St. 87.
V Trstu, v sredo J9. oktobra 188 i.
Tečaj IX
Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko
»? MtaMti Jt BOS.f
, * . »kdinostt izhaja 2krat na teden v«ako tred« in «al«U o polu d ne. Cena za v«e	) v«i dnv itt a« pošiljajo Urtdnlitvi .vla Terrente« »Nuova Tinocmifla-. v<mk mon mm
leto> « gld., za polu leta 3 gld za četrt leia * pld. bo kr. - fotamezn« številke *e	frankiran. Rokom.i o>e\ po«bn« vrodno.ti ue vra 'ajo - /V.rK? £«te
do bivaj o ori opfavniitvn in t trafikah v Tr.t. pn & kr., v fi.rlol in v Ajdovščini po	»Ha in poalani,.e) a, zaraSunijo po pogodbi - prav S; prikratkih'oZih d rSbSil
«kr. - Aaro6*t%t, reklamacije in inserate prejema OpraVRlitve, vla Tarrtatl, .Niva tiskarna..	( 8rkami .e plačuje za vnako ba.e<io 2 kr * P «ra«m ogrnuti z uroimimi
•Hrvatsko prašanje,
Vee svet se zdaj manj ali več peča s Hrvatsko, in po zadnjih dogodkih v Zagrebu je postala stvar tako ozbiljna, da se ne more skoraj več govoriti o dogodkih, ampak o prašanji, katero bode treba, prej ali slej rešiti in s katerim mora računiti v prvej vrsti Ogerska. Mi smo uže pred par meseci v daljšem članku svojim čitateljem razjasnili zgodovino in pravice nam bratskega naroda hrvaškega; od tistega časa sem pa so se izvršile volitve v Hrvatskej in izvršile so se blizo tako, kakor smo pisali, Starčevičeva stranka je pridobila na terenu in Hrvatska je po volitvah Se bolj razburjena, nego je bila poprej.
Kakor hitro se je seSel nov hrvatski sabor, v prvo se je prečital reškript. kateri je od daleč naglašal, da so mej ogersko vlado in hrvatskim saborom nekatere navskrižnosti, katere bode treba postavnim potem poravnati.
Na ta reškript so pripravile vse tri stranke hrvatskega sabora adreso, kakor je to običajno pri vsakem otvorenju na novo izvoljenih parlamentov. Imenitno so te adrese, ker iz njih odseva manj ali več javno menenje dežele; a So posebno važne so letošnje adrese vseh treh strank hrvatskega sabora, narodne, neodvisne in pravne ali Starčevičeve stranke. Treba je torej, da so na vso 3 adrese oziramo in potem svojo povemo.
Adresa večine, ali narodno stranke
PODLISTEK
Italijanska Slavij a.
(Dalje.)
Ko nam je pisatelj zgodovino, običaje itd. beneških Slovencev predoč i, preide na popisovanju važnega prehoda čez Pulfer in sploh mej Italijanske Slavijo, ali v t^m oddelku už* bolj politizira. Baib irska ljudstva »o, še p.euno jim je bil znan prenod čez Pontebo, v Italijo se pomikala po prelazu zvanem Pulfer. Cesta, Ki drži po tem naravnem prehodu, zaznamovana je po naravi, ker, kakor hitro zanusti norovje, drži Vf dno le poleg reke Nadižn. Pod Rimljani se je imenovala Belloja (morda od belium-vojna) in se začela v jOgleji, nadaljevala po Furlaniji proti Čedadu, čez prelaz Pnlfer v Kobarid in od tam dalje na Kranjsko; lam pa se je obrnola proti Donavi. Gesta čez Pulfer je bila vedno vojaško zavarovana, dokaz temu, da se blizo Loy-a nahaja neko pristranšče, ki se Se zovr* »parguardi« (Pri guardiji-straži), tam s > v starih časih redno stražili beneški Slovenci prehod čez Pulfer; nadalje se imenuje polje okolo Brištja »Tapeno-puoje« (Tepenopolje), na katerem so se beneški Slovenci tepli z raznimi sovražniki, in zemljišče nad Sv. Petrom se imenuje »Taborna«, od tabra, kder so se Slovenci večkrat zatoborili, ko so bili v nevarnosti pred sovražniki. -- Tam kder je cesta čez Pulfer prišla na planjavo, varovala sta jo dva močno obzidana gradova, eden na viSavi nad Sv. Petrom, drugi na nasprotnem hribu Varnas-u; a v bližini mosta
pred vsem poudarja neomejeno zvestobo hrvatskega naroda do cesarske hiše in do države; potem pa preide na državnopvavno razmerje Hrvatske z Ogersko in obžaluje, da so se pri izpeljavi temeljnega zakona ali nagodbe večkrat dogodile skrumbe in nepostavnosti, ki so mogoče zgodile se iz ncporazumenja, pa so na vse zadnje vendar mnogo škodovale deželi, ker so v ljudstvu vzbudile bojazen in dvom in omajale zaupanje v stalnost in nedotakljivost ustavnih naprav in pravic. To rano je morala večina odkriti, da ž njo opravičuje prošnjo za regnikolnjno deputacijo, katera bi zopet poravnala vse razprtije mej ogersko vlado in hrvatskim saborom, kar javno menenje na Hrvatskem zopet sprijazne z nagodbenim stališčem.
Adresa nadalje poudarja, da je hrvatski sabor pripravljen zopet voliti svoje poslance v skupni državni zbor v Budapešti in konečno naglaša program narodne stranke. V tem programu stranka pred vsem zahteva, da se vse nagodbene določbe zopet izvedejo, kder se to ni še zgodilo, ali preziralo, in da so Hrvatom zajamči neomajeno spoštovanje pridobljenih pravic. Nadalje naglaša ta adresa tudi narodno gospodarsko stališče in. omenja, da bi se morala ogerska gospodarska politika bolj ozirati na Hrvatsko, nego se je ozirala dosedej. Adresa se konečno ozira tudi na Srbe in naglaša da se mora tudi opravičinim terjatvam Srbov zadostiti. V tem zmislu je osnovana adresa narodne stranke, ki
Sv. Kvirina so bili nasipi za obrambo. — liže v 16. stoletju je Jeronim Savorgnan, najveČi vojskovodja, kateri je ke iaj bil na Furlanskem, pisal: »Tri so glavne ceste, po katerih morejo Nemci navaliti na našo domovino, — ena je pri Gorici, druga drži metno Čedada in tretja memo G*mone, in kakor iz debla vzrastejo mnoge veje, prav tako se iz teh čest Izvij6 mnoge postranske ceste, ki drže v Nemške dežele«. — Drugi največi vojskovodja naših časov, Napoleon L, pisal je leta 1806 svojemu sinovcu, namestnemu kralju Italijan« skemu Eugeniju, da, kolikor se on še spominja na prelaze iz Italije v Avstrijo, bilo bi najboljše in previdnejše, da bi se v prelazu, ki drži iz Vidma, to je Furlanskega v Kobarid, napravila veča trdnjava. Ako bi se ne dobilo takfga kraj i, da bi se mogel s trdnjavo zapreti prelaz iz Kobarida, potem naj bi se napravila trdnjavica, (fort) ki bi iz visočine nadkraljevala ono cesto in bi ob enem služila za zalogo živeža za vojake, ki bi imeli slučajno braniti prHaz iz Kobarida.
Naraestni kralj Evgenij pa je odgovoril Napoleonu; da bi bilo najbol|Še, da bi se taka trdnjavica napravila ali v bližini Brištja, ali pa Pulferja, general Marraont, da je uže dobil povelje, naj pregleda one kraje in mnoyi častniki ženijskf uže delajo dotične načrte.
Toliko o važnosti prehoda čez Pulfer. — Glede mej pa pisatelj zoppt navaja večkrat citiranega Girardi ja, kateri je pisal, da so hribovi beneške Slavjje zvezani s hribovjem kranjskim, ali pri vsem tem se precjj spozna neka naravna meja mej Kranjsko in Furlansko.— Temu daje pisatelj posebno važnost in pravi, da še naravna meja tudi prav lehko opazi iz
pri vsej prijaznosti z Ogersko vlado vendar ni mogla in smela zamolČati krivic, katere so gode hrvatskemu narodu, kar je toliko veča svaritev ogrskim državnikom, da se poprimejo drugačne, bolj pravične poti in da spoštujejo zgodovinske pravice Hrvatov. Adresa neodvisne stranke je jako fino, elegantno pisana zatožba. Ona se naslanja na Zgodovinsko pravo Hrvatske, po katerem ima Hrvatska pravico, da sama dolučuje o svojoj osodi. Na podlagi tega prava so Hrvatje svojo domovino leta 1790 ožje sklopili z Ogersko; uprav na tej podlagi so Hrvatje v 4. in 5. desetletju tega stoletja terjali, da se ta vez zopet nekoliko razširi; na tej podlogi so Hrvatje leta 1868 z 0»ri napravili nagodbo; uprav na tej podlagi pa terja zdaj stranka, da se tudi ona postavodavna in iz-vrševalna moč, katera se je vsled nagodbo izročila skupnim organom, zopet popolnoma izroči samostalnemu kraljestvu Hrvatsko-Slavonsko-I)al-matinskemu; ona zahteva samostojno državopravno stališče v okviru skupne ogersko-lu-vatske krone; ona hoče Hrvatskej priboriti nasproti Ogerskej enak položaj, kakoršnega ima Ogerska naproti Avstriji, torej po nekaken personalno zvezo z Ogersko v osebi vladarja, v vseh drugih zadevah pa popolno neodvisnost.
Ona sicer noče uvesti trializma, ampak pripozna dualizem; ali nasproti Ogerskej hoče Hrvatskej obvarovati toliko samostalnost, da sicer pošilja v ogersko delegacijo svoje poslance, a ne v ogerski državni zbor, pa pridr-
vrha Matajurja, kajti, mej tem ko je beneško hribovje manj strmo, pa je temu nasproti ležeča hribovska skupina, Krn imenovana, tako strma, da se tam vidijo stene skoraj naupične in vrhi tako spi časti, kakor zobje glavnika. Kar se pa tiče zgodovine mej, znano je, da je imel leta 1805 Čedadski kolegialni kanonik g-of Micnele della Torre od tadašnje italijanske, boljše Napoleonske vlade nalogo, da sporoča o naravnih mejah Furlanije, in o rektifikaciji teh mej.
To poročilo je Šlo v Pariz, a ni se slišalo nikoli nič več o njem. Gotovo je le toliko, da so se leta 1807 v mirovne] pogodbi v Pressburiiu naravne in^je postavile tako-le: Reka »Soča« od nje izliva v jadransko morje pa do vasi Krislinica poleg Kanala dela mejo mej Avstrijo in italijanskim kraljestvom, od tam gre meja v ravnej črti do Britof-a, tako sicer, da še obe vasi, Kristinica in Britof ostajetl pri Italiji. Oi BHtofa gre mejna črta na vrh Matajurja, in od tod se obrne naravnost proti Staremselu in o i tam dalje po vrhu hribovja, ki se nahaja nad Kredo, Potokom in Borjano, tako sicer, da te 3 vasi z Starimselum vred ostajajo Še pri Italiji. Ko je Avstriji leta 1814 uobila Benečijo, zopet je ona predrugačila to mejo.
Dotični uka/, line 9. oktobra 1814. se je glasil, da se meja mej goriško in Bene-č jo začenja na vrhu P redila in nadaliuje po vrhih hribov do hriba Mužic, tako sicer, da so vasi Bergonja, Lonke, Reben šče, poprej beneške, prišle pod goriško; pot^m j9 šla mejna črta na Matajur, kakor po starem. V ostalem pa se, je meja od Sode porinola nazaj do Idrije. (ludri) Pisatelj pravi, da je bila ta črta nasprotna naravi
žuje hrvatskemu saboru vse druge zadeve, kakor finance, komunikacije, trgovino, obrtnijo, poljedeljstvo, promet, pravosodje, šolstvo, sploh vse, kar ne spada v področje delegacij.
V tem so izražene želje in zahtevo neodvisne stranke; ali nje pritožbe, zarad katerih hočejo še večo ločitev od Ogerske, dajo se stisnoti v ta-le preresniČen stavek: «Ni je niti ene določbe nagodbe, katere ne bi bili Ogri prelomili, in v korist Ogerske in na Škodo Hrvatske predrugačili ali celd odstranili in uničili.»
Adresa tudi našteva veliko vrsto teh ustavolomov in pregreškov; — stališče neodvisne stranke je torej zgodovinsko pravno in ne more se očitati tej stranki, da je šla čez meje hrvatskega teritorijalnoga in pravnega po-ložja ; ona so v adresi ozira na obstoječe pravno razmerje in no sega nazaj v dobe, katerih pravne in narodne odnošaje ni mogočo natančno precizirati; ona se tudi ne naslanja na moS narodnostne ideje, kakor se naslanja pravna stranka. (Konec prih.)
Politični pregled.
Notranje dežele.
V koroškem deželnem zboru je konci zasedanja odgovoril deželni načelnik na interpelacijo polanca dr. Travna, ki je trdil, da «Društvo sv. Mohora> ni ustanovljeno na postavnej podlogi in da tedaj nema pravice obstanka. Dr. Traven bi bil rad društvo pokopal, ker je slovensko in Slo-
in zgodovini in da so še za Časa, ko je bilo Beneško pod Avstrijo, bili večni pre-
Etri zarad meje mej beneškimi in goriš-imi Slovenci, vsled česar je leta 1841 neka komisija preiskavala meje in ako-prem ste bili obe deželi lastnina ene in iste države, pri vsem tem so bili vedni prepiri mej beneško in primorsko dež-dno vlado zarai omenjenih mej. Leta 1866 pa je, kakor znano, nadvojvoda Albreht prizadeval si, da bi beneške Slovence (okraj čedadski) ohranil Avstriji, In komaj in komaj je, kakor pisatelj pripoznava, Italija dosegla, da je ostalo pri starej admini-strativnej meji beneškej, to je, Italijanska meja je ostala še na Idrijci, akoprem bi jo bili Italijani radi porinoli do Soč°.
Pisatelju se pa ta meja nič prav ne dopada, kar se vidi iz tega, da navaja stavek iz Vico-ve knjige »Principi di scienza nuo<a«, kateri se glasi: »Nenaravno razpoložene stvari se ne dado prisposobiti in tudi ne trajajo.«
Pisatelj s tem očividno dela propagando za razširjenje Italije do Sode in ker je uže poprej tuili navedel, da trije se prelazi v Italijo, katerih dva more Italija Še hraniti, ali pri Gorici so Avstriji vrata v ltadjo odprta, bil bi skoraj človek skušan verjeti, da pisatelj na pol odkriva neko srčno željo, da bi se namreč beneška Sia-vija razširila še čez Sočo, kar pa boiie težko, kor avstrijski Slovani, posebno Slovenci so se težkega srca ločili od svojih blizo 40,000 bratov, ki so zdaj italijanski podaniki, in gotovo tudi žele vse poprej, nego priti pod srčno sovraženo Italijo. Sicer pa bomo imeli o tem še priliko govoriti.
(Dalje prih.)
vencem koristno, a izpodletelo mu je. De-Želni načelnik je namreč odgovor 1, da je obstanek društva opravičen, pri njegovej ustanovitvi sicer sedanji društveni zakon ni bil pravomoČen, a minister G iskra je leta 1807 izjavil, da katoliška društva sicer tudi spadajo v področje društvenega zakona, da pa se ima obstanek uže obstoječih katoliških društev priznati.
V	pravosodnjem minister s tvu se zdaj posebna enketa posvetuje o nekaterih od pravosodnjega odseka državnega zbora na-svetovanih predrugačbah pri postopanji v civilnih pravdah. Predlog, naj se ustanove na deželi kolegijalna sodišča, je zavržen.
Delegacije so se sešle zadnji penedelek, vsled tega je ogerski državni zbor preložil svoje zasedanje do 20. novembra,
V	avstrijskej delegaciji je bil izvoljen za načelnika dr. Smolka i za njegovega namestnika pa baron Ceschi. Delegacijam predloženi proračun za leto 1885. kaže rednih skupnih troškov 109 milijonov goldinarjev. Od tega se ima pa odbiti 18 milijonov carinskih dohodkov, tedaj znašajo skupni troski 98 milijonov golainarjev, od katerih spada na Avstrijo 67 milijonov gld Skup na potrebščina za vojaštvo je za 168.000 gld. manjša, nego v lanskem proračunu, za mornarico pa za 1,300.000 gld. višja. Ta povišana vsota se porabi za tor-pednice.
V	ogerskej delegaciji je bil izvoljen za načelnika grof Ljudevit TUza i za njegovega namestnika Szlavi.
S hrvatskim saborom je prišlo do tega, da stoje žandarji pred zbornico. 2i. t. m. so žandarji na načelnikov ukaz zabranili 15 Starčevičancem vhod v zbornico. Sabor je potem soglasno potrdil od načelnika za omogočenje zborovanja storjene naredbe ter 15 Starčevjčaocev za 8 sej iz sabora izključil. Sprejela se je potem tudi nujnost predloga glede prenaredbe nekoliko paragrafov opravilnega reda. 25. t. m. pa je sabor sprejel poostreni hišni red v drugem čitanji.
Poslanec Mazura je v seji 27. t. m. Izjavil, da se tudi neodvisna stranka ne bo več vileleževala saborskih razprav, in sicer zato, ker so se izključili Starčevi-čanci. Potem je vsa leviea zapustila zbornico. Adresa večine se je nato v podrobnej razpravi sprejela.
V	ogerskej poslanske j zbornici)* 25 t. m. finančni minister predložil proračun za leto 1885. Skupni dohodki &o proračunjeni na 3267,, milijonov goldinarjev, skupni troški pa na 337*/1# milijonov goldinarjev, tedaj kažo primanikljaja ll1/,, milijonov, 8e/lt milijouov goldinarjev manj, nego v letu 1884. Iz poročila k temu se vidi, da se je finančno stanje nekoliko ztoljŠalo. Ministrovo poročilo se je pozdravilo z odobravanjem in proračun izročil dotičnemu odseku. V tej seji se je sprejela tudi adresa večine na cesarja; zanjo je glasovalo 195 poslancev, 138 pa zoper njo.
Vnanje dežele.
Albansko prebivalstvo v Velesu se je uprlo, požgalo tri vasi in vaščane poklalo.
V	Peterburgu je bilo 10. t. m. zarad velike izdaje 14 nihilistov k smrti obsojenih. Vsled tega sta bila 22. t. m. dva Častnika obešena, t12 drugih pa je car po-milostil in so bili dve ženski in Šiirji častniki obsojeni v dosmrtno ječo, oziroma k 15 letnemu posilnemu delu. Mej tem, ko so bili ti v zaporu, poskusili so jih drugi oteti iz trdnjave s tem, da so delali pod-kop pod trdnjavo, ali poskus je izpodletel In 8 podkopovaicev so zasačili in zaprli.
V	Brunivigskem deželnem zboru je mi -nister Wrisberg naznanil, da je minister-stvo po dovolitvi vladnega sveta odbilo zahtevanje vojvode kumberlandskega, naj potipiše njegov patent, s katerim je proglasil, da je deželo vzel v posest. Minister-stvo je to knezu Bismarku poročilo in ta je odgovoril, da je cesar hvaležno sprejel pismo vladnega svetovalstva in da potrdi njegove predloge.
Nad angleško t gornjo zbornico se zbirajo viharji. Zadnjo nedeljo je bil v Londonu tabor, katerega se je udeležilo nad 100 000 ljudi, in sklenola se je resolucija, ki izjavlja, da je zgornja zbornica nepotrebna i nevarna, i naj se toraj odpravi, j
Angleška vlada je spodnjej zhornici naznanila, da se z Nemčijo nič ni dogovorilo, glede posestva severnega dela otokov Nove Gvineje. Angleška pošlje evoje zastopnike
v Berolin na zahodnje-afrikansko konferenco, pa se v ničemur ne »aveže glede posestev na reki Niger. Ker so konferenco sprejele vse vlade, zato se angleška vlada neče odtegnoti.
ll Sudana se poroča, da se krivemu proroku ne godi več najboljše; vsled slabega napredovanja, Gordonovich zmag in bolezni mej njegovo vojsko, zapustilo ga je uže več rodov in če Angleži pridejo za Časa na bojišče, labko ujamejo njega in vso njegovo vojsko.
Is Sudana je prišla v K ihiro vest, da je krivi prorok vzel Kartum in pristavlja se, da je ta vest verjetna, če tudi ni Še oficijelno potrjena. U Vadihaife pa zanesljiva poročila potrjujejo, da je bil general Stewart umorjen, i Ž njimi vred njegovo spremstvo, v katerem sta bila dva konzula, menda francoski in avstrijski.
V Tonking je francoska vlada te dni zopet poslala 12.000 mož vojske. To kaže, da Francoska hoče prijeti z vso silo Kitajce i tako poprej mir storiti.
D eželni zb ori.
Tržaški.
(II. seja, dne 25. oktobra.) Druga seja tržaškega deželnega zbora je bila napovedana na 27. t. m., a ker je mi-nisterstvo notranjih opravil 24. t. m. tele-grafično ukazalo, da se morajo vsi deželni zbori z 26. t. m. zapreti sklical je deželni glavar poslance na 25. t. m. v zbor.
Po prečitanji in potrjenji zapisnika prve seje sta prišla na vrsto dva nujna predloga.
Poslanec R. Luzzatto in 13 njegovih tovarišev podade predlogo, naj se pošlje prošnja vladi in državnemu zboru za olajšanje hišnega obrestnega davka.
Nasvetovana nujnost tega predloga se sprejme. Poslanec Luzzato ga potem utemeljuje v daljšem govoru ter naavetuje, nuj ostane pri sedanjem davku najmanj deset let i naj se potem davek od leta do leta povišuje vendar le do 15 odstotkov, ne pa do 30.
Deželni glavar meni, naj se ta predloga zarad nujnosti takoj razpravlja, a na predlog dr. Gonsolo se izvolijo v poseben odsek R. Luzzatto, dr. Dompieri in vitez Dimmer in temu odseku se naroči, naj v prihodnjej, nedelskej seji o tej zadevi poroča in stavi predloge.
Potem poda poslanec Combi to-le nujni predlogo, katero takoj vtemeljuje.
1.	Naj vlada ne sklene z južno železnico nobene pogodbe, in ako bi katero sklenoia za progo Ljubljana-Divača, naj bo ta le začasna in za kolikor mogoče kratko dobo veljavna.
2.	Pred vsem naj se reši po postavne) poti prašanje neodvisne zveze Rudol-fove železnice s Trstom i naj se ona začne ko le mogoče graditi.
3.	Naj se kolikor mogoče hitro izvrše potrebne preiskave za grajenje zvezne železnice mej Rudolfovo železnico čez Ture planine in Giselino železnico.
Tudi ta predloga se je izročila odseku treh udov (Combi, Bordini in Peressini) da v nedelskej seji o njej poroča.
Poslanec dr. Piccoli potem prebere deželnega odbora poročilo o njegovem delovanji in program ouih predmetov, ki se imajo v tem zasedanji razpravljati. — Poročiio se vzame v znanje.
Enako se vzame tudi v znanje računski sklep deželnega, zemljiško-odveznega zaloga in dotično poročilo deželnega odbora.
Računski sklep deželnega šolskega zaloga za leto 1883. in proračun za leto 1885. se potrdita; pri tem pa se je vladni zastopnik zavaroval proti temu, da se ni omenila nakazna pravica deželne šolske gosposke glede dohodkov deželnega Šolskega zaloga v dotičnem predlogu deželnega odbora; vladni zastopnik na podlogi zakona določno zahteva to pravico.
Potem sprejme deželni zbor popolnoma po vladinem načrtu postavni načrt, zastran predrugačenja .deželnega zakona o doneskih od deoščin za šolske namene.
Predlog deželnega odbora, naj se podeli aktivna in pasivna volilna pravica izšolanim tehnikom in magistrom farmacije. ni bil sprejet, ampak se je vrnol ua predlog poslanca H. Luzzatto deželnemu odboru, da ta za prihodnje zasedanje pripravi obŠirniŠi načrt o volilnej pravici.
Nazadnje se je sprejel Še načrt zakona, glede varstva poljskih pridelkov p:oti škodljivim mrčesom, in druga seja je oila zaključena.
V nedeljo je bila tretja in zadnja seja. Po prečiianju in odobrenju zapisuika
zadnie seje je tiijnik de Verneda prebral poročilo deželnega odbora, zadevajoč resolucijo društva »Progresso«, da vlada prepoveduje j tvno nositi društvene zastave. To resolucijo je deželni odbor izročil posebnemu odseku, da jo pretrese in poroča. Ker pa je bil če« prekratek, ni mogel odsek aovrŠiti dotičnih studij, in ker ta zadeva po menenju deželnega odbora spada v področje občinskega sveta, sklenoi je deželni od bor, resolucijo izročiti občinskemu svetu. Deželni zbor je to poročilo v znanje vzel.
Potem poroča poslanec dr. Piccoli o načrtu zakona, da zavarovalne družbe ne smejo davka za ognjegasne namene nalagat' zavarovancem.
O tej zadevi se uname daljša razprava,
totem pa se brez premembe sprejme zakon, i se tako le glasi:
g 1. Zavarovalnim družbam je prepovedano, njim pod imenom donesek za ohranitev ognjegnsnih diužb z deželnim zakonom od 26. dec. 1833. št. 2 1884. naloženo pristojbino nakladati na zavarovance v svojih policah in dopušč ati, da jo jim oni plačujejo.
% 2. Prestopek te prepovedi se kaznuje z globo 200 gl.
§ 3. Pravico preiskovanja in kaznovanja ima v prvej stopinji tržaški mestni magistrat, pridrževajoč se redne postavne korake.
§4. Če je bila katera zavarovalna družna uže dvakrat zarad prestopka tega zakona kaznovana, tedaj jej sme politična deželna gosposka za gotovo dobo, ne pod enim letom, vzeti pravico, sklepati nove zavarovalne pogodbe.
§ 5. Ta zakon stopi takoj v moč in se razširja na vse sklenene pogodbe in vse plačane pristojbine potem ko je v veljavo stopil.
§ 6. zapopada izvrševalne določbe. Četrta točka dnevnega reda zadeva zakon o uvedenji pristojbine za podeljevanje občinske pristojnosti.
Poročevalec je dr. Piccolii in se zakon sprejme brez ugovora. Glasi se tako le:
§ 1. Na podloui državnega zakona od 3. decembra 1863 St. 105 se uvaja v prid tržaške občiue po določilih tega zakona pristojbina za podeljevanje in zagotavljanje pristojnosti k tej občini.
§ 2. Ta pristojbina se ima plačevati v ten le zneskih:
a)	60 1. tisti, ki nema stalnegu stanovanja v tej občini;
b)	40 gl tisti, ki tukaj nad 5 let ne Mtanuje stalno;
c)	35 gl. v primerljaji stalnega staoo< vanja od 5 do 10 let:
d)	30 gl. v primerljaji stalnega stano vanja od 10 do 15 let;
e)	25 gl. v primerljaji stalnega stanovanja od 15 do 20 let;
0 20 gl. tisti, kdor ima nad 20 let stalno stanovanje v občini.
§ 3. Ge je tisti, kateremu se je pristojnost v občiui dala in zagotovila, rojen v tej občini, potem je pristojbina za 10 gld. manjia.
§ 4. Pristojbina se mora plačati, predno se je odposlalo spričalo o podelitvi ali za-gotovilo pristojnosti in se prosilec pred vplačanjem te takse nikakor ne more opirati na pristojnost ali na dano žago-tovilo.
§ 5. Ako se taksa ne vplača en mesec po oiposlanem plačilnem nakazu, ima se sklep dovoljenja ali zagotovila za neveljaven in brezvspešen.
§ 6. Ako za zagotovilom pristojnosti ne nastopi podeljenje državljanstva, tedaj iina prosivec, ki je pristojbino plačal, pravico, pristojbino naz^j zahtevati, v tem primerljaji pa velja tudi v prejšnjem paragrafu določena ničevost zagotovila pristojnosti.
§ 7. in 8. zapopadata izvrševalne določbe.
Nato se sklene resolucija, s katero se vlada vabi, naj po mejnarodnih pogodbah, ali državnih zakonih, naslanjajočib se na sedanjo učenost, poskrbi, da se ne bodo v deželo zanašale kužne bolezni, vzlasti kolera, i da se omeji njih širjenje. Deželnemu odboru se naroča, naj to resolucijo naznani c. k. vladi.
Za to se skiene druga resolucija, naj vlada stori, kar treba, da se po postavnem potu zaukažejo one naredbe, po katerih bode država odgovorna za škode, katere utegno trpeti dtžavljani vsled nezadostnega čuvanja sodniških depositov, javnih zemljiških knjig in pri sodišču vloženih oporok. Povod tej resoluciji je dal ulom v neko hišo, kder se hranijo sodniški de-positi.
Vladni zastopnik, dvprni svetnik vitez Rinaldini, je na to omenil, da je načelnik deželnega sodišča zaukazal tebniŠkej komisij1. naj preišče hiše, v katerih soshra njeni sodniški depositi, in da je ta komisija na>la prostore namenu popolnoma spusobne, izrekla se je le zoper stare denarnice, ki naj bi se zarad varnosti zame-niale z novimi; sicer pa — pristavi vladni komisar — peča se vlada uže z ustanovitvijo posebnega depositnega ureda.
Predzadnji predmet dnevnega reda je
bilo poročilo o hišnem obrestnem davku in sprejel se je predlog poslanca dr. R Lui-
zatte, stavljen v včerajšnjej se)i, enako tudi zadnji predmet o žele/ničnih zadevah, o katerih obeh predmetih je uie zgoraj poročano.
Nato je deželni glavar sejo in zasedanje zaključil s trikratnim Evviva na cesarja, ki je našel krepek odmev v zbornici i na galerijah, na katerih po »Žlvio-klici* vse druge klica preglasili.
Kranjski.
(XIII. seja dne 17. oktobra t. 1.)
Začetek seje o polu 10. uri dopoludne
Po prečitanji in odobrenji zapisnika zadnje seje odgovori g. deželni predsednik baroz'NVinkler na interpelacijo posl. Obreze in drugov glede slovenščine kot učnega jezika na mestnih šolah v Ljubljani.
Prične se specijalna debata o posk Sveteca predlogu, zadevajoč reserni zalog kranjske hranilaice, a zdaj zapusti manjšina zbornico ter totiko časa izostane, dokler se je obravnaval ta predlog.
Zakona nČrt je bil brez ugovora vs-prejet.
Posl. Murnik poroča v imenu gospodarskega odseka o samostalnern predlogu viteza Schneida gledč tarifov najužnej železnici ter predlaga:
«1. Visoka vlada se naprosi, svoj vpliv vporahljati v to:
a)	da c. kr. priv. južna železnica tarif za vožnjo ljudi zniža in ho glede vo-znine za blago postajam na Kranjskem ne manj ugodbe tarife, kakor postajam dru-zlh dežela odločevala;
b)	da c. kr. priv. južna železnica in druge deželne železnice, posebno tudi c. kr. glavno ravnateljstvo avstrijskih državnih Železnic vsprejrae glavno deželno mesto Ljubljano v južno-severno avstrijsko-oger-sko železnično zvezo, katera bi zelo ško-dovane interese kmetijstva, trgovine, industrije in obrtnije na Kranjskem zopet zboljŠala.
2.)	Deželni zbor izreka visokemu c. kr. trgovinskemu minlsterstvu zahvalo za znižano tarifo za vožnjo ljudi in blaga pri državnih železnicah in zato, kar je doslej v zadevi železničnih tarifov pri c. kr. priv. juŽnej železnici storilo.
3.	Deželnemu odboru se naroča, da zaradi izpeljave teh sklepov potrebno ukrene,*
„Posl. Descbmann omenja, da se tudi iz Slezije premog pošilja na jug mnogo ceneje nego ga morejo prodajati naši ljudje* Naši ljudje ne morejo vzdržati te konku-rence.Jn posledica je, da kopanje pri nas in v Stajerskej vidno pe5a, skrajni čas je torej, da se store resni koraki, da se te neprilike na železnici odpravijo
Posl. Luckmann pravi, da se je v že* lezniškem svetu potegoval za to, da se odpravijo te neprilike, ter opozarjal na krivico, katera se nam godi. In govorni upravi, da bode takoj v prihodnjej seji dne 4. novembra zopet s živo besedo skušal Izpolniti naše opravičene želje.
Po konečnej besedi poročevalčeve; vs-prejnitfe se predlogi soglasno.
Posl. dr. Poklukar poroča o nasvetu dr. Bleiweisa, da mora uradni jezik deželnih uradov, deželnemu odboru kranjskemu podredjenih, od 1. jan. 1885 počenši biti slovenščina. To določilo je veljalo uže od 1. 1869 do 1.1878, kar je jedino pravo; ven-der treba v tej zadevi danes zopetnega sklepa, da se ona določila z 1. 1878 od« stranjo.
Posl. Deschmann ugovarja dr. Blei-weisovemu predlogu, češ, da bi bil nameravan sklep popolnoma nepotreben in skoraj da neizvedljiv. Govornik ui6ni, da bi nekateri uradi ne mogli slovenski urado-vati, tako na pr. stavbinski urad; in ako bi se od lega urada vender zahtevalo, naj slovenski uraduje, to bi bilo stvari samej v škodo. Istotako bi nastale težkoče z slovenskim uradovanjem v prisilnej delavnici in pri zemljiško-odveznem zakladu. Govornik zagotavlja, da je deželni odbor si prizadeval ugoditi načelom, izraženim v Bleiweisovem predlogu; odsvetuje pa vs-prejem tega predloga, češ, da bi nastala pri raznih uradih velika zmešnjava.
Posl. dr. Bleiweis vitez Trsteniški odgovarja predgovorniku, da bi stavbinski urad pač lehko uradoval slovenski, saj se to zdaj godi pri mestnem stavbinskem uradu. Sicer pa mi dobivamo iz Gorice in Trsta vlaške, in Dalmacije hrvatske, \z Magjarske pa magjarske dopise, zakaj bi tudi mi jednako tem se ne posluževali domačega jezika, čemu rabiti tujščiuo.
Posl. Murnik krepko o fgovarja posl. De8chmannu, da nikder ni najti deželno-odborovega sklepa, o katerem govori posl. Descbmann. V knjigah ni nikder najmanjšega nereda, In Čudno je, da more kaj takega izgovoriti g. Deschinann, kateri je venner o redu prepričan.
Posl. Drischmann ostane pri svojej trditvi, da je deželni odbor skleni, naj deželni uradi uradujejo slovenski.
Posl. Mnrnik ugovarja zopet trditvam posl. Deschmanna, da se nikder in nikoli ni storil tak sklep.
Posl. Apfaltrern m&ui, naj se predlo-
žijo in pregledajo zapisniki dotičnih sej, da se o tem mogo prepričati, kdo ima prav.
Posl. Detela pravi, da tudi njemu ui nič znano o takem sklepu. kakerSnega omenja gospod Descbmann.
Gosp. deželni glavar meni, da nikakor ni potrebno, da bi se zapisniki predložili
Posl. dr. Pok'.ukar energično odbija neopravičeno napadanje in neutemeljeno 8umničenje posl. Deschmanna in Apftl tremu, Češ, naj se poučita prej o istinitosti,
Ijotem naj stropav govorita; sumničiti je ehko. a podajte za to dokaze. Sicer pa so se sliSale skoraj da sramotne besede, in to od moža, ki si pri svojih pristaših prisvaja prvo besedo.
Ugovarjata Se posl. Apfaltrern in De-schmann, a posl. dr. Poklukar zavrne ju odločno.
Potem se vsprejmo te le predlogi upravnega odseka.
«1. Uradni jezik je v vseh deželnih ura* dih, deželnemu odboru kranjskemu podre djenib, s 1. januvarijem 1885 počenši jezik slovenski.
2. Izvršitev tega sklepa se nalaga de želnemu odboru in njemu ne ob jednem prepušča, da določi one izjeme od tega sklepa, katere bi bile po zdanjih razmerah 8e potrebne.«	(Dalje prib.)
I le malo upanja, da bi si s tem zaslužkom k ij opomogli. Bog daj nam v prihodnjo st
DOPISI.
Crffar, 25. oktobra. (Izv. dop.). — Redko, prav lepo svečanost smo imeli 19 t. m. v nsšej občini. Posvetili so prevz« vlšeni naš nadvladika Aloj/.ij Zorn našo cerkev sv. Martina v Grgarji. 6 i '/, ur je trajala svečanost in podeljenje sv. nirme. Pr iprave za obojno svečanost so se 3 dni poprej vršile. Sprejem višega pastirja je bil lep, da ne rečem prav lep. TopiČi so uŽe 3 dni poprej grmeli pod Sveto Goro. 4 slavoloki so krasili vas s primernimi napisi. Zastave narodne, deželne in cesarske so vihrale po hišah, v farolu in v cerkvi. Vreme je bilo ugodno, ljudstvo zelo navdušeno, ker je imelo višjega pastirja v svojej sredi.
Duhovnov je biio 14, bogoslovcev 5, ljudi pa toliko, da niso mogli vsi v lepo in prostorno cerkev. Vse ljudstvo je okro-žilo svojega preljubljenega pastirja. Veselje je bilo nepopisljlvo. Ljudje in duhovni niso mogli prehvaliti prevzvlSenega kneza, ki se je pokazal v resnici z svojim nagovorom, spretnostjo in vedenjem, da je v resnici prav nastopnik apostolov. Bog Živi Ip ohrani nam tako dobrega in uljudnega pastirja še mnogo in mnogo leti
Ob enem ti, draga »Edinost«, tudi poročam, da se bo obhajal v Grgarji sv mi-sijon. začne se 9. in konča 16. novembra t. I. Vodila ga bosta Č. oo. Fr. Doljak, grgat8ki rojak, in M. Tomazetič. Bog daj srečen izidi _
Z lolranjMkeg«, 23. oktobra.— V dopolnitev svojega dopisa o letošnjpj letini podajam še te-le podatke; Kakor sem bil uže v prvem dopisu omenil, letos Notranjska glede sadja ni bila bogata. Razun čeŠpeij, katerih je letos osobito Pivka obilno pridelala, ni bilo po druzih delih Notranjske razun nekoliko jabelk in grozdja, prav nobenega druzega sadeži. Pri vsem tem vendar še to milo jabelk nema nobene prave cene. Pokupijo jih domači kupci, ter večinoma na Reko izvozijo. Vinska letina je kolikor toliko sla-beja nego srednja, a grozdje j* bilo zaradi neugodnih vremen precej sl.»beje nego druga leta, V začetku oktobra je začelo burno in deževno vreme, a 14. oktobra je padla majhnemu sne>;u enaka slana ter
So nekaterih mestih grozdju še precej kodovala.
Francoski vremenski prorok je tedaj tudi za to pot kolikor toliko uganil. To se ve da po padlej slani ni bilo druge pomoči, nego še ne popolnoma zrelo grozdje potrgati. Poljski pridelki so tudi slabi. Krompirja bi še precej bilo, a znana njegova bolezen — gnjiloba — pokvarila ga je polovico. Fižola je jako malo, a še ta ni po nekaterih mestih niti popolnoma dozorel. Žita sploh so pa prav malo dala, tako, da bodo nekateri komaj za 8eme imeli. Pozneje korenje, repa, koleraba in korenje za živalsko pičo dd srednji pridelek, zelje pa mnogo manjši. Sena in otave je za tretjino, po mestih tudi polovico manj od lani. Otave bi se bilo sicer nekoliko več pridelalo, ali o času košnje so nastali mrzli deževni dnevi, vsled česar je mnugo centov otave prišlo pod zlo.
Iz tega kratkega opisa s* razvidi tedaj lahko, da letos ima Notranjska jako slabo letino. Kaj bode za prihodnost, s čim se ubogo ljudstvo preživi?
Se to malo sena, kolikor ga je nekateri pridelal, za silo proda, kaj pa potem, vzlasti ako ima kakov rep v hlevu? Ne preostaje mu potem nič druzega, neno še poslednji rep jt hleva prodati, da si vsaj za silo to borno živenje podaljša. Mnogo je namenjenih v Hrvatsko in Slavonijo v šume deiat. mnogo zopet v Dalmacijo. Bosno in Hrcegovlno, ali vse to nam daje
•j opomogli. Bog daj
bolje čase.
Domače in razne vesti.
lmenovaqJe. Stavbeni pristav c. k. pomorske gosposke Alojzij Cervellini je bil imenovan inženirjem pri tej gosposki.
Duhovske spremembe v ir-žasku keperskej škofiji. Za župnike so bili imenovani: čest. gosp. Mark. Andolšek v Munah, Čest. gosp. Andr. Mi-kiša v Laniščab, čr'St. gosn. Jos. Oiners v Kortah, Čest. gosp. .los. Uršič v Grdem selu ; čest. gosn. Iv. Narobe je bil imenovan za kurata v Divući. Premeščeni so bdi; čest. gosp. Al. Biozovič za kaplana v Črni ce pri Buzetu, čest. gosp. Štefan De-stradi za kooperatorja k Mariji Devici v Trstu, Čest. gosp. Andr. Martinč'č* za kaplana v Lokve, čest. gosp. Ante Petelin v Tomaj za kooperatorj t, čest. gosp. Jurij Pitacco k župniii Marije Device pomočnice za kooperatorja in kateheta v ustanovu Naše Gospe Sionske, čest. gosp.Jos. Zupan za administratorja rodiške župnije. Cest. gosp. Iv. Vari, dozdaj kaplan pri Novem sv. Antonu v Trstu je bil imenovan za kateheta v novej mestnej šoli v Ferieri in za nekatere mzrede Šole v Škor-klji; č. gosp. Anton Požar, novoposveče-nec, poslan je bil za kooperatorja vžminj. V Goriško bogoslovsko osrednje semenišče so bili poslani: V tretji razred: gosp. Karol Roub, v prvi razred gg. : Fr. Al-bertini, Domin Bonifacio. Bruno Kratzig, Ant. MeČar, Fr. Steffanutti, Ant. Siember-ger, Iv. Sušnik in Peter Va«con.
Z« malo semenišče se je nabralo od 16. septembra do 15. oktobra t. 1. 725 gl. 28 kr.
Sklep deželnega zbora In na£! Lahom. V nedeljo je bil sklep Trliškega deželnega zbora. Samo tri seje je imel naš dež. zbor, a te so bile pomenljive, ker so dale povo i, da so dobili naši liedentarji 3 lepe lekcije. — Slo jim je zato da spremene volilno postavo tako. da bi imeli vsi absolvirani tehniki in lekar-ničarji tudi volilno pravico. A zakaj prav ti? Zato ker je vse polno takih mladen-čev brez službe, ali pa še v jako majhnih službah, a vsi ti so dobro rudeči. — Ni desnici pa ee je ta pot vendar nekoliko več pazilo, gospodje so rekli: zakaj bi a« prav tema dvema kastama dalo volilno pravo, drugim enako inteligentnim stanovom pa ne. Propal je torej predlog del. odbora in obveljal je drugi, da se predlog vrne odboru, naj ga Še Študira in se pri razširjenju volilne pravice drži bolj svobodnih načel ter predlaga obširnejše in pravičnejše spremembe volilnega reda. S tem so torej dobili Iredenti malo zaušnico. — Drugo zaušnico so jim dale zopet galerij*. V nedeljo bo se namreč napolnile galerije, stopnice In celo na velikem trgu pred mestno hišo je čakalo ljudstvo, in to ljudstvo je bilo skoro izključljivo Slovensko, tako sicer, da sla se »L'Indipen-dente in »L'Alabarda« spotikala celo nad občinstva nosovi, ki so, da povemo po pravici, prav enakega kroja, kakoršnega so oni iredentovskih mesarjev, učiteljev, ker tudi te j« večinoma rodila slovenska majka, a zopet niso tako dolgi, kakor oni Abrahamovih potomcev, ki so po našein okusu vendar nekoliko predebeli in predolgi. Vse to Iju istvo pa je došlo, da bode slišalo, kako bole M"jze* naših Iredenta-rjev govoril proti slovenskoj zastavi. — Ali Mojzes se je dosti pripravljal, v zad njem hipu pa se je premislil, vso to zadevo so odložili na boljše Čise, ker so zavohali, da bi se bdo čudno blamirali, »ko hi bili o tej stvari le črhnoli. Gilerija se je popolnoma mirno in pošteno drŽila, in naši ljudje so se tudi poprej vedno mirno in lostojno vedli, ako niso bili po lahonih provocirani, zarad č< sar so bila tudi popolnoma nepotreb na vsaka svarila v n^kem slov. listu. — Da pi so, ko je deželni glavar sklenol dež. zbor in zaklicil cesarju 3 kratili »Evviva«, odgovorili s krepkimi »Zivioklici«. ki so se celo na trgu pred mestno hišo razlegali, to je bilo na ravno, pokazali so s tem, da so in hočejo biti čuvarji carstva na Adiijl in protestovali proti postopanju one svojati, katera hoče Trt po svoje o i resi ti proti volji ogromna večine prebivalstva. Ti »živioklici« so bili potrebni in kolikor večkrat se bo>io ponavljali, toliko bolj bode svet znal, da smo mi Slovenci tukij in da na ves glas zahtevamo svoje naro ine pravice. Prav in lepo je, d i so se Slovenci začeli udeleževati olične^a gibanja v Trstu, da se pokažejo pri vsakej priliki, ker znano je. da je le oni slišan in uslišan, ki se oglasi pi i vsakej priliki, a ne oni, ki jezen v kolu, ali za pečjo ro-je kaž«. — Wi vsakej priliki torej povzdignimo krepke glase domovini v slavo!
OUlior deliti, podp. društva vabi vse družabnike in družabnic« k bv. maši za rajnke družabnike in družabnlce, ki bode na praznik vseh Svetnikov, 1. novembra t. 1. točno ob pol 9 uri zjutraj v cerkvi sv. Antona novega. Popoiudnć
ob 4 uri bode društveni pevski zbor pel
na pokopališči pri sv. Ani. Zvečer pa bode v salonu Kossetti žilostna iara »Mlinar i njegova hči* v 5 dejanjih. Vstopnice po 30 soldov in sedeži po 20 soldov se uŽe zdaj dobivajo v društvenem uradu
Društvo Llejd Nadaljevanje članka o avstrijskem Lloydu smo morali odložiti zarad pomanjkanja prostora za prihodnjo številko. — Mej tem časom pa se vrše pri LIoydu velike spremembe, ki kažejo na gnjiiobo, ki je bila v tern društvu; 6 kapitanov je nekda ravnateljstvo Llovda uže odpustilo, in še 2) drugih nekda v kratkem pojde za temi. Kaj še vse za tem nastopi, to se ne more denes niti slutiti. -- Da pa utegnejo zdaj nastopiti velike reforme tega društva, to je sko-ai gotovo.
Dobro dodlaje odpoved grofa Franca Coronim-j.i državnem železniškemu svetu njega namestniku Iv. pl. Burgstal-lerju, kateri je zdi.j poklican' v oni svet in gotovo prav ran prevzame ono mesto ter bode Še hvaležen volilcem V. okr. da ga zadnjič niso volili v mestni zbor. — Vendar pa je Čudno, zakaj se je uprav grof Coro-nini odpoved ii tako važnemu mestu, v katerem bi bil mogel morda dosti koristiti svojej deželi in tudi Trstu.
Zapuščino rajnke goiipe Marije l*all»ter Tržaškim revežem, in sicer 2000 gl. tržaškemu zavodu ubogih in 1000 gl. za razdelitev mej 50 uho-gib vdov tržaških po 5gl. vsakej, je včeraj izročil rajnke univerzalni dedič, gosp. Ivan Sabec, Imestneinu županu, kateri zdaj denar obrne v rečene namene. — Kakor znano je bii zarad te dedščine več let trajajoč proces, kateri je torej po tem soditi pri kraju in zdaj tudi Notranjci dobe svoj del dedščine po rajnkej gospej Kalistrovej.
U prodaji vode Bl«irlca-
Reka. Iz Podgradskega okraja nam pišejo: C. k. okr. glavarstvo Postojinsko razpošilja vabila vsem »podžupanom« našega okraja, naj pridejo v petek dne 31. t. m. v »Castelnuovo« fl) k obravnavi zarad vode. Mi mislimo, aa bi kazalo obravnavati samo s 3 Župani oziroma tremi cb-činskimi odbori našega okraja, ker tako imenovani »podžupani« (možje § 51 obč. reda) nemajo nikake pravice zastopati posameznih vasi, nego morajo vsled zadnjega odstavka imenovanega S delati tako, kakor jiin Župan ukaže.
Tržaške novosti i
Mestni tbor bode imel denes .zvečer ob 6 uri sejo, pri katerej se bode mej drugim volila tudi komisija, ki bo imela preiskavati in verificirati volitve novih treh mestnih odbornikov.
Prtdaval bode v nemškem društvu Schiller-Verein 31. t. m. slavnoznani nem ftko-Stajerski pesnik P. K. Rosseger. — Ustopnic.' f. 1.
Tržaški mesarji so začeli popuščati na ceni mesa, odkar je Dalmatincu Poduje odprl novo mesnico in ceno mesa znižal. Živio Poduje, ki ji Trstu več dobrega storil, nego patres patriael
Zaplenjena je bila današnja »Alabarda« ker je izišla brez odgovornega urednika, katerega je dal držav, pravdnik včeraj zapreti zarad članka o dinamitu in o rauj-kem ruskem caru, v katerem se je kar naravnost odobraval kraljemor in nekda tudi zarad drugih enakih demagogičnih izgredov omenjenega lista. Priprti urednik je sicer takozvani »slamar«, ali po njemu vendar morda pridejo do pravih tičkov.
Spoštujte starost. 70 letni starec, Joief T. okoličan, kmet, je neko mlado fante kregal, a fante se mu je postavljalo, na kar mu je pomeril starec zaušnico. Ali fante je imelo pri sebi nož in je ubozega starca tako močno ranilo na glavi, da so ga moruli odpeljati v bolnico. Taka mladina izziva na se prokletsvo. Slovan je vedno spoštoval starca, le kukavice so se izneverile starej slovauskej morali.
V	morje sta padla dva fantiča zadnjo nedeljo, ko sta namreč v kanalu hotela stopiti v nek čolnič. Nek mornar je oba rešil.
V	vodnjak je padla v sobotu v Rocolu 13 letna deklica iz Prošeka, ki je še le začela služiti. Revici je vodo potezala iz vodnjaka i zgubila ravnotežje in se prekucnila po glavi v vodnjak; mrtvo so Čez nekoliko minut potegnoli iz vodnjaka.
V	pijanosti. Dva 45 letna fakina, Jakop C. in Dominik B. sta v nedeljo vsled hude pijanosti tako nesrečno padla na tla, da si je eden roko zlomil, drugi pa na glavi tako močno pobil, da so morali oba nesti v bolnico.
Poskus samomora. Mlada, lepa ženska se je včeraj zjutraj vrgla v morje poleg Sv. Andreja; ljudje so jo videli od daleč iu so šli s čolnom na njeno rešitev, kar se jim je tudi posrečilo. Uže zopet tista nešrečna ljubezen !
Izpostavljeno 3?0 dnevno dete moškega spola je našel predvčerajšnjem na zadnjej strani mestne boluice nek stražnik, fantiček je bil dobro zavit v cape in v eno vrečo, živ in zdrav. Stražnik izročil ga je bolnici.
Požar je nastal včeraj na Lloydovem
Iparniku Pandora, ki je zakotven v novej Inki. — Mornarji so požir kmalo zadušili, ali Škode je vendar nekoliko.
Pollcljftko. Nekemu peku v ulici Lazzaretto vecchio so v soboto iz pekarije vkradli suknjo, v katerej je bila srebrna tabačnica, par zlatih uhanov in zlata zaponka, vse skupaj vredno f. 140. Nekemu hlapcu so v Čarholi vkradli srebrno uro in par čevljev. Nekemu mornarju je bila na javnej ulici vkradena inošnjica in srebrna ura z verigo — 6 raznih potepuhov je policija zaprla zarad ra/sajanja in neopravičenega bavljenja v Trstu. — Razsajal je v nedeljo opoludne delalec D. V. v nekej hiši lehkoživih v starem mestu, straži ga je prileia in hotela odvestij v zapor, a branil se je in kričal, kakor besen, nek drugi fikin gaje hotel celo oprostiti, a straža je tu ii nje« » piij-li m o I peljal a oba skupaj vklenjena v ulico Tigor, kder se jitna ohladi krv.
Izpred sodnlje. Andrej JankoviČ iz Kala in Ivan Staver iz SiJertaborja sta bila obsojena prvi na 4 mesce, drugi na 1 mesec zapora, ker sla močno pobila nekega Gombača. Obravnava se je vršila slovensko pod predsednikom dež. sodnlje g. Mozetičem, kar je Independentevega reportprja tako jezilo, da toži čez omenjenega gospoda, zakaj ni proces prehodil v italijanščino.
Iz Prema narn pišejo 24.: Letos so vremenski proroki v svojem prot ^-kovanju dokaj srečni. Prorokovali so d zevno in vetrovno vreme za oktober, ter zgodnjo zimo. Dosedaj se jim je sponesio in zgodnja zima se nam tudi uže obeta. Včeraj je tulila pri nas velika burja, katera je pa bila toli mrzla, da se zunaj ni več moglo delati. Popoludne proti noči je pričel p l sne^ naletavati, in kakor se po priliki vidi, padlo ga je nekoliko na Pivki, pobelil je tu li gore na okrog. Pade i je celo do Rateževega brda in videti ga je celo daleč noter v Kočane. Danes imamo pa lep solnčen dan, samo popoludne se je nekoliko pooblačilo. Barometer kaže spremenljivo vreme, torej ni nemogoče, da nas zopet dež ali sneg obišče.
Tržno porodilo.
Kava — trg nespremenjen, cene trdne. Sladkor — v dobrem obrajtu; ceno jako trdne s tendeneo, da postanejo Še više. Prodaje se denes Pilć srednje baže po f. 20 do for. 21 i pol, torej je to blago v 14 anih za skoro 4 for. poskočilo, in uprav zdaj je še čas za špekulacij.
Petrolje — nekoliko slabše obrajtano; denes stane f. 9 i pol.
DomaČi pridelki — fižola je uže zopet mnogo doslo iz Italije, vsled tega so cene sopet nekoliko slabše. Maslo stane f. 86 do f. 94.
Borano poročilo.
Tendenca skoro za vse papirje prav dobra, in so kurzi jako trdni.
DunaJ*ka Hor«a
dne 28. oktobra Enotni drž. dolg v bankovcih 81 gld — kr. Enotni drž. dolg v srebru 82 • 15 »
Zlata renta......103 » 50 »
b\ avst. renta .... 9t> • 10 • Delnice narodne banke . . 862 • — » Kreditne delnice ... . 286 • 50 • London 10 lir sterlin . . 122 • 25 »
Napoleon.......— • — »
G. kr. cekini...... 9 » 71'1,»
100 državnih mark ... 5 » 78 •
Tovarna v Požunu
C. k. prif. tovarna
l Tetto & C.
DUNAJ.
____===== V Tr>t« Cop« 709-2.
VELIKANSKA ZALOGA
popolnoma izdelanih oblek za gospode in spalnih Mukenj, eblekt » dečke la majhne otreke, plašče in obleke za dekliee in otroke
v nujelegantnejl ln najnovejši modi.
Odlikovan na vseh svetovnih razstavah
radi velika elegance, solidnega dela in po-
sebno nizko cene svojih Izdelkov. Vsa obleka je po najnovejši modi uprav za to izdelana iz najmodernejše robe, kakor pri vsem tem jako cene, akoravno line in izvenredno fine vrste, vedno v vseli velikostih na razpolaganje, po čudno nizkej 8--2-1 stalilej tovarlikl ceni.
Filiala pri
v TRSTU Corso št. 709 2.
Tovare« v Prosnicah
tiMiiiiiisi^t^iriiiiiga
«
Javna zahvala.
Štejem si v dolžnost, slavnemu družtvu «Assicurazioni Generaii» v Trstu svoje hvaležno priznanje izreči, da mi je škodo prouzročeno požarom v noči od 29. do 30. septembra t. 1. v znesku 3054 f. 61 n. točno in v mojo popolno zadovoljnost izplačalo.
V Sežani, 10. oktobra 1884-za ml. Vido Oulič Fravja Gu/ič, kot mati in varuhinja.
lledjunarodna linija
Iz rsta v Novi-M
Veliki prvorazredni parniki te linije vozjo redno v Novl-Jork in vapremajo blayo in popotnik« po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo.	8—8
V NOVI-JORk. Odhod iz TRSTA.
Parnik »Brundale*, 4200 ton, v 12. dan nov « *Snrrey», 34OO ton, v 30. dan » Popotniki naj se obrnejo na
J. Terkuile,
generalnega pasažnega agenta.
Via deli'Arsenale 13, Teatro Comunale v TRSTU.
Kajuta za potnike 200 gld. Vmesni krov 60 |ld.
Zaradi vožnje blaga obrne naj se na ^millano d' Ant. Poplaven,
generalnega agenta.
Velika novost za Trst.
Prvikrat morje in njega prebivalci.
• Velikanski akvarij •
bogata zbirka živih živabj v vodi
Razstava je na Corso (palača Silem), nasproti Pdzenskej restavraciji
W sauio malo dni
ker j- namenjena druzemu velikemu mestu. Ustop.- 20 soldov, otroci 10. Razstava je odprta od 9 ure zjutraj do 9 ure zvečer.
Razstavljavec I. KOSSEL, previdnik akvarijev v B^rolinu, Franko-brodu in drugih znanstvenih zavodov.
oOOOOOOOOOOOOO(
° Nič več kašlja
Prsni čaj
napravljen po lekarničarju
G.B.ROVIS
v Trstu, Corso 47
O
o a o o o o o o o o o o €>
ozdravi vsak kašelj, Se tako trdovraten, kakor to spricujejo mnoga naročila, spričevala in zahvale, ki dohajajo od vseh strani in pa uspehi prvih tuk. zdravnikov.
Ta čaj je sestavljen iz samih rastlin in čisti kri, ima dober okus in velja en ?uvoj za & đnfl 60 n.
Omenjana lekarna iidoluje tudi ■]nie za prestenje Života in proti ma-dronu iz soka neke posebne rastline, katerih uspeh je velik, posebno pri zaprtem truplu, želodčnih boleznih itd. in sh lehko uživajo o vsakem času brez obzira na dijeto. Ena velja :iO Nold. P J u Š t e r in tudi ti n k t u r a proti kurjim očesom in debel n j koži — cena tf plaštrov za kurja očesa SO Noldov. — Ena steklenica tinkture 40 soldov
ledina zaloga v Trstu v lekarni 11 o v i m , v Gorici v lekarna!) Cristofoletti in P o n t o n i i v Aj lovščini v lekarni Gugllelmo.	2—11
V tej lekarni govori se tudi slovenski.
Negozio Vestiti fattii
«A L A VILLE DE MILAN«
3orso Nr, IO
Soprabiti in colori moderni Ve.stiti fanta-ia .... Vestiti nori da Salone . . Oapntti neri d" Salon« . . Paletot a' in»enio .... Galz.ml neri da Salonu C'alz<>ni gr.'Ti.....
f. 12, 14, 18 sino 45
16.	IH, 30
t 38.	3S, 4r>
t	25, DO f Iti, 20, SO
t C,	10, U < 5, 8, 14
ti* 75 f>5 70 10 so
Ordlnazioni per Vestiti fini di lusso e galanteria si eseguiscono prontamente.
5—10

V mesečnih obrokih imet?0/«0.
hiStvo in kinS za sob« iz tovarne G* 6er« Noiak, v ulici Farneto, št. 13 I. nadstr. Ker j« dobro založen z blagom. pohištvom in juto, katero vs« blago dobiva direktno iz tovarn, in ker ima lastno delalnico za blaeinar-stvo, more dosti ceneje prodajati, kakor vsak druffi. Vedno ima pripravljene postelje na smeteh od/or. 6 dofor. 18, divane, naslonjače od fr. 15 do fr. BO. — Ima močno zalogo pregrinjal ii jute, belih pregrinjal, koltrov vsake vrste in po najnižih cenah. Zaloge zrcalov pozlačenih in politiranih, it prvih tovarn Seskih : velikanska zbirka slik, oleograflj najnovejše dobe, vse po tikej ceni, da se ne boji nobene konkurence. — Kupiti se more tudi na plačilo v mesečnih in tedninsklh obrokih.	1—14
V tedenskih obrokih
TKANIIVE

310 metra za oblačilo
za ženske in molke obleko is čiste trdne velne, /a srednjeveliccga moža:
za fr. 4 96 iz dobre volne « « 8*— « bošlje ■ « « 10 — « fine « « ■ 12 — • prav fine «
Eeruviens iz najfinije volne v najnovejših arvah najnovejše za suknena oblačila za gospe, meter f. 2.
Črni krzni palmerston iz čiste volne za zimni paletot za dame, meter f 4.
Potne plede po f. 4, 5, 8 do f. 12. jeden. Zelo lepa oblačda, hlače, vrhne suknje, tkanine za suknje in dežne plaSče (tiifjl), rašanina, komis, (grebenina), cheviots, tri-cot«, sukno za dame in biljare, peruviens, dosking priporoča
/. STIKAR0FSKY
ustrojena 1866.
tvornička zaloga v BRNU (BrUnn).
Uzori prosti. Ogledek za pg. krojače neproste. Poiiljntve s povzetjem čez f. i0 proste.
Imam stalno zalogo suknja v vrednosti f. 160.000 a. vr ter se ob sebi ume, da mi v moji svetovni trgovini mnogo ostankov po l do 5 metrov dolzih preostaja; prisiljen sem tedaj kraice zelo znižani tvnritbsni ceni razpečavati. Vsak razumen človek mora razvideti, da se od tako malih kosov ne-more|o pošiljati uzori, ker bi od kacih sto naročb prilik kmalu nič ne ostalo, in je torej zgolja sleparija, ako tvornice za sukno ostankine prilike oznanjujejo, saj so v teh slučajih priličini odrezki od celih delov in ne od krajcev; namen tacega postopanja je razumljiv.	20-17
^epristm ostanki se zamenjajo ali pa se denar povrne.
0opisovati se more nemški, magjarski, češki, poljski talijanski in francoski.
iSHM§< Tržaška hranilnica
Sprejemlje denarne vloge v bankovcih od 50 soldov do vsacega zneska vsak dan v tednu, ra-zun praznikov, in sicer od 9. ure do 12 ure opoludne. Ob nedeljah pa od 10. do 11. ure Zjutraj. Obresti na knjižice . 3°i0 ' Plačuje V torek, petek, soboto od 9. do 12. ure opoludne. Zneske do 50 gld. prav precej, zneske od 50 naprej do 100 gld. je treba odpovedati en dan poprej, zneske od 100 do 1000 gld. z odpovedjo 3 dni, čez 1000 sld. z oipovedjo 5 dni. Eskomptuje menjire, domicilirane na
tržaškem trgu po.......8'Vlo
Posojuje na državne papirje avstrij-
slco-ogrske do 1000 pl. po . . . 4'/4°lc više zneske v tekočem računu po .............4'1 'j
Daje denar tuli proti vknjiženju na posestva v Trstu, obresti po dogovoru.
Trst, 24. marcija 1883.
Iščejo se
knjlffe: 1. SlomSekovi zbrani spisi I. del, 2. Preširnov* pesni, 3. Stritarjeve pesni. Ako je kateri ima in želi prodati, pro*i se, naj se pismeno oglasi po ipisanemu. Za odbor okrajne učitelj^k-? knjižnice: Josip Valentič, uČPelj v Lizaretu pri Kopru.
7*25
hektolitrov izvrstnega Rta-
repa t#ran*i je na prodaj v h št. 33 v Komnu na Krasu.
Učenec
starši od 15 let se vzame v veliko trgovinsko hišo z mf&aniin hlapom "a Dolenjskem. Ponudbe na upravništvo •Edinosti* v Trsti.
Nemško pnrobrodno društvo
A, C, de Freitas & C,o v Hamburgu,
Odhod iz Trata t
V Hamburg, Amstsdam in Anverso z
izkrcevanjffrn tu li v drugih luknh: Parnik Julia okr-lo 15. novembra. « Olga okolo 30. novembra, v Benetke, Jakin. Bari eventualno tudi v Tarent: Parnik LuMtania 31. oktobra v Katanijo, Riposto, Meeino, Barcelono,
Tarragono, Valenco Parnik Lusitania blizo v polovici nov.
Odhod i/. Anverse, liana liursa In Amiiterdamai
Parnik Olga iz Anverae 4. novembra iz Hamburga 12 novembra iz Amsterdama 16. novembra
v Trst.
Nat anjčnejSe informacije daje posredovalec provoznine
V. PAZZE,
Delniško društvo tovarne za izdelale
i Dinamita arlberškega
na DUNAJI.
Zastop in zaloga za Trst, Primorsko, Dalmacijo, Hercegovino in Levante pri []a
Hi A. REYA & C.v Trstu. KI
Zaloga streljiva, prižigalne niti, orodje za kaneelom in rudnike. 4—12
PRODAJA LEDU
1
MP" P° fr- 1*50 sto kilogr.
Via dLeg-li Ar'tisti ]V*»o T. (Zaloga piva stoinfeldskega). 1—4	in na Pescheria nuova.
VEH K A PARTIJA
ostanov sukna
(3—4 meti e), v vseh barvah za cele inožke obleke, pošilja proti povzetju po 5 gld. ostanek.
VELIKA PARTIJA
ostankov preprog
(10—12 metrov) pošilja proti povzelju komad po for. 3 80.
L. STORCH v Brnu S .L ST0RCH v Brnu
tvarina (sukno), koja se nebi dopadala, more se zamenjat'.
tvarina koja se ne hi dopadala, more 13—9 se zameniti.
ilMitUlUtmtiMil^llflMfi;
več	iz kovine. — Odi i It o van zavod
E. FREISINGER v TRSTU.
Pehati iz vulganizovanega kavčuka.
Ksilogratija — Galvanoplastika — Sterotipija — Mehanika.
To iSrke, dovrfieno kakovosti bodisi gledii (<Utobe. bodUl	x 1nvr1n»n —. ^ i
elastičnosti in trajni«!. izvrstno r.bljive za vsa.o biij««e- TT. ,	va palaca,
vanjo ua v^akovrstnej snovi, kakor im papirju, insu, koži, Unod : V ta Alercatn recchio St'v ika ka iinu, »teklu, tkaului itd. brez vsju-eff* truaa, ker je nemo- NajviBe v dovrSenojti inkoraodnosti »oče z Črkami iz kovino, ker se to furad robatosti dnjo lo red-	» s»„
kokrat doof n r <biti; jieCati li koviud tudi pokazu tinte tako, ■ reilUJMIJIl© da sa skoro nikoli nu doacifl I njimi pravo larvo, temuC bo y fabrikantju lakih pcCatnv delo opuutili iu gUlaJo da razpu- CrUO IZ HUV Cajo, kar Se Imajo tega blaga, in to po vnakoj ceni.	JC..»
A moji peCaii iz kavCuku s prctmakljivimi Crkani ne po- CtlUit« kaze barve, ampalc barva po njih nutisucna pridobi veCo blo-flCobo. Kedor kupi noje Iz k.vCuka, Hi u.ntt »lim i njimi ue-Htaviti iclttvo za pidtna. riiCune, etiketo. prepi~e na menicah in vsako vrstnu peCa'e. l'oaublio pa eluzijo te Crke z.i zaznamovanje peiila. kat 8e doaedaj i l inogl > doseCi z Črkami iz kovine, ker kemlCno Crnilo izjeduje Crke in jih pokonCuje in d takimi Črkami se lu maze, no Cidto zaznamuje. S črkami iz kavčuka v»ega tega lit.	—8
N) ve5 črk. iz k ovine
_ ...... .
Dobe izkljuCivo le v odlikovanem z.ivodu E. Freiiing«r, Lloy.iova p.lača, Uh d : liercato recchio 4.
Lastnik, drufttvo »KDINOcJT«. — irdatelj in odgovorni uredniit: VIKTOH DOLENC
Nova tiskarna V. DOLENC v Trsu,.