Leto: II. Maribor, sreda 17. avgusta 1921. Številka; 184. Zle! mariborske sokolske župe v Središču. prepričani smo bili, da bo letošnji *let Mariborsko sokolske župe v Središče lepa sokolska in narodna svečanost, vendar pa je krasen vspeh tega zleta Se daleč nadkrilil vsa pričakovanja, tako po številu Sokolov in Sokolic, kakor po krasnem uspehu javne telovadbe, a posebno še ]>o udeležbi ljudstva. Temni oblaki, so pregrinjali nebo in tu pa ta,m je švignil preko nebosklona. kak' blisk, ko smo se v nedeljo zjutraj ob 5. uri pripravljali, da se s posebnim vlakom odpeljemo z našega mariborskega glavnega kolodvora proti Središču. Kljub temu pa, da je kazalo slabo vreme, je bilo razpoloženje neštetih ‘Sokolov, Sokolic, naraščaja ter drugih ^deležnikov nadvse dobro. V vlaku je igrala godba, prod njim po tračnicah Pa se je vilo pisano — kolo, vse dokler Pi prišel čas odhodni Vlak je zažvižgal in odpeljali smo se. Okna in vrata, ves Yl'ak, vse je bilo okrašeno z zelenjem m z narodnimi in državnimi zastavami; po kupejih živahna ubranost, godba, petje in na vseh postajah, kamnino prispeli, so vstopali novi Sokoli in ^okolice ter nebroj občinstva, oni pa, ki so ostali, so uam mahali z robci in s klobuki v ipozdrav. Naj lepše je bilo Pač v Ptuju, kjer je vstopil Ptujski Sokol j.n podoficirska šola. Bilo je krog devete ure, ko smo u- J gledali prijazen trg Središče, ves okrasen z narodnimi, in državnimi zastava-tni. prašno je bil okrašen tudi kolodvor, koder nas je pričakovalo nebroj Kokolov, Sokolio in občinstva. Vlak je .Pristal, vrata so se odprla in, naenkrat Jo bil ves prostor podoben pisanemu sokolskem morju, med katerim so se mešale resne uniforme stotin našega narodnega vojaštva in civilne obleke ostalega občinstva od najvlšjih do najnižjih slojev. Razvil se je sprevod: spredaj Sokoli s prapori, za njimi Sokol ice,. naraščaj, 'vojaštvo in končno občinstvo, ki, je ob navdušenem vzklikanju in ob sviranju godbe krenil v j1!?’ k-’ PCvbil skoro od prve do zadnje hiše okrašen; res; na, prste bi se dalo lahko seštet? one.hiše, ki so bile brez zastav in brez -zelenja. Sokolstvo in vojaštvo je krenilo skozi trg na telovadišče, kjer je imelo vajo zn ix»i>oldan-*ki nastop, drugo občinstvo se je deloma v.deležijo vaj, deloma pa se je razgubilo po trgu, da si ogleda to našo šta-'O narodno in napredno trdnjava- Meti tem čipsom, ko so sc vršile zunaj hn. telovadišču vaje, je dohajalo še vedbo od blizu in daleč Sokolstvo, -vojaštvo in mnogoštevilno občinstvo nazaj proti kolodvora, da sprejema one, ki pridejo \ drugim mariborskim vlakom ter se razvrsti za obhod.po trgu. Drugi mariborski vi uk je bil is to tak o polu kakor Prvi. z iiimi paso piigH (udi ruski begunci. iz Strniščn, rhska kadetska šola, hsbroj Ptujčanov, Sokolov in občinstva u Maribora in od drugod. Tu se je po-I6® po dohodu vlaka razvil sjtrevod, > '^iteremu na čeli^so bili Sokoli-jezdeci,’ njimi stotine Sokolic, dekliškega. r eskeira in nhvtnooor TJfl.ra.ščn-jo «x„i Kralj Peter na smrtni postelji. TIP Beograd, 16. avgusta. Zdravstveno stanje Nj. Vel. kralja Petra, ki je v pdtek zvečer nenadoma obolel, je odkar se je poslabšalo neizipremenje-no. Bolezen je zelo resna in se mora biti vsak čas pripravljeno, da nastopi morda tudi najhujše. Regent Aleksander, ki je bil o bolezni takoj obveščen dopotujo v Beograd najbrže tekom današnjega ali najkasneje jutrajšnjoga dne. , i i. .■ ■ LDTT Beograd, 15. avgusta- General Stevan Hadžič, prvi adjutant Nj. Veličanstva kralja je odpotoval v Beograd radi bolezni kralja. ; - Proglasitev baranjske republike. TTPPečub, 15. avgusta-Včeraj se je vršila tu velika narodna skupščina, na kateri so je sklelnilo proglasiti vse baranjsko ozemlje, katerega bi glasom trianonske mirovne pogodbe morale sedaj evakuirati jugoslovenske čete, za samostojno republiko. Izbralo se je tudi izvr,sevalni odbor, kateremu načeljujo slikar Pero Dobrovie. Skupščina jo obenem sklenila postaviti se z oboroženo silo v bran proti Hortyje-vim četam, ki bi hotele zasesti baranj-sko ozemlje. Tozadevne resolucije so se odposlale beograjski vladi ter antantni misiji v Pečuhu. Skupščine se je vde-ložilo nad 25.000 ljudi. TIP P e č u h, 16. avgusta. Po celi Baranji se organizirajo močni oddelki narodne hrambe, ki bodo zabranilj dohod madžarskih čet. ■ Pokraj. namestnik Ivan Hribar v Prekmurju. 3ga in obilnega naraščaja, načel-rivo župe in zapovedništvo vojaških f|udolkov na konji ji, dalje Sokoli in stojim krepkih fantov podoficirskih šol Maribora. Ptuja in. Varaždina, za "bori ruski kadetski korpi v slikovitih "nooruniii, vojaška konjenica z golimi ^'•oljarni tor končno množice občin- v'T' ^ j«' v©* ta nepregledni izpre- od pomika! ob spramljevanju godb •z Maribora. Središča, Krškega itd. skozi trg je vsakemu vtripalo srce nepopisnega. navdušenja in enotna je bm ieavest: kaj res toko-v*ltSa*tno fc- UDU Murska Sobota, 15. u.vgu-sta. Dne 13. t. m. se je"^. pokrajinski namestnik minister Ivan Hribar odpeljal iz Brežic proti Dolnji Lendavi. Mod potjo je bil večji sprejem v Bizeljskem. Lep sprejem je priredila gospodu namestniku Dolnja Kendova. Pri vhodu, v mesto ga je pričakovalo mnogoštevilno občinstvo, vse uradništvo in vojaška posadka, z godbo. Pozdravil je g. namestnika vodja okrajnega glavarstva g. vladni tajnik Lipovšek, nato pa polkovni k-brigadir Nikolajevič in polkovnik Mundžič v imenu dolnjelendov-ske vojaške posadke. Predstavil se mu j« tudi ge rent mestno občine Dolnja Lendova okrajni komisar dr. Čuš, nato starosta Sokola odvetnik dr. Leskovec, predsednik narodne čitalnice Kokot in v imenu duhovščine posl. Klekl. Mesto je v zastavah. Pri vhodu v kraj je slavolok z napisom: 'Dobrodošel A’- osvobojenem Prekmurju!« Med sprejemom je slučajno navzoči zbor pevske zveze Ljubljana« zapel himno »Bože pravde« in v Lepo našo domovino«. Po ofi-eijelnem sprejemu je g. namestnik prisostvoval vojaški paradi. Nato pa je sprejemal običajne deputacije. Ob 19. url je bila čajanka, Po tej se je udeležil g. namestnik koncerta pevske zveze »Ljubljana« na vrtu grofa. Esterhazya. v Dolnji Lendavi. Dne 14. t. m. se je g. namestnik ob pol 1.0. uri odpeljal iz Dolnje Lendave proti Murski Soboti. Med potjo so bile vse vasi okrašene z zastavami. Ponekod so bili postavljeni slavoloki. Svečan sprejem je bil v vaseh Hotiče in Crešnovi in v. Beltincih. V Mursko Soboto je došel g. minister ob 11. uri. Tu ga je pričakovalo polno občinstva, uradništvo, vojaška posad- Preklnjenjc pogajanj z Italijo. TIP Beograd, 16. avgusta. Italija zahteva potaovno eksploatacijo Baroša za dobo 99 let ter hoče obnoviti tudi svoje stališče glede Zadra. Do tega je privedlo Italijo očividno užaijeuje vsled ponesrečenja Zanellove akcij* v Beogradu. Istočasno je rimska vlad* vrnila tudi našim delegatom kulturnih pogajanj v Rimu potne liste. Vsled tega so se vsa pogajanja med Italijo in našo državo prekinila, tako kulturna in gospodarska kakor tudi politična. Spor med obema državama se je zopet občutno poostril. Radikalci proti klerikalcem. TIP Ljubljana, 15. avgusta. Samostojna kmetska stranka je imela včeraj popoldan v St. Vidu nad Ljubljano krasno uspeli shod, na katerem je govoril poleg ministra Puclja in več dragih govornikov tudi tajnik srbske radi kil o* stranke,’ »oblanec ,dr. Vojislav' k a, Sokoli in Orli iz Bogojine. Pozdravil je namestnika gerent občine, ?>oli-cijski komisar Pnš z vsem občinskim sosvetom. Po pozdravih raznih zastopstev je g. minister sprejemal na okrajnem glavarstvu razne deputacije. Pri obedu je g. namestnik v nagovoru poudarjal, da je bila. minula vojna že davno dogovorjena. med nemškim in avstrijskim cesarjem ter da je med glavnimi krivci te vojne bil tudi bivši madžarski minister predsednik grof Tisza. ki je še nedavno pred razsulom izjavil v Sarajevom, da ima še toliko moči, da ■uniči vse Slovane. Toda to se ni posrečilo. pomočjo Rusov j,n »Srbov se je ta nakana ponesrečila in naši junaški srb-ski .vojski.se imamo zahvaliti, da smo dobili SArojo svobodno narodno državo. L znak hvaležnosti je pozval g. namestnik vse navzoče, naj napijejo naj-visjima predstaviteljema naše države . in narodnega edinstva Nj. Veličanstvu kralju Petru in Nj. Viaočaustvu regentu Aleksandru. Gospodu namestniku je Sfavori] pasi. Klckl, ki je v svojem govoru navdušeno pozdravil g. namestnika. ter ga. v imenu Prekmurcev pro-; ., na3 iPredloži na najvišjem mestu izjave vdanosti in lojalnosti vsega 1 rekmurja. Popoldne se je odpeljal g. namestnik v severno Prekmurje,' kjer je obiskal v velikih Dolencih župnika •Jožefa Klekki, star. Id je bil 16 mesc-< ca ^ interniran na Madžarskem. Dne to. t. m °b 9. uri se je namestnik' odpeljal iz I rekmurja čez brod pri Polancih m preko Maribora v Ljubljano, kamor je dospel ob 17.45. Pozdravi ob slovesu jz Prekmurja so se vršili (udi v vaseh Petaucih in v Radencih strankam, ki so bile proti ustavi, a osobito ostro še proti klerikalcem. Naglasil je, da so bili radikalci o klerikalcih spočetka napačno informirani, kar je bilo krivo, da so tudi * njimi skup. no pastopalf. Klerikalni separatizem in gonja proti enotni državi pa je radikalcem odprla oči in doslej ni več poti, ki bi združila obe stranki. Njegova iz. vajanja so navzoči sprejeli z burnim odobravanjem. Princ Ghika v Beogradu. LDU Beograd, 15. avgusta. S snoč-njim ekspresnim vlakom' je prišel iz Rima eden najuglednejših albanskih politikov, princ Ghika, ki je deloval za vzpostavitev svobodne, neodvisne Albanije. Princa Ghiko smatrajo za velikega prijatelja našega naroda. Njegovemu . prihodu orinisujeio političen značaj. • vi »"-H. f ! jžpriu t \ \ Pred zgradbo novega Sokolskega doma, sredi trga. so s krasnega slavoloka ob-i sipale sprevod neštete belooblečene dp- kiice' • ."\:L :v Po oohodu se jc zbralo vse, So~" " stvo, vojaštvo in občinstvo pred nedovršeno zgradbo Sokolskega dom. kjer je pozdravil navzoče starosta si' diškega Sokola, br. Hočevar, povdarj joč nai>cre in uspehe srediških SokoloAjj rekom desetletne dobe svoje organiza-i cije, ki jih danes krona župni zlet in —J Sokolski dom, delo lastnih neumorni® rok. Za njim je pozdravil navzočo žu«i pan trga Središča gosp. Lukačič povv darjajoč, da je bilo Središče vedno na^ predno j.n sokolsko ter bo tako tudi ostalo. Dalje so govorili. še povelj n itd Araraždinske podoficirske šole, zastopnik Saveza in Ljubljane, starosta Ma-i ritorske sokolske župe br. dr. Pivk® ter dr. Leskovec, ki jo izročil pozdrave g. kr. pokrajinskega namestnika, mi-i nistra Ivana Hribarja, ki se zleta radii službenih poslov ni mogel osebno ud

oleg Središ^aJ nov in okoličanov tudi nešteti gosti i« cele dravske doline. JSIovTenskih gor;ic3 Murskega in Ptujskega polja, Medi murja, hrvatskega Zagorja, MariboraJ Ptuja, Čakovca in Varaždina. Okoliš', kmetje so se pripeljali na krasno Otkr.a^ šenih vozeh. In med posetniki so bili tudi trije — medžimurski župniki, m,ed njimi župnik Lipujak iz Macinca « svojim znamenitim ijevskim zborom' ki je žel obilo priznanja in vzbujal ne2 popisno navdušen je. Tu se je pokazal oj kako dobro se razume Sokolstvo z rew narodnim duhovništvom, ki ni strauJ karsko in politično prenapeto, kak.ofi je žalibog naše — slovensko. Ti medlii^ murski duhovniki so dokazali na te/ zlotu, da je tudi duhovnik lahko prijj tclj Sokolstva. Krog tričetrt na 16. ui. je nastopilo, kot/prva točka, 34 dekljL šolskega naraščaja, s 4 vaditeljicami tor lepo in precizno izvajalo prosto va'je s cvetnimi loki od katerih sta. posebno ugajali zadnji dz»e. Drugi so nastopili dečki šolskega, naraščaja s palicami. Bilo jih je 44 z dvema, vaditeljema. Za, njimi je nastopil obrtni naraščaj (65 a tremi vaditeljemi) s prostimi vajami Krasen je bil pogled, ko so kot četrte prikorakale na telovadišče Sokolice, 160 po številu, ter izvajale krasne prode vaje za članice. To pisano valove-nje rok. nog, gibčnih postav in izborne discipline je moralo navdušiti vsako4 gar. Njih nastop je bil krasen in eno-j ton, vaje skozi in skozi precizne. PrS proštih vajah članov, ki so sledile tem j je nastopilo 60 telovadcev z dvema va3 diteljema, cvet Sokolstva naše župe. —Ž .Lopo sliko je nudilo a- šesti točki pril prostih Vajah 21 deklic naraščaja z be-t limi rutami, a šc slikovitejše so bile! skupine, katere je izvajalo 60 članov« naraščaja. Za tem je sletlila. orodna telovadba članov na treh drogih, štirih/ bradljah, na dveh konjih, v skoku i£ višine, skakanju čez vrv, čez telovadce in nastopu na dvignjenem drogu. IstoJ časno pa je nastopila tudi vojaška! vrsta na pravem živem konju, kar je' bilo večini novo ter je vzbudilo obili ; pozornosti in /navdušenja. Vsi nastop so bili prvovrstni. Za orodnimi vajan sp nastopile zapet članice,.^jpyo$ ^vajami (48 z eno vaditeljico). Sledila1 višek' ravno tedaj, ko je za večno osra —■ /i n tun rvA #4 4- /v/il m • n f%r ArW -X n . 1 1 * fl T__ _ J 1 - . J ... . Y * J. * 'je deveta in zadnja točka: nastop Sokolov in vojakov k prostim vajam. Na telovadišče je ob zvokih godbe prikorakalo v oemorostopih pomešanih nad 700 Sokolov in vojakov, se razvrstilo, odročilo in priročilo ter pričelo s vajami, preciznimi, discipliniranimi — z enim samim gibom. To je bil najveli častnejši trenutek zleta, to je bil moment, ko je zatrepetalo vseh tisočero /in tisočero src vzhičenja in navdušenja, saj jo po večini prvič videlo uresničen svoj davni sen: Sokolstvo in vojaštvo, narodno, jugoslovensko vojaštvo na skupnem telovadišča v eni sami nerazdruženi skupini. Ko so te stotine telovadcev po nastopu odkorakalo, navdušenje kar ni hotelo poleči ter je prešlo brez pobude, samo od sebe v velikansko narodno kolo, iz občinstva. Sokolstva in vojaštva, ki se je ob zvokih godbe vilo preko vsega prostranega telovadišča. Po nastopu je bila prosta zabava, ples, kino, srečolov itd. ob nebrojnib šotorih in paviljonih, ki so nudili vse, kar je kdo hotel. Rajanje je trajalo še Vozno v noč, še potem, ko smo so mo-3*aii mi že podati na postajo, da se pogrnemo nazaj v Maribor s sladkim spominom na ta krasni dan, ki je bil eaen najlepših, kar smo jih doživeli. Sokolska misel je ob naši severni meji na pohodu in ustvarila bo še čudeže —■ o t&m smo-prepričani, prepričal nas je nedo(jski zlet. \ Opomin razvaSin. Z breaprimerno požrtvovalnostjo, s krvavimi žulji, marljivega naroda je luna, postavljena naša ponosna trdnjava ob Adrijj. Z brezprimerno podivjanostjo, -z zločinskimi rokami lene sodr-. ®e pa je bila zrušena hiša Slovencev ob 'adriji. Da rešijo svoj rod pred poginom, da mu dajo -kulturen' napredek, da ga o-jproste za vedno odiranja fujih odeni-,wv» postavili z neumornim zbiranjem rodoljubi Iraški Narodni doni. In. ajili^ idealna namera je zmagala, £lftsu trdnjava je kljubovala vsem -napadom. in bila vodno hrbtenica našega življenja, nepremagljiva oipora našega juaroda. Svetla točka Slovenije je postal Trst, ki je prejemal svojo sijajno pic iz neutrudljivega dola, ki je vladajo v Na»odnem domu. . .. -Ta^njegov pomen pa. so spoznali tu-tti tlaši sovražniki, ki niso opustili no-teno prilike, da bi porušili riašo delo. aoda izkraškega kamna jo bil zgrajen {Narodnixiora in zvesta srea so ga ohranjevala in vsa zloba nekaterih ni zmogla ničesar. > ' ^*®daj pa so prišli zločinci in se naftalin na našo trdnjavo z orožjem iii bencinom in zgodilo se je ono strašno, kl pretres© se danes vsakega kulttirtie1 p3, človeka. Narodni dom je bil sežgan, vso 30 bilo razdejano, pod varstvom la-oblasti pa jo na najnižjo stopnjo padla sodrga zasmehovala naše ljudi, F 80 teli ubežati plamenom. Ne po- ®na kulturen svet take podivjanosti, ;'Jugoslovanska Matica« vse .»ugoslovene, da polože to zakletvo neoiftlajne zvestobo, da nikdar ne pozabijo opomina dno 13. julija 1920 v Trstu nastalih razvalin. V .ta namen je založila »Jugosloven-ska .Matica« krasno izdelano narodne kolke, delo slikarja Kosa, ki so posvečeni spominu porušenega Narodnega doma v Trstu, ki so pa ob enem zagotovilo svobodnih Jugoslovenov, da bodo maščevali to, kar so pretrpeli radi ‘‘h naši braje v nesvobodi. To jo ideja narodnih kolkov Jugo-slovenske Matice, tako se glasi bojni klic rdečega petelina) ki kličo na delo in na, maščevanje za storjene zločine. Bratje in sestre! Segajte po narodnih kolkih Jugoslovenske' Matice in dokažite s ,tom, da ste v vrstah maščevalcev. Vsak naroden kolek' je kamen k novi trdnjavi v Trstu, vsaka krona, s katero kupite kolek, je odrešenje brata. Ne prezrite opomina razvalin, kupu jto narodne kolke »J u gos 1 o v e nsk e Matice«! fetrmiski: Tudi jubilej. Stari ljudje, ki mnogo vedo, pravijo, fka kokoš desetkrat omedli, predno ffcnese jajce. Naša siva jih je znesla do danes, ko to pišem, entisočindvajset. Pa računajmo: desettisočindvestokrat je reva potemtakem omedlela v svojem kurjem življenju. Pa naj se že bahajo naše |Žta»ke, ki — no, kaj bi se zamerjal! vf Letos enajstega julija smo slovesno praznovali jubilej tisočega jajca, ki ga §e znesi* naša siva. Pravzaprav smo ta tepi in zelo koristni jubilej samo hoteli praznovati, toda že pri pripravah nam ni hotelo Iti po sreči. Hoteli smo namreč povabiti nekaj naših oziroma kurjih prijateljev, med temi tudi Fričeka iz Jeruzalema, ki je bil obljubil kot ponižen prispevek čutaro lanskega jeruza-lemca, napraviti pravo pojedino in pohabiti k mizi kot slavljenko seveda tudi fiaSo sivo — prosim, ne morda kuhsno ali pečeno ali celo v obarl#ampak kakor Jtte iq gre, kakor brska in kljuva, sedi Sin iz ljubosumnosti ubil očeta. V XVI. dunajskem (»kraju je stanoval v Ma«ner&trasse št. 119. 56 letni vdovec Franjo Marbaoher, po poklicu tesarski pomočnik. Kot podnajemnik je stanoval pri njom tnjegov 26-lotni sin Ivan s Svojo drngo ženo. Od prve žene je živel ločeno ter jo, imel enega otroka iz tega zakona pri sebi., dočim je drugega imela njegova prva. žena. S, svojim očetom nista živela baš v najboljših od-nosajih. Očetu se je namreč njegova nova snaha dopadla, kar ji,je od časa do časa tudi namigaval. Mlada žena je s studom odbijala njegovo ponudbe in je vsako tudi najmanjšo vsiljivost starca povedala svojemu možu — njegovemu sinu. Radi tega sta imela očo in sin večkrat neprijazne nastope, — Končno je oče sinu odpovedal stanovanje. Kaj sedaj? Du,si bi bil sin kaj rad odšel v drugo stanovanje, da bi na ta način obvaroval ženo prod vsiljeva njem očeta, vendar jo bilo to nemogoče, kajti na Dunaju še mnogo večjo pomanjkanje stanovi. j, kot pri nas. Obrnil so je mi. stanovanjski urad, ki je res preprečil odpoved stanovanja. Vsled tega so bili burili prizori med očetom in sinom šo bolj pogosto na dnevnem redu. Pretekli, pondeljek sta bila oče in snaha zopet sama doma. Oče je prišel v sobo svojega sina ter začel zopet a sumljivimi ponudbami. Dasi ga je dna odločno zavrnila, vendar ni prenehal. Postajal jo vedno bolj vsiljiv in dozdevalo sc je, da hoče na vsak način. č.o no drugače s silo izvršiti svojo nakano. Končno mu jo snaha pokazala vrata, gotovo ne v preprijaz-nom tonu. To pa je pohotnega, starca z mladim srcem tako razljutilo, da je dal snahi prav gorko zaušnico in odšel iz sobe. V tom pa so je vrnil sin z dela. Žena je jokaje pripovedovala možu o očetovi vsiljivosti in o zaušnici. Sin jo razburjen odšel, da pozova očeta za to dejanje na odgovor. Začela sta se prepirati, beseda je dala besedo in sin je v svoji jezi zagrabil na tleh ležečo tesarsko sekiro in udaril'očeta po glavi. Očeta je oblila kri, zgrudil se je na tla. Sosedje so pozvali, rešilni oddelek, ki je starca prepeljal v bolnico, koder pa je kmalu izdahnil. Sin se je na to sam prijavil na policiji, ki ga je odvedla, v zapor. Tako je nemoralni oče uničil svojemu sinu življenje in napravil iz njega svojega lastnega otroka morilca. in leži, ldže in kokodaka — ki bi imela na prvem mestu svoj krožnik, kajpada brez žlic, vilic in takega jedilnega orodja, pred njo pa lep šopek, namreč snop pšeničnega klasja, ki bi si ga bila utrgala po potrebi in previdnosti. Iz zelo praktičnih razlogov smo si bili omislili tudi pripraven brisalnl prtiček iz — linoleja, za vse slučaje. Skorajda smo jo bili že navadili jesti „pri mizi", toda pri generalni pre-iskušnji sem bil po nesreči kihnil, ravno ko je zobala iz slavnostnega krožnika; prestrašila se je reva nadložna, zakaj v zadnjem času se je lotevajo naduha, revmatizem in malce tudi nervoznost, pa je kokodakaje razprtih peruti skočila čez krožnik, prevrnila skodelo obare, pripravljene iz kosti in reber enega njenih pravnukov, pobila par kozarcev in — konec je bilo generalne izkušnje, pa tudi jubileja, za kojega sem bil pripravil celd slavnostni govor, hoteč slaviti in opevati njen« kurje vrline. Pri tej priliki sem ji hotel izročiti tudi listino, v kateri sem ji zagotavljal svojo Dnevna kronika. Maribor, 16. avgrnsta, — Demokratski večer, na katerega smo povabili svoje somišljenike, se v sredo ne more vršiti, ker je minister dr. Kukovec brzojavno v Beograd poklican zaradi težke bolezni Njeg. Veličanstva kralja Petra. — Svima Srblma i Hrvatima u Mariboru. Naša redakcija htjela bi da sastavi tačnu statistiku sve srpsko-hr-vatske školske djece u Mariboru, naro-Čito djece osnovnih Škola te- moli sve Srbine i Hrvate, koji živu stalno ovdj«, da ji jave pismeno ali osobno još tekom iduče sedmice, koliko i kakve djece imaju. >, - — f Tone Vahtar. V soboto popoldan je v Murski Soboti nenadoma od kapi zadet umrl tamkajšnji tajnik JDS Tone Vahtar, naš sotrudnik in poročevalec. Vahtar je bil v Mariboru splošno znan; znan pa je bil tudi radi svojega neumornega narodnega dela pri osvobojenju 1 Radgone in Prekmurja ter pri plebiscitu na Koroškem. Smrt ga je dohitela sredi dela v cvetu let; bilje komaj 41 let star. Naj počiva mirno v svobodni jugoslovenski zemlji, za katero se je boril vse življenje. — Čudna domneva. Ljubljanski listi so nam pred nekaj dnevi prinesli veselo novico, da so frizerji postali zopet dražji. Navadili smo se že ria ta, včasih popolnoma neopravičena povišanja. Iz vsakega povišanja pač sledi, da tudi druge stvari postanejo dražje. Jeziti in smejati smo se pa morali tozadevnemu razglasu društva, ki se približno tako glasi: »Vsled povišanja najemnine lokalov smo primorani naše tarife zvišati Občinstvo se naproša, da to s hvaiež- in svojih veliko hvaležnost, ter jo rotil, da ji dam za slučaj onemoglosti in ostarelosti brezplačen kot, ' namreč na klinu v kurniku, vsak dan perišče koruze in kar je še treba za njen kurji želodček. Rodila, to se pravi, izlegla se je doli na Krasu v marcu 1916. Pravijo, da so marčanke najboljše jajčarke. Kakor se vidi, imajo prav, ampak za potomstvo sama ni nikoli skrbela. Mislila si je: tukaj imate jajca, valite pa, kakor se vam zdi. Zakaj povem vam, da ni v svojem kurjem življenju nikoli sedela, nikoli klo-čila, nikoli valila; Samo nesla in nesla je. zato tako vsega spoštovanja vredno število samo od nje znesenih jajc. Pa, da ne zaidem predaleč. Očeta reva ni poznala. Pisal se je za Petelina. Ce tiho povem, da reva ni smela sprejeti očetovega imena, že vemo, kako in kaj. Mater — morda je bila tudi mačeha —. Je bilo povozilo, ko je bila šla nekoč v železniško skladišče pobirat tam raztreseno koruzo. Siroto sem dobil v dar,, ne vera že zt kakšno uslugo, ravno vi nostjo na znanje vzame, ter se ob enem opozarja, da je že nekaj frizerjev nazadnjakov, ki bi radi še po starih cenah delali; društvo frizerjev pa upa in trdno pričakuje, da bo slavno občinstvo te štrajkbreherje bojkotiralo, kef se ne drže discipline, ter da bo hodilo le k onim frizerjem, ki so solidarno po^ višali tarifo". Kaj praviš ti; .slavno" io „cenjeno“ občinstvo k tej brezobraz-nosti? Vse te imenuje’ »slavno* in .cenjeno". Ti pa se topiš veselja nad tem titeljem in niti ne opaziš kako te vse vleče za nos. Za frizerji pridejo branjevke, kočevarji, kramarji i. dr. potem trgovci, gostilničarji in kavarnarji. Raduj se torej, »slavno" in • »cenjeno" občinstvo, ter dobro si zapomni: Jf štrajkbreherjem ja ne hodi! 'v — Mesarska stavka. Z današnjim dnem so stopile v veljavo nove mesnff cene, istočasno pa je izginilo tudi vse meso iz mesnic. Mesarji se nočejo uklfl' niti novim cenam in zato so sklenili stavkati. Prodajali ne bodo več mesa. S tem hočejo prisiliti odsek za določevanje cen, da cene zopet zviša. Za nekatere j* to sicer težko, večina prebivalstva p« gotovo lahko prestane tudi brez mess m sicer dlje časa kakor pa mesarji. Rad), tega bi bilo umestno, da bi tudi občifl' stvo stopilo v stavko napram mesarjem ter se za toliko časa ogibalo mesnic, da bi bili mesarji prisiljeni sami ponujati meso za predpisane cene. To bi bil naj' vspešnejši odgovor na mesarsko stavko/ Končno pa bi to tudi ne bilo nič nove' ga, saj so se v predvojnih časih take stavke često izvajale. y' — Pomota. V našo zadnjo notico »Orlovska kultura" se je vrinila pw mota, ki popolnoma preobrača resnico. V notici je omenjeno, da se je Orlom< ki so napadli g. Mencingerja pridruži tudi strojevodja g. Bodendorfer, v res' nici je pa g. Bodendorfer prihitel g' Mencingerju na pomoč z vedrom vode ter oblil z njo preveč razgrete orlovska junake. — Službeni jezik češko-slovaškega konzulata. »Edinost* od dne 11. avgusta piše: Ze od več strani sem slišal pritožbe in tudi meni se je dosled, vedno prigodilo, da dopisuje češkoi slovaški konzulat v Trstu z duhovskimi uradi (ko gre za matične podatke) 4 italijanskem jeziku. V dopisih nam kvan celo naša krajevna imena. Ali nimajd v uradu nobenega Slovenca? Cernu si ne nabavijo seznamka naših slovenski krajevnih imen? Ali ne vedo, kje Sloj venci bivajo? Podpisujemo v polu« meri, kar pravi z ozirom rta ravnanje češkoslovaškega konzulata dopisnik »Edinosti". Ko se mi borimo za vsakd drobtino pravice, naj bi nam tega dela ne kvarili naši bratje. Ali pa moremo postaviti za »Bratje* vprašaj? Odgovor bi bil zelo priporočljiv 1 —- Najboljša reklama za tržaški vzQrcnI sejem so novi poboji med arditi in fašisti. Sicer je sklenjen ofici-jelno med fašisti in socijatisti mir, toda kdo bi bil za tako dolgočasje. Saj ne pride v Trst prav noben tujec, Če bo vs« mirno ia tiho, tako malenkostno. Pa so se j^to pričeli zopet pretepati fašisti in arditi. Fašisti so porušili arditom dom V Skednju, zato so pa arditi razbili fašistov-1 ski dom v ulici S. Vito. Pri tem je bilo, tistem neumnem času, ko je mutirala. Prosim, brez šale in smeha. Zakaj tudi kokoši, to se pravi, petelinčki in jarčk« mutirajo. Se nfste nikoli slišali jarčka, kadar začne rahtati, ali petelinčka, kadar začne peti, kako se v gotovem času trga glas? Tako je ostala priznaš. Njeno sestro — v dar sem bil namreč dobil dve jar-člri — smo morali, komaj dobro leto staro, zaklati, ker je nesla izvanredno debela jajca, kar po 100 gramov težka; bali smo se, da se ne izpridi. Ostalo kokoško smo negovali, kakor se pač zna In more. Imenovali smo jo najprvo našo malo, potem našo sivo, na starost pa našo staro.^ Mislim namreč, da postaja malo otročja. Ej, starost in trpljenje! - Pa požrešna je in nevoščljiva. Svoje mlajše, da ne rečem ravno vnuke in pravnuke, kavsa in kljuje, da perje kar prši okoli, žre pa za vse. Prazna vreča ne stoji pokonci! < (Konec prih’.*/ Strah J .im ni«— da je bilo bolj zabavno, ranjenih tudi nekaj neprizadetih. Kdor Ima samomorilne namene, ta naj gre torej v Trst gledat, kako se bijejo fašisti in arditi in kako ohranjuje pri tem red slavna kraljeva laška Policija. Zato vsi na vzorčni sejem v Trst! — Slov. narodno gledališče v Mariboru. Vpisovanje v dramatično šolo se vrši od 17. avgusta do inkl. 23. avgusta v pisarni Slov. narodnega gledališča. Dne 24. avgusta se prične teden poulc. Vpisnina znaša 10 K, šolnina pa 40 K mesečno. — VlsokošolcI mariborskega okrožja se poživljajo, da se udeleže sestanka v sredo, dne 17. t. m. ob 20. uri v prostorih »Društva jug. akademikov" (Narodni dom II. nadstr.) Predmet akad. prireditev v korist visoko-solcev tu in inozemstva. — Društvo jug. akademikov, inozemske slov. dijaške zadruge. . — Princ Jurij poveljnik IV. armlj- t»C Kakor poroča beograjska »Politika*, bo princ Jurij prevzel pohištvo IV. armijske oblasti. Za podočnika mu bo prideljen general Živko — Zvišajte zavarovalnino. Predsedstvo poverjeništva za notranje zadeve v Ljubljani priporoča vsem onim, ki Posedujejo premičnine in nepremičnine, so podvrženo nevarnosti požara in drugih elementarnim nezgodam, da zvišajo svojo zavarovalnino proti požaru in drugim element, nesrečam, ker ®o zavarovalnine sklenjene pred vojno z ozirom na sedanjo draginjo tako ttajhne, da pri popravkih sploh ne pridejo v poštev. Deželna vlada ima na Razpolago zelo skromna sredstva za podporo v slučaju požarov in drugih element, nezgod, tako, da ji pri, najboljši voljeni mogoče podeljevati podpor v taki meri kot bi bilo potrebno. *o se objavlja v svrho, da se ne bodo “Ogajali slučaji, da bo n. pr. zavaro- onrt 3 proti Požaru Vnašala 15 do ..9.00 K, dočim se škoda ceni na več jodijonov, kar se je opazilo pri večini Požarov v zadnjih dveh letih. t — Kmetski praznik na Bledu. Ka-KOr lani, tako priredi tudi letos Samostojna kmetijska stranka dne 8. sept. na Bledu velik kmetski praznik, ki obeta biti *e sijajnejši od lanskega. Poleg velikega »Dora, na katerem bodo nastopili vodilni Politiki mlade SKS, se priredi tudi velika ujrka jahačev in vozačev. Tekma narod* ®Jh noš in velika ljudska veselica sta na-daljni točki sporeda. Ob priliki praznika pa prirede podružnice Kmetijske družbe veliko razstavo goveje živine, konj, ovac ta koz ter sirarskih in mlekarskih izdelkov. Kmetski praznik ne bo torej samo Fjjuik osamosvojenega kmeta, temveč Wdi dokaz njegove delavnosti. Vabimo vse slovenske jahače in vozače, da se Udeleže .dirke, ki bo v športnem kot tudi v narodno-gospodarskem oziru največje Važnosti. Prijave je poslati do 25. avg. g. Francetu Ulčar, Bled I. — Občni zbor kovinarske zadruge * Mariboru. V soboto 13. t. m. se je Vršil letošnji redni občni zbor kovinarske *adruge v Mariboru, ki je bil z ozirom na volitev novega odbora, ki je bil doslej nemški, velike važnosti. Občni zbor |e potekel povsem mirno, samo pred volitvijo je prišlo do ostrih prerekanj tned Nemci, nemčurjl in Slovenci. Nemci ta nemčurji so kričali, da imajo večino ter da ne marajo v odbor Slovencev. Med temi se je nahajal tudi podkovski mojster Petschar, ki je služil celo v ju-goslovenski armadi in ki je po rodu Slovenec. Ker se Nemci in nemčurji niso dali pogoditi, so Slovenci, neoziraje se flanje, sestavili popolnoma svojo listo ter «elotno prodrli. V odboru se nahajajo •edaj samo Slovenci, člani Slovenskega obrtnega društva* Na občnem zboru se je sklenilo tudi, da se morajo voditi od-®}ej zapisniki samo v slovenskem jeziku. *®ko je prišla končno tudi ta nemška Postojanka v slovenske roke. — Ustavljen frankovski list. Notranje ministrstvo je ustavilo v Zagrebu shajajoči frankovski list „Novi Cujmo*. . — Avtomobilna zveza Celje— Ljubljana se je oivorila v nedeljo 14. [•.m. z dvemi avtobusi, ki vozita iz LJ ubija ne ob 6.30 zjutraj in ob 15.30 Pop. iz Celja pa ob 6.30 zjutraj in ob lo.30 popoldag, Vožnja traja vsakokrat približno 3 ure ter stane 2 K na kilometer. — V Sežani je bil od neznanca ubit orožniški brigadir Picchu, neznanca pa je ubil laški brigadir. „Piccolo‘ prinaša o tem dolgo storijo. — Tečaji za pravosodne manipulante. Ministrstvo pravde je izdalo na-redbo o tečajih za pravosodne manipulante na ozemlju Bačke, Banata in Baranje. Ti tečaji se bodo vršili pri prizivnem sodišču v Novem Sadu ter bodo trajali 6 tednov. Vsako leto se bosta po potrebi vršila eden do dva taka tečaja. — Seznam meseca julija izdanih obrtnih pravic v Mariboru. Rihard Cvilak, Pobrežka cesta 21, sejmarstvo z galant. in slaščicami. Albert Pečevnik, Aleksandrova c. 70, komisija, trgovina in trg. s kolon, in spec. blag. na debelo. Marija Zgonc, Wildenrain. ul. 13, šivilja. Ter. Kovačič, Glavni trg, trg. s sur. naslom itd. Karol Petz, Glavni trg, trg. s klobasami, sadjem itd. Marija Valeskini, Koroška cesta 85, branjarija. Ivan Barta, Orožnova ulica 6, strojno pletenje. Ivana Sanda, Betnavska ul. 18, sejmarstvo. Alojzij Smolej, Ruška c. 4, krojač. Ljudska tiskarna, Sodna ulica 18, tiskarna. Alojz Rečnik, Kralja Petra trg 9, elektroinstalater. Jovan DjukiČ, Aleksandrova cesta 40, špedicija. Ivan Sega, Aleksandrova cesta 45, trg. z vsemi v lesno trgovino spadajočimi potrebščinami. Magd. Horvat, Glavni trg, trg. z zelenjavo in sadjem. Srečko Skerpik, Frančiškanska ulica 17, god-čevska obrt. Josip Karničnik, Grajski trg 1, izdelov. in prodaja perila. Ludovik Sef, Prešerapva ulica 1., trg. s kostmi in drug. odpadki. Ivan Pobežin, Magda-lenska ulica 1, trg. z mešanim blagom. Tvrdka Ivan Kreiner in dr., Tvorniška cesta 28, trg. z meš. blagom. Marijon Jarc, Slovenska ulica 18, trg. z mešanim blagom. Helena Tschernitschek, Trubarjeva ulica 5, prevažanje tovorov. — Za zaščito domače industrije. — Generalni inšpektorat v finančnem ministrstvu je poslal vsem državnim oblastim odlok, v katerem se naroča, naj se vso dobave izvrše pri domačih industrijskih podjetjih in proizvajate-ljili. V inozemstvu naj se nabavljajo le orni predmeti, ki jih v naši državi ni. Nabave pa naj se izvedejo le proti plačilu v dinarjih. — Ljutomer. Vsi od brezbrižnosti našega narodnega razumništva se je neanškutarija v prleški metropoli tako razpasla, da stari pošteni narodnjaki trde: tako se pri nas še ni nemškutari-lo, kakor se nemšlcutari sedaj. To je narodna sramota in zato jo je treba pribiti. Oni, ki so prizadeti, naj si izprašajo vest in se skesajo, da pa se bodo res poboljšali, bomo mi večkrat posvetili v te razmere in neprizanesljivo razbicali one, ki se no morejo ali nočejo odpovedati grdim navadam izza preteklosti. Zadnjič smo omenili, da par tržanov pošilja svoje otroke v graške šole, kjer se vzgoje v nestrpne nemške nacionalce, ki zdaj na počitnicah strašijo po našem trgu z Boseggerjevimi hlačami in »štajerskimi« klobuki. Tako imajo svoje sinove v nižjih oziroma srednjih šolah v Gradcu sledeči Ljutomerčani: steklar Wirth, usnjar Šinigoj, gospa Sterman (Zelenjak) in gostilničar Hcmdl. Ti ljudje, ki ne za-, upajo našemu šolstvu in rajše izročajo svoje sinove v tujo vzgojo, pa uživajo pri raznih tukajšnjih velepatrijotih največje zaupanje. Bartschev strup še vedno deluje v lepih Slov. Goricah. —- Ljutomer. (Sprememba posesti). G. Venceslav Vilar, trgovec z železnino, je kupil Lentzevo poslopje na Glavnem trgu. — 15 milijonov kron Izvabila. Bn- dimpeštanska policija je aretirala 12. t. m. pri madžarski hipotekarni banki uslužbeno Ane Sctiossberger, ker je raznim lahkovernim ljudem izvabila 15 milijonov kron, Češ tla bo napravila izredno dobre valutne kupčije. — Strašno maščevanje tihotapcev. V No vali j.i na otoku Pagu službujočega orožnika Stojanoviča so vBi tihotapci zelo sovražili, kor jim je preveč gledal na prste. Posebno trije najzrvi« t-ejšl tihotapci mu niso mogli odpustiti, da jih je izsledil in ovadil. Zato so sklenili. da so maščuiejo in >ra odstranilo. Pred par dnevi’ so ga srečali zunaj vasi na sprehodu. Povabili so ga, da gre ž njimi malo na morje. Nič hudega sluteč, je vstopil orožnik v čoln in odrinili so od obale. Ko so bili že precej daleč na morju, so ga nenadoma zgrabili, zvezali in — vrgli, v morje. Ker se orožnik ni več vrnil na svoje službeno mesto, so najprej mislili, da je pobegnil v Italijo. Čez par dni pa so našli na bregu njegovo truplo in odkrili zločin. — Uboj v Tuzli. V Tuzli v Bosni so našli pod neko jablano truplo 23-Ietne-ga Timše Dzerioa, ki ga je dosedaj neznan morilec ubil s sekiro. Truplo ubitega je že nad tri ledne ležalo pod drevesom. — Italijanski finančni stražnik ustrelil našega orožnika. V bližini Bohinjske Bistrice je zaletel orožnik Vodišek dva italijanska finančna stražnika na našem ozemlju ter ju aretiral. Enemu izmed obeh. se je posrečilo, da je pobegnil, drugi pa je ustrelil našega orožnika ter jo po tem zločinu odkuril preko naše meje. — V Kninu v Dalmaciji se osnuje s prihodnjim šolskim letom nižja gimnazija — Poštni promet z Madžarsko. Dornava se, da se prične s 1. septembrom t. 1. promet poštnih zavojev med našo kraljevino in Madžarsko. Obratovalo se bo z zavoji do 20 kg teže. Takse bodo iste, ki so določene v splošni poštni konvenciji. Pisemska pošta za srednjo in severno Evropo se že nekaj dni odpošilja. preko Madžarske. — Veliko poneverjenje v Zagrebu. Pri neki spedicijski tvrdki v Zagrebu zaposleni bivši orožniški častnik Tito Ahac je poneveril okrog 100.000 K, katere mu je izročila tvrdka za zacarin je-nje blaga. Izpeljal pa je celo stvar tako zvito, da mu niso niti prišli takoj na sled. To dni pa se je s svojimi prijatelji odpeljal z avtomobilom v Gorski kota-1’. kjer je priredil večerjo, za katero je plačal nad 20,000 K. Vkljub vsej imenitnosti je elegantna večerja kla-vern?_ končala. Iz Zagreba brzojavno obveščena policija je celo družbo zaprla, ter prepeljala v Zagreb. Ostale so po zaslišanju odpustili, Ahac »pa se hladi v zagrebških zaporih. I preiskal mnogo dojenčkov in drugitf I malih otrok, pojasni! njihovo boiezeti j ter dajal nasvete glede zdravljenja. S 1 hvaležim srcem so matere odhajale od njega. Do 4. uri pop. fe bffa posvetovalna ura za matere iz mesta. Dasi«‘ ravno pa so kažale mestne matere! mnogo večjo brezbrižnost za važnosti tega posvetovanja, jih je vendar tud? tukaj precejšnje število uporabilo ugodno; priliko in so z natančnim poznavaajeni] bolezni svojih ljubljenčkov m nasveti ©! njihovem negovanju zapuščale ljubez-njivega zdravnik?. — Ob 6. uri zvečer je predaval v Narodnem domu gj docent dr. I. Matko o črevesnih črvih kot povzročiteljih bolezni. Lepo število1 poslušalcev je z zanimanjem sledilo' njegovemu poljudnemu razlaganju pred-1 meta. -- Ob 9. uri zvečer je imel nato' ravnatelj kemijskega preizkusovalneg® zavoda g. inž. Mahorčič predavanje o*1 ljudski prehrani. Prisotni so tudi raz-j pravljanje o tem važnem predmttuj čigar nepoznavanje povzroča toliko škode na ljudskem zdravju, sprejeli \? hvaležnostjo in toplim priznanjem. \ S tem je bil prvi zdravstveni tederf v Mariboru zaključen. Nekoliko preglednih podatkov o izidu tega prvegal poizkusa, ponesti prosveto med širše plasti naroda in o pomenu sličnih pri-; reditev, prinesemo v kratkem. Ze danes1 pa je mogoče trditi, da je uspeh zdrav-' stvenega tedna, zelo zadovoljiv in gre vsei priznanje in zahvala gg. prirediteljem,; zlasti g. docentu dr. I. Matku, ki je Zi veliko ljubeznijo in požrtvovalnostjo prevzel nase trudapolno delo vodstva in razporedbe zdravstvenega tedna. ■ -4 Kultura in umetnost. x Umetniška razstava In predavanje društva „Probude“ v Mariboru. Društvo jugoslovenkib umetnikov, Indu-strijcev in trgovcev .Probuda” v Ljubljani, poseti s svojo zanimivo razstavo narodnih motivov tudi Maribor. Otvoritev razstave in predavanje je določeno na 29. in 30. avgusta. Natančneje bode še javljeno po časopisih in posebnih lepakih. Razstava, katera je zbudila povsod zanimanje in navdušenje, hoče prepričati tudi naš Maribor In zainteresirati širšo javnost za našo lastno in pristno domačo umetnost. Društveni namen je torej nadomestiti vso umetnost, tako v umetno-obrtni industriji, kakor stavbarstvu z našimi deli in v našem duhu, ter izpodriniti vse kar je tujega in manj vrednega iz naše države. To razstavo iskreno pozdravljamo v našem Mariboru in upamo, da jo poseti vsak zaveden državljan. Razstavna in predavna komisija bode sestojala iz predsednika in ustvaritelja društva, prof. Grebenca, voditelja slikarske in risarske šole »Probude* akad. slikarja Franje Sterleta, prof. N. Volauška in prof. dr. Rožiča. x Jadranka. Izšla, je 8. številka s sledečo vsebino: Fr. Žgur: Ko gost pri tebi je doma ..., — M. Gregorčičeva: Za samostanskim obzidjem. — Kraševka: Ne bogastvo, ampak delo. — Mara-Tavčerjeva: Materi. — A. S. Puškin: Postajni preglednik. — Marg. Birna: knjiga za Tebe. Marica:' Dautovu 600 letnica. — Gracijanova: Car Petrova kočo. v Zaandamu. — Drobtine. Zdravstveni teden. Zaključek zdravstvenega tedna. V soboto popoldne ob 2. uri je bila v otroškem zavetišču t koloniji posvetovalna ura specijallsta za otroSke bolezni g. dr. M. Ambrožiča. Došlo je veliko. _3tevilo _ materjo „g, .zdravnik l. Podpirajte Jug. Matico! Sah. , Šahovski kongres In turnir v Celjui 14. t. m. se je vršil v Celju prvi šahovski kongres Saveza šah. drncev in že dej-* stvo, da se je včeraj v pondeljek zsčef prvi jugoslovenski turnir, ksže o vele-* važnosti in nujnosti takih kongresov, ki naj pospešujejo šah. gibanje. Mariborski je bil zastopan po prof. Favai*}u in gi Zei-u, kot igralec na turnirju pa je klub zastopan po g. E. Kramerju, sodniku Mariboru. Včeraj je bila prva runda. Igral 12 igralcev. G. Kramer je včeraj kot beli igral proti enemu najmočnejših nasprot^ nikov, g. dr. Erdey-u iz Sombora, ki j«i bil zlasti v Budimpešti znan kot najjačji amater. Igra se je sicer prekinila, a gi Kramer stoji nekoliko bolje od g. Erdey*aj Pričakovati pa je remls. 3 partije so bile remis* Dobil pa je eno g. Kohn iz Osi^ jeka proti g. Banekoviču in g. Konlg iz Kule proti g. Ferjanu iz Ljubljane. —* Natančnejša poročila bomo prinašali vsakdan. ■ Ljudska knjižnica Narodni dom, I. nadstr. posluje ob nedsljah od J/a 10.—y311. ura in ob Četrtkih od Va^-—7,20. ura mmmmi sai&oga— Šport. rConcordla (Zagreb) je premagala I. SSK Maribor ž 9: 2. Sportveremfgung Rapid pa z 6:1. Natančnejše poroŠlo sledi jutri. : Gradjanskl (Zagreb) je igral dne 14. t. m. z Rudolfshflgel Wf«n neodJ ločeno 1:1. : Hašk (Zagreb), prvak Jugoslavije, je dunajski Rudolfshtigel porazil s 3: 2j Prejšnji dan, 14. t. m., je igral Hašk še prvenstveno tekmo z Sparto te* 2magalz6:4. v : Šport Izšla je 33. številka s sledeča vsebino: Wiener Sportklub-llirlja. — 10J letnica športnega kluba .Ilirija*. —' Vii soka Sola za telesno vzgojo. — Prav* in nepfava turlstika. -* Dosedanji matchf za svetovno prvenstvo v boksu. — RazJ pis avtomobilske vztrajnostpe tekme -J .SnQrfQe.JW*U.,rr^R8»flw ' š\ ;t a'bor“. Maribor, 17. avgusta 1951 8 Maribor: WIener sportklub 2: 2]zemlji. Celo Rusijo so hoteli opremiti £ 7. javnimi strojarnami, ki bi tlavale povsod brezplačno luč, toploto, motorno silo, v resnici pa ravno vsled manjkanja toplote in motorne sile je vsi stroji. Sedaj je zavel v -Rusiji nov veter in upajmo, da so, če ne bo zopet kake nove nepričakovane reakcije, najtežji dnevi že minuli. Rusija se približuje inozemstvu, sklepa trgovske^ pogovore in stopa, v stik z drugimi državami. — Pripomniti pa še' moramo, da še ni povsem jasno, kakšne garancijo hn n n šla tuja lastnina v Rusiji. g Mariborski trg. Sejmsko miročilo od 9. t. m. Prignalo se je: 17 konjev 18 bikov, 185 volov, 253 .krav in 14 telet. Skupaj 487 glav. Povprečne cene za različne živalske' vrste so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od K 13.— do 16.17, pobi eboli voli 11.— do 13.—, plemenski voli 5.— do 10.—, biki za klanje (?.— do 13.—, klavne kravo debelo fj.—• do 13.—, plemenske krave* 4.—, molzne krave 8.— do 12.—, breje krave 8.— do 12.—, mlada živina 6.— do 13.—, teleta G.— do 10.—.Krave za ki ob as ar j e 4,— do 50.—. Mesne cene: Volovsko meso T. vrste 1 kg K 20, H. vrste 1 kg Jv 18. Meso od bikov, krav, telic in volov pod velikim zanimanjem zasledovalo skoz in skoz zanimivo tektno. (1 :0). Dragi mednarodni nastop »Maribora* je v četrtek lainteresiral precej marib. občinstva, *aj tokrat so gostovali Dunajčani. Sodba je po večini bila že izrečena, toda .Maribor* je postavil žilavo moštvo, ki bi bilo kmalu po goal-ctrelih močnejSe nego Dunajčani. Tako «0 bila drugo polovico prvega in začetkom drugega polčasa vrata „Wiener-Sportkluba* znatno eksponirana. Tehni* tm dovršenost in sistematična igra je pa spravljala simpatično skupino „Wiener-Sportkluba* v ospredje. Po peti minuti stalnega obleganja »Mariborovega* goala jim je omogočila samo njihova dovršenost v ravnanju z žogo, če pa je tako obleganje zopet končalo v autu ali pa v rokah vratarja Glazerja, je to pripisovati izvrstni obrani »Maribora*. Izkazali so se Vogrinec, Stauber in Fridau. Ugajali so posebno nekateri zelo hitro izpeljani napadi. Polčas je vodil Maribor z 1:0. Takoj po začetku II. polčasa pa se je izenačil „Wiener Sportklub* na 1: 1 potom enajstmetrovke. »Maribor* je izpeljal lepe napade ter dosegel vodstvo z 2:1. Sedaj pa so prevzeli Dunajčani igro ter energično pritiskali, toda brez uspeha. »Maribor* se je dobro branil, dokler ni padel po Skraberiu lasten goal, ki je izenačil igro na 2 : 2. Igra je bila prepletena z zelo | k) k* žive Me 1 k* K 14. Telečje meso nudila res dober šport, bodniic g. buput., „ — ] o. 10 K Občiiutva * je n.bralo.preče, ter *.*,'• poro«ro. Na svinjski sejem dne 12. t. m., se je pripeljalo 209 prašičev in 3 koze. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 6—8 tednov stari komd. od 300 do 400 K; mladi prašiči do 3 mesce stari kotnd. od 450 do 700 K; mladi prašiči do 6 mesce stari komd. od 800 do 1100 K; svinje 1 kg žive teže od 26 do 28 K; polpitane svinje za zakol 1 kg mrtve teZe od 28 do 30 K. Koze so bile od 180 do 400 K kmd. Kupčija je bila Živahna. g Razprodaja različnih cunj pri vojnem prikupištu v Capragu pri Sisku bo dne 17. oktobra 1921 ob 10. uri dopoldne potom javne pismene dražbe, eeba. Da pa'se denar ne more kar čev,! Pismene ponudbe je vlagati na naslov noč ukiniti, to so vedeli tudi oblastniki I Vojno prikupište v Capragu do gori- oavedenega časa. Dva izvoda dražbenega oglasa, ki vsebujeta pogoje in druge podrobnosti, sta na vpogled interesen- tom pri trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani. Na ponudbe, ki ne bi povsem odgovarjale pogojem, ne bo oziralo. g Razpis dobave drv za ravnateljstvo državnih železnic v Subotici. Dne 31. avgusta.!. 1. se bo vršila ofer-taina pismena licitacija za nabavo 1000 vagonov (20.000 m") prvovrstnih bukovih, hrastovih ali gabrovih drv v pi- sarni etfbnomata državnih železnic v Subotici. Ponudbe je poslati na le. • Naravno je, da sena ta način gospodarski položaj ni ■ ’ l'.*al. Nasprotno je sama na sebi prebogata Rusija prišla na rob propada. Pokazalo sc je, da "se ^ komunističnim principom ne more ničesar doseči in da se mora izdati -tako p’.Loimo sredstvo, ki omogočuje gospodarsko življenje in promet. Sedaj torej hočejo uvesti zopet zlat in srebrn flenar. in sicer naj prvo 40 do 50 milijonov zlatih rubljev kot kritje denarne zaloge. Dosedanji papirnati denar, ki ima na svetovnem trgu samo še vrednost starega popisanega papirja, se razveljavi. Uvideli so. da je navzlic kontunizi-rauju ravno radi te produkcije produkcija vedno bolj padala. Pred kratkim pa je vsled pomanjkanja goriva ustavilo delo nadaljnih ' 82 predilnic , za bombaž. 41 tkalnic za platno in 6,2 tkalnic za svilo, vkljub temu, da .so proizvodi teh tvornic baš tako potrebni kot vsakdanji kruh. V avgustu t. 1. stoje v južni Rusiji vsi plavži. V drugih pokrajinah se pritožujejo, da delavci vsled pomanjkanja stanovanj, obleko in. živeža ne morejo več dalje delati. Čim pa bodo ta prisilni sistem ukinili, IkkIo takoj dosegli znatne napredke. Tako so v nekaterih mestih že prepustili podržavljena podjetja, zopet 'privatnikom, da morejo kriti vsaj najnujnejše potrebe. Komično se zdi človeku, če pomisli, da je v Rusiji zk-jaovano neštevilim uci'.'- 1. t >v. ki hi jlineli prebivalstvu ti. s ; , raj na s »Ljubljanski veliki semenj« od „. do 12. septembra 1921 ne bo podal le; Podrobnejši pogoji, lepega celokupnega pregleda vzorcev strija, kemiška industrija, kosmetika morejo nabaviti v Sloveniji, temveč je. dana na. njem prilika za. izložbo in pregled cele države.’ Veliko zanimanje inozemskih trgovcev in industrijskih krogov za potek gospodarskega življenja pri nas je dovedlo do velike udeležbe inozemcev na semnju. »Ljubljanski veli ki semenj« bo v vsakem oziru -dovršena in popolna prireditev. — Sejmski prostori obsej^jo nad 30 zgradb in paviljonov, ki so razdeljeni v nastopne oddelke: Papirna industrija,^ grafika in pisalne potrebščine, pohištvo in glasbeni instrumenti, majoli- ka, fajanee, pletarstvo, metlarstvo in . ____ ______ mala lesna industrija, vrvarski. izdelki, j njena natančna določila slamniki in klobuki, obleka, zlatnina j —____________________ ...______ in urarstvo, strojna industrija, železni •na. in želczninski ter pločevinski izdel- i ki, kovine in kovinski izdelki, lesna in] gradbena industrija, poljedelski proiz-j vodi, hranila in pijače, kmetijske po-; g Direktna pomorska proga Han** burg—Anvers—Gruž—Reka. Parohi, darsko društvo '» Adria« na Reki ja vzpostavilo gornjo direktno progo id naznanja, .interesentom importerjeffl! ter eksporterjem, da so zastopniki tegai društva: Spielmaun & Cie, Lmsenhoft Hamburg 8, za Hamburg, nadalje Ar< man do Fariria 9, Quai aux CharboU* za Anvers in Banaz & Rusko za Graf in Dubrovnik. Placanje predvojnega avstrijske* sa dol »a. Pogajanja, ki so jih vodili a vstrijski delegati-v Parizu, so končaj na^ter sklenjeno, da plača Avstrija z«' eno* krono predvojnega dolga 30 centi-i mov. Tudi, glede tekočih obresti so skle* —SsS;' SMe pozabi naročnine 1 Mala oznanšia. Kdor ml preskrbi eno kuhinjo in sobo. ali dve sohi, -lobi dobro rmgrado, Pojasnila dsir njiravntStvo. . 1170 Kompletna spalna soba in kuhinja so ceno prodn. Gostiln* -Pri opflčarni". I,ajtor4-herfr. ! 171 Elegantna kompletna spalna soba /. marmornat« umi-\ alno mko v. ■ /.realom za . t-t.000 K in relik otroški vo-/ifek.na prmlai. Naslov pove upravriiStvo, ■ (- J17" Prodam posesivo s: hišo pti farni cerkvi jiq ugodni ceni. Proda so rndi selitve. Pod- , »reda St. pri RajhenbnrjfU. Meblovana soba 7. dvema postliama v sredini mest.a ali v Melju ne iSS6 od 1. septembra r.n 2 tri »»e ca proti dobremu plačilu. Ponudbe na Fround, tovarna nsnin v Ufa-liboru. 1154 2-2 Kupim malo hišico z vrtom v- mestu. Hesiii intereaorit. Posredovalnica ,Rapid“, Gosposka ulica 2S. 1175 2—1 mss Glavni urednik: RadivojRehar. > Odgovorni urednik: fiodolf Ozim. '■$ , iz- Dežni plašči prvovrstni, pravkar došli. — Velika i_ b:ra dežnikov, moškega perila, klobukov, čevljev itd. najceneje pri tvrdki Jakah Lab, Maribor, Glavni Irg 2: S SmKmšss HSf šivalni stroji šivanke K išče trgovina v. ^i-leznino Pinter&Lenard Aleksandrova cesta. 1172 m nadomestni deli strejTJO olje. Dobi 99 X Velika pošiljatev iz Amerike dospela. nagi podružnici ; . ■ Singer šiv. stroji Boama & Go. Nawyork podružnica Maribor, začasno Dravska ulica 10, ; Ugodni plačilni pogoji na obrok*,, j €0d zajamčeno pristen, v sodčkih iti steklenicah nudi na debelo i Parna veleMarna , Robert Diehl, Celje, | 1023 J9—8 za straženje in zaklepanje v Mariboru prevzame vsako vrsto ttra!«n|a v mestu, os feoSe* dvorih, kakor Ssidi spremlfanSo Sola*«1*" IkllliKOlOV. — Pojasnila v gslsnmlt atanlika ulica 3. Mariborsim JjsJama 4,