Zbornik gozdarstva in lesarstva, 42, 1993, s. 111 - 120 
GDK 181.9(497.12x12 Pohorje) 
DEKOMPOZICIJA GOZDNEGA ZELIŠČNEGA OP ADA 
Stanislav ČER VEK* 
Dušan ROBič** 
Izvleček 
V Kladju na Oplotniškem Pohorju (Slovenija) smo v pilotskem poskusu analizirali 
dekompozicijo opada iz gozdne zeliščne plasti, ki ga v pretežni meri sestavljata 
Calamagrostis villosa in C.arundinacea. Za 295 dni smo izpostavili vzorce opada na 
tri mesta, med enak opad in pod lesene pokrove na tleh, ki so pokrivali talno 
površino eno in dve leti. 
Ključne besede: dekompozicija, zeli~č11i opad, Calamagrostis vi/losa, Ca/amagrostis 
arundi11acea 
DECOMPOSITION OF FOREST HERBACEOUS LITTER 
v * Stanislav CER VEK 
v** Dušan ROBIC 
Abstract 
At the locality of Kladje in area of Oplotnica Pohorje (Slovenia), decomposition of 
Calamagrostis villosa and C.arundinacea residues from forest herbaceous litter was 
analyzed. Ten months old litter was left for 295 days in wide eyed plastic mesh 
bags within the same litter, under wooden cowers which laid on the ground for 
two years, and under planks that cowered the ground for one year. 
Keywords; Dccompositim1, Herbaceous litter, Calamagrostis vi/losa, Calamagrostis 
arundinacea. 
• dr., dipl. biol., docent, Odelek za biologijo Biotehniške fakultete, 61 000 Ljubljana, Aškerčeva 
2, SLO 
** mag, dipl. inž. gozd., višji predav., Oddelek za gozdarstvo Bioterhniške fakultete, 61 000 
Ljubljana, Večna pot 83, SLO 
112 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 42 
KAZALO 
1 UVOD ....................................................................................... 113 
2 GRADIVO IN METODE DELA ....................................... 113 
3 DOGNANJA IN RAZPRAVA ............................................ 114 
4 POVZETEK ............................................................................. 119 
SUMMARY ............................................................................. 119 
VIRI .......................................................................................... 120 
1 UVOD 
113 
Červek, S.: Dekompozicija gozd. zel. opada 
Na lokaliteti Kladje na Oplotniškem Pohorju na nadmorski višini 1100 do 
1200 metrov, potekajo od leta 1991 raziskave naravnega obnavljanja gozda. 
Gozdni sestoj je antropogeno altimontansko smrekovje, ki ga lahko uvrstimo 
v asociacijo Luzulo sylvaticae-Piceetum M WRAB.1963 s.fat.. Uspeva na 
distričnih rjavih tleh z zelo kislim Ah horizontom (srednja vrednost 
pH=3,5 v KCI pri KV=2,2%). V zeliščni plasti prevladujeta dve ša.folici, 
Calaim1grostis anmdinacea (L.)ROTH. in Cvillosa (CHAIX)GMEL. 
Ugotovili smo, da je uveljavljanje drevesnih mladic v negativnem razmerju z 
zastiranjem navedenih trav (ROBIČ 1985a). Sodimo, da močnejšo uveljavitev 
drevesnih mladic ovira tudi izdatna plast trpežnega travnega opada (3,38 
ton/ha absolutno· suhe snovi (ROBIČ 1985b). S pokrivanjem tal s kvadratni 
meter velikimi lesenimi pokrovi smo želeli pospešiti razgradnjo opada, 
preprečiti rast trav in pridobiti gole površine tal, ki bi postale jedra za 
uveljavitev drevesnih klic in mladic. Da bi razgradnjo kvantificirali, smo 
6.avgusta 1992 nastavili pilotski poskus razgradnje travnega opada. 
2 GRADIVO IN METODE DELA 
Na lokaliteti smo pobrali travne ostanke iz preJSnJega leta. Iz srednjih delov 
travnih bilk smo izrezali okoli 70 mm dolge snopke travnih listov in stebelc 
s povprečno težo 0,352 g. Vložili smo jih v mrežaste plastične vrečke s 
kvadratnimi očesi s stranico 10 mm. Skozi očesa so lahko prišli v vrečke 
predstavniki vseh najpomembnejših razgrajevalcev. Vzorce smo nastavili v 
ograjenih raziskovalnih ploskvah, ki varujejo poskuse pred divjadjo, živino in 
ljudmi. 
Po enajst vzorcev smo nastavili pod pokrove, ki so pokrivali tla eno leto, 
prav toliko pod pokrove, ki so pokrivali tla dve leti in enajst vzorcev na 
prosto med travni opad. Vzorce smo nastavili 6.8.1992, pobrali pa 27.5.1993. 
Pod pokrovi smo izgubili en vzorec, na prostem pa nismo našli treh. 
Vzorce smo pred začetkom poskusa in po njem tehtali na tehtnici Mettler 
do miligrama natančno. Tehtali smo jih v vrečkah in tej teži odštevali težo 
vrečk. Pred vsakim tehtanjem smo jih sušili štiri ure pri 40° C. Izračunali 
smo razlike med začetnimi in končnimi težami vzorcev, poleg tega pa smo 
114 
Zbornik gozdarstva iIJ lesarstva, 42 
končne teže vzorcev pretvorili tudi v odstotke začetnih tež. Vsaki skupini 
vzorcev smo izračunali povprečno težo, značilnost razlik med njimi pa smo 
preverjali s Kruskal-Wallisovim testom prvič za tri in drugič za dve 
eksperimentalni situaciji. Ostanke vzorcev smo optično pregledali pri 
dvestokratni povečavi. 
3 DOGNANJA IN RAZPRAVA 
Večina organskih ostankov izvira od rastlin. Njihova razgradnja se začne na 
rastlini, s katere izhajajo, nadaljuje pa na tleh ali v prsti. Razgradnja 
(dekompozicija) organskih ostankov je zapleteno dogajanje, pri katerem 
ločimo več stopenj (BELL. 1974). Sestavljajo jo mehanski in kemijski 
procesi. V njih sodeluje cela vrsta mikrofitov, ki jih delimo na šibke 
parazite, primarne in sekundarne saprofite. V vseh stadijih razgradnje 
sodelujejo različne živali-saprofagi (ČERVEK / BLEJEC / POTOČNIK 1983; 
EDWARDS / HEATH 1963; HEATH / ARNOLD / EDWARDS 1965), ki 
se s to snovjo hranijo, jo delno prebavijo in spreminjajo v iztrebke. Zadnji 
stadij je mineralizacija. Po njej ostane neorganska snov, ki jo porabljajo 
rastline pri sestavljanju novih organskih spojin. 
Ko dospejo rastlinski ostanki v opad, jih sestavljajo obstojne celuloze, 
hemiceluloze, celobioze, pektini, polifenoli in lignini. Del enostavnih 
sladkorjev in beljakovin izperejo padavine že na samih rastlinah. Del 
porabijo že v starajočih tkivih in v odmrlih, še stoječih delih rastlin šibki 
paraziti in primarni saprofiti. Opad razgrajujejo sekundarni saprofiti in cela 
vrsta talnih živali - razgrajevalcev. Obstojnost ostankov je odvisna od 
njihove kemične zgradbe in je različna pri različnih rastlinskih skupinah in 
vrstah (JENNY / GESSEL / BINGHAM 1949). 
115 
Červek, S.: Dekompozicija gozd. zel. opada 
Preglednica 1: Podatki o težah vzorcev v začetku poskusa in ob njegovem koncu 
(v gramih). 
Table 1: Weights of litter samples (in g) at the begining and at the end of their exposurc 
Teža vzorca Štev. Teže vzorcev Razlika Lega % ost. 
01trade 6.8.92 /27.5.93 vzorca 
Sample mark Nr. of Samplc wieght 6.8.92 Difference Micro- % of 
fcnce / 27.5.93 habitats res. 
o 16 0405 0224 O 181 2 55 
1 18 0319 0,237 0,082 o 74 
3 18 0,230 0,166 0,064 2 72 
4 17 0,366 0,278 0,088 1 76 
5 16 0,453 0,438 0,015 o 97 
7 20 0,346 0,271 0075 I 78 
8 17 0,260 0,208 0,052 o 80 
9 30 0,538 0,337 0,201 o 63 
11 14 0,223 0,192 0,031 2 86 
12 36 0,469 0,276 0.193 2 59 
13 32 0,294 0,221 0073 2 75 
14 26 0,674 0,435 0,239 1 65 
15 26 0,378 0,307 0,071 2 81 
16 17 0,493 0,120 0,373 2 24 
19 36 0,256 0,183 0,073 1 71 
20 14 0,242 0,180 0,062 1 74 
A 30 0,386 0,249 0,137 1 64 
B 38 0,404 0,329 0,075 1 81 
C 36 0,294 0,241 0,053 o 82 
D 28 0,370 0,288 0082 1 78 
E 30 0,391 0,285 O 106 2 73 
G 28 0,199 O 154 0,045 2 77 
H 38 0,162 0,130 0,032 2 80 
J 28 0,259 0,196 0,063 o 76 
K 16 0,277 0,195 0,082 1 70 
L 32 0,340 0,255 0,085 o 75 
M 38 0,355 0,300 0,055 o 85 
N 20 0,452 0,373 0,079 2 83 
Skupna teža 
vzorcev 10,213 7,100 
Tota/ weight 
of samp/es 
Povprečna teža 
vzorcev 0,352 0,245 
Average weight 
of samvles 
Povprečni % 79 
Avcraee % 
116 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 42 
Opomba: 
Lego vzorca smo označili s številkami O, 1, 2, 
O oznaka za vzorce, polot.ene na prostem v travni opad 
1 = vzorci pod pokrovi, ki so pokrivali tla eno leto 
2 = vzorci pod pokrovi, ki so pokrivali tla dve leti. 
Microhabitat's marks O, 1, 2 
O uncowered places among the litter 
1 under wooden cowers which laid on the ground for one year 
2 = under wooden cowers which laid on the ground for two years 
Travni opad, ki smo ga uporabili v našem poskusu, je že prestal razgradnjo 
starajočih se rastlinskih delov, razgradnjo odmrlih delov na rastlinah in 
začetno stopnjo razgradnje v opadu. V opadu so se razgrajevali travni 
ostanki deset mesecev. Ker ostane od opada trave Festuca sylvatica 35%-
30% teže po enem letu (BELL 1974), sodimo, da je ostalo od našega 
opada do začetka poskusa okoli 50% teže. Po naslednjih 295 dneh 
razgradnje, se je teža vzorcev najbolj zmanjšala pod pokrovi, ki so pokrivali 
talno površino dve leti, saj je bila povprečna teža ostanka 70%. Pod 
pokrovi, ki so pokrivali tla eno leto, pa je znašala povprečna teža 73% 
začetne povprečne teže in na prostem med opadom 79% teže. Vzrokov za 
relativno majhno razgradnjo vzorcev je več. Na nadmorski višini naše 
lokalitete je razgradnja zaradi klimatskih razmer počasnejša kot v nižinah. 
Ostale so najbolj obstojne snovi, ki se le počasi razgrajujejo. Zaradi zelo 
nizkih vrednosti pH tal manjkajo na lokaliteti pomembni razgrajevalci 
deževniki (Lumbricidae). Deževnike v kislih tleh zamenjujejo beli deževniki 
(Enchytraeidae), ki pa zaradi majhnosti ne morejo nadomestiti njihove 
vloge. 
Statistično signifikanco razločkov smo preverjali na različne načine. Kruskal-
Wallisov test je pokazal, da razločki med vrednostmi ostankov travnega 
opada v različnih poskusnih pogojih niso statistično značilni. Razultate 
poskusa smo preverili tudi tako, da smo smo združili podatke o ostankih 
tež pod vsemi pokrovi in jih primerjali z ostanki na prostem. Kruskal-
Wallisov test je pokazal, da lahko s 23% tveganjem trdimo, da je ostalo 
pod pokrovi po 295 dneh ekspozicije značilno manj ostankov travnega 
opada kot na nepokriti površini. Pod pokrovi je namreč za slabih 8% 
(7,9%) manj ostanka opada kot ga je bilo v vzorcih na prostem. 
117 
Červek, S.: Dekompozicija gozd. zel. opada 
Kljub statistični neznačilnosti, na katero vsekakor vpliva tudi majhno število 
vzorcev, je očitna težnja, da se razgradnja pospeši pod lesenimi pokrovi. 
Bolj pod tistimi, ki so dlje pokrivali tla. To pospešitev pripisujemo močno 
razraslim glivam pod pokrovi in zbrani talni makrofavni, predvsem kočičem 
(Porcellionidae) in dvonožkam (Diplopoda) (KOS 1990). 
Pobrane vzorce smo pregledali pri dvestokratni povečavi. travni deli so bili 
od slamnato-rumeno-sive do sive barve. Sivi so bili le posamezni končni 
deli listov, stebla pa so bila vsa rumeno siva. Rumeni deli so bili manj 
poškodovani, imeli so le malo glivne obrasti. Mehanske poškodbe so imele 
obliko podolgovatih razjed. Največkrat so bile velike 1-3 mm2. Daljša os 
razjede je ležala vedno vzdolž lista ali stebla. Razjede so bile plitve, 
navadno je manjkala le povrhnjica. Na nekaterih mestih so bili načeti 
robovi listov. Izjede so bile globoke nekaj desetink milimetra in dolge 1-2 
mm. Povzročili so jih členonožci. 
Rumeni ostanki so imeli na nepoškodovanih mestih ohranjeno povrhnjico in 
nepoškodovane trne na robovih listov in vzdolž žil. Pri sivih listih je ostal 
navadno le mezohil. Na mnogih mestih so bili prevrtani, dostikrat 
nepopolno skeletirani. Glivna obrast so bile lahko le posamezne hife, ki so 
izraščale iz travnih ostankov, oblikovale so lahko posamezne šope, ali pa so 
kot gost preplet ovijale posamezne dele.• Prevladovale so svetle bife, rjave 
smo našli le na šestih vzorcih. Na vzorcih smo našli iztrebke belih 
deževnikov (Enchytraeidae), oribatid (Oribatei), shkačev (Col/embola) in v 
enem vzorcu iztrebke kočičev (Porcellionidae). 
Od živali smo našli le nekaj mrtvih predstavnikov prs1c iz rodu ga/umna 
(Ga/umna) in ftirakarus (Phthiracarus). Količino glivne obrasti in količino 
iztrebkov smo razvrstili v tri ohlapne opisne skupine, ki kljub velikim 
količinskim razponom v posamezni skupini dobro označujejo razmere v 
posameznih mikrohabitatih (pod pokrovi in na prostem med travnim 
opadom). Pri tem gre za začasno podobo, saj se tako glivna obrast kot 
količina iztrebkov spreminjata. Glive čez čas odmrejo, iztrebke pa razgradijo 
mikrofiti in številni detritofagi. 
Nabolj enotne so bile razmere pri vzorcih na prostem. Pri vseh smo našli 
le posamezne glivne hife in posamezne iztrebke. Med vzorci pod pokrovi, 
118 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 42 
ki so eno leto pokrivali tla, so bili štirje močno obraščeni z glivnimi hifami, 
dva sta bila brez glivne obrasti, preostali pa so imeli posamezne bife. V 
treh vzorcih so bili iztrebki številni, v drugih pa le posamezni. V skupini 
pod pokrovi, ki so pokrivali tla dve leti, sta bila dva z močno glivno 
obrastjo, dva sta bila brez obrasti, preostali pa s posameznimi glivnimi 
hifami. En vzorec je bi] v tej skupini brez iztrebkov, drugi pa so imeli 
posamezne iztrebke. 
Preglednica 2: Ocena glivne obrasti in količine iztrebkov živalskih 
razgrajevalcev v posameznih vzorcih 
Table 2: Fungal owergrow and animal decompositors excrements in samples 
Vzorci O Vzorci 1 Vzorci 2 
Microhabitat O Microhabitat 1 Microhabitat 2 
Št.v. G. I. Št.v. G. l. Št.v. G. I. 
Mk.s. F. E. Mk.s. F. E. Mk.s. F. E. 
1 p p 4 p š o p p 
5 p p 7 m p 3 p p 
8 p p 14 p p 11 m p 
9 p p 18 D p 12 p D 
C D D 19 m p 13 p p 
J p p 20 m š 15 p p 
L p p A p p 16 p p 
M p p B b š E m p 
D b p G b p 
K m p H b b 
N p p 
Opomba: 
Vzorci O so bili na prostem, vzorci 1 so bili pod pokrovi, ki so pokrivali tla eno leto, vzorci 2 
so bili pod pokrovi, ki so pokrivali tla dve leti. 
Št.v. = številka vzorca; G. = glive: l. = iztrebki; 
b = vzorci so brez glivne obrasti ali brez iztrebkov; 
p vzorci imajo posamezne bife ali posamezne iztrebke; 
m = vzorci so močno porasli z glivami: 
š v vzorcih so številni živalski iztrebki. 
Microhabitat's marks O, I, 2 are the same as in Table l. 
Mk.s. = sample mark, F. fungi, E. = excrements. 
b no fungal overgrow, no excrements in sample 
p = single hyphae, sigle excrements 
m = intensive fungal overgrow. 
š = numerous excrements. 
119 
Červek, S.: Dekompozicija gozd. zel. opada 
Optični pregled je pokazal, da je bila razgradnja najbolj enakomerna na 
prostem med opadom. Največje razlike, tudi največ intenzivne glivne obrasti 
in največ živalskih iztrebkov smo našli pri vzorcih pod pokrovi, ki so eno 
leto pokrivali tla. Nekoliko bolj enakomerna je bila obrast v vzorcih z dve 
leti pokritih površin. Takšno stanje si razlagamo z biološko nestabilnostjo 
pod pokrovi. Pod njimi se naselitev različnih gliv in saprofagnih živali še ni 
ustalila. Združbe še niso stabilne, naseljevanje pa je neenakomerno. Take 
razmere vplivajo tudi na glivno obrast vzorcev in količino iztrebkov. Na dve 
leti pokritih površinah je stanje stabilnejše, združbe gliv in živali so bolje 
oblikovane in podoba vzorcev bolj enotna. 
4 POVZETEK 
V Kladju (Pohorje 1100 do 1200 m. nad morjem) smo 6.8.1992 nastavili 
poskus razgradnje travnega opada vrst Calamagrostis arundinacea in 
C villosa, končali pa 27.5.1993. 33 vzorcev, težkih povprečno 0,352 g, smo 
enakomerno razporedili na prosto med enak opad, pod lesene pokrove, ki 
so pokrivali tla eno leto in pod enake pokrove, ki so pokrivali tla dve leti. 
Po 295 dneh nastave je na dve leti pokritih površinah ostalo 70% začetne 
teže vzorca, na eno leto pokritih površinah 73% začetne teže in na 
prostem 79% začetne teže vzorcev. 
Čeprav so bile razlike med povprečnimi težami vzorcev značilne šele pri 
23% tveganju, kažejo rezultati povečanje razgradnje opada pod lesenimi 
pokrovi. 
Raziskavo nameravamo nadaljevati z večjim številom nastav. 
SUMMARY 
From August 6, 1992 to May 27, 1993, an experiment on decomposition of 
Calamogrostis villosa an C. arundinacea litter was carried out at Kladje 
(Pohorje 1100-1200 m above sea level). Thirty-three samples 0,352 g of 
average weight were evenly distributed as follows: a)uncovered among the 
same litter, b) under wooden cowers which were left on the ground for 
120 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 42 
one year, and c) under such cowers left on the ground for two years. 
After a period of 295 days, the samples that were exposed uncovered were 
found to retain 79% of their initial weight, whereas the samples that were 
placed under the cowers Iay on the ground for one year had 73% of their 
initial weight, and the samples under the cowers left on the ground for 
two years ratained 70% of their initial weight. Though the differences 
between the average weights of the observed samples were statistically 
significant only at 23% leve) of confidence, the results indicate an increased 
decomposition rate of litter under the wooden cowers. 
VIRI 
BELL, M.K., 1974. Decomposition of Herbaceous Litter. - Biology of Plant Litter 
Decomposition (C.H.DICKINSON & G.J.F.PUGH, ed.). Academic Press, London & 
New York, s.37-67. 
ČERVEK, S. / BLEJEC, A. / POTOČNIK, F. 1983. Dekompopzicija ekskrementov mokrice 
Porcellio scaber LATREILLE (Isopoda) v naravnih pogojih. Biol.Vestn., Ljubljana, 31, s. 
1070128. 
EDWARDS, C.A. / HEATH, G.W. 1963. Ta rolle of soil animals in breakdown of leaf 
material. - Soil Organisms, ed,1.DOEKSEN, J.van der DRIFT. North Holland Pubi. 
comp., Amsterdam, s. 76-84. 
HEATH, G.W. / ARNOLD, M.K. / EDWARDS, C.A. 1965. Studies in leaf breakdown. -
I. Breakdown rates of leavs of different species. Pedobiologia, 5, s. 1-9. 
KOS, I. 1990. Neobjavljeni podatki. 
JENNY, H. / GESSEL, S.P. / BINGHAM, F.T. 1949. Comparative study of decomposition 
rates of organic matter in temperate and tropical regions. Soil Sci., 68, s. 419-132. 
ROBIČ, D. 1985a. Problemi naravnega obnavljajnja antropogenih altimontanskih smrekovij 
na Pohorju. - Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 26, s. 149-159. 
ROBIČ, D. 1985b. Poročilo o delu za leto 1985. - Optimalna proizvodnja, pridobivanje in 
predelava lesa. - URP/RP 05-4522/488-85, s. 8-15.