; Iz zapisnika angeljčka varuha. V>UŽ^W" ladi čitatelj! morebiti si se že ustrašil i .araNa 1/ takega naslova, češ, kaj pa, ko bi se /7 srk^/^r5>zvedelo, kaj moj angeljček zapisuje o - ^viffJ- rneni? Angeljček šteje vse moje stopinjc, aes«fe slišal je vse moje besede, videl moje ^^.Jr^ m's^ *n ^e'Je *n ^e*a — ^ ^0 ^1 to §^ angeljevo popisovanje prišlo še v tuje h^ roke in bi zdaj šc drugi brali ? — Nič naj ic to ne skrbi. Rcs je, da bi te nc znal nihče tako za-tožiti. kakor tvoj angelj varuh; a tucli pohvaliti bi t> ne znal nihče tako lepo, kakor on. Vendar o tvojeni življonju, ki ga zvesto zapisuje tvoj angeljček, tukaj ni govorjcnja; marveč bral boš o nekem drugem, ki je že zdaj v nebesih, kateri pa jc bil veliko pridniši, kakor si ti. A tudi o tem ti nc morem sporočiti vsega, kar je njegov angelj zapisal, kajti prvič bilo ])i predolgo, ker angolj vsc natanko zapisuje, drugič bi pa bilo tudi nc-mogoče, ker nikomur na tem svetu ui dano pogledati v knjigo življenja. katero spisuje slehrnemu angeljčok varuh. Vendar liolikor poznamo angeljc iz svetega pisma in iz naukov svcte ccrkve, si lahko primcroma mislimo, kaj o vsakem človeku vsak dan po vrsti zapisuje njegov angelj. In tako mi je bilo mogoče sostaviti te le vrstice iz angcljskega zapisnika o nekem jako ljubeznivem dečku. Izvolil sem si pa le nekaterc važniše dneve iz tega dragocenega življenja. Tudi ti, dragi čitatelj, so za-verovaj in zamisli, kakor da ti angelj ncbežki sam to prip<.-vcduje, kar tukaj pišcm o njegovemizvoljenem varovancu. I. Srčno sem želel in prosil uebeškega Očeta, naj bf me že skoro poslal na zemljo, da bi bil zanesljh varuh, mil tolažnik in postrežljiv voditelj kakemu človeku. onemu bitju, ki ga Bog tako zelo ljubi, da bi osreeil njegovo dušo in s tem pomnožil slavo božjo. Nebeški Oče usliši mojo prošnjo in željno scm čakal onega dne, ko bonv nastopil svojo službo. Slednjio pridcm na vrsto. V neki hribovski vasi v priprosti hišiei pod slamnato streho sei rodi dete, kateremu me je ljubezen božja v varstvo iz-ročila. Z veseljem zapustim nebeški raj in sc bližam zemeljski pušfavi. Radost me navdaja tem večja, ker mi je bilo znano, da v tem kraju živijo v obee dobri ljudje, in da osobito očo in mati novorojcnca sta bogo-ljubna kristijana, katera mora vsakdo čislati, ldor ju pozna. — Toda oh! ne upam si, svojemu varovančku bližati so. Gnjusoba izvirnega greha pokriva šc njegovo dušico. Komaj je poznati na njuj podoba božja. Satan, moj nasprotnik, stoji oblastno poleg njega, najiaje bi videl, da bi otročiček umrl, ker mu ne privošči svetcga krsta, meni pa ne tiste rajske radosti, ki nas angeljo navdaja pogled nedolžne duše, katera je olepšana s po-svečujočo milostjo božjo. Zato pa hitim prigo\arjati, zlasti bogoljubni materi, naj ga prcj ko prej por.eso k sv. krstu. ^loje prigovarjanje, ki ga je krepko pcdpiral moj nebeški bratec, materin angelj varuh, ni bilo zastonj. Še tisti dan pokličejo blagega soseda in dobro sosedo: botra in botro, ki grcsta z varovancem mojim proti cerkvi. Jaz seveda tudi za njim in to je bila pna pot v njegovem sprcmljcvanju, — a ne še vescla pot. Moral sem zaostajati; satan, moj nasprotnik mu je smel blizu biti. Pridemo do svetišča božjega. Mašnik, častitljiv mož v cerkveni obleki, se približa otroku. Neizrečeno 50 tra. razveselim, kajti mi angclji nismo nikogar tako \eseli, kakor mašnikov, ker so na zemlji služabnilu našega nc-bešlvega Kralja. Mašnik začno moliti tcr zarotijo hudobnega iluha, naj zapusti mojega varovančka. Oblastne Iiesede cerlvene raolitvc ])remagajo satana; z grozovito jozo se uirakne in beži. Zdaj žc siriom bliže stopiti. Ko pa mašnik ulijeji > 5 krstne vode na glavo v imenu presvete Trojiee. tcdaj se vzradujem in z menoj nebeški tovariši v tisti radosti, katere smo le nebeški duhovi zmožni. Oj, kako smo se vsi vcselili, ko smo videli, kako sc je Bog sam Iju-. beznivo ozrl nanj iz nebeškega veličastva in ga veselo sprejel med svoje otroke. Z nami so se veselili nobeščani, zlasti se je radostno priklonil tam blizo trona božjega Jagnjeta sveti evangelist Jancz, čigar ime je moj varo-vanček dobil pri svetem krstu ter ga prijazno sprejel v svoje posebno okrilje. Zares srečen, za me nepozab-ljiv dan. Dobri mašnik po svetem opravilu še pokleknejo pred velikim altarjem in krščenca prisrčno priporočajo Je-zusovemu premilemu Srcu; boter in botra tudi no gresta takoj iz cerkve, marveč še goreče molita za blagor mojega varovanca, katerega sta pri krstu držala, in še posebej ga priporočata Mariji in sv. Jožefu, naj bi mu sprosila preveliko milost, da bi nikdar ne zapravil ali omadeževal bele obleke krstne ncdolžnosti. Kako so me ganile te goreče molitve, s katerimi sem tudi jaz družil svofe priprošnje! II. Ko priderao od sv. krsta domov. se prisrčno raz-veseli pobožna mati mojega varovančka; s svetim Ye-seljem ga objame in hvali Boga, ker zdaj ni le njen otrok, marveč tudi otrok Božji, Ijratoc Jezusov, sinek naj])oljše matere — svetc katoliškc ccrkve, po svoji dušni lepoti meni podoben. Svitlo solzo zaigrajo v materinem očesu, in moj nebeški bratec, materin angelj varuh, jih rahlo obriše in se jih nedopovedljivo vcseli, kcr so mu znamenje plemonitega srca materinega. Materin angelj in jaz sva zdaj skupno skrbela za ljubo dete, priporočala sva ga tudi angeljem vse dru-žine. V prvih letih se ni primerilo nic posebnega, dan je bil podoben dnevu. Lepo je rastol v svoji detinski nedolžnosti, — miren, krotak, prikupljiv bil je veselje vscm domačim. Marsikdo mu jc rekel, da je tak, kakor angeljček. Isar je bilo meni še posebno všeč. Vendar tudi na jasnem nebu tega milega spomla-danskcara življenja ni bilo vedno brcz temnih oblačkov. Dusa^Hšieeršt^edno ostala v svoji prvotni lepoti; a telesno življenje je bilo večkrat v nevarnosti. Ravno zato, ker je bilo dete tako dobro, krotko in mirno, mu je mati preveč zaupala ter šla po svojih opravilih v kuhinjo. na vrt, v zelnik itd., mojega Ivančka pa samega pustila v zibelki, ali pa ga izročffa njegovi mali še neskušeni sestrici. Kako sem Boga hvalil po-sebno ob takili dneh, da me je poslal za varuha v to dobro hišo, tla sem nevidoma čul polegzapuščenezibelke ter varoval dragoceno življenjo detečje tudi takrat, ko ga Ijudjc niso mogli varovati. — Nekega dne je dobra mati zopet Ivančka popustila samcga v zibelki, ker je bila silno pomagal, obložena /jj /gj s—"v bi se bil z opravili. /' wjf/ M^i^ sirotek za- Dete se t\i/ML^Ur3 /\ t ^^T\^^jjy\ ^i0 P^dši melo, po- Wjf^^\\:i ^w\\^K^P^^'Yy v '^)0 za' stane ne- MlJiii-K^^^jt^^^&^/jjlf S^a z'" mirno, 1} Jtm \\ \\~^ ^^mi^^Jir belto pre- talco, dase ffiijtM&S. V\ // \JfiB wnono. in zibelka W!l^W^\ \\ / ^H-^a s solznimi prevrne in jk;':|' .;'ifl\ \v\ jl ^^^^^B) °^m' se na otroka ^o;-'ft'.«s\ \y /SBff: ZCM za" povezne;. "^;]!!"i'!"|!'jB'ft \^ mSS^^ hva.jujeiz kobinebil ~;''ii:^^^^A^ ^ JfS=- tjna srca umo jaz ----- Boguinpa meni, da je nje Ijubljeno dete ostalo še živo in z;lravo. Ob drugi priliki je bil Ivanček izročen v varstvo svoji sestrici. Bestrica je bila sicer dobra in poslušna deklica: a ta pot je bila otroku slaba varuliinja. Nckaj časa se skupno igrata; na to pa sestrica zailren lje in zaspi, Ivanček pa dalje igra in igraje se priplazi cb glo-boke jame ter zgubi ravnotežje in pade va-njo. Prav so govorili potlej, ko so slabo in zaspano varuhinjo tarali, meni pa se zahvaljevali rekoc: »Sam angeljček varuh ga je rcšil; sicer bi že zdaj-lc imeli nirliuka.« A še hujše je prišlo. Nekega dne sva se oba s smrtjo borila, jaz in Ivanček. V začetku je bilo le kaj 7 neznatnega: kašelj in glavobol; toda bolezenje postala ¦ v kratkem času jako nevarna, mrzlica čedalje silnejša, ¦ žilica utriplje čudovito urno; na čelo sede tisti mrzli '. ki ga ljuclje strahoma imenujejo »mrtvaški pot«, lej žarno lice obledi, glas in sapa zastano, mili jok oglasi poleg njegove posteljice, češ: je že mrtev! — kaj mi je storiti? Privoščil bi bil svojcmu Ijubljencu, naj sc prescli iz zemeljske puščavc v naše rajske višave ¦ vživat radosti nebeške; a vedel sem pa tudi, da otrok bode v taki hiši dobro zavarovan in bode na zemlji še mnogo koristil, sebi pa nabral obilnih zaslug in si po-vekšal nebeško plačilo. Začnem se tudi jaz smrti nstav-Ijati — zlasti, ker so me domači tako lepo prosili in na pomoč klicali — hitro zakličem nebeškega zdravnika Raiaela, ki takoj prihiti in se dotakne Ivančkovega čcla. Speči Ivanček se vzbudi, radostno pogleda okrog sebe in vsklikne: »Mama, kaj še nisem umrl? Oh, kako je bilo lepo!« — Ko Ivanček do dobrcga okrcva, gremo vsi skupaj v cerkev Boga zahvalit, da sc mu jc zdravje povrnilo; dobra mati jc naprosila sv. mašo v zahvalo. III. Seveda še vse bolj kakor za tclesno zdravjo sem bil skrben za njegovo dušno življenje. Kako nepopisljivo sem se z njegovo materjo razveselil, ko sva prvikrat zaslišala iz njegovih nežnih vistic najsvetejšc ime: Jezus in kmali potlej presladko itne: Marija I Preblaga mati ga je pridno učila kratkih molitvic, katere jo Ivanček rad ponavljal z detinsko pobožnostjo. Gostokrat mu je tudi govorila o ljubem Bogu in raznih božjih rečeh, kolikor je bilo nežnemu otroku možno dopovedati. 0, s kolikim veseljem sem jaz ta nauk novidno podpiral in utrjcval! Z neko svcto raclovednostjo je moj ljuboznivi varovan-ček učečo mater vpraševal, kakšen je dobri Bogek, kako jo tam gori nad zvezdami — v nebesib. Prav posebno rad bi bil pa vedel, kakšen sem jaz — njegov angelj-ček, ker o meni in o angeljih sploh mu je mnogokrat pripovedovala z gorečo besedo njegova blagamati. Kako rad bi se bil pokazal dobremu otroku, pa ni bila to božja volja. Vendar nekoliko som mogel z božjim dovoljenjem ustreči njegovi detinsko-mili radovednoFli. V svoji pravi nebeški lepoti se mu sevetla nisem mogel prikazati, ker nobeno zemeljsko oko ne more prenesti nebeške bliščobe. Nekega dne Ivanček sladko zaspi na rahlem mnh" pod lipo na vrtu in v sanjah se mu prikažem v bliši bil angeljček!? Dal sem mu jih v sanjah. Oj, ko-lika radost! lažje kakor ptiček se vzdigne kvišku in leti . . . »Glejte me! vsklikne, povsod grem lahto za svojim spremljcvalcem: za njim se popnem nad oblake; zibljem sc v solnčnib žarkih; zvozdo gledam pod svojimi nogami . . . Angeljčki me pozdravljajo; svetniki Božji mi gretlo naproti; otroci se mi smehljajo; Marija mi jo roko podala; Jczus me blagoslovi, oh, oh!« . .. Kar se prcbudi otrok; niilo zaplaka, ko vidi. da so bile le sladke sanjc. Itodi j)otolažon na zemljo prikltneni angeljčck: Ako vedno čist ostaneš, bodeš nekega dnc zopct prejcl perutnice; te tvoje lepe sanje se bodo uresničilc! Tako sera njegove misli skušal povzdigovati k ne-beškim žcljam. Osobito pa sem netil v njegovem ne-dolžncmsrcudetinsko lju]>ezen do nebeške Matere Marijc. K sreči mi je bilo to sladko delo zelo olajšino. Pobožni Slovenci imajo namree sploh veliko zanpinje in ljubezcn do Marije, in zlasti v Ivančkovi di-nžini so jo mouno častili; vsak dan so pobožno molili sv. rožni venee, gostokrat so popevali lavretansko litanije in sl«:oro brez števila pescm so znali v slavo Marijino. Tako je bila Ijubezen do Marije pri mojem Ivančku, skorc bi rekel, prirojena. Meni ni bilo treba druzcga. kakor da scm ncvidoma prilival tej krasni evetki, katero je po-božna niati zasadila v dctinsko srce. In da bi se Mari-jina ljubezen tem žarni.še vnela v njcgovem detinskem srcu, sprosil scm mu v ncbesih to-le nenaAadno milost: Mati božja sc mu neko noii v nebeški svitlobi prikaže 9 z.Jezuščkom v rokah, ki se ljubeznivo ozira proti njemu. Ivanček hitro skoči iz postelje, poklekne na tla in skle-neni ročici povzdiguje proti nebeški Kraljici; sicer no-bene besede ne more spregovoriti, a tem bolj govori njegovo detinsko presrečno srce! — Te izredne sreče, katere so le malokdaj najboljši Marijini otroci deležni, ni mogel nikdar več pozabiti. Marija mu je bila odsihdob najslaj.ša misel vse življenje. 0 Mariji je najrajše slišal j* m ¦ '!iW!*ftiš.lJiii1' , onega, kateri bi še ne bil prav pripravljen, da bi m<-u njimi nobeden po novrednem ne prejel sv. obhajila. ' prisrčni opomin preblagega gospoda porabim in nu: prigovarjam dobremu Ivann. naj gorečo moli za svoj> nesrečnega tovariša, saj molitev iz tako dobrega srca more biti neuslišana. In glej, posreči se; oni otrok ¦ skesa svoje peklenske zlobnosti, zjutraj na vse zgodtij hiti v ccrkev, še cnkrat poklckne k prestolu mil^isti božje in sc spove, — zdaj pa prav odkritosrčno in ske-sano s trdnim sklepom po svetem obhajilu prav lepo živeth Oj, hvala trojedinemu Bogu, zdaj smo vsi veseli; vsi srečni spremljamo družbico mladih jagnjet k v-beškemu Pastirju, da jih prvikrat nasiti s svojim 1;-nim mesom in z lastno svojo krvjo. Veiičasten je 1 «11 ta prizor. Nekaj cnacega se jo vršilo, kakor takrat cvetno ncdeljo, ko je .Tezus slovesno jahal v Jeruzalcm, ko so mu šle množice iz mesta naproti, druge pa so ga sprem-' ' ¦ navdušeno ga proslavljajc: tako smo tudi tukaj >*ki angelji varuhi spremljali svoje si"ečne varovance, ter Jezusu naproti šli, druge množice angeljev pa so njega spremljale iz nebeškega Sijona, in potlej smo vsi skupno častili Jezusa pa blagrovali otročiče, ki so prvi-krat imeli to čast in srečo, kakoršnc celo angolji ne moremo deležni biti, ker sveto obhajilo je le za katoliške kristijane na zemlji, ne pa za nas. 0 srečni Ijudje, srečni otroci, nacl vse srečen pa moj Ivanek! Kako lepo se mi je zadržal: njegove mjsli in želje so bilo le pri Je-zusu; na ves svet je pozabil v tch svctih trcnutkih. Kakor svitel biser se je prikazala na njegovem deviškem licu solzna jagodica — prelepa priča njegove srčne po-hožnosti in ljubezni do Jezusa. Oj, srečen pa sem bil tii'li jaz ta dan! V. Kmali po prvem svetem obhajilu nastane za dobre otroke, za vcstne stariše, vzgojiteljc in nas angeljske čuvaje pretehtno vprašanje: kateri stan naj si izbero, da bi se lažje zveličali, da bi mogli srečni biti za čas in večnost? Da, najimenitniše vprašanje je to; kajti pravi stan si odbrati in potlej tega stanu dolžnosti zvesto spolnovati v slavo božjo — to se pravi svojo nalogo na zemlji prav zvršiti. Ta naloga je silno tcžka; a ljubi Bog človoku mnogovrstno pomaga, jo junaško dovršiti. V svoji noskončni dobrot-Ijivosti je tako vravnal, da ima otrok že prav zgodaj nenavadno veselje za take reči, katerih bode v poznejših ktih potreboval v tistera stanu, za kateri ga je odločila I božja providnost. Ljubezniva previdnost božja pa tudi mlademu človeku čudovito olajšuje pota do onega stanu in odstranjuje nasprotja in zaviro, talio da otrok, kateri ^e voljno prepusti božjemu vodstvu in zvesto spolnjuje božjo sveto voljo, pač nc more lahko zgrešiti svojega poklica. Moj Ivanek je bil ¦— to se je jelo mnogovrstno razodevati že celo zffodaj — od Boira odbran, da bi ga j_________I______I____' 12 kclaj proslavljal" in poveličeval v cluliovskcm stanu močno je ljubil in spoštoval sleherneja duliovna; pr sv. maši streči mu jc bilo najljubsc opravilo na svetu njegove otročje igrače so najveekrat kazale kaj ccr kvenega: 6e je delal iz ilovice hišicc. je najraje na reclil cerkvico z visokim zvonikom; če je rozljal, je naj raje narejal altarje in podobice na altarju: iz pisaneg; papirja je prirezoval mašniško obleko. kakor je vide na podobi svetega Miklavža itd. Vse to jc z veseljcm opazovala njegova dobra mati in razjohala se je. ko j( nekoč nckdo rekel: »Vašega Janezka bi morali dati \ šolo, da bi bil dtihovcn.« 6, kaj bi botela dati, ko b ga kdaj videla prcd altarjcm,— mašnika! Toda kaj h se revež vspenjal do tako \isokih misli: šole so drage Vendar tudi to zapreko je previclnost hožja odstranila Domači duhovnik so namreč zapazili pri dečku velikc dušne zmožnosti. plemenito blagosrčnosi in druge lep« lastnosti; sklenejo ga podpirati z lastnimi darovi ir še pri drugih prositi zanj in nckega dne vstopijo \ hišo 7, odlofino zahtevo: »Janezka morate poslati V šolo; nekoliko bosto že sami zmogli. clrugo bom pre skrbel jaz.« Dobri ljudje ne vedo, kako h\ se mogl vredno zahvaliti; na tla pokleknejo pred častitljiveera! mašnika in s solznimi očmi roko poljubljajo pleraenitemu dobrotniku. Zame nastanejo novc skrbi. Nad vse sem čislal angeljc mašnikov, kcr smejo streči njim, kateri imajo toliko oblast in čast; a zavidal jim tega nisem. Mašniki morajo nositi toliko breme, da bi bilo pretežko za angelj-ske rame, ker morajo v sredi sprijenega sveta skrbeti za zveličanje svoje duše in vseh onih. katcri so njihovi skrln izročeni; to seveda tudt njihovim angoljcm silno pomnoži skrbi. Kakor me je tudi razveselila nada. da bi kclaj bil tudi jaz mašnikov angolj Aarah, prestrašila me jc ob enem niisel, kako vclikansko nalogo bo prc-vzel moj ljubljeni varovancc, ako postane duboven. A tudi mc je neizmerno strašilo to, na kar šc morcbiti drugi mislili niso: Kaj pa, ko bi se ta dobra duša — moj Ivanek spridil, ker šolanje jo tako zelo nevarn' V vcliki radosti, pa tudi v velikih skrbeh scm ga spn ljal v mcstne šole. Česai* sem se bal, se je vresničilo; sto- in stokrat je bil v velikih ncvarnostih. A vendar se mi je posrc-čilo s pomočjo dobre gospodinje, gorečega spovodnika in drutrih njegovib blagib dobrotnikov mladeniea tako nlir.initi, da njegova duša nikdar ni bila ranjcna z mečem inega greba, marveč, da je ob koncu latinskih šol 1 v rokah prelepo spričevalo učenosti za Ijudi na lji, a tutli v srcu pveUrasno sprifievalo netlolžnosti ng-eljc v nebesih. — Volitev stanu, katera tolikrat i take britkostne skrbi mladoničem, njemu ni delala nikakoršne preglavice. Sposoben je bil za vsak stan; hneljenamred ^«-^-*- s^' stan ^e v to. kar je naj- ^č^Ž^im^N prvih otročjili boljša podlaga /jjŠff^P&šjt^ letih,ostalomu prave sreče v /-#^/\V**'i*«!^\ Jc tuc^ v mest" slehernem sta- iS^j^2@S^^aF^ n"a ^0^'1 'n .'e bu: nedolžno ^g^-^^^^^f 'B, še od leta clo Jisrce in lepo itti i fl'"'^s"''''1! '] fl 'eta prihajalo brezmadežno H| I npL&l ' i! večje in popol-pot za seboj, 1'BiliLrl ^^^"'LtJ' niše. Altarček, % j. izgledno ¦^PE'FS-""~;^B ^ ki je bil nekdaj mladostno živ- I iL L ili^l ''X ''¦¦•'¦ ta'iO =ruclast° ljcnjc. A mo- ^iž^\%JUi> $$i\®' narejen jn nc-jemu ljubljen- »^^^^ll^^čjyy-— . umetnosostav-cu ni bilo še le t-.— - -"r^~- ~'~%i lj°n^ c'a skoro treba izbirati \\V ¦;• ig)1 ¦ ;c; V ni bil altarju med stanovi. ^bi^^.J^^^~j±^^3a\ podoben, je Ono veselje, ki "|^B^Bg!^?T^T^?r zdaj zamcnjal srajeimelblagi I 'Sji z lepim pravil- Ivan za duliov- '" ~ nimaltarčkom, katerega je mnogokrat prenaredil in popravil. Česar ni znal sam narediti, si je kupil n. pr. svitlo monštranco, altarno podobo. posodico za cveticc in šopke itd., še svctniških svetinj si jc vedel pridobiti. — Ko so neki-krat mati vprašali gnspodinjo: »Kako pa kaj naš Janez?« jim vsa vesela odgovori: »Nic druzega, kakor le hvaliti Vam ga moram; blagrujem Vas, da ste mati tacega mladeniča. Olejte si no, osmošolec je, pa si še altarčke dela in zaljša, kakor otrok, in s kako detinskim ve-soljem! In kako rad pa kako lepo moli; človek bi mislil, ima sv. Alojzija pred seboj.« Ivan je bogoslovee! Hvala Bogu! v bogoslovnici j« dobro zavarovana ta krasna lilija. Ob roki bogoljubnih) učiteljev in skrbnih voditeljev nabira si za svoj vzvišeni poklic potrebnih vcdnosti in spopolnuje svoje srce v bogoljubnosti in svetosti, ker dobro ve, da mora sam žarno gorcti, kdor hoče druge razsvetljevati in ogrevati. Slednjič pride osodepolni dan. najvciji v Ivanovem življenju: škof mu dajo ob mašnikovem posvečevanju dvojno oblast, kakoršne celo najvišji angclj nima — oblast, kruli in vino spreminjati v Telo in Kri Jezusovo, pa skesanim grešnikom grehe odpušdati. Globoko se rau priklonim, kleče ga pozdravim, in ko greva iz svetišča, ne upam si več na njegovi desnici ostati, ker vcčja jo zdaj njegova čast nego moja. Zasvetil je dan, katerega smo se že toliko časa tako zelo vcsclili, zlasti štirje: jaz. Ivan, oče in mati; seveda z nami še premnogi dmgi. Krasna jo bila slovesnost nove maše, veseljo nebes in zemlje. Ze cerkveni govor mi je bil tolikanj po volji, ker so sprctni pridigar iz-vrstno razkazali mnogoštevilnim poslušalcem, kako jo mašnik vidni angelj varuh mladim in priletnim, zdravim in bolnim, pravičnim in grešnikom; kalco močno je podoben nam ncvidnim angeljem, ter da nas še cclo prekosi po svoji oblasti. Veličasten in prtsunljiv je bil za me trenutek, ko je moj varovanec pr\ikrat s pos\c-čevalnimi besedami poklical Jezusa na altar, ki ga j«1 spremljala truma angeljev; strmeč sem opazoval, ko jo prvikrat s toliko pobožnostjo sprejel sveto obliajilo v obojni. podobi in pa, ko je obbajal svoje stariše in drugr sorodnikc; z menoj se jo po cerkvi veselilo vsako jm-božno srce in solzilo sc marsikatero oko. A take rt-či se dajo le čutiti. popisati jih ni mogoče, ker človcšlii jezik nima l^cscdij za njc. Velika čast in oblast. ki jo je vsprcjel nioj varo-vanec z mašnikovim posvečevanjcm, pa zabteva tudi veliko skrbi in trnda. Tudi jaz podvojim svoje delovanjo in še gorečniše ga podpiram: na prižnid mu lihoi' šepetam pravo bcsede na uho; v spovednici ga nav... jam s potrpežljivostjo in krotkostjo; pri bolnižki postt-lji rau pomagam tolažiti bolnike in jih pripravljati na te žavno pof iz časnosti v večnost; osobito pa je moje veselje v šoli. ko dobri otročiči s takim veseljem in s toliko ljubeznijo poslušajo svete resnice iz njegovih zsovornih ust, ki le to in tako govorijo, kar jim po-božno srce narekuje. — 0, v šoli so pač moje najlepše ure v družbi mojib. tovarišev, angeljev varuhov šolske mladine. Velika je bila vnema mojega častitljivega Varovanca; a ker sq mi bile znane njegove nenavadne zmožnosti, Iprigovarjal sem mu ie bolj in ga zlasti spotlbujal, naj deluje še v širše kroge s spisovanjem lepih in koristnih knjig. Poslušal je moj glžis in napisal tako koristne reči, da Jih boclo še čez leta in leta radi in s priclom pre-birali mlacli in^staiu. ^^ VII. 4 \'endar njegovo p.l«?menito srce še ni bilo zado-voljno; milo sc lnu je storilo, ko je prebiral v misijon-skih sporočilih, kolilio je šc po širokem svetu ljudi, kateri še ne poznajo pravega Boga; apostoljsko delo živo potrebuje dclavccv. Misijonar biti, to je zdaj njegova misel po diicvu in po noči. Za kar se jc pa po modrem premisleku odločil, to je tudi spolnil, kajti strahu in bojazni ni poznal. Še nekaj tednov — in poslovi so od ljiibe domovine, od predragih svojcev in prijateljev; obilno solz je preteklo, on pa je junaško premagal čutila srca. Bogu se izroči, priporoči Mariji, morski Zvczdi, in jhajd čez široko morje. . Ko se bližava tiijira deželam, nama veselo nasproti hitijo angelji teh dežel in strmefi pozdravljajo mojega junaškegjT aposteljna. Jlisijonsko delo se prične z ne-izmemimi težavami in bridkostmi. Hudoljni duh napne vse svoje pcklensko mofii, da bi misijon preprečil; a moral se je podati in osramoten se pomikati dalje in dalje. Žc je na paganskih tleh postavljena lestvica med nebom in zemljo, po kateri angelji nosijo vroče molitve mkdih kristijanov prcd sedež Božji in nckaj lu-ščonih otrok in starčkov v belein oblafiilu krstne nedolžnosti so že angeljčki spremili v rajske višave. Misijon je v najlepšem cvctju; prišli so še novi delavci Gospoclovi; i____ — žetev je obilna in srečna: kar se nenacbma prične pre-ganjanje: mučeniška kri je jela teči, cia porosi tla za novo krščansko rast, Tudi moj častitljivi ¦varovanec je v ječi. Tako ča-stitljiv se mi še ni nikdar zdel, kakor sedaj, ko so z verigami priklenene njegove apostoljske roke. S spo-štljivo radostjo poljubljam te verige, lepse se mi zdijo kakor iz čistega zlata. ker jih služabnik Božji nosi za Kristusa. Oj srečne verige, svoje angeljsie perutnice bi hotel z vami zarnenjati! — Vse je kazalo, da mi bodo trinogi v kratkem usmrtili svetega misijonarja. Ni časa zgubljati; še zadnje ure tega drairocencga življenja morajo pomnožiti zaslnge v nebesih. Dabi moj junaški varo^anec do konca ohranil pusrum in srcnost, ga mnogo-vrstno tolažim, mu ječo čudežno razsvetlim. ga napa-jam z dušno sladkostjo y inolitvi itd. — Tako pride zadnji večer pred smrtjo. Častitljivi muč-enec je žalost pa zakaj? se li boji trpeti in umreti? Ne, smrt za zusa se mu sladka zdi: le to ga tako zelo boli, ker more prejeti svojega ljubega Jezusa v sv. obhajilu , j popotnico v veeno življenje. Tudi to tolažbo mu skušam preskrbeti; kruha in nekoJiko vina bi se že skrivaj pri-, pravilo v ječo. a altarja ni. Zdaj navdilmem svetemu I raučencu misel, naj enako naredi. kakor nekdaj sveti mašnik Lucijan, ki si je na tleh ležeč dal položiti kruh in ^ino na svoje mučeniške prsi in na tem sv. altarju mašo opravil in sveto obhajilo prejel in lelil. Kdc ' : mogel pozabiti ta dva prekrasna clneva: dan nove m;>-mladeniča svetnika in dan zadnje svete nnže aposteljna mučenika! i Prične se pravo mučeništvo. Rabeljni razjarjeni pri-. zadevajo svetniku muk najhujših. kolikor največ morejo. Za me je pa to najveselejša žetev; č-em (kljše in hujše mučenje, tem ljubše mi je: vsako kapljico prelite krvi sem zbiral. vsako bolečino mučeniškega rrpljenja sem dejal na tehtnico ter nesel pred tron trojedinega Boga. — Slednjič je clokončano in prične se zmago-slavje! Presrečno dušo štirikrat svetega moža: de-viškega — mašnika — aposteljna — mučenca ponosno spremljam v nebeško veličastvo. Radosti""> nama nasproti hitijo nebeščani: ^larija. tlevic Dev: 17 sy. Jožef, aposteljni, mučenci, deviški mlacleniči in de-viška dckleta, duše po njegovi apostolski gorečnosti rešene, vse, vse ga blagruje, vse mu častita k taki zraagi . . . Mene pa od vseh strani angelji blagrujejo, da sem smel biti varuh takemu izvoljencu! Moja sladka naloga pa s tem še ni popolnem iz-vršena: še za njegovo svcto truplo na zemlji mi je skrbeti. Vneti kristijani mi lepo pomagajo: skrbno so pobirali razpršene kapljice njegove mučeniške krvi; oteli smo sveto truplo iz krutih rok neusmiljcnih sovražnikov; na altarjih se bode častilo, kjer se bodo sv. maše brale. Predno končam, moram še to posebej zapisati, da angclji jako skrbno pazimo na trupla izvoljenih Božjih, ker so bila tudi ona posvečena v sv. zakramentih in zlasti pri 8V. obhajilu po najsvetcjšem Telesu Jczusovcm. Ko bi bile kristijanom že zdaj oči tako odprte, kakor bodo v večnosti, bi labko videli množice angeljcv na krščan-skih pokopališčih; še vse rajše in pobožniše bi obisko-vali te posvečene, milo resne prostore — tiha bivališča ranjcih bratcev in sestric. Vidiš. dragi čitatelj, da sem res le glavne reči po-snel iz angeljevega zapisnika in da je vendar močno naraslo to zanimivo pisanje. Upam, da ti je všeč to berilo. kakor je bilo meni; kajti ko bi mi ne bilo, bi ti ga. ne bil tukaj priobčil. Potrudi se tudi ti. da bode mogel tvoj angeljček varuh veliko dobrega zapisati v knjižico tvojega življenja, prav malo, ali celo nič pa hudega. Tedaj bodeš tudi ti obbajal večno zmagoslavje v rajski radosti.