40. štev. V Kranju, dne 2. oktobra 1915. Leto II. Izhaja vsako soboto ob 5 uri zvečer. Uredništvo in upravništvo: Kranj št. 170 (Prevčeva hiša). — Naročnina za celo leto K 4—, za pol leta K 2—, za četrt leta K l1—. Za vse druge države in Ameriko K 560.— Posamezne številke po 10 vinarjev. — Vse dopise je naslavljati na uredništvo lista „Save" v Kranju. Inserate, naročnino, reklamacije pa na upravništvo „Save" v Kranju. — Dopisi naj se blagovolijo frankirati Brezimni dopisi se ne priobčujejo. Reklamacije so poštnine proste. —Inserati: štiristopna petit-vrsta za enkrat 12 vin. za dvakrat 9 vin., za trikrat 6 vin., večji inserati po dogovoru. Inserati v tekstu, poslana in posmrtnice dvojno. Plačujejo se naprej. — Rokopisi se ne vračajo. — Brzojavi: „Sava", Kranj. Čekovni račun pri c. kr. poštno-hranilničnem uradu št.: 41.775. Brezuspešni na Odbiti italijanski napadi na Albiolu. Dne 24. septembra: Na tirolski zapadni fronti so pregnali naši deželni strelci sovražne alpince z vrha Albiolo (severno od Tonalskega prelaza). Na visoki cesti Lavarone so bili napadi nekaterih italijanskih stot-nij odbiti na Dureru (severo-zapadno od Costona). Približno 1000 Italijanov, ki so začeli korakati na vzhodnjih obronkih Monte Piana proti našim pozicijam, je bilo prisiljenih po našem artiljerijskem ognju, umakniti se nazaj. V koroškem obmejnem ozemlju se je ponesrečil sovražni napadalni poskus na vrh Cellon (vzhodno od Plockenskega prelaza). Na primorski fronti- je prišlo včeraj samo do topovskih bojev. Boji v tirolskih gorah. Dne 25. septembra. Na tirolski zapadni fronti je začela naša artiljerija streljati sedaj tudi v ozemlju Ortlerja. Neki sovražni oddelek, ki je prodiral v dolini Ce-deli, je pobegnil do Sv. Katarine, drugi je bil pregnan iz svoje pozicije zapadno od Konigsspit-ze. Vzhodno od gorenje Daonske doline so pregnale naše čete sovražnika s Cime Latole. Na fronti ob Dolomitih se je izjalovil napad na našo pozicijo na Col di Boisu, pri čemer so zadele alpince, ki so se prostovoljno javili za to podjetje, velike izgube. V koroškem in primorskem obmejnem ozemlju se ni zgodilo nič pomembnega. Zapadno od Ronkov je uničila eksplozija neki italijanski privezni zrakoplov. Italijani znova krvavo odbiti. Dne 27. septembra. Sovražnikovi poskusi, se približati naši poziciji na Monte Piano, so bili zavrnjeni. Ob severnem robu Doberdobske visoke planote se je razbil protinapad nekega besaljerskega oddelka ob naših ovirah. Italijani so v soboto koncentrirali svojo artiljerijo na bolnico Rdečega križa v Gorici. Dne 26. septembra. , Delovanje Italijanov se je včeraj omejilo na ljuto obstreljevanje bolnice Rdečega križa v Gorici, ki je daleč vidno označena z ženevsko zastavo. Sovražna artiljerija je ta sanitetni zavod celo petkrat zadela, ena granata je prodrla do operacijske dvorane. Nadaljnih 53 granat je padlo v najbližnjo okolico poslopja. Vojaškega pomena ta, proti mednarodnemu pravu izvršeni čin ni imel, ker se daleč naokoli niso nahajale nobene čete. Nečloveški akt brez primere v vojevanju v nasprotju z mednarodnim pravom je obstreljevanje bolnice Rdečega križa v Gorici od strani italijanske artiljerije. Italijani nočejo sprevideti, kakor se nam zdi, da ne morejo doseči nobenega uspeha proti goriškemu mostišču in želijo dokazati, kako sigurno strelja njihova artiljerija, potom bombardiranja te bolnice, ki je zaznamovana vidno na daleč z ženevskim križem ir je tudi drugače znana italijanski artiljeriji pošti:':1: rr.esecih dosedanjega obstreljevanja v tem prostoru kot sanitetni zavod. Hipokritično bi bilo, ako bi se ne priznalo, da so, žal, slučaji, ko padejo kaki slučajni zadetki na sanitetne zavode, in tudi misliti si je mogoče, da artiljerija strelja na kako poslopje, zaznamovano z ženevskim križem, ako se opazi, da so tam skrite bojne čete ali opazovalci pod zaščito Rdečega križa. Vsled geografičnih razmer pa je znano Italijanom iz mnogih nevarljivih momentov, da v Gorici ni ne čet, ne artiljerije in da poslopje, v katerega operacijsko dvorano padejo lahko italijanski zadetki ravno v trenotku, ko se operira italijanskega ranjenca, služi samo namenu zdravljenja ranjencev. Obstreljevanje Gorice. Dne 25. t. m. so Italijani obstreljevali tako ljuto, kakor že dolgo ne. Italijanske baterije, so začele svoje delo zjutraj ob 8. in tričetrt in trajalo je bombardiranje s topovi 7- in 15cm kalibra do pol 11. Hudo je bilo v središču mesta obstreljevanje Semeniške ulice, hudo na Placuti. Ljudje so škripali z zobmi, češ, kaj res hoče nam kruti sovražnik popolnoma uničiti Gorico! Učinki obstreljevanja seveda niso taki, kakršnih si želijo Italijani, ki menda iščejo vojaštvo, pa ga ne morejo dobiti, pa naj streljajo na to ali ono stran mesta. Žrtev tega obstreljevanja v Semeniški ulici je neki stotnik. Prejšnji večer je prišel v Gorico iz jarkov v Olavju, da se odpočije s svojo stot-nijo, ali prišel je v smrt. Tam v jarku ga ni doletela, dasi jej je bil izpostavljen noč in dan, v Semeniški ulici ga je dohitel šrapnel in mu zadjal smrtne poškodbe. Ubogi stotnik se je splazil po vseh štirih do bolnice Rdečega križa in tam izdihnil . . . Ranjena je bila tudi neka ženska. Po Gosposki ulici so ropotali šrapnelski lonci in se razbijali, poredna mularija pa je tekala po lonce in jih spravljala v veže; zaman ves trud, da bi spravil te otroke k pameti. Italijani so obstreljevali Gorico tudi v četrtek 23. t. m. Po daljšem času so ta dan začeli z močnim obstreljevanjem. Cela črta od južne postaje do državne je trpela pod tem obstreljevanjem. V ulici Barzellini je bila ranjena neka deklica. Na Placuti je dobila italijanske izstrelke v glavo neka ženska, mati dveh otrok, baš ko jej je izročil pismonoša pismo njenega moža, ki se nahaja v Galiciji. Uboga žena je umrla. Na Placuto in Semeniško ulico je padlo obilo šrapnelov. Na Kalvariji se je odigral, kakor smo čuli v mestu, znamenit notranji boj v jarkih. Italijani so rili skozi in prišli blizu enega naših jarkov, steno so naši predrli in potem planili na Italijane ter jih vrgli nazaj. Jarki so izdelani krasno in v nekaterih je oprema taka, kakor v kaki elegantni sobi. Varstvo ženevske konvencije. Zvezni predsednik avstrijskega društva Rdečega križa, grof Traun, je poslal mednarodnemu odboru Rdečega križa v 2enevi brzojavko, v kateri kaže na obstreljevanje z ženevsko zastavo na daleč vidno zaznamovane bolnice Rdečega križa v Gorici od strani Italijanov po poročilih avstro-ogrskega generalnega štaba in prosi mednarodni odbor v imenu človeštva, naj tudi sedaj kakor vedno vporabi veliko moralično moč svoje besede v varstvo ženevske konvencije in naj posvari še PODLISTEK. Oton Zupančič: Sto ugank. Kadar naš ljubi Zupančič izda zbirko svojih pesmi, se mi zdi, kakor da se je nad nami razvedrilo, pa se prikazalo modro nebo in posijalo nebeško solnce. Kadar zapoje Zupančič, tedaj izpregovori slovenska duša, vsa mehka pa vsa globoka in vsa nežna. In ta govorica gre do dna naših src. kakor je privrela iz globokega, čistega vrelca oblago-darjene pesniške duše. Te dni je „Ombadina" izdala Župančičevih j,Sto ugank", katerim je pesnik tako preprosto a tako točno napisal na čelo: Sto ugank — tristo zadrg tristo zank. Podajamo na izbero nekaj teh krasnih ugank. Gotovo bo čitatelj hotel izvedeti še za druge, prav tako lepe. Zato si bo. kupil mično zbirko (cena 90 vinarjev.) 2. Biserne brez kril čebele 'moči stiha priletele, noč na travi prenočile, davi v solnce se poskrile. 0. Sredi polja jasen grad: sama okna, nič nI vrat; bogatini pridejo, okna z zlatom zazidajo. 13. Bela nožica, zelena devica, glavo je sklonila, lase razpustila. 20. Pedenj — človek; laket — z okna mu po steni pada. 25. Kakšne so to kuharice: vse so lončke prevrnile, niti kapljice prelile. 47. Kupa polna božje slave se razliva čez višave. 50. Zlato solnce, v solncu luna, v luni hlebček, v hlebčku Bog. 51. Žolt je lonček, bel pokrovček, brada pokrovčka ne odkrijem, iz lončka se napijem. 55. Ta je v temnici podzemeljski bit, bil je rezan, bil je vezan, svojo sladko kri je prelil, prišel na to slavje — bratcem vsem na zdravje. 67. Leseni dvorci, dišeči zastorci, koščeni predalčki, v njih sladki malčki. 72. Iz razdrtega korita lačna vrana sito pita. 82. Od gore do gore pajčolan, z nebeškimi zvezdami pretkan. 94. Polivka, polivka čez ves svet, v polivki velikih žgancev pet. 99. Suha starka na strehi čepi, pisan jezik na cesto moli! 100. Mavrica na tri pramence — Bog poživi vse Slovence. 514 21 enkrat bojujoče se države, držati se tega, za kar so se slovesno obvezale, in pred vsem naj ščitijo in spoštujejo sanitetne zavode Rdečega križa in njihovo osobje. Odbiti napadi pri Dolomitih. Dne 28. septembra: Na fronti v Dolomitih smo danes zjutraj z ročnimi granatami odbili sovražnikov napad proti Col I de Bois. Včeraj so Italijani znova obstreljevali I bolnišnico Rdečega križa v Gorici s kakimi 50 granatami, akoravno je na tem sanitetnem zavodu, I ker ga še nismo mogli popolnoma izprazniti, še plapolala ženevska zastava. V odsek;; Doberdob je naš ogenj preprečil poskus napasti Monte dei sei Busi. Italijanski napadi na Mrzli vrh in pri Dolju odbiti. Dne 29. septembra. V ozemlju Stilfserjocha je uničil ogenj naše artiljerije več sovražnih topov. Napad, ki so ga pričeli Italijani na visoki planoti Folgaria severno od Costona se je po kratkem boju s puškami razbil. Proti Mrzlemu vrhu in tolminskemu mostišču je pričel včeraj popoldan silno ljut artiljerijski ogenj, kateremu je sledil zvečer po eden napad na imenovani hrib in pri Dolju. Oba napada sta bila odbita ob naših ovirah. Pri Dolju so vrgle naše čete sovražnika, ki je vdrl skozi razstreljene ovire, takoj zopet ven. Kakor vedno, so ostale vse pozicije trdno v naših rokah. V ostalem bojevanje na primorski fronti ni prekoračilo običajnega topovskega ognja in prask. Boji na zapadni tirolski fronti. — Pred Mrzlim vrhom se je moral sovražnik umakniti. Dne 30. septembra. Na tirolski zapadni fronti so se vršili preteklo noč boji v ozemlju Adamello. Naša artiljerija je zavrnila sovražnikov poizkus napasti sedlo zapadno od Cima Presena. Tudi pri koči na Mandronu so se morali Italijani po večurnem boju umakniti. Takisto so ponoči dvakrat brezuspešno napadli naše pozicije na visoki planoti Folgaria. Ravnotako so se na koroški fronti ponesrečili ponočni napadi na našo utrjeno črto zapadno od Bambachgrabna pri Poutablu. Boji pri Tolminu in severno se nadaljujejo. Pred Mrzlim vrhom se je umaknil sovražnik na svoje stare pozicije nazaj. Proti Dolju je opetovano napadal, pa je bil vedno odbit. Danes zjutraj je pričela italijanska artiljerija, katere ogenj je bil že včeraj živahen, znova obstreljevati prostor pri Tolminu. Uspeh oklopnega vlaka. Na ' dan 11. septembra se je napotil naš oklopni v ak proti Soški dolini in približal vhodu v predor. Z veliko napetostjo smo pričakovali uspeh tega nevarnega podjetja. Italijani so spali, kar se začne naenkrat strašen ogenj vsipati iz oklopnega vlaka proti predoru; temu ognju so se pridružile še ostale naše baterije in strojne puške, izmed katerih je pustošila posebno ona naših junaških Dalmatincev. S pomočjo božjo, uspeh je bil tu. Zjutraj ob 6. uri se je povrnil junaški poveljnik oklopnega vlaka, nadporočnik Sch., in nam pripeljal 10 vjetnikov, 22 pušk, 1 celo strojno puško, raznega vojnega materijala in ostalega plena. Vojna z Rusijo. Ob dolenji Ikvi so naše" Čete osvojile neko visoko rusko pozicijo. Dne 24. septembra. Na severo-vzhodu včeraj ni bilo nikake pre-membe. Dočim je v vzhodnji Galiciji vladal mir, je došlo v prostoru Novega Aleksinijevega in na dolenji Ikvi do ljutih bojev. V prvo imenovanem odseku so napadli Rusi pod močnim artiljerijskim streljanjem 11 vrst globoko naše črte. Bili so po-vsodi z najtežjimi izgubami vrženi nazaj, pri čemer so jim naše čete, ki so silile za njimi, v protinapadu vzele še eno visoko pozicijo. Neka ruska baterija je bila od naše artiljerije razstreljena. Pri Rydomlu je padlo na razmeroma ozkem bojišču 11 oficirjev in 300 mož v naše roke. Tudi poskusi sovražnika prekoračiti spodnjo Ikvo so se izjalovili. Severo-zapadno od Kolkov na Stiru je pregnalo naše konjeništvo sovražnika iz nekaterih krajev. Na Litavskem se boreče avstro-ogrske čete so pridobile na prostoru, zasledujoč sovražnika. Nemški centrum je stri ruski odpor na celi fronti. Dne 24. septembra. Armadna skupina generala feldmaršala von Hindenburga je jugozapadno od Lenevadena zopet osvojila kraja Rose in Strigge, ki smo ju bili provizcrično opustili. Pred Dvinskom smo severovzhodno od Smeline jurišali še nadaljne ruske pozicije in vjeli pri tem 1000 mož. Naše pri Vilejki v boku umikajočih se Rusov se nahajajoče sile se trdovratno bojujejo. Močni ruski napadi so bili na eni točki prehodno uspešni. Pri tem smo izgubili več topov, katerih moštvo je vztrajalo do zadnjega. Fronta, ki je sovražniku ostro za petami je prekoračila črto Soli-Olšani-Trabi-Ivše-Novo Grodek. Armadna skupina generala feldmaršala princa Leopolda Bavarskega je strla odpor sovražnika na celi fronti. Pri zasledovanju smo dospeli do odseka Serveč nad Koreliši ter do odseka Sčara se-verozapadno od Krašina. Dalje proti jugu se vršijo še boji s sovražnimi zadnjimi voji. Vjeli smo 100 mož in ugrabili 3 strojne puške. Armadna skupina generala feldmaršala von Mackensena je vzela eksponirane oddelke severovzhodno in vzhodno od Logišina pred obkolje-valnim ruskim napadom nazaj na Oginski kanal in za Jasjoldo. Oddelki so pri tem odpeljali seboj 2 častnika in 100 mož kot vjetnike. Dne 25. septembra. Armadna skupina generala feldmaršala von Hindenburga. Ruski napadi jugozapadno od Lenevadena ter pri Vilejki in Rabunu so bili odbiti. Naši napadi na fronti južno od Solov se nadaljujejo. Rusi se še upirajo našemu prodiranju na splošni črti Smorgon—Višnev zapadno Zaberezine—Djeljatiči (ob izlivu Berezine v Njemen). Pri Fridrichštatu je nemški letalec sestrelil ruski aeroplan. Severno od Korelipšov se Rusi trdovratno branijo. Čete armadne skupine generala feldmarša princa Leopolda Bavarskega so jurišale mesto Negnjeviči (severovzhodno od Novega Grodka) ter so odbile več silnih protinapadov. Vzhodno in jugovzhodno od Baranovičev naš napad na zapad- nem bregu Sčare napreduje. Vjeli smo par sto sovražnikov. Zapadno od Medvjedičev in južno od Lipska smo dospeli do Sčare. Uspehi naše konjenice ob Stiru. Dne 25. septembra. Položaj na severovzhodu je neizpremenjen. V vzhodni Galiciji je izvršil sovražnik vrsto zopet deloma jako ljutih napadov, ki so dospeli na posameznih točkah do naših jarkov, ki pa so bili po-vsodi krvavo odbiti. Rusi so imeli velike izgube. Število včeraj in predvčerajšnjem s črte ob Ikvi pripeljanih vjetnikov znaša 20 oficirjev in okoli 4000 mož. V gozdnem in močvirnem ozemlju ob spodnjem Stiru prodirajoča avstro-ogrska konjenica je iztrgala sovražniku zopet nekaj vstrajno branjenih krajev. Na Litavskem so predrle naše čete do okolice Krasina. Hindenburgove armade so izvojevale nove uspehe. Dne 26. septembra. Armadna skupina generala feldmaršala von Hindenburga je odbila vzhodno od Vilejke nove ruske napade. Zapadno od Vilejke se vršijo ljuti boji. Na fronti med Smorogonom in Višnjevom smo na več točkah vdrli v sovražne pozicije. Boj še traja. Severozapadno od Zaberezine je vrgel naš napad Ruse čez Berezino nazaj. Dalje poti jugu pri Djeljatičih in Ljubčal. smo dospeli do Njemena. Vjeli smo 900 sovražnikov ter vplenili dve strojni puški. Bitka pri Novem Aleksinjevu se je končala z ruskim porazom. Dne 26. septembra. Sovražnik je tudi včeraj nadaljeval z velikim naporom sil svoje poizkuse, razbiti našo fronto pri Novem Aleksinjevu. Več dni trajajoča bitka se je končala s popolnim porazom. Kjerkoli se je bilo sovražniku prehodno posrečilo vdreti v kak naš strelski jarek, povsodiso ga vrgle naglo prispele rezerve zopet nazaj. Se včeraj popoldne in zvečer so se razbili južno od Novega Aleksinjeva desetkrat ponovljeni ruski napadi, in vzhodno od Za-lošč smo odpeljali v vjetništvo sovražne oddelke, ki so si skozi razstreljene ovire prokrčili pot v naše pozicije. Na fronti Ikva—Stir je sovražnikovo delovanje obnemoglo. V vzhodni Galiciji je vladal mir. Na Litavskem se boreče c. in kr. bojne sile so vrgle sovražnika pri Krasinu na vzhodnji breg gorenje Sčare. Rusi so opustili svoje pozicije pri Dubnu. Dne 27. septembra. Podobno kakor v vzhodni Galiciji in ob Ikvi je ruska protiofenziva razbita sedaj tudi v ozemlju volinjskih trdnjav. Sovražnik je zapustil včeraj svoje pozicije severozapadno od Dubna ter v odseku Stira pri Lucku in se umika v vzhodnji smeri nazaj. Mostišče vzhodno od Lučka je zopet v naših rokah. Na naši fronti južno od Dubna je mestoma streljala artiljerija in so se vršile praske. Boji pri Zaleszczykih. Severno in severovzhodno Zaleszczykov se vrše hudi boji. V petek popoldne se je začel mo- čan artiljerijski napad. Našim se je po ljutih bojih posrečilo, vzeti sovražniku več pozicij in ga prisiliti, da se je umaknil. Pridobljeno ozemlje postaja vedno večje. Rusi so na tem mestu zbrali močne oddelke Cerkesov Napad nemških letalcev na rusko vojno brodovje v zalivu Rige. Dne 27. septembra. V morskem zalivu Rige so nemški letalci napadli ruske vojne ladje med njimi eno linijsko ladjo. Opazili smo, da sta bila linijska ladja in en torpedni rušilec zadeta. Rusko brodovje jo je- naglo odkurilo v severni smeri. Na jugozapadni fronti Dvinska smo iztrgali sovražniku zopet eno pozicijo. 9 častnikov in nad 1300 mož je vjetih, 2 strojni puški ugrabljeni. Zapadno od Vilejke napadamo naprej. Južno od Smorgona smo odbili močne sovražne protinapade. Med Krevom in Višnjevom so naše čete napredovale. Desno krilo in armadna skupina generala feldmaršala princa Leopolda Bavarskega so očistile sovražnika zapadni breg Njemena pri Sčesih Serveču in zapadni breg Sčare. Vzhodno od Baranovičev drži sovražnik mostišče. Vrši se boj na celi fronti. Rusi so se umaknili za reko Putilovko. Dne 28. septembra Avstrijsko-ogrske čete in nemške bojne sile ob Stiru so grozile sovražnika obkoliti; vsled tega je bil prisiljen opustiti svojo z velikimi žrtvami pričeto ofenzivo v ozemlju volinjskih trdnjav. Rusko umikanje je trajalo do včeraj celi dan in sovražne vojske so šle za Putilovko. Naše armade jih zasledujejo. V bojih z zadnjimi boji vzhodno od Lučka so vjele naše čete 4 častnike in 600 mož. Ruski poraz pred Dvinskom. Dne 28. septembra. Včeraj na jugozapadni fronti nazaj potisnjeni sovražnik se je skušal držati na svojih zadaj ležečih pozicijah. Bil je napaden in poražen. Južno od Drisojatskega jezera so se vršili konjeniški boji. Rezultat armade generalobersta von Eichhorna v bitki pri Vilni, v kateri |e bil vržen poražen sovražnik čez črto Naroško jezero-Smorgon-Višnov, znaša na vjetnikih in materijalu: 70 častnikov, 21.908 mož, 3 topove, 72 strojnih pušk, in mnogo prtljage, ki jo je moral sovražnik pri svojem naglem umikanju pustiti na bojišču. Pregled tega plena se je mogel vsled našega naglega prodiranja sestaviti šele sedaj. Številke o katerih smo doslej poročali niso tu zapopadene. Južno od Smorgona je naš napad napredoval. Severovzhodno od Višnova je sovražna pozicija predrta. 24 častnikov in 3300 mož je bilo pri tem vjetih, 9 strojnih pušk vplenjenih. Prodiranje nemških čet med Smorgonom in Višnjevem. Dne 29. septembra. Napad armadne skupine generala feldmaršala von Hindenburga jugozapadno od Dvinska je prodrl do višine Sventenskega jezera. Južno od Dri-svijatskega jezera in pri Postavili se konjeniški boji nadaljujejo. Naša kavalerija je bila uspešno podpirala operacije armade generalobersta von Eichhorna prodirajoča proti bokom sovražnika, potem pa je zapustila okolico pri Vilejki in vzhodno od nje. Sovražnik je ostal nedelaven. Zapadno od Vilejke' smo z artiljerijskim ognjem razpršili neprevidno prodirajoče sovražne kolone. Med Smorgonom in Višnjevom naše čete zmagovito napredujejo. Pri armadnih skupinah princa Leopolda Bavarskega in gfm. von Mackensena se ni zgodilo ničesar bistvenega. Naše in nemške ćete so jurišale ob Kortninu ruska oporišča. Dne 30. septembra. V močvirnatem ozemlju potoka Kormina so jurišale avstro-ogrske iu nemške čete več oporišč, pri čemer so bili vjeti 4 častniki in 1000 mož. Sestreljena sta bila dva letalca. C. kr. bojne sile na Litavskem so zavrnile ruske napade. V bojih je prišlo mestoma do spopada na nož in na pest. Sovražnik je imel velike izgube. Vzhodno od Smorgona so predrle Hindenburgove čete rusko pozicijo. Dne 30. septembra. Južno od Dvinska je potisnila armadna skupina generala feldmaršala von Hindenburga sov-i ražnika nazaj v ožine med jezeri vzhodno od Ve-lesova. Kavalerijski boji med Drisvijatskiin jezerom in okolico pri Postovih so bili za naše divizije j uspešni. Vzhodno od Smorgona je bila sovražna I pozicija v jurišu predrta. Vjeli smo 1000 mož, med njimi 7 častnikov, ugrabili o topov, 4 strojne puške. Južno Smorgona boj še traja. Veleposestva na Poljskem. Ruska država ima na Poljskem ogromna veleposestva. Dobila jih je največ na ta način, da je pri poljskih revolucijah udeleženim plemenitašem posestva konfiscirala. Po poljski revoluciji 1. 1831. je ruska vlada vsa posestva poljskega kraljestva proglasila za rusko državno last. Konfiscirala je pa tudi privatna veleposestva. Samo 1. 1835. je 2339 šlahčičem konfescirala posestva. En de-I teh posestev je ostal državna last, drugi del je bil razdeljen med ruske dostojanstvenike. Takih ma-joratov je ruska vlada do 1. 1860. ustavila 350. Hotela je na ta način ustvariti kasto ruskih veleposestnikov na Poljskem. Zdaj zahtevajo poljski časopisi, naj se vsi ti majorati razveljavijo in naj postanejo najprej državna last, potem pa se naj vrnejo naslednikom nekdanjih lastnikov. Koncentracija silnih ruskih čet vzhodno od Vilne. Iz izvanjanj ruskih vojaških strokovnjakov sledi, da koncentrirajo Rusi v prostoru Lida-Vilna ogromne množice vojaštva. Tem četam so se posebno pridružile posadke trdnjav Kovno, Orodno in Brest Litovsk. Ruske univerze kot učilnice za izdelovanje municije. Profesorski zbor moskovske univerze je sklenil, da naj se porabijo vseučiliški laboratoriji za izdelovanje eksplozivnih snovi. Fizikalični inštitut naj se preosnuje v delavnico za projektile in patrone. V teh laboratorijih naj se izučijo dijaki, da bodo sposobni prevzeti vodstvo novih izdelovalnic municije, ki se ustanavljajo. Ruski letalec nad Černovicami. Dne 28. septembra dopoldne je prišel vnovič ruski letalec in metal na Černovice bombe, ki pa niso eksplodirale. Popoldne je zopet prišel, krožil nad kolodvorskim okrajem in metal bombe. Nekatere so padle na stransko poslopje pivovarne in razbile streho ter opravo. Izmed navzočih oseb ni bila nobena ranjena. S hudim obstreljevanjem je bil letalec pregnan. . Avstrijsko-srbska vojna. Delovanje naše artiljerije pri Belgradu in Topčideru. Dne 25. septembra. Naša artiljerija je obstreljevala uspešno srbske trene v prostoru Belgrada in sovražno pehoto na višini Topčider. V ostalem je tudi na jugovzhodu položaj neizpremenjen. Francoski vojni materijal za Srbijo. Francoski pa miki so zopet pripeljali 5000 ton vojnega materijala za Srbijo. Težko natovorjeni vlaki drdrajo neprestano iz Soluna čez srbsko mejo. Ruski vojni materijal za Srbijo. Iz Turnu Sevcrina javljajo: V torek so pripeljali 4 veliki ruski parniki in 16 sleparjev vojni materijal v srbsko donavsko pristanišče Prahovo. Položaj na srbskem bojišču. Dne 28. septembra. Naša artiljerija je motila sovražnikova utrje-valna dela ob dolenji Savi. Belgrajski trdnjavski topovi so oddali na mesto Zemun nekaj strelov, ki so svoj cilj zgrešili. Od srbske fronte. Iz vojnega poročevalskega stana javljajo : Na srbski fronti se sovražnik trudi, da bi višave na južnem bregu Save in Donave utrdil. V belgrajski trdnjavi stoječi angleški topovi, najbrž slabše amerikansko blago, se pri obstreljevanju Zemuna, dne 28. t. m. niso posebno obnesli. Srbski letalci pri rekognosciranju. Reuter javlja iz Niša: Deset srbskih aero-planov je poletelo 60 milj daleč v notranjost Ogrske. Letalci so videli le malo avstrijskih čet, nemških pa nobenih. Francosko angleška ofenziva od morja do Vogezov. Ponesrečen angleški napad pri kanalu I .a Bassče. Dne 24. septembra. Delovanje artiljerije in letalcev se je tekom včerajšnjega dne povečalo. Napad, ki so ga pričeli beli in črnopolti Angleži jugovzhodno od kanala La Bassee, se je. že v našem artiljerijskem ognju ponesrečil. Na obali smo sestrelili angleško letalo, pilot je bil vjet. Po večdnevni artiljerijski pripravi so prešli Francozi in Angleži na celi fronti od morja do Vogezov v ofenzivo. Dne 25. septembra. Na celi fronti od morja do Vogezov je postal sovražni ogenj silnejši ter se je. razvil vzhodno od Ypresa med kanalom La Bassee in Arraso* in v Champagni od Prosmesa do Argon do največje ljutosti. Po deloma 50uri najsilnejši artiljerijski pripravi pričakovani napadi so pričeli. Med železnicama Ypres—Roulers in ono v Comins so udarili danes zjutraj Angleži. Njihov napad na severnem krilu je bil v boju moža proti možu pred našimi pozicijami in v njih samih že odbit. Nadalje napadajo severovzhodno in jugovzhodno od Armentieresa ter severno od kanala La Bassee. Poskušali so se pri tem posluževati plinov in smrdečih bomb. Dne 23. septembra so vdrli, kakor se je naknadno izvedelo, Francozi v naše razstreljene jarke pri Sochezu. Bili so takoj zopet ven vrženi. Včeraj so bili pri Souchezu in na obeh straneh Neu-ville zopet odbiti. V Champagni od Prosmesa do Argon so se vršili francoski napadi, ki so bili ponajveč odbiti. Deloma jih je razbila že naša močna artiljerija, deloma so se ponesrečili šele nekaj korakov pred našimi ovirami v ognju naše pehote in strojnih pušk. Nazaj se valeče sovražne množice so imele v silno Ijutem artiljerijskem irrstrojnem ognju jako znatne izgube. Na posameznih točkah fronte se bližinski boj še vrši. Slaboten francosči sunek na Pezange la Grande (severno od Luneville) ni jtnel iiobenega uspeha. Dne 25. septembra. V odseku Anaforte je vplenil naš z desnega krila odposlani poizvedovalni oddelek 43 pušk in municijo. 25. septembia je obstreljevala naša artiljerija taborišče sovražnika za Mestaetepe in povzročila težke izgube. V odseku Ariburnu je uničila neka mina sovražno protimino. Naša artiljerija na levem krilu je obstreljevala sovražne pozicije metalcev bomb, prisilila sovražno artiljerijo, da je umolknila in pognala v beg tri transportne ladje, ki so se začele izkrcavati na višini Ariburnu. V odseku scdil Bahr je eksplodiralo več bomb v strelskih jarkih sovražnika. Dne 26. septembra. Boji, ki se vršijo vsled že mesece pripravljene francoske in angleške ofenzive, so se na velikem delu fronte nadaljevali, ne da bi približali napadalce na omembe vreden način njihovemu cilju. Ob obali so poskusile poseči v boj tudi angleške ladje, ki so obstreljevale zlasti Zeebriigge. Uspeha niso imele. Ena ladja se je potopila, dve ste bili poškodovani, ostale so se umaknile. V odseku Ypres je imel sovražnik velike izgube. Uspehov si ni izvojeval. V naših rokah so pustili Angleži dva častnika, 1(X) mož in 6 strojnih pušk. Jugozapadno od Lille se je posrečilo sovražniku potisniti neko našo divizijo iz najspred-nejše pozici|e v drugo obrambeno pozicijo nazaj. Pri tem smo imeli naravno znatne izgube tudi na vsakovrstnem materijalu, ki smo ga bili rabili pri zgradbah med pozicijami. Vršeči se protinapadi ugodno napredujejo. Razvaline nekdanje vasi Sou-chez smo prostovoljno opustili. Mnogoštevilni drugi napadi na tej fronti so bili gladko odbiti, na mnogih točkah z najtežjimi izgubami nasprotnika. Pri tem se je posebno odlikoval 29. domobranski polk, ki je bil moral pri prediralnem poskusu v mesecu maju vzdržati severno Neuville glavni sunek. Tu smo vjeli 1200 mož, med njimi enega angleškega brigadnega poveljnika ter več častnikov in ugrabili 10 strojnih pušk. Tudi pri borenju med Reimsom in Argonami je morala neka nemška divizija severno od Per-thesa opustiti svojo skoro vsled 70urnega neprestanega obstreljevanja razbito sprednjo pozicijo ter zavzeti svojo drugo 2 do 3 km za prvo ležečo črto. V ostalem pa so se tudi tu vsi sovražnikovi poskusi predreti našo fronto ponesrečili. Posebno trdovratni boji so se vršili severno od Mourmelon le Grand in tik zapadno od Argon. Tu so naše vrle čete prizadejale naj->adalcem tudi največ škode. Severo-nemški in hesenski domobranci so se bili odločno. Vjetih je bilo več kakor 3750 Francozov med njimi 39 častnikov. Tekom boja so imeli naši letalci dobre uspehe. Eden naših bojnih letalcev je sestrelil angleško letalo pri Combrav. Južno od Metza je strmoglavil poročnik Bolke, ki je napravil svoj vzlet za poskušnjo, aeroplan sistema Voisin na tla. Podčastnik Bolim, ki se je dvignil v obrambo proti napadu francoskega iz 3 letal obstoječega brodov-ja na Freiburg, je strmoglavil 2 aeroplana. Tretji mu je ušel. Francosko-angleška ofenziva znatno ponehala. Dne 27. septembra. Ob obali je vladal mir. Zelo oddaljene ladte so oddale le posamezne strele brez učinka na okolico Middelkerke. V odseku Ypres sovražnik svojih napadov ni ponovil. Jugozapadno od Lille smo s protinapadi ustavili celo sovražno ofenzivo. Ljuti sovražni posamezni napadi so se razbili severno in južno od Loosa z največjimi izgubami za Angleže. Tudi v okolici Souchez in na obeh straneh Arrasa so bili vsi napadi krvavo odbiti. Število vjetnikov se je zvišalo na 25 častnikov in nad 2600 mož, število vplenjenih strojnih pušk na štirinajst. Francoska ofenziva med Reimsom in Argonami ni prav nič napredovala. Vsi sovražnikovi napadi, ki so bili osobito ljuti ob cesti Sommes— Pysnippe ter severno od Beau Sejour, Ferme, Masiges in vzhodno od Aisne, so se ponesrečili z najtežjimi izgubami za neprijatelja. Število vjetnikov se je zvišalo tu na 40 častnikov in 3900 mož. Tri bojna letala, med njimi eden francoski bojni veleaeroplan, so bila včeraj strmoglavljena v boju v zraku severovzhodno od Ypre-sa, jugozapadno od Lille in v Champagni, 2 sovražni letali so sestrelili topovi in puške jugozapadno od Lille ter v Champagni. Sovražni letalci so bombardirali mesto Peronne, kjer ste bili 2 ženski in 2 otroka ubiti, 10 drugih prebivalcev pa je bilo težko ranjenih. Angleški in francoski poskusi prodreti nemško fronto so se ponesrečili. Dne 28. septembra. Sovražnik je tudi včeraj poskušal predreti našo fronto, ne da bi dosegel kakršnekoli uspehe. Nasprotno pa je imel na mnogjh krajih jako občutne izgube. Pri Loosu so izvršili Angleži nov napad s plinom. Razpihnil se je brez vsakega učinka. Naš protisunek je povzročil, da smo pridobili mnogo ozemlja ter vjeli 20 častnikov in 750 mož, tako da se je zvišalo število vjetnikov na tej točki na 3397. Vplenili smo 9 nadaljnih strojnih pušk. Pri Souchez, Angre, Roclincourt in sicer na celi fronti v Champagni do obznožja Argon smo francoske napade popolnoma odbili. V okolici Sou-aina je pognal sovražnik v čudnem nepoznanju položaja svoje kavalerijske mase v boj, ki smo jih seveda naglo postrelili, tako da so zbežale. Pri obrambi proti napadom so se posebno odlikovali saksonski rezervni polki in čete divizije Franko-brod na Meni. V Argonah smo mi izvršili majhen protisunek, da zboljšamo pozicije pri Sille Mort. Imel je za-željeni uspeh ter nam povrh omogočil vjeti 4 častnike in 250 mož. Na višini Combres smo včeraj in predvčerajšnjem z obrežnimi razstrelitvami razrušili in zasuli sovražno pozicijo v široki fronti. Napredovanje nemških protinapadov pri Loosu. Dne 30. septembra. Sovražnik je nadaljeval svoje prodiralne poskuse le v Champagni. Južno od ceste Mesnil-Ypres smo pognali v zrak neko od ene angleške kompanije zasedeno pozicijo. Severno od Loosa so naši protinapadi polagoma napredovali. Jugovzhodno od Soucheza se je posrečilo Francozom na dveh manjših krajih vdreti v naše črte. Tam se boj še vrši. Francoski delni napad južno od Arrasa je bil z lahkoto odbit. Boji med Reimsom in Argonami so bili srditi. Južno od Sain-te Marie a Py je predrla sovražna brigada našo pozicijo v najsprednejših jarkih ter je zadela na naše rezerve, ki so v protinapadu vjele 800 sovražnikov, ostale pa uničile. Mnogo francoskih napadov med cesto Somme-Py-Souain in železnico Challerange-Saint Menehould je bilo včeraj deloma v srditih bližinskih bojih s težkimi izgubami za sovražnika odbitih. Danes zjutraj se je ponesrečil silen sovražnikov napad severozapadno od Massi-ges. Severno od Massiges smo izgubili višino 191, ki je bila celo izpostavljena sovražnikovemu ognju z boka. Na ostalih frontah so se vršili boji artiljerije in z minami z menjajočo silo. Turčija proti štirizvezi. Boj za Carigrad. Dne 25. septembra. Agence Telegr. Milli. Glavni stan javlja: Dardanelska fronta: Pri Anaforti so naše poizvedovalne kolone zavojevale na levem krilu sovražnega strelskega jarka kakih 30 pušk in vojnega materijala. Zavojevali smo nekaj pozicij, ki jih je bil sovražnik zavzel pri izkrcanju na tem krilu. Pri Ari Burnu slabo medsebojno obstreljevanje. Pri Sedil Bahru je naš oddelek z ročnimi granatami na levem krilu napadel sovražnikove pozicije za metanje bomb, kar je sovraži niku onemogočilo metati bombe. Dne 23. septembra. Pri Anaforti so napadle naše poizvedovalne patrulje z bombami strelske jarke sovražnika, mu prizadejale izgube in vplenile puške in munkijo. Po naših konstatacijah je naše obstreljevanje sovražnega tabora pri Bujuk—Kemykli dne 22. septembra napravilo resno škodo. Pri Ari Burnu - je. uničila naša artiljerija na desnem krilu strelske jarke, del utrdb in smo pogreznili z gradbenim lesom obložene jadrnice. V noči od 21. na 22. septembra smo spravili na istem krilu eno mino do eksplozije in neko sovražno protimino smo razdrli. Pri Sedil Bahru smo pobili dne 21. septembra v okolici Kcreviždere sovražno patruljo obstoječo iz enega oficirja in devet mož. Naša artiljerija je pri- silila neko pred tem krilom postirano sovražno baterijo, da je umolknila, in pognala sovražni torped-ni čoln, ki se je bližal Hisarlik Burnu, v beg. Naše obrežne baterije sp pregnale s svojim ognjem sovražni torpedni čoln, ki se je bližal morki ožini, in so obstreljevale učinkovito sovražne čete pri Mortplimanu in sovražno artiljerijo pri Hi-sarliku. Dne 21. septembra je vrglo sovražno letalo brez rezultata tri bombe na vojaško bolnišnico v Dardanelah, katerega položaj in znamenje za spoznanje sta bila znana že dolgo časa. Nemško zlato za Turčijo. Bukareški listi javljajo, da je te dni poslala Nemčija en vagon, v katerem se je nahajalo 4830 kg zlata v nemških markah, več kosov suhega zlata in velika svota nemških bankovcev, skozi Romunijo v Turčijo. * * * « Portugalske priprave za vojno. Portugalska dela z vnemo vojaške priprave. Zadnje velike vaje se v uradnih krogih smatrajo za popolnoma uspele. Vojni minister namerava poslati na razne fronte zaveznikov odposlanstva, da opazujejo vojno delovanje in se nauče delati strelske jarke. Novi prezident, ki nastopi svoje mesto 5. oktobra, bo poskusil spraviti na čelo novega ministrstva voditelja demokratov Alfonza Gosto, ki je odločno za to, da poseže Portugalska ob strani Angleške v vojno. Ministrstvo bo novemu prezidentu ponudilo demisijo, ostane pa do decembra na svojem mestu. Potem pride na krmilo izključno demokratično ministrstvo z Alfonzom Costo. Portugalska ekspedicija v Angolo. Portugalska vlada je sklenila, odposlati posebno ekspedicijo, sestoječo in 4000 mož pehote, 400 jezdecev, 1 oddelek artiljerije in 1 oddelek strojnih pušk iz Angole v Mozambique. * * * Švica pod kontrolo četverozveze. Tudi Švica se je morala ukloniti pritisku en-tente, ki ji je grozila zapreti ves uvoz od morja. Pred par dnevi je Švica po dolgih pogajanjih pristala na to, da se ustanovi poseben „uvozni trust" (Societe suisse de surveillance economique), ki je edini pooblaščen in upravičen uvažati v ovico blago preko ali iz ententnih dežel. Ta pravica je omejena. Švicarsko importno društvo sme uvažati le toliko, kolikor znaša po statistikah zadnjih let izkazana faktična potreba Švice, ter ne sme od importiranega blaga, naj si bo tudi predelano, principijelno ničesar izvažati v Nemčijo in Avstrijo. Švica se je morala povrhu zavezati, da tudi od svojih lastnih produktov ne bo ničesar eksportirala, kar bi služilo nemškim in avstrijskim vojaškim namenom. Zato pa je dobila milostno dovoljenje, da smejo njene tovarne izdelovati municijo za entento — kar se v nekaterih francosko-švicarskih kantonih že godi. * Belgijski atentatorji. V VVeertu na Nizozemskem so aretirali dva sumljiva Belgijca, ki sta imela pri sebi mnogo melinitnih patron. Belgijca sta izjavila, da prihajata iz Vlissingena. Policija domneva, da sta nameravala razstreliti nemške utrdbe pri Liitichu. Tudi več drugih oseb je bilo aretiranih. Vohunstvo na Nizozemskem. Danski državljan E. Rot Nilsen, je bil obsojen na Nizozemskem na štiri mesece ječe, ker je meseca avgusta na račun neke tuje države vohunil, kake ladje se udeležujejo pomorskih vaj pri Gefleju. Na Balkanu. Mobilizacija Grške. Grška je odredila splošno mobilizacijo. Grška vlada je odredila 24. septembra splošno mobilizacijo grške armade. Grški poslanik na Dunaju Gryparis je izjavil, da je mobilizacija grške armade odrejena iz previdnosti. Grška mobilizacija odgovor na bolgarsko. Kralj je podpisal dekret, ki ukazuje mobilizacijo 20 letnikov. V Atenah vlada veliko navdušenje. Venizelos je bil ob 4. popoldne pri kralju, kateremu je izjavil, da je mobilizacija nrmade edini odgovor, ki ga more dati Grška vsled postopanja Bolgarije. Kralj je nato sprejel vojnega ministra Dan-glisa ter podpisal mobilizačni ukaz. Vojaška moč Grške. Vojaški seznami navajajo, da ima Grška armada v mirnem času 2000 častnikov in 00.(XX) mož. V vojni se deli v 5 armadnih zborov s 14 divizijami, ki štejejo skupno 192.000 mož, okrog 1000 topov, 4 polke kavalerije in potrebne tehnič- j ne čete. To so številke, ki se nanašajo le na aktivne in rezervne čele. Ker je na Grškem vpeljana splošna vojaška dolžnost od 19. do 50. leta in ker je Grška po balkanski vojni znatno povečana (šteje 4,8000.000 prebivalcev) se mora smatrati, da znaša njena aktivna armada najmanj 250.000 mož in da lahko z milico vred postavi polagoma v boj okrog pol milijona ljudi. Omeniti je treba tudi grško brodovje, ki je igralo v balkanski vojni važno vlogo. Grška kliče črnovojnike — nevojake. Kralj je podpisai ukaz glede sklicanja črno-vojnikov, ki sploh še niso služili. Gunarisa je kralj že drugič sprejel. Odstop načelnika grškega generalnega štaba? Načelnik grškega generalnega štaba Dusma-nis je javil kralju, da želi odstopiti. Kralj demisije še ni sprejel. Venizelos in kralj Konstantin. Kakor so izvedeli dunajski listi je dobil dunajski grški poslanik včeraj ponočno brzojavko, da je izdala grška vlada komunike, ki poudarja, da vlada med ministrskim predsednikom Venizelo-som in kraljem Konstantinom popolno soglasje ne le glede odrejene mobilizacije, temveč tudi glede eventualnih nadaljnih ukrepov. Kaj pričakujejo Grki? Iz Aten poročajo: Tu se splošno sodi, da se bo ententi posrečilo prisiliti Bolgarijo, da prekliče svojo mobilizacijo, kar bi Grška pozdravila z največjim veseljem. Solidarnost Srbije in Grške. „Temps" javlja iz Aten: Diplomatični krogi pričakujejo, da se bo Bolgarija ogibala napasti grške čete. Venizelos pa stoji na stališču, da morate dostopati Grška in Srbija popolnoma solidarno. Večina grških listov objavlja patrijorične članke, ki odobravajo mobilizacijo. Kralj Konstantin vrhovni poveljnih ententne armade na Balkanu. Iz Ženeve poročajo: Francoski listi priporočajo, da naj ponudi ententa vrhovno poveljništvo nad četrtmilijonsko armado, s katero hoče udariti na Balkan, grškemu kralju Konstantinu. Mobilizacija Bolgarske. Oficijelna bolgarska izjava o oboroženi nevtralnosti. Agence Telegraphique Bulagare poroča: Da je Bolgarija vstopila v oboroženo nevtralnost, to je po mnenju vladnih krogov razlagati s spremembami, ki so se nedavno izvršile v političnem in vojaškem položaju. Bolgarija nima ni-kakih agresivnih namenov, vendar pa je trdno odločena, s pripravljeno puško braniti svoje pravice in svojo neodvisnost. Kakor Nizozemska in Švica, ki se nista pomišljali postopati že ob izbruhu sedanje vojne ravnotako, je Bolgarije v očigled gibanju čet pri svojih sosedah dolžna proklamirati oboroženo nevtralnost. Navzlic temu pa se z zastopniki obeh vojujočih se skupin še nadalje raz-govarja in pogaja. Obsedno stanje v Bolgariji. Bolgarska vlada je razglasila za celo državo obsedno stanje. Sole so zaprte Promet med Srbijo in Bolgarsko prerušen. Železniški promet s Srbijo je od 25. septembra ustavljen. V Sofijo je prispelo mnogo srbskih beguncev in dezerterjev. Bolgarska in Grška. Grški poslanik Naum je bil pri ministrskem predsedniku Radoslavovu in mu naznanil, da je Grška odločena, če bi se med Srbijo in Bolgarijo obstoječa nasprotja ne poravnala zlepa, zasesti s svojimi četami Dojran in Gevgeli. Zato je bilo potrebno, en del grške armade mobilizirati. Med Atenami in Sofijo se vrše pogajanja, da bi Grška odstopila Jeres, Dramo in Kavalo Bolgariji, dobila bi pa Dojran in Gevgeli. (irska vlada je za makedonske obmejne pokrajine razglasila obsedno stanje, obenem pa mejne straže pomaknila od meje v notranjost, da bi se ne mogli zgoditi kaki spopadi. Rusija in Bolgarija. „Politiketr javlja iz Petrograda: Promet trgovskih ladij iz Odese v Bolgarijo je ustavljen. Tiste ruske ladje, kar jih je v bolgarskem vodovju, so dobile povelje, zapustiti bolgarske pristane. Nota poslanikov četvero/veze Bolgariji. Poslaniki četverozveze so izročili bolgarskemu ministrskemu predsedniku Radoslavovu noto, v kateri izjavljajo, da se bo Bolgarija, ako napade Srbijo morala boriti tudi z angleškimi, francoskimi in italijanskimi četami. Cetverozvezn namerava izkrcati v tem slučaju italijanske čete v Valoni, francosko-angleške pa v Solunu. Četverozveza in Balkan. „Agence Havas": Ministrski predsednik Vi-viani in minister zunanjih del Delcasse sta dajala včaraj v odseku za zunanje zadeve pojasnila o dardanelski ekspediciji. Uradnega poročila o tej seji ni," pač pa se zatrjuje, da je Delcasse — kakor dan poprej Grey v angleškem partamentu potrdil sklep četverozveze, da bo podpirala Srbijo, če bi bila napadena. Romunija o mobilizaciji Bolgarske in Romunske. Ministrski svet, ki je pretresal zunanji položaj, je vzel na znanje mobilizacije Bolgarske in Grške. Ministri so bili soglasno mnenja, da ta nova dejstva niso taka, da bi v katerikolem oziru premenila romunsko politiko. Zato ostanejo naše čete še nadalje koncentrirane ob naši meji. Vprašanje o razglasitvi obsednega stanja, o čemer govore gotovi listi, se sploh ni pretresalo. Protinemške demonstracije v Bukarešti. Kakih 70 dijakov je sinoči napravilo sprevod po mestnih ulicah. Dijaki so razbili okna v uredništvu lista „Seara", v nemško-romunski informacijski pisarni in v nemški šoli. Policija je več oseb aretirala. Italijani in Francozi pripravljajo ekspedicijski zbor na Balkan. Italija kliče novo moštvo pod zastave. To moštvo bodo porabili pri sestavi posebnega ekspe-dičnega zbora, kateremu bodo pripadale tudi francoske čete. Ta armada bo imela nalogo, podpirati grško armado, ako bi ta morala Srbiji na pomoč. Polu radna „Hestia" poroča, da je ponudila ententa Grški za slučaj, da bo pomagala Srbiji, 150.(300 mož z močno artiljerijo. Kralj Konstantin je pooblastil Venizelosa, da se tozadevno pogaja s četverozveze Cetverozvezno vojaštvo v Solunu. „Minerva" je izvedela iz zanesljivega vira, da so bili minoli.četrtek na Mudrosu vkrcane angleške in francoske čete in pripeljane v mali pristan Katerina pri Solunu. Te čete so namenjene v Srbijo. Grey naznanja vojaško ekspedicijo entente na Balkan. V angleški zbornici je izjavil državri tajnik sir Edvard Grey, govoreč o položaju na Balkanu: Ako bi imela bolgarska mobilizacija to posledico, da bi zavzela Bolgarija na strani naših sovražnikov agresivno stališče, potem je Velka Britanija odločena nuditi svojim prijateljem na Balkanu vsako pomoč, kar le premore in kakor bo balkanskim državam najljubše. Anglija bo storila to v sporazumu s svojimi zavezniki brez kakršnihkoli pridržkov in omejitev. DNEVNE VESTI. Poziv črnovojnikov pod orožje. Avstrijski in ogrski črnovojniški obvezanci letnika 1897., to je 18 letni, ki so bili pred avstrijskimi pregledovalni-mi komisijami spoznani za sposobne, bodo morali dne 15. oktobra odriniti pod orožje. Tozadevni razglas bo prihodnje dni objavljen. Kot prihodnja etapa bodo poklicani pod orožje oni, ki bodo pri odrejenih pregledovanjih za letnike 1873. do 1877., nadalje 1891., 1895. in 1896. spoznani za sposobne. Ti čmovojniki bodo morali sredi novembra pod zastave. Sele potem pridejo na vrsto starejši, 43 do 50 let stari čmovojniki, ki kakor vse kaže, ne bodo pozvani pred koncem novembra. Vpoklic letnika 1897. na Ogrskem. Ogrski uradni list objavlja ukaz, da morajo čmovojniki letnika 1j Ferd. Saiovic % v Kranju 2 52—40 (poprej J. C Pleiweiss) priporoča za svojo bogato zalogo modnega blaga, sukna za ženske obleke, kambrika, levantina in batista za bluze in obleke, ševijotov, kamgarnov in lodnov, sifona, bele kotenine in platna za rjuhe, cvilha za žimnice, satenastih in pisanih posteljnih odej, kakor tudi vsega drugega manufakturnoga blaga. Volneni robci, pleti, najnovejših vzorcev in najbolje kakovosti. Srajce, jopice in hlače moške. Svilnati robci najnovejših uzorcev. Najbolj varno naložen denar v vsem političnem kranjskem okraju! 1 12—33 Mestna Hranilnica v Kranju Splošni rezervni zaklad (lastno premoženje) nad 378.000 kron! Hranilnica posoja na zemljišča po 51 •/,> na leto in na amortizacijo v 45 letih, tako da na primer dolžnik v teku 45 let popolnoma poplača posojilo 100 kron z obrestmi vred, ako plačuje vsakega pol leta po 3 krone. obrestuje hranilne vloge po i brez odbitka rentne-ga davka, katerega plačuje hranilnica iz j lastnega. Narasle in I nedvignjene vložnel obresti pripisuje h kapitalu vsakega pol leta — to je dne 30. junija in dne 31. decembra — ne da bi bilo treba vlagateljem se zgla-šati radi tega pri hranilnici. Za varnost hranilnih vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina Kranj z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Da so hranilne vloge res varne, priča zlasti to : da vlagajo v to hranilnico tudi so- Koncem leta 1914. je bilo stanje hranilnih vlog nad 5 milijonov337 tisoč kron. | g dišča denar mladoletnih otrok in varovancev, ter župnišča cerkveni denar. Posojil na zemljišča ter posojil občinam nad 4 milijone kron Ta najstarejši in največji denarni zavod na celem Gorenjskem uradllje v Kranju na rofovžu vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in vsak tržni dan tudi od 2. do 4. ure popoldne. Last in zaloga tiskarne „Sava" v Kranju V odsotnosti odgovornega urednika začasni odgovorni urednik: Ciril Pire. Tisk tiskarne „Sava" v Kranju.