje izustil na obedtt pan-ameriške družbe. praA'i list !"La Nacit>n"' na ugotovilo Mc-Adoo-a, da ne bo šel ameriški kn-(pital v Južno Ameriko, ker ima ,drugod boljša jamstva, nasled-I Ti je : Zelo zaupljiv človek je oni, (k- niUli. da .je treba dajati republiki Chile jamstva, da dobi kredite. Njenih sto let zgodovine predstavlja natančno izpolnjevanje obveznosti. . Habsburški umetniški zakladi na dražbi Sedanja avstrijska vlada namerava prodati dragocene umetniške zaklade IIabsbnrž»nov na Dunaju ter one drugih avstrijskih j plemenitaških družin v namenu, da obvarue avstrijski narod izstra-! danja. Pogoji prodaj** bodo v kratkem natančno ugotovljeni. Najmanjša svot«. katero potrebuje avstrijska vlada, znaša ."»0 ^ rniljonov dolarjev. Avstrijske oblasti s»> sprva nameravale zastaviti te umetniške zaklade pri kakem nrtrodu a!i bogate mmestu za gotovo svoto de-i narja v namenu, da bi ti umetniški predmeti nekega dne vrnili t na I>iinaj. Splošno p« s»> ie Avstrijcem pojasnilo, da ne bo nikdo t.otel poswliti v*-ilk«- 'vntf denarja proti takemji jamstvo iti da j*» < dina pot. kako dob;t» denar, prodat; te zakla«lf. Inozemski bankirji, katere se jo poklicalo na posvetovanje, „o pojasnili, da bi kapiiad ne sprejel rizika, ki bi bil v zvezi s takim jamstvom za posojilo. Velik požar —i liailinll: LOUia BALA.NT Na IN PMft Ara, - —f «a 9«ik: J08KPH Ptaaun. mtr. Mm. » Ma—in'k: OKO. L. BROSICH. My. Mn. ■Matai* nnpl>li>Bft Mfuia: U)DU oomud, MM ^^ ^ »It ■"oSdWMI ZOMAVN>K'1 < _ NADznnnmif um ooota mw- mmm. --..-vi 4MTHO#lT aon. 9M1 ifl WL a«, rut fat A *■ i -WAS* VAaota US* wall MM MMm tu*kmm* M ' ^ yOBVNTA. MM tli. \ UCMAtD ffLABODNIK. kaa M, Br Mu. <*« TOKN KOTNIK. I. WL M. MMt Tm. __MAVNI OP—m FiAwa ar. m-m m. cuuti mam 'CHN MOV KRN. (M-M At«.. Matk. Mita. KAV« woofirx!. v tr. ibdim a«. m rmmm k ______zoaužavALNi OOKON: #atcAN. mm mv cur a?«., ki Mu. niAIOC BVRABKC 4IM Waabtnton 8tr«*t. Denver Colo. TOGO* aifl^lt. NT-Itk Im. JthuuwB. Pa. ftaufi riMMi oaai wianaa ** >twl tikijot m gradnik ud«T kakor tudi d«oarn« »o«t1J*ri« naf mm mm* WjJo n» Blavnerm tajnik«. Vmm pr;to£be naj mm pottljajo na prclMdntkm porote««« OOtoor^ Protnje am, aprej^m novih članov In aploh vaa adravnlkka avrie«,»aia. a« nai WUiJc na vrhovn*ra sdravnlka. ._Jaaml<*vatieka Katoliška Jadnota mm priporoma vaaa Jwoalonaa aa oMUa prti •top Jadncta poatuj« po "NaUotkal Fraternal Con«re«e" leatvtcL V blacajnl m« naaooo. (triatotlaoc dolarjev). Bo.nIftk;h pt^lpor. odticodnln tn paamrtnln H *a nad poldrugi miljon dolarjev. Jednota ateje okroa » tlao« rednih £Mnu« (le) In okrcv S tlao« otrok v Mladlnakem oddelku. I Dru*tv» Jednotr, re nahajajo p.i rasnih alev«nak;th naaelbtnah. Tam fejar pi M nI. pr«Jxročanco vstanovltfcv n^vlh. Kdor «11 poalaU tlan, na] ae atfaat pri ta|« oika mj;snes& društva j a. K. J. I Za tstanovltev novih Oruftev m pa obrnite m fUnveyt tunika Not. društvo aa kbko vata novi s t Uanl aX *hn;c«aiL Kako so se znali Lahi zavarovati, da lahko napadejo ostale naSe kraje? (Prinašamo študijo o naših mejah proti Italiji in Vemški Avstriji n s*ratefir»enega vidika. I z razpravo jo jasno razvidno kako «lolco hi ditialu sama Slovenija brez Hrvatov it; Srhov m^d sosedoma n« zapadu in severu. • V spivn j,- strokovno in znanstveno ««ko piščevo zelo jasno zapazilo vso rednost položaja, v katerem se nahaja skrajni severozapadni drl naše domovine vsled meja, ki -o potegnjene že sedaj -ili jih namerava potegniti pariška konfVrenea. Ros j«- ?rlo težak vojaški položaj Slovenije. Šolanje iialjanok«* in avstrijske meje jo postavljajo v težji položni. kot >.• je nahajala Srhi j a od leta nasproti Av-stro-Ogrski. Sreča j«' samo to. da stoji za Slovenijo eela Jugoslavija do Soluna. do«"im so stalf za Srhijo samo so-: - vralniki). Vojaška e>eena j*ie ••rt»k. ki jo.danes zasedena po vojski kralj*'vine Italijo. (v nastopijo v i riitičnem pogledu hibtvene in znatne spremeni-, W\ moramo ev«nt milno računati tudi s tem, da ostane današnja mej-i na - rt a meja med kraljestvom SI1S in kraljevino Italijo. Neznatne spremembe te meje, o katerih s e govori po časopisju! in pogaja v Pariti. nimajo nikakega odločilnetra vpliva na vojaško i vrednost t'* mej«-. Vsled t»'«ra se lahko že danes izrazi zaključno rane-» j«' o našem strategičnem. operativnem in taktičnem položaju, ope-i^. latjvnem in taktičnem položaju na zapadu in o vplivu, ki ga more j ^ imeti ta položaj na duševni in gospodarski razvoj naše domovine,i zlasti pa na razvoj r«zmer v obmejnih krajih, v prvi vrsti Sloveniji j ^ ter nato v /apad ni FTrvatski in Oalmaeiji. ^ Tok zasedene mejne črte. Vojska kraljevine Italije je zasedla črto, ki gre v glavnem od1 o severa, pričenši pri Rožni dolini, preko Karavank in sioer čez Peč, 0 Kor^njsko sedlo. Triglav. Hradieo (kota Podbrško sedlo, čez} višine se vero-za pad no Zalega loga. višino Bleguš (156), PolanskojC dolino, čet sedlo med Vrhniko in Goreinjim Logatcem (484), potem čez višino zapadno (Vrkniške kotline, čez Snežnik M796), ter cd tuj v polukrogu čez Ri si i,si varili Italjani še boljše strategične in opera-f tivne predpogoje, ko. jili j«- imel Ludendorff. :l Dokaz - Sedanja inoiua črta je oddaljena od srea Slovenije, to|j ;«•, o«l Savske doline in Ljubljanske kotline in glavnega mesta Slo-J ' nije, Ljubljane. 20 :•*<> km. to je. dan hoda tudi za največjo ope-;? rat i v ne enote. j 1 Položaj je v najvažnejšem prostoru meje, to je tam, kjer se se-! staneta ersti iz (ioriee in Trsta in kjer stopi tržaška železnioa vil Iijubijansko kotlino, ie najslabši, ker je neposredni dohod v Ljub- < Ij.nisko kotlino, s »hI to 4f4. v italjanskih rokah. Ker je obmejna čr- i ta naravnost pritisnjc i>a na Savsko dtotino in se nahaja na vklopu; f v Ljubljansko kotlino, nam je vz«*ta možnost dobre obrambe, ker i s i i /a obrambo sposobnega in takti km v zaledju fronte, j,* lahko nedogleduih posledic za razvoj j I in kretanje večjih sil io pri malenkostnih vojnih nezgodah. S tem | so si ustvarili Italjani tak vojaški položaj, da ni zasedla Ljubijanej in Ljubljanske kotline, ki je ključ celega našega obrambnega se-j | stava, nikak operativni akt več ampak enostavno taktično podjetje, 1 ki -e lahko izvrši v pol dneva. j St- v eč, Ljubljana stoji s svojim za eelo naše kraljestvo važni- j < mi političnimi, duševnimi in vojnimi inštutucijaiui in s svojimi! matorijalniini reels.*-i popolnoma in vedno pod vplivom italjanskej] \ olje. 1 j, V enakem položaju kot Ljubljana in eela Ljubi jaška kotlina se11 liaha ja tndi eela Savska dolina od P od koren ju do vključno s* rate- i giene važne železniške postaje Zaloga vzhodno oel Ljubljane. 11 al jati i imajo v ^ojih rokah masiv Mangarta, Triglava in Hra-dice in Podbrdsko setHo. nad vladajo popolnoma dolini Podkoj-euske .i Bohinjske Save te*r imajo v svojih rokah vse dohode v ti dolini. Oni vo vojaški gospodarji cele gornje Savske doline — od Pod- i korena do Radovljice in — cele Bohinjske kotline. Kavno tako leži nr. njih ozemlju važno sedlo Podbrdo z višinami si verozapadno Zaloga «oga ter pogorje z najvišjo točko 1563, Blegušem, kar jih deU* za gospodarje Selške in Poljanske doline; v teui prostoru le*ita KianjSn Škof j« Loka slično kot Ljubljana v ob-močju dalekosežnih lalj..tiskih lopov. Vsled tega je vporaba želez-! iimke proge Ljubljana Jesen»ce-< Vlnvcc za prevažanje vojnih enot skoro popolnoma nemogoča, ker je izpostavljena taktičnemu vplivu in kar je hujše«— tndi ognju italjanskih lopov. Posledice vsake italjanske akcije proti Savski in Ljubljanski i kotlini je ta. da že z začasno izgubo toga prostora pade cel naš obrambni aestav na sevenrn meji v ( .-lovski fn Velikovski kotlini, ker bo«to .'•♦»te na tej fronti odre—ne s to akcijo od svojega zaledja, v.mik P rot i vzhodu pa je tndi dvomljiv, tako da bi bila izgubljena cela j i-ifš« obramben« mo.- na severni fronti med Vdikoveem in Oelov-1 o.-ni ter Celovcem in Karavankami. Dobreo je, da se že danes opo-: zori na to cel n*' ftd. da ve, kaj se natn lahko zgodi v resnem časa : pri majhni nenreči. I Kakšne moralne, gospodnnke in politične posledice bi imela samo raeasiwi izguba imenovanega prostora za celo državo, to ni predmet te ftiitdije in so poteg tega poslediee nedogled ne. Mejna črta južne Ljubljanske kotline do morja ima isti značaj kot severni dH m? je. Vse važne točke in kljači vseh komplikacij se nahajajo v ital lanskih rokah, tako, da je zagotovljena z napadom na Ljnbljaasko kotlino tndi bočna operacij« proti kotlini R\b-pica Kočevje, kar zaači zopet izgubo proge Ljubljana-lTačevje. I V uvodu je dokazano, da nudi sedanja mejna črta — če bi o- I stala kot definitivna meja — I ta- i Ijanotn vse ugodnosti, .«i strategični napad tisto silo. ki s.- nahajajo stalno v dislokaeiji na obmejnem prostoru. Brezdvomno bo že zaradi tega. da so obdrži pod pritiskom nase ljudstvo, ki je prišlo pod italijansko oblast, vzdrževala kraljevina t1 Italija v obmejnem prostorni vzhodno Tilmenta in zlasti vzhod-j no Soče v mirnem času neobičajno visoko število operativnih jed-not. Z ozirom ira dislokactjo in prostor se lahko nahaja: v obmej: licm prostoru Trbiž-Tolmin-Pod-brdo. ona do dve diviziji pešeev z gorsko opremo. v obmejnem prostoru Goriea-Sv. Lueija-Cerkno-Idrija najmanj et;a divizija pešeev, v prostoru Trst-Ajdovščina-Po-stojna dve diviziji pešeev. v prostoru Pnla-Voloska-Sv. Peter dve diviziji pešeev. Vse te sile bi se nahajale vzhod no Soče, t. j. Italija bi lahko po enem do dveh dneh hoda nenadoma koncentrirala na naših mejah 7—8 pehotnih divizij, ki štejejo v mirnem zvišanem stanju 50 do 60 tisoč pušk, 500 do 600 tisoT- mitral jez in toliko topov, torej oko-1 11 100 tisoč borcev. S tem dejstvom moramo v bodoče računati, če nočemo biti presenečeni. \ - H ** JtfwvuHt •j& ji DR. MILAN MIIUMBVie B ' I M WOO* OK. I PITTSntmGH. PA* S IJ -.- TelofoB CTt W ~ g kOb vojaških ogojih ;; — id Tem nilo se je in nočne senee so k začel«* legati na zemljo. Ves dan ji siuii ležali v globoki grapi ter%o- k ]»rezovali. Pa nsisprotnik je bil mi- p , ren; U- seintertja je iM»čil kak^r strel. ln>i.j za igračo kot v so vraž- n nem namenu. Naše predstraže so rikazal mesec, v travi so evrčali črički, nad našimi glavami pa je tiho plapt»lala ponočna ]>ti-ca. Nekako otožno in mehko ti postane pri srcu ob takih trenutkih. .Razni spomini te objamejo. sree več govori kot razum... j Tišino je prekinil tovariš Jan-; ko. ki nam je začet praviti o škodljivosti alkohola. Oovoril je pre-tjpričovalno t«*r nam tako orisal tega škodljivca, da je par marsikdo . izmed mladih fantov zatrdno skle-I nil v srcu: Ne honr se nikdar več opijanil! Alkohol ubija človeka, vzame mu pamet, in človek brez j pameti so ne razlikuje v mnogem od živine... k _ *4Res ie". je dejal Jurmanov Peter, "alkohol nas napravi take. 1 da ne vemo, kaj delamo. Tisti, ki L;v pijanosti postanejo mehki in o-" i tožni ter vzljubijo ves svet. so ' vsaj za toliko na boljšem, da ne ' napravijo nikomur nič škode. Huda pa je s tistimi, ki v pijanosti - postanejo svadljivi ali prepirljivi - ki za«"no razbijati, se tepsti, pa - tudi za nož hitro popi-i mejo. Ti r ljudje so prave živine in Bog nas varuj takih pijaneev. Navadni ko- - nee takih pijančevanj je uboj na j eni ali drugi strani." "Ker ravno govorite o posledi- - eah pijančevanja'*, pravi Štrbolč-kov Franeelj. "bom pa jaz pove- . dal. kako se mi je zadnjič godilo. ko sem ga ob zadnjem žegnanjn 1 dobil precej pod kapo. Pa pove-[) dati vam moram, da nikakor ni-' seni pijanec. Ne, semintja. če oko-I, liščine tako naneso. se ga morda malo nalezem. no. in reči moram. [j škode pri tem še nisem napravil nikomur, raznn svojemu žeptl — Torej doli pri Čontarju smo bili; rajali smo in peli. Dvanajst, je že odbilo, ko se izmuznem iz družbe h fer jo ročnem mahati proti damn, -{kakor je pac Slo. Kjntraj sem moral na delo. torej mnogo časa ne . bo za spanje. Ko pridem doli k M železnici, jo nrežem ob tiru po I krajščici k domu. Pa kar naen I krat me prime neznansko hudo za-I spanec. Pričel spem kar stoje spati. J kot staro fijaksrsko Jdjnw\ X»č. s? I mislim, tu ob tiru «e vležem ter P malo perapim. Vedno vozijo vlaki Dnevni pogovor. Jaka: "Kaj je novega, Jože?.' Jože: * "Slovenski-Amerikanski Koledar je izčel. V njem je najraznovrstnejše čtivo. Ali si si Še nabavil iztis?" Jaka: L "Ne še sedaj, pa bom kmalo." JoŠe: "Le naglo prijatelj, če ne, bo prej pošel, pred-no prideš ti na vrsto. Jaka: "Kaj pa je v letošnji izdaji?" " X ~ V * \ Jote: " Predolgo bi trajolo. Se bi hotel vse našte-. ti. Le par člankov ti imenujem: "Slovenci", "Kaj so storil Jugoslovani v svetovni vojni*'. "Generalni štrajk", "Rojstvo Jugoslavije" fes taka dalje, felo je eela kopica. Zanimivosti II ja zvrhana mera.*' Jaka: t** "Koliko pa stana?" T * " ' \' "itlri dajme. To vendar ni dandanašnji noben denar. Vreden pa je desetkrat toliko." Jaka: "Kje bi pa lahko dobil en iztis?" * Joie: "Foilfi denar v znamkah na Slovenic Publishing Company, 08 Corttaadt Strast, Mew York City, pa ti ga bodo takoj poslaH." Jaka: "iWbrt, dotoro, bom po storil tako. te tiane* bom poslaL II -•- _ svetnikom v varstvo ter nemilo ohlečMii koiično sj^wtaj v ^rap-. T»» mi j«- pripomoglo «i«> zavesti. Krišem si «>ln-a/. t«*t* premišljam o zadnj:h e pola-gnma s|H>innil vs«'ga. In skl enil sem. d:t ne «l;uu ve«« peklenščku prilike, da bi me jemal. Do »lane« >em držal besedo!" • ft Spisal Mihajlo. Dr.Koler Liberty Ave Pittsburgh, Pa. Bliža PmijrWi«> Stali*« f| I »r. Ki'i' " i« t>a j V -t i ■«l"v<»nflt» > Vliik. štK-«-;«- ^^ \ 1'ittsbunrlm. " ^ ki ima i"i-lfin«< A iM.ikfrt \ z.lr.ixlif iiIn \ H^k ^:ixtriu'lj'-li«» al« m^mir-.-k<- p« ifl»««n* ' \ urin. ty.pa««an>- las li,.. % k«n>t^li. uritil vam l'»>m kri. NV • akajt«*. k«»r ti« >•- rial»-z»-. V;-«« tm»šk»- liott-z.-iii /.aiite «la vam i>rfn«-liujt- 2, n«- •"•akuj tf. tenn w' T>ii-liT»- nt j.iz v-1 m Ca hflm zi.im-i plivrnil. Hydrowlc ali v>«iru> kilo ozdravim v ::i>. nmli in s*i«-»r oi^raHjr-. IU>U-7.m mehurja, ki pr>vxročaio ho IWiiv v križu in lirl>tu in včasih tndi pri pnjsonriju vm1>-. o*dmvlm n »roto- Itevm:iftz«"in. tr«anj»*. bolečin«1 o tt-klin**. KitefiK". škroliti ko- žne tn«l»-zni, ki nustnnejo vsl»-«l iH-či-krvi. ozdravim \ kratkem «'-a»il in ni |m(irt-linu h-žati. rr.nln«' «ir»-: vs:sk ila-i f-1 s. ur«* zju-tr.nj do S. ivw'er; v p«tkih «>d R. traj nopoMnr; r.». iir-il«-.lj:ih o,l S zjutraj do 2. popoldne. Dr. M0Y je uspešno ozdravil na. duho, božjast, ataksijo, vodentoo erce, Jetra, ledi« ^mg^lln ielodčne bola Jj^^^^B fine čudežen n tčin. Bolečine JM-Z&r' trebuhu, ▼ P^h. j tekline, revmatfc I / »tah ali križn; o- vent, kožne bolezni, izpuščaje, ogree. Mozka aH ženske bolezni ali slabo kri se lah ko ozdravi brez operacije v najkrajšem času in p6 najnižji ceni Uradne ure: ol> delavnikih od 9. dep du i pop. Ob TiedHJ:ih In pramlklh: od do». ao 1 w Bt. M FUEY M6Y 301 Grut Street P1TTS8URSH. PA! na tej pr«iiri. m«- bo /.«• eden /hu-dil. «la ne prespi m jutra ter pri-i dem še ]»ravočasno na delo. Kakor mislil, tako storil. Vležem se jx»leg tira ter brez vseh polštro-'kov "prav sladko zaspini". kot ^pojt« narodna pesem. A delal s»«iii I račun hj-ez krčmarja. Poznal š** (nisem samega seb«\. Vlaki so pač drveli mimo mene. a nobeden ni (mogel mojega pravičnega »panja prekiniti. Mimo s<*iu snival naprej, v mojih ušesih so doneli zvoki harmonike in če bi bil s kationom ustrelil poleg mene, tudi ne! vein, če bi se bil zbudil. Ob petih zjutraj pa pridrvi tod mimo brzo-j vlak, ki vozi čudno hitro ter napravi ja neznanski tru«šč. V moji še popolnoma omamljeni glavi začno pnlagoma nekaj svitati; trušč. j ki prihaja vedno silneje. mi bobni' I v nši-sih. telo mi privzdiguje. Xa krat pa se mi nekaj zakadi v obraz ter iskre švigajo okro*c moje «rfa-jve. vroča para me škropi po telesu in v moji čudno zmedeni glavi se poraja misel, da je sam nebodi-gati-eba prist11 pome. Lasje se mi ježe, zona me obhaja, skočim, a • že zopet padem ter se trki jam po I pobočju niizdol na ]>ot. Hitro na-1 pravim križ. se priporočim vsem i ltaljanska meja proti Hrvatski ne igra take vloge, ker je iror-• ski Kotar in Ogulinska župan i ja nesposobna za razvoj večjih sil z 'italjanske strani iz smeri Keke, ter bi služila za postranske opera-' cije tako dolgo, dokler ne bi bila v zv«-zi z operaeijo. ki bi Se vodila skozi Liko v smeri na Ogulin. Poleg tega je zavarovana ital.janska strateška fronta v levem i boku vsled Karavank, v desnem vsletl morja. tako. da je tudi vsaka' (hramba "z napadom v sovražnikov bok" nemogoča. I Prodno očrtam možnost naše obrambe proti vsem slučajoo>tim z italjanske strani, je potrebno, da se preišče razvoj sil in možnost operiran ja in napredovanja vojske kraljevine Italije z ozirom na ozemlje in možnost življenja vojske v obmejnem prostoru. t j Operativna ocena mejnega prostora v svrho izvršitve strategične- ga napada. Zadnji vihar je napravil na newyorski obali veliko škode. Slika nam kaže par podrtih hotelov. -OT55 y.VTK»T)A. FEWC Tflgg GOZDNI ROMAR S nj nuHoom spisal oabbibl mil In r ' " T si Si "Olaa Naroda" prmdtl O. F. 150 (Nadaljevanje.) To teh nalahno izgovorjenih besedah, katere je bilo komaj mo- h goče euti, je umrl Indijanec v rokah glavarja. Kanoa je še za par u trenutkov nadaljevala .svojo pot. Ko so se prepričali, da je življenje e< v resnici zbežalo iz telesa Indijanca, sta obrnila oba veslača proti bregu. . v Dva Indijanca sta stopila z volneno odejo mrtvega na breg in v kc *1a jo napolnila » težkim kamenje ter nabrala tndi nekaj drač- n ja, je nadaljevala kanoa svojo pot. k Odejo zamrlega so nato ovili krog njegovega telesa in trije In- 0 uijanci so potopili mrtvega v reko. da ga zavarujejo vsakega o-»kru- 11 nj^nja. * g Zopet prižgani og**nj je širil bolj svetlo luč in truplo je zdrk ^ itilo na dno reke. — Veliki duh jc poklical k sebi dušo junaka, — je rekel Rayon Brulant. — Njegovo truplo je zavarovano jjred oskrunjen jem teh . paskih psov. Naprej! Kanoa je pod pritiskom vesel hitrejše zdrknila napret. Ko je na ta način poteklo par sekund, je rekel Bois-Rose proti mlademu glavarju: — Komanč, daj *iii gorečo vejico. Videti hočem, če me moje oči ne motijo. Zdi se mi, da plava za nami več dreves kot smo jih našli 1 M \ Rayon Brulant je vzel gorečo vejo iz ognja, jo dal Kanadeu in ^ slednji se je obrnil, da vrže pogled na reko za kanoo. ' j Nenadni sum se je porodil v glavi Bois-Roseja. ^ — Pri vseh svetnikih'legende! — je vzkliknil, — nemogoče je. £ da bi šli skozi gozd, k! plava sedaj za nami. Rečem vam, da. so mo- t lile le indijanske roke tako zapreti tok reke. Ta drevesa se niso nik y dar nahajala pred našo kanoo. 1 1 V resnici je bila v nekoliki razdalji od kanoo voda polna vej in | drevja. — To je čudno, — je rekel Gayferos. , — Ne, to ni nič čudnega za človeka, ki pozna vse zvijače Indi- ] janeev, — je odvrnil Bois-Rose. — Vprašajte le Pepeta. j t Pepe jc tudi pmnotril trk Rdeče rke za kanoo ter je smatral,j? kot Bois-Rose, za nemogoče, da bi mogel ta tenki čoln srečno priti j j skozi ta debla, ne da bi se razdrobil na kosce. — Jaz sera tvojega mnenja, — je rekel £>panec. — Roke teh lopovov so vrgle v reko vsa debla, ki so jih našle na bregu. Gotovo . nas ta debla dohitela v času, ko smo stopili na suho. To pa doka- < zuje, da imajo rdeči vragi namen napasti nas navzdol ob reki ter I nam tudi odrezati pot nazaj. i Naziranje Pepeta e bilo več kot vrjetno ter mu ni ugovarjal 1 niti Bois-Rose, niti Komanč. Bilo je skoro gotovo, da so pohiteli ln-janei naprej, da napravijo zasedo v gozdu pred čolnom in da je ' \ -led tega pot po kopnem manj nevarna kot pa po vodi. Trije za- 1 vezniki so vsled tega sklenili prekiniti za nekaj časa potovanje po \odi ter napraviti dolg ovinek skozi gozd, da se na ta način izognejo napadu, ki jim je pretil, če bi še nadalje sledili toku Rdeče reke Kanoo so zopet ponesli iz vode ter jo skrili z vsemi varnostnimi odredbami, ki so običajne pri Indijancih. Potniki so vzeli s seboj le; toliko munieije in živil kot je mogel vsakdo nesti brez napora, do- j čim se jc ostalo izročilo varstvu gostega grmičevja. — Ker ste že hodili po teh pustinjah, — je'rekel Kanadee proti Rayon Brulantu, — boste naš voditelj. Vaša glava je še mlada.} a ima vse izkušnje moža, kojega lasje so na bojnih pohodih osiveli! iu popolnoma se zanesemo na vas. — V nekoliki razdalji od tukaj, tako daleč kot more leteti je-len, ne da bi se oddahnil, bomo našli mesto v reki, ki je tako zoženo, da teče reka kot pod obokom. Če nas Indijanci kje čakajo, nas čakajo tam. Potem ko se je Indijanec za trenutek orijentiral, je šel trdnih korakov naprej in Jedila sta mu oba indijanska vojnika, za njima pa trije lovci. Poševno skozi drevje padajoči žarki lune so zadostno osvetljevali gozd, ds. je ff;og!fi skupina tako hitro korakati kot jc dovoljevala previdnost. V rem;ci je. bilo potrebno večkrat obstati ter z očmi in ušesi motriti globoki molk gozda. Sele po takem odmoru je nadaljevala majhna skupina s potovanjem. Včasih je neprodirno grmičevje prisiKh>, potnike, da so moral delati velike ovinke in po takih ovinkih se j/e bilo treba zopet ori-jentirati, kajti v drugačnem slučaju bi se lahko odstranili od teka reke. ' Nekako po poteku ene ure, tekom katere niso potniki ppšli daleč radi raznih ovir ki so se jim stavile na pot, je bilo čutfti na par svežih udarcih vetra v vršičih dreves, da ne more biti reka več da-leč. Kmalu je bilo tudi slišati zamolklo grmenje vode. Nato je pustil Indijanec svojo majhno četo korakati v ravni črti, dočim je sam pazil, da ne krene od smeri, v kateri je moral korakati. Ko je Komanč nekaj časa tako korakal naprej, je prenehal vpraševati za svet mah na drevesih in sveži dih reke ter pričel iskati sledove na tleh. Trije lovci so kerakali, kadar je šel voditelj naprej ter obstali, kadar je on obstal ter zasledovali molče vsa njegova gibanja. Prav p osebno Kanadee je opazoval z otožnim veseljem tega mladega voj-i) ka, kojega mladost m postava sta ga spominjala na Fabijana. — Ta mladi vojnik bo nekega dne mogoče glavar v svojem roil u, — je zašepetal Bois-Rose Pepetu v uho. — Le glej, on je na kr-\ a vem sledu, a nobena stvar ni mogla skaliti njegovega mirnega po-glcda ali njegovne jasne sodbe. No, Rayon Brulant, — je nadalje \al ter se obrnil na iuladega Komanča, — ali najdete sledove, katere iščete f — Poglejte, — .;e rekel Rayon Brnlant ter pokazal na par su-It h listov, ki so blesteli v žarkih lnne. — Moji vojniki «o prišli tukaj mimo in mogoče niso več daleč od nas. Ta noga je zapoistila sled. ko je rosa noči omehčala tla. — In kdo vam nravi, da je to sled enega vaših vojnikovT — f> se skloni Orel, bo videl, da manjka sledi veliki palec. — Najbrže ima prav, — je rekel Pe- _____ i"! Pred odhodom v staro domov i-a no še enkrat lepo pozdravljava i- j vse prijatelje in znance širom A-; merike, posebno pa mojega brata Josipa Turk. Potujeva preko il tvrdke Frank Sakser, katero pri-K poročava vsem onim, ki se mislijo II i podati v staro domovino. Z Bogom i« j m na svidenje v Jugoslaviji! — S ' Blaž Turk in Slave Čop. M a Predno odpotujem v svojo do- 10 movino, Še en pozdrav pošiljam j* vsem prijateljem, kakor Mrs. Loj-e* ski Leskovec in Mr. Joe Leskovec Mrs. M. Salomon in Mr. J. Salo mon ter družini Branisel, ..posebno v pa mojemu bratu Johnu Mikuš ki me je spremil na kolodvor, srč-^ na hvala. Potujem s francoskim parnikom " La Savoie". — Jack Mikuš. u • # - ^ Pozdrav vsem rojakom širom ,a Amerike, posebno pa onim \ 1* Standardville, Utah. Prisrčna hva ^Ja tistim, ki so radodarno prispe i vali, da so mi tako omogočili po Ujtovanje v domovino. Z Bogom! — s! Frank Pirnat. » • • ;e P**i odhodu v staro domovino j. lepo pozdravljava vse znance in ? prijatelje širom Amerike, posebno pa Alojzija Brus in njegovo ženo ter se lepo zahvaljujeva vsem, ki * so naju spremili na kolodvor. Po e zdrav družini Jožeta Troha, ki 11 stanuje v Barbertonu, Ohio. — e- Janez Troha in Jakob Pintar. potujeta v Babno polje pri Ložu. .!- j Iščem svojo teto FAXNLE SLAP-NIČAR. Doma je iz Ihana, po-j domače Kmetova. Prosim cen j. rojake, če kdo ve za njen na-j slov, da ga mi naznani, ali naj se pa sama javi. Pred nedolgo se je nahajala v Moilinauer, Pa. Johanna Pogachar, 421 East 15. St., New York, N. Y. , (9-10—2). =—I iLI STE BOLHI? t'h- '^A J** vim bom ozdravil, im v«Č kot trldoaot lot aom zdravil mm/k vm bolezni. KoSno, krvno, llv£no, tolodtoo In rovmattzom ■Sj tor vsakovrstno drug* bolezni. Lahko vam pokaiom vei dokazil naiih rojakov, katero aom ozdravil. Jaz aom mbM ozdravil, ko drugI niso mogli. No Čakajte. Pridite k meni prodno Jo prepozno. Ceno so tako, da JIH laliko vsakdo H k imon. Preiskava brezplačna. Sa mf.Dr.EG.BAKK N^^H ftPtCUALIIT ' S9w .mithpiilo axwaaT . _fijTsauftoH. pa. N ■■»riti postnega urada. I Cosulich Line Direktna pot m Grško in v Trst 1 Parnlk Belvedere odpluje I 10. Februarja I Parnlk President Wilton I odpluje 6 Marca I Parnikl odplujejo od pomola 7. o* I vznožju 41. ulice, 80. Brooklyn I Za cene In druge Informacije se I obrnite na PHELPS BROTHERS & CO. I Paseenper Department I 4 Wert Street New ¥ork Seem svoje sestre sina FRANKA ŽAGAR ŠKERJANC. Prosim, da se mi sam javi, ali pa če kdo ve za njegov naslov, naj mi naznani, za kar mu bom hvaležen. .Jacob Žagar Škerjanc, Box 1. Liberty, Te x as. (9-10—2) liscem svoja dva prijatelja FRANKA BA&A, podomače Kovačev, in JOŽEFA JAKSETlC, poUo-mače Venci o v iz Podgraj pri Ilirski Bistrici. Prosim cenjeno rojake, če kdo ve za nju naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sama oglasita, ker poročati njima imam nekaj važnega iz starega kraja. — John Poklar, Box 741, Marquette, Mich. (7-11—2) I&ČEM DOBRE DO GARJE. Plačam visoke eeue Id Imam najbolj 51 les v Texan. Napravite lahko dvakrat toliko .kot pa dugje v močvirjih, ker ne morete delati ve£ dni po vsakem dežju. MoJ les je na visokem Lu nikdar priplavljen. Max Fleiseher,258 Lewis St. Memphis. Tenn. 24x PISMA IZ STAREGA KRAJA imajo v našem uradu sledeči: i JOŽEF GORNIK od žene iz Martinjaka. Svoječasno je bil v j Clevelandu, Ohio, na 1423 East ! 55. St. I ALOJZIJA MIKLIČ, omozena ; SMITH, od svoje hčere Antonije ;iz Drage. | ANA POJE od Franjice Zba£-jnik iz Oabra. Svoječasno jo bila na 212 Graham Ave., Brooklyn, N. Y. LOULS MODERC od Giovanni Moderc iz Goriee ter od brata in ; svaka. ; JOUN GATiTAN od Mi jo Ceti-■ na iz Petrinja na Hrvatskem. FRANK GABREXJA od Frančiške Gabrenja iz Martinjaka. j ANDREJ STEFANIČ od svoje hčere Rezike Krkovič iz Gornje Perušice. FRANK ARH od svoje hčere Jeliee in žene Gabrijele iz čabra. JOHN RUDOLF od Ivanke Rudolf iz vasi Ravna. Svoječasno je bival v Richwoodu, "W. Va., Camp 50. FRANK PETERNEL od svoje sestre Marije iz Poljan pri Cirk-nicL REZI HROVAT od svoje sestre in matere iz St. Vida. Svoječasno je bila na 1316 E. 55. St., Cleveland, Ohio. | LUKA JAMNIKAR od svojega j brata iz Rožne doline. Bil je pri {vojakih pod imenom Jeninger v • Nogales, Ariz. ANTON ZORMAN, ki je bil v Mammoth, C al., od brata Zorma-na iz Roč v Istri. JOŽEF MEGLIČ, mizar, ki jo j delal v Brooklynu, N. Y., od svojo j žene Ivane .Ivane Meglic iz Ljubljane. URBAN' STRAŽI&AR od . ne Straž i^ar iz ftkufee. IGNACIJ MASTEN od Ane | Masten iz vasi Središče na &tajer-! skem. FRANK TRT od svoje matere 'Marije I rt iz Koži je vec pri Višnji | Gori. JOŽEF ŽAGAR od svoje sestre Ivane Žagar iz lake vasi pri Studencu in od. očeta Jožefa Žagar. FRANCE ŽUN od svoje družine. Štefana gora št. 5, pošta Cerkljo pri Kranju, Jugoslavia. V pismu je vec važnih novic, zato naj se nemudoma oglasi. I NAZNANILO IN VABILO. Sheboygan, Wis. I V nedeljo dne 15. februarja bo ■ v cerkveni 'dvorani dramatična I predstava "Kmet in vrag". Poleg I te bo Še precej drugih točk, tako I da bo obširen program. Prebitek I to predstave bo poslan na Ameri- I ean Jugoslav Relief v New Yorku I za pomoč bednim otrokom v Ju- I goslaviji. I | Po vseh slovanskih naselbinah I se prirejajo dobrodelne predstave 9 ali veselice, zato gotovo tudi She-; ■ t boygančani nočemo biti zadnji. 11 . Želeti bi bilo, da se na ta dan zbe- I i re cela zavedna naselbina in pri-\ speva vsaj nekaj za lačno in raz- j ^ . trgano mladino v stari domovini. , Čeprav je to predstavo aranžiralo žensko društvo "Kraljica Majnika", bo prebitek iste poslan; v imenu shebovganskih Jugoglo- * vanov. Vabimo torej prav prisrč-f no vsa tukajšnja slovenska in hr-j j vatska društva, da se polnoštevil- no vdeleže. Pri poročamo se pev- 1 a skemu društvu "Danica" za vde-j ležbo in sodelovanje. Radi po»j manjkanja časa ni bilo mogoče; vsa društva uradno obvestiti; za-to prosimo, naj to povabilo zado-f ^ stuje. r Začetek je ob pol 8. zvečer. j Za žensko društvo "Kraljica; j i Majnika" Marv Prisland, tajnica. a a! (9.10—2) L|--1 d VABILO h 1 ^ na plesno in maškaradno vesel.co, • i katero prirede slovenska dekleta, 1 v Thomasu, W. Va., 17. febr. t. j. j1 i na pustni večer v Mirkent dvora-! ^ ni. Se vljudno vabi vse rojake in j rojakmje v tej okolici, kakor tudi . vsa društva, ker smo tudi me de-} kleta pri vsaki taki prireditvi na razpolago, torej upamo, da nas: ■ boste v obilnem številu posetili. • Cisti dobiček jc namenjen za cer-j kev. S vir al a bo izvrstna sloven-, ska harmonika, zatorej se bo prav; podomače sukalo. Smeha in zaba-: ' ve ne bo manjkalo. Najlepša ma-; škara dobi tudi nagrado. Začetek ob 6. uri zvečer. Vstopnina za; moške 50^, za ženske 25^. Na ve-j selo svidenje 17. febr.! Odbor. (9-10—2> _—_t I . i Rad bi izvedel, kje se nahaja MATIJA PEROVŠEK. Doma je iz' O. _ y vasi Junce, po*>ta St. Gregor Ortenek. Prosim cenjene roja-; ke. če kdo ve za njegov naslov, i naj ml ga sporoči, za kar mu bom zelo hvaležen; če pa sami bere ta oglas, naj se mi javi, ker; ri- mu imam zelo važne stvari spora ročiti iz starega kraja. Moj na-slov je: Anthony Jelene, 611 ta West 3. St.. Leadville. Colo. co (0-10—2) •i- jo Ro.iake v italjanskem ujetništvu m prosim, da mi poročajo, če kdo — ve za mojega brata MELHIOR ORO&ELJ. Doma je iz Doba in po poklicu mesar. Ujet je bil o- meseca oktobra 1918 in od tarn krat ne vemo nič za njega. Če pa sam čita, me bo pa še naj-^ bolj veselilo, če mi piše. — Jo-o! hanna Medved. 421 East 15. St.,; lo New York. N. Y. U. S. America, j lš (9-10—2) č- -T- m ^ famik Belvedere" i odpluje v Trst, dne 10. februarja, m S tem parnikom morejo poto-; v vati samo Slovenci, ki spadajo! a- sedaj pod Italijo, o- Vožnja v tretjem razreuu stane o- $100.00. — Kdor želi s tem parnikom poto-; vati, naj pride tri dni pred odho- j dom parnika na naš naslov, da • za morem o pravočasno preskrbeti U1 potne liste. io io Tvrdka Frank Sakser, ki 82 Cortland St., New York, N. T. O- ' ki BOJAXX NAROČAJTE SB M -"O LAS H A B O D A". NAJ-o VEČJI SLOVENSKI PHBVNIB V ZDBUtKNIH DBtAVABL deno naglo postopanje, vsled -če-j' sar se je podal naslednjega dne»] Julus v Dovje,, da zasliši tam pri-1 < | če Marjeto Šifrer, Franceta Babica in tudi 12letnega dečka Ja. < neza Guselja, ki je izpovedal, da i je slišal, ko je Brence rekel bese- i de: "Hudičev staree, hudičev i Pepček, mora vse vzeti." Zaslišan je bil tudi Japelj, ki je slikal Brence ta kot človeka, ki rad pije . m zabavlja. Občinski tajnik Zu-; pan je izpovedal, da .ie bil Brence i dobrega ponašanja, da pa je rad ; pil in da je zelo oblasten. Preki sod je nato izrekel 24. avgusta pod predsedstvom podpolkovnika Homberta in pod vodstvom stotnika-avditorja Julusa smrtno obsodbo, ki se je, kakor rečeno, še isti dan izvršila. Proti razsodbi se je prijavil pri- j ziv, ki se opira na dejstvo, da so priče bile pod vtisom takratnega preganjanja po avstrijskih vojnih oblastvih in da so zato njih izpo-vedbe neresnične. Navaja se tudi' da je stražmojster Skarja pri poizvedovanju grozil ljudem z aretacijami in da so izpovedbe bile vsled tega več ali manj pod vti-! som teh groženj. To se vidi tudi ;iz tega. da je Marjeto Aifrer pri-'| čela peči vest, ko je videla, kaj je j povzročila in da je večkrat izjavila proti M-ojemu možu, da jo bo f bolelo do konca njenega življenja. ■ 0 Aifrerjevi je izdal župnik Aljaž; ■ spričevalo, v katerem jo slika kot ■ histerično žensko, ki je tudi njega ► in kaplana denuneirala. Zastop- : nik Brencetovih dr. Adlešič pri-i - kazuje v svojem govoru Brenceta kot žrtev avstrijske vojaške justi- i ■ ee. Že vnaprej je bilo odločeno. • da se ima izreči smrtna obsodba. I Takratni razpravi je prisostvoval ; tudi polkovnik-avditor Boublik. ki je bil ob pričevanju Rabiča in j ■ Aifrerjeve zelo zadovoljen in je • pred koncem razprave odšel, češ.; ■ da se itak izvršr po njegovih in-! i tencijah in da vsled tega njegova 1 navzočnost ni več potrebna. Znano • je namreč, da je bil Boublik naj-' večji avstrijski rabelj, ki ima ve-» liko umorov na svoji vesti. Posto- ► panje prekega soda se mora po za- • konu končati tekom treh dni, pro-: ti Brencetu pa je trajalo od 16. ^do 24. avgusta. Ako je takratni I višji armadni poveljnik nadvojvo-i da Friderik hotel te določbe iz- - premeniti, nasprotuje to zakonu i j in nI bil on v to opravičen. Vsled 1 tega stavi predlog, da se obsodba II razveljavi. Temu predlogu se pri-1 jdruž« tudi višji državni pravdnik ?fdr. f'erne. I ; Po dolgotrajnem posvetovanju; [razglasi predsednik razsodbo, s katero se razveljavi razsodba vo-jaškega sodišča in Ivan Brence . oprošča. Pravorek se opira na dej-. stvo, da je vojaško sodišče več ne- - go za dvakrat prekoračilo v zako-' nu določeni rok postopanja, da se • dvomi o verodostojnosti priče I Marjete Aifrerjeve in da sta bili .'priči Rabič in Guselj še šoloobvez- Jna otroka. __j Dne\9. januarja se jc vršila pred < višjim (deželnim sodiščem v Ljub- s Ijani ponovna razprava proti Iva- «] nu Brencetu, gostilničarju na; č Dovjem, ki je bil obsojen od zlo- 1 glasnih avstrijskih vojaških ao- 1 dišč na smrt in 24. avgusta 1915 j ustreljen. Postopanje se je obno- < vilo na predlog umorjesnčevih 1 hčerk Ane, Cecilije in Antonije j Breeetove. 1 Razpravo je vodil predsednik i višjega deželnega sodišča dr.jl Kavčnik, prisednika sta bila dvor- i t j ni svetnik Skumovič in višjesodnij] j svetnik dr. Dolenec; drž. pravd-j nik dr. Cerne, pritožbo pa .ie za- j stopal dr. Adlešič. ] O zadevi je referiral višjesodni < •svetnik dr. Dolenec: Brence je bil < obsojen po prekem sodu v Ljub- ] ljani radi razžaljen j a veličanstva in motenja javnega miru na smrt. ; ker je bil ovaden, da je na Dov- ^ iem sledeče govoril proti takrat-nemu avstrijskemu cesarju: "Pro- < kleti sivi starec hudičev. Zvezal ie je z Nemci, sedaj pa imaš pra- < vično vojsko." Pozneje je zopet rekel proti takrat 141etnemu Fr. Rabiču: "č'e bi mi bilo tako ime, j kakor tebi in tvojemu očetu, bi se : j dal takoj prekrstiti, ker vidva ni-| •ita vredna nositi tako ime kakori, j »esar; tvoj oče misli, da je pošte- j j ijak, pa jc tak kakor cesar aH pa! j 2upan. Cesar je tak norec, da ne 1 -nore biti večji." Tudi je baje re-'cel. da rajši kot. da bi dal vozove ?a vojsko, jih raje sežge. Razsodba se je izvršila dne 24. maja. ko io je potrdil takratni poveljnik armadnega etapnega poveljstva polkovnik Landwehr. Priče, ki so bile zaslišane v takratnem postopanju, so izpoveda-približno to-le, in sicer je bil i zaslišan najprej orožniški straž-nojster Akarja. Njemu je o neki iriliki pripovedovala Marjeta Šif- •er z Dovjega, da ja je Brence re-'cel, ko sta prišla do njenega po-estva, kjer so se bili izkopali rtrelski jarki, da bodo tudi njeno iišo obstreljevali. Marjeta 6ifirer oa mu je odvrnila, da to nič ne ker se gre za pravično vojsko n da nič ne mara. ee ji tndi hišo oorušijo ali pa moža ustrelijo, brence pa da je takrat odgovoril: "Prokleti sivi starec hudičevi Zvezal se je z Nemci, sedaj pa "maš pravično vojsko. Bolje bi '>ilo, če bi se bil zvezal z Rusi, ka-i kor pa z Nemci." Za nekaj dni* >otem je poslal občinski predstoj-i . lik Jakelj 141etnega Franceta! Zabiča k Brencetu, da mora priti j r vozom k župni cerkvi. Brence je; »daril fanta v obraz in mu Tekel' 'lesede. ki jih navaja obtožba. Marjeta Sifrer je potrdila te na-! vedbe. Brence je h*l aretiran 14. avgu-fa 1915. nakar so se vršile poizvedbe. ki so trajale do 23. avgu-*a. Poizvedbe je vodil stotnik-•vditor Julus, ki je tudi zasliša-al obtoženca. Brence je dosledno rdil. da •se ne priznava krivim preteku nekaj dni po aretaciji \ .i. dne 20. avgusta je bilo na po-, -elje polkovnika Landwehrja uve-1 padel na njegovo lice, ki je kazalo sledove skrbi, ki so bile njegove nperestane spremljevalke od trenutka naprej, ko je izgubil Fabijana. Kadanec je mislil s skrbjo na vse nesrečne slučaje, ki so bili ' mogoči. Španski lovec se mu je približal ter rekel z glasom, ki je bil sličen šuštenju listov v lahnem vetru: — Main Rouge in Mestizo se bosta morala zelo paziti, kajti ta nrav tako hitro pri Rdečih vilicah kot ti Indijsfcci... Sedaj pa bo kmalu napočil dan. On jem že sovo, ki naznanja jutranjo zoro. * (Dalje jutri.) Po smrti oproščena žrtev GLAS KABOPA. 9. FEBB. 1920