Llot sa koristi dala v -•ktfltlluiMv«. U*Uv« cl oo opravičeni do vatfft kar producira|o.
This p*por lo devoted to tho tntorooto of tho working claaa. Work-oro aro entitled to ali what thov produco.
Ste v. (No.) 346.
"'Mí'*4 »*«»o»<-.ia*« »«»Mr. Dm. i, IWT, »I t h« off*»	.... M ..	...
MChtoMo iu ui*o«r t»« An»io«MNM«(M»rti kd M7» Offict: 400S V. 31. Str, Chicifa,
'Delavci vseh dežela, združite se!'
PAZITE!
na itovilko v oklapafu-ki oo nahata polog vašega naolova. prilepljenega .poda) aH
na ovitku. Ako (347)
|o Številka . . toda) vam o prihodnjo itovilko natega liota poteče naročnina. Proal-mo ponovilo |o tako|.
Chicago. 111.,28. aprUa (April) 1914.
Leto (Vol.) IX.
Pozdravljen prvi majnik!
Prvi majnik, delavski praznik, ki se je vživel v zavesti proleta-riata kot njegov izvoljeni dan, je prišel. Delavske množice se bodo zopet zbirale, da pregledajo svoje vrste, da glasno in mirno izreko svojo vero v bližajočo se zmago pravičnosti, da vsem omahujočim in neodločnim pokažejo pravo pot in jih povabijo v svojo zvezo. Od leta do leta se množi armada zavednega, bojevitega proietariata, ki pripravlja bodočnost v znamenju socializma. Tudi letošnja svetovna revija bo pregled napredka, pomnožene vojske, povečane moči in silnejše volje. Dalje in dalje se razširja mreža bojnih organizacij po svetu in venomer postaja gostejša. Iz neznatnih začetkov, tako skromnih, da so služili nasprotnikom le v posmehovanje, se je razvilo gibanje modernega delavstva, gibanje trpinov, ubožcev, ki ne prinašajo ničesar druzega, kakor sami sebe, ker nimajo ničesar druzega na svetu.
Čudovito je to gibanje že vsled dejstva samega, da je mogoče. Kajti preudariti je treba: Na strani nasprotnikov je vse, s čimer se v naših časih oblikuje usoda člo-veštvai vse s čimer se gospoduje, vlada in zmaguje. Bogastvo je že od davnih časov sila vseh sil, odločujoča moč na zemlji, ki lahko privabi in prižene in upogne vse druge sile življenja v svojo službo, z njih tlačanstvom se od dne do dne povzdigujoča in množeča svojo oblast. Zemlja je pokorna bogastvu, ki lahko povečava in uničuje njeno rodovitnost; bogastvo izpreminja njeno lice, odka-zuje vodam tok in prestavlja hribe, zbližuje kontinente in jemlje oceanom ločilno moč; bogastvo sili naturo, da mu prodaja svoje sVrn-no varovane skrivnosti v zemeljskih globočinah in v zračnih višavah, v brezmejnem vsemirju in v nedoumnem drobnožitju; bogastvo gradi mesta in zida palače, postavlja cerkve in sinagoge, pa-gode in framasonske hrame, daje bogu in bogovom po svoji volji in jim odreka po svojem razpoloženju: bogastvo oblači in hrani, pa slači in izstradava kakor hoče; po ukazih bogastva se zanje, se proizvaja tisočero blago, se grmadi v skladiščih in razvaža na vse štiri strani sveta; države sestavlja bogastvo in jih razbija, narode dviguje v višine in jih strmoglav-lja v prepade, po svoje odpira vrata do znanja in zagraja pota do vede, meče kuje in topove vliva, armade tepta iz tal, plemena goni proti plemenom, širna polja pokriva z mrliči in gnoji črno prst z rdečo krvjo. Zakone piše bogastvo, sodi, obsoja in oprošča. usodo vodi za roko, zgodovini narekuje pisanje ....
Proti taki z božanstvom tekmujoči, po vsegamogočnosti segajoči sili vstaja proletariat! Pritlikavec proti velikanu, David proti Ooliatu. Brezupno početje na flrvi pogled, blazen poizkus, ki nosi strašno kazen s seboj. Brez drob-tine one vseodloeujoee moči, ki si je zasužnjila svet, ljudi in življenje, brez trobe bogastva, ki vlada in gospoduje kakor kralj in bog v eni osebi — kaj bi mogel, kaj izvršil, kaj dosegel v siromaštvu potopljeni proletariat t!
Ni li zgodovina za vse čase obsodila take obupne upore T Neštetokrat. so vstajali reveži s predrzno gesto napuha, zaradi katere so bili uporni angelni treščeni v pekel in zidarjem babilonskega stolpa zmedeni jeziki. Kruta kazen je sledila vsakemu puntn obupanih sužnjev; esemdesettisoč Spartakovih tovarišev je i. ra». petimi udi plačalo prvo svojo zmago nad gospodarji, z razbeljeno krono ovenčanega Matije Oubca na štiri kose razsekano truplo je bilo razmetano na vse strani vetrov. Naj se li še enkrat
Ivan M k:
Vstanite vi možje dela, milijoni vi na dan! Kliče vas armada smela: pod prapor naš vsi na plan!
Zdrami se ti speča sila, ki držiš na ramah svet — z dolgoletnega mrtvila, iz spanja tisočerih let!
ponovi strašna tragedija v krvi zadušenega, v blato potcptanega, osramočenega kopmenja tlača-novt . . .
Zavedno delavstvo pozna zgodovino in njene krvave nauke. Njegov boj ni desperadna obnovitev slepega zdivjanja. Njegovo gibanje vodi veliko spoznanje, da je nad silo bogastva druga, močnejša sila, ki je v njegovih rokah. Bogastvo sedi na tronu, ki ga je postavilo—delo! Zezlo mu je dalo v roke delo in krono mu je delo posadilo na teme; vsa njegova moč in sila ima v delu svoj vir, v vsem tisoč- in tisočletnem delu rok in duha, ki od generacije do generacije in 7. miljoni glav in pesti — vstvarja bogastvo.
In zavedno delavstvo vprašuje: Kdo je močnejši — stvarnik ali stvor t
Svoboda se rodi. ..
Speča sila si pečina — tiran na tebi zida grad . Ali grad je razvalina, čim se ganeš speči brat.
Svet je eden — žitje eno; delo vseh naj vse živi in deli arečo zaželjeno vsem, družini vseh ljudi.
Veliko je spoznanje, da je bogastvo otrok dela in da si je po krivici prilastilo oblast nad njim. Ali suženjski jarem mu je moglo le vsled tega naložiti na tilnik, ker je delo samo tekom časa pozabilo na pravo razmerje do svojega sadu. Ko so se odprle oči in uzrle resnico, se jim je pokazala tudi pot do osvoboditve. Delavstvo, ki nima denarja v blagajnah ne vrednostnih papirjev, ki ne zapoveduje baterijam in bojnim ladjam, ki ne odločuje na sodiščih in v visokih gradih, ima vendar moc, ki prekaša vsako orožje in \se denarne vreče. Njegove roke opravljajo delo, in- če se mirno vtaknejo v žep, lahko zamaše vse vire bogastva in življenja.
Moderna armada svobode ni puntarski zbor s kosami na ramah in t zarjavelimi meči ob bokih.
Delo — muke teški jadi so plačilo v sužnjih dneh; delo — naj areči pota gladi, ko robatvo obleži na tleh!
Milijoni poteptani! . . . Pokonci, danea je naš dan! Proč z mogotci, proč a tirani vstaja delavec, velikan!
V rokah naših je usoda naša — sklep naš je tak; ne hlapca, ne gospoda — brat je človek vaak.
Vstanite vi možje dela, glejte, nebo 8e tam žari! Kliče vas armada 8mela, ker svoboda se rodi . . .
Krvavi upor starorimskih sužnjev ali srednjeveških tlačanov ni po-treben novodobnemu delavstvu. Treba je le, da postanejo iz hlapcev dela z močjo solidarnosti in organizacije gospodarji dela, da se miljoni delavcev zbero kot delavstvo, da se raztresene trume združijo v vojsko.
V organizaciji spoznava proletariat svojo prvo in glavno nalogo in dne 1. maja se razgleduje, koliko je že izvršene te prevažne naloge. In ko z zadoščenjem opazuje, da se dramijo v temo pahnjeni trpini vsepovsod, da vstsjajo iz nižav in si podsjajo roke za skupno borbo in za skupen cilj se pripravljajo za posamezne dele svoje zgodovinske naloge.
Pestro in bujno je življenje in javlja se v neštetih oblikah. Oblast kapitalizma ima raznovrstna sred-
stva; svoje orožje vihti v tovarnah in jamah, v ministrskih kabinetih in zakonodajnih zbornicah, v učiliščih in vojašnicah. Povsod je treba omajati njegove stebre, vse pozicije mora osvojiti delavstvo, da bo moglo premagftti zadnjo trdnjavo in razobesiti zastavo svobode na najvišjem stolpu.
Mnogo, mnogo ljudi je Se, ki kljub temu, da pridno delajo, pa slabeje žive nego ljuba živina in ki v svoji nevednosti svojemu že zavednemu razrednemu tovarišu ne zaupajo, pač pa so vdani kakor sužnji onim. ki jih mučijo do krvi in na nesramen način izkoriščajo. Kar najbolj brezvestno izkoriščanje ovira te siromašne ljudi, da se ne morejo dvigniti iz najbednejše-ga svojega življenja.
Dobre nauke iz tega poglavja ima delavstvo iz bivšega štrsjka
rudarjev v Michiganu in sedanjega preniogarjev v Coloradu, kjer izigravajo objestni kapitalisti nezavedne delavce proti zavednim, da stro štrajk. Te neštevilne nesrečne brate in sestre moramo dvigniti iz njih bede, iz sramote, ki je niso zakrivili sami. V koče teh siromakov moramo zanesti luč izobrazbe, poveda-jim moramo, kako je nesramno izkoriščanje delavcev ravno tisto, kar omogočuje na drugi strani očarujoči lišp, drzno razposajeno življenje in brezmejno prevzetnost. Pokazati moramo tem še nam tujim množicam, kako zaničujejo delavce oni, ki so pridobili potom potu delavstva svoje bogastvo. Povedati moramo onim, ki tiho in mirno prenašajo svojo bedo, da treba voditi neizprosen boj proti kapitalu — proti kapitalu, ki vse odteguje delavstvu in mu hoče to, kar si je pridobilo, zopet ugrabiti. Zdramiti moramo nezavedne množice po mestih,-naselbinah, kjer žive naši proletarci. Z ljubeznivo odkritosrčnostjo moramo agitirati pa bomo pridobili množico, ki nam je *e tuja. Noben delavec in nobena delavka nam ne sme biti premalenkosten — brat mora govoriti bratu, sestra sestri. Tako bomo privedli nove množice v svojo mogočno stranko, pridobili nove množice za svoje svete ideje.
Evangeli socializma naj zadene prvega maja vse, ki so siromašni, zatirani in tlačeni, so potrti žalosti in skrbi, bede in siromaštva. Tn zaraditega vi zatirani in tlačeni, vi otožni in potrti poslušajte sporočilo naše dobe, ki pravi: V srečno bodočnost vodi nas le socializem! Slava prvemu majniku!
Vstajenje.
Povsod noč. — beda in trpljenje! Povsod krn*, nazadnjašk go«]>o-
dar ima besedo.--
Ni zvezdice na nebu — ki kazala narodu bi pot iz muk, trpljenja. Povsod tema; le sove, krokarji pojejo svoje hripavo, odurno zmagosla-vno pesem — jmvaod tema!
Le v narodu — v prsih zatiranih, tlačenih proletareev. tli iskrica svobode in socializma. Čuvajo jo, negujejo jo, kot Ve-stalke sveti ogenj, da vsplamti nekega dne v požar! da v niči temo! — nazadnjaštvo in kapitalizem !
Iskrica tli in tli — širi se v plamen in okro/.a posest nazadnja-štva.
Od vseh strani hite nazadnjaki— okostnjaki, oblečeni v talar in frak — ga.sit, — vdušit plamen, ki prihaja iz narodne duše — koprneče po svobodi — gasit plamen, ki ogroža njih božanstvo. — prinaša naredn luč in spoznanje enakopravnosti! Njih delo je zaman! Zastonj so njih blagoslovi in kletve, zaman »o njih molitve in laži......
Iskrica se spreminja v svobode
zlati žar---
Narod -vstaja!
Na obzorju^se prikaže zvezda — socializem !—tema gineva, dvigaj«» se megle, beže sove in netopirji in dan vstajenja prihaja za 'ves delavski rod, dan zmage nad nazadnjaštvom in temo. (^a* se bliža ko lw> vihral rdeči prapor! Zavladala bo solidarnost in hra^tve v najlepši «logi!
Delavci, proletarci! Sodrugi in sodruginje! Držimo se reka Kari Marki™: " Nevstrašeni naprej, naprej «lo zmage! Delavci nimajo ničesar izgubiti, pridobe na lahko celi svet. Delavec, ae mora osvoboditi sam!"
Naše geslo bodi: naprej, naprej, naj robatva moč, razbije duha meč!
Prvi ma| in revolucija.
Eugene V. Debs.
Htala »ploKiia in da bi vbudila največjo pozornost vseh slojev. Ze n^ffibtnji. Čim bolj ne bliža ¡sa.ua misel, da je ta nai dan pro-prvi majnik, tem hitrejše blj^jo|glasen mednarodno in naša srca vzradoščena, da imamo
Zopet proslavljamo vsakoletni
praznik mednarodnega socialistih .. •	^^ Mil.
prvi
naša — --------
zopet priliko proslaviti dan vseh dni mednarodnega delavstva. %
Prvi maj je dau izmed vseh dni v letu za delavce; dan veselja in bratskih pozdravov; dan visokih upov in navduSenja; dan narodnega in mednarodnega slavlja.
Mi v Združenih državah so Se-nismo tako daleč povzdignili, da bi zamogli dati prvemu majniku tisto revolucionarno lice, kakor ga dajo naši sodnigi v Evropi? nafte delavstvo v celoti Se ni spoznalo velikega pomena tega dne, kak pomen ima prvi maj za člo-večanstvo. Ali upam, na letošnji prvi maj najde tudi v naših vrstah proslavo, ki bo vredna tega dne in da bo ta proslava odmevala od obale do obale z glasovi prihajajoče revolucije.
Tega praznika nam niso dovolili kapitalisti; pač pa si ga Je w la\stvo samo dovolilo; samo si ga je postavilo z namenom, da se tega dne dvigne iz letargije, pozabi na vsakdanje muke, da si poda roko z brati celega sveta in slovesno ponovi svojo obljubo in zavezo — boj proti mezdni suž-nosti.
Prvi maj je torej dan emancipacije delavskega razreda. Tega dne diha revolucija dih življenja med delavci in jih napaja z novim duhom, z novo eneržijo za veliko revolucionarno gibanje.
Proslava prvega maja bi se morala letos vršiti v vsakem industri-jelnern središču, tako da bi po-
med delavci vseh narodov na zemlji — že sama zavest, da se na ta dan pozdravljajo delavci vseh narodov in vseh jezikov, nas mora navdušiti in razpaliti sleherno kapljico krvi v naših žilah v prilog mednarodne solidarnosti.
Upapolna poslanica socializma se mora slišati med tlačenimi masami po vsem svetu. Podžigajoče besede Karla Marksa morajo odmevati povsod:
44Delavci vseh narodov, združite se! Izgubiti nimate ničesar
Protestiramo, ker vemo, da od vojne nima delavsko ljudstvo nobenega dobička, pač le izgubo. Dobiček imajo le kapitalisti, ki so doma na varnem, med tem ko morajo proletarei plačati dobiček s krvjo in z denarjem. Tisti, ki «gredo v boj, plačali bodo s krvjo, a drugi, ki ostanejo doma, bodo plačali z denarjem vojni davek— ogromne stroške vojne. Ako hočejo kapitalisti .vojtio, naj sami zadenejo puške na rame in naj gredo v Meksiko ter plačajo naj vse stroške iz svojega žepa.
Protestiramo, ker vemo, da vojna ni pravična. Meksika naj sama uredi svoje zadeve, sama za-eeli svoje rane, ni treba, da bi jih celili naši topovi. Meksikansko ljudstvo bi že samo obračunalo s tiranom Huerto in z drugimi tirani. Največja neumnost je misliti in govoriti, da so v Meksiki vsi
kakor svoje verige, a pridobite pa ^	1()povi in handiti
lahko vse.	I 80 reg talci — potem jih ne
Združenje in solidarnost naj bo ^ ^ ameriAki kanoni „civi.
geslo za prvi maj. Industrije na , |izirali „ pat, pa ie bolj p0(livjal
politična organizacija «a delavce, 0nkraj Rio Grande j(. <lovolj (lo. vse delavce brez razlike narodnosti, spola in vere, naj bo naš»' drugo geslo. Brez organizacije je
vsak boj zastonj in vsaka bitka je izgubljena. Delavska družba mora temeljiti na industrielnih organizacijah iti prvi maj naj bo tisti dan, na katerega se te organizacije utrjujejo in širijo.
Politična moč delavcev mora zrasti potoni socialistične stranke, «'dine stranke, ki je v rokah delavcev, edine stranke, ki zastopa delavske koristi, izraža njih želje in bije njih boje za osvoboditev.
Prvi maj. poln novegfa življenja in trdnih nad, dan delavskega
brih ljudi, in krepkih značajev in sposabnih državnikov, ki bi u-redili tužno razmere v zadovolj-i nost meksikanskega naroda brez i našega vmešavanja. I Protestiramo končno, ker vemo, da vojna bije v obraz huina-niteti in vsakemu napredku civilizacije. Proč z barbarizmom! Proč z vojno!
TI SE HUDÜJEÄ KAR TI PRAVIM . . .
Ti se huduješ nad mojimi besedami. Kad bi da bi molčal, da tu ostalo vse pri sta*rem, da bi se ne
vstajenja ,je slavni nositelj social j vznemirjal . . . Sovražiš vstajenje, ne revolucije, ki bo rešila delavce rotenje; rad bi imel mir, prosperi-vsega sveta iz spon socialnih kri- teto.
vie in iz mezdne sužnosti.
Vojna in delavstvo.
Zavedno delavstvo mora protestirati proti vojni.
Naša velika republika je pred vojno z majhnim narodičem na jugu. Vojna sicer še ni formalno napovedana; zdaj se vrši le blokada obrežnih mest v Meksiki, toda znano je, da je to prvi korak do splošnega klanja.
Pošteno se je trudil predsednik Wilson s par svojimi pristaši, da bi odvrnil vojno. V enem letu doslednega odlošanja in zavlačevanja z ozirom na vojni konflikt je predsednik v resnici pokazal, da je proti vojni in da bi rad odvrnil katastrofo če le mogoče. Naj bodo njegovi razlogi in motivi proti vojni kakoršni že hočejo, on je proti klanju in zato mu gre v tem oziru čast — ne kot predstavniku vladajoče kapitalistične stranke, temveč kot osebi ki zna ceniti človekoljubnost.
Ali Wilson nima prostih rok. V svoji predsedniški službi je odvisen od ljudi, ki so pravi vladarji v Zedinjenih državah. In ti hočejo vojno. Ti pritiskajo na predsednika, pritiskajo na kongres: "Daj, daj nam armado, daj nam drednote, mi hočemo vojno!"
Vojno hoče veliki denarni Ža-kelj — denarni mamon, ki vedno računa le na dobiček. Denarni ža-kelj, v katerem je poosebljena četa kapitalistov, bo žel ves dobiček od krvavega klanja v Meksiki. Kapitalisti ki posedujejo v Meksiki prostrana zemljišča z bogatimi petrolejskimi vrelci, rudninami itd., hočejo vojno zato, da postane sosednja republika del naše republike vsled česar bo ni* rasla vrednost dotičnih posestev. To je tisti zajec, ki tiči v grmu, to je tista os, okrog katere se suče ves "patriotizem", "narodna čast", "obramba zastava" in pa veliko žalovanje nad padlimi žrtvami meksikanskega rebeljona. Kapitalistično časopisje že mesece in mesece pretaka bridke solze nad posameznimi slučaji umorov in ropov, ki se dogajajo tekom civilne vojne v Meksiki. Samo radi nekega Angleža Bentona so pretočili celo morje solza. Kaka hi-navščina! Tste in Se bolj ostudne stvari se dogojajo v Zedinjenih državsh, a nihče se ne zmeni. V Coloradu je psdlo veliko Število Strajksrjev, godile so se neizrečene bestijalnosti od strani državne milice nad ubogimi delavci, ali izven delavstva kdo se zgražat Povod blokadi in morebitni
vojni je dalo žaljenje zastave v Tampieu. Tam je bila zastava ža- ksikanske peone.
Agitacija te vznemirja. Agitatorjem odgovarjaš pikro, zakfnje-iio : s krogljo, z vešali.
Kar je tvojega j»' tvoje; praviš, da boš najel ljudi, da bode stre ljali mesto tebe, če bo potreba. Ali posestvo, na katerem si, ni
ljena, dasiravno so je Meksikan- tvojeT Nig0 tvoji mlinj ¿e]eznice
ci niso dotaknili. Toda v Calu- trh-graf, telefon; vse hiše v veli metu, Mich., so vojaki države Mi- kih ,m,8tih premoi?ovi rwvi| po,ja ch.gan podrli isto zastavo na tla na fMeVl [n loti y mestihT
in jo prebodli z bajoneti, ko je plapolala v rokah štrajkarjev — in takrat zastava ni bila žaljena! Nihče ni bil kaznovan radi tega!
Ti se me bojiš, ker me na «•*<>-meš. Nekega dne me boš razumel — in takrat boš ljubil to, kar danes zamotuješ, česar se danes bo-
zmotil temeljito! (Hej jih, kako protestirajo, rote in vznemirjajo . . .
Ti dolžiš mene — agitalorja. Nikar mo ne dolži, sam si kriv!
Ne prihajam s slabimi rečmi, trpkimi — z rečmi, ki te zbadajo, z rečmi, ki se jih bojiš; — prihajam samo da povem resnico, da povem reči, ki jih moraš slišati, reči, na katere moraš paziti — sicer oživi cesta in postane vulka-nična . . .
Nastale bodo divje želje, to«t.i ne obsojaj jih; ue dolži človeka, ki je dobil divje želje, da bi po-žgal. Sam si kriv! Ti si tisti, ki je vzel deset miljonov in več! s katerimi bi sedaj rad kupil mi».
Ti si kriv razmer kakršne so, ne pa ljudje, ki so sefiteti v tvojih knjigah!
Ne govorim samo zase, prijatelj. Ko priznaš samega sebo za to kar si v resnici, in ne to kar mislin da si, potem bom jaz nepotreben. Do 11 je me pa lahko pričakuješ in srečaš kjerkoli; kajti človeštvo neČe biti šteto kakor buče ali bankovci in zoperstavlja se, ko se ga ž»di odstraniti od mize življenja, ki je pogrnjena za vse.
Kapitalisti dajo pol fige za vsa Izna£el boS< <la želin) napa;no
grozodejstva v Meksiki, toda iz-¡veljavo, katero sedaj poseduješ, rahljajo jih pa le, samo da se zamenjati s pravo; z veljavo, ki izpolni njih goreča želja "The oboi?atuje avet, zagotovljeno ve-Chicago Tribune", ki je drugače ,jav() Bjoneio na Hreii ¡n b,aff0. konservativen list, ki ni tako div- stanju vseh
ji kot Hearstovo časopisje, piše j Tvoja veljava potrebuje danes
odločno, da če pride do vojne,po- policijp vojaStva. sodnikov, beri-
tem mora biti vojna — osvajanja. ipVf 0bešaleev; potrebuje železnih
Ce gre naša zastava v Meksiko- sbramb> ključavnice, puške in
piše — potem mora ostati tamkaj. kanono
Meksiko je treba anektirati, raz-1	. . ... ..
, . / •	.	j Dim vojnih ladij se vali po mor-
doliti v teritorije m potem v dr- .	*	. . „ 1
*	| ju in ga zateinnjuje. Za varstvo
zave.	,.	: s• » i i
m • •	XT •	i -i svoje veljave potrosi», vec kakor
To je jasno. Vojna z Meksiko	, . 1 4
... .	. ' za vedo m prosveto.
je osvajajoea vojna — vojna za „ , ,	. „ . ...
j.	. i -. i	Pred kom zavaruješ svoje reei?
podjarmljenje meksikanskega na- T, , .. , . . .,.	,
, . . .	... . . Pred ljudstvom? Ali se ga bojiš?
roda na korist ameriškega kapi- ~ * , ..v . , . ,. .	. v,	v»	Uotovo se bojiš svojega lastnr-
talizma in na stroške ameriškega	, .	, . , , .
i . .. . r»,i • • , iga razreda in mene bi rad, da M proletarijata. Za klanje je odgo-l , . , . .
,	. . sc bojeval za te!
voren kapitalizem m na njegovi v i» » • .
1	Ne, ti hoees mir!
duši bo prelita ki ameriških pro-letarcev.
Kaj naj poreče ameriško de-
Deset miljonov si dal za mir; ti ki si vzrok vojne!
Deset miljonov! Kako si dobil
delavstvo t
Naše stališče je jasno in odprto. Socialisti smo prineipijelno
lavstvoT Kaj naj stori zavedno to premoženje — in Se sto miljonov poleg?
Ali si jih zaslužil v potu svojega
obraza, potom poStenega dela, ali proti vsaki vojni — proti vsaki (la potom HVojih mož(fanov?
napadajoči in osvajajoči —
koje svrha je rop.
Mi smo proti vojni, toda — za
vojni, si morda iznašel stroje, ki kujejo plate tvojim Nebojeseničem ? Ali si morda izdelal načrt za braniti je danes še ne moremo, svoje delavnice? Morda si jih zb Vzbujeno, organizirano delavstvo dal?
v Zedinjenih državah je danes Se preslabo, prešibko, da bi preprečilo vojno. Generalni štrajk v slučaju vojne, o katerem se nekaj govori v nekaterih organizacijah, bi ne prinesel nobenega drugega rezultata kakor krvave spopade z vojaStvom in s fanatiki ter nepotrebno masakriranje delavcev na debelo. Ako bi bili delavci organizirani v industrijelni organizaciji do zadnjega moža,* tedaj hI lahko bilo. Ali danes tega Se ni.
Kdino, kar moremo delavci storiti, je, da protestiramo z besedo in s peresom proti vsaki osvajajoči vojni naše republike.
Protestiramo, ker vemo, ds ljudstvo nsSe mogočne republike nI v nobeni nevsrnosti pred meksi-kanskim ljudstvom, nima nobenih interesov v Meksiki — razen peS-
Tisoče ljudi dela za te, in ti jih ne poznaš. Samo številke so ti, to vse; številke shranjene v tvojih knjigah, ki kažejo tvoje bogastvo. Te številke rode dobiček, zato so v tvojih knjigah; sicer bi jih niti ne imel v knjigah, zakaj iz ljubezni do delavcev ne uknjižuješ.
Ti se huduješ, kar ti pravim. Skeptičem si.
Poslušaj: Tam doli na cesti in zaduhlih bajtah so se začele stvari gibati. Šum postaja glasneji In glasneji; glasneje se razlega ko pred petimi leti, glasneje ko lani in včeraj . . .
Enkrat je vstal in postal je gla-san. To je bilo v Homestead. Ti si bil oborožen kakor hajduk: s količem, s puško; oborožen za smrt — in moril si!
Vrjel si, da se n mrtjo opravi in
ZJEDINJENE DRŽAVE SVETA
Za niajniško izdajo "Proletarca" spisal Avguštin .1. Trost.
Moto: Jawohl, wir bekennen es frank und frei: Wir sind Internationale!
Cas je sedaj tukaj, da bi se vse države sveta združile v eno samo federacijo, imenovano "Zjedinje-ne Države Sveta"!
d in jene Države Sveta ne bi zamo-gle pokazati več različnih narodov, kot jih gostujejo Zjeditijene Države Severne Amerike. Možnost takega edinstva se je že v več slučajih pokazala. ^^
Tukaj imamo v prvi vrsti n. pr. zavod, ki posluje po celem svetu nemoteno: svetovna pošta h kateri spadajo vsi narodi sveta. Ko so veliki možje prišli na dan z načrtom svetovnega poštnega omrežja pred javnostjo, so blazirani ineščanje idejo zasmehovali in ji obetali takojšnjo smrt. Tem ljudem ti i šlo v glavo, kako bo mogoče imeti v daljni Afriki med "divjaki" poštne urade. In vendar nam niso ti "divjaki" nič porušili, še na roko so šli belcem! Danes si sveta brez svetovne mednarodne pošte na moremo predstavljati vef!
Imamo mednarodno delavsko zvezo, katera je bila vstanovljena I. 1*64 v Londonu, in od takrat njene velike mednarodne kongrese v Ženevi, Luzani, Briselnu, Ba-selnu itd. Delavci vseh dežela se čutijo eno in delujejo za emancipacijo od kapitala in sedajne družabno sužnosti.
Kot delavci, tako so se i vele-kapitalisti združili v mednarodno zvezo, in večina današnjih vojn je povzročilo borzno špekuliranje velekapitalistov!
Mi imamo med drugim mednarodno zakonodajstvo, ki se deli v «Iva dela! javno* in zasebno. Javno v toliko, kar se tiče razmer med narodi in državami v času voin, miru; morsko pravo, pristaniško pravo itd. itd. Zasebno m/dnarodno pravo preide na po-
Za ta denar se bi lahko napravilo iz vseh puščav prave paradiže na svetu; s tem denarjem se bi lahko odprli vsi zakladi zemlje in jih dali v porabo ljudstvu; vse ljudi, ki so 60 let stari in še manj, bi se lahko upokojilo in se bi jim zasiguralo do smrti prosta postelja in kuhinja, da ne bi svoja zadnja leta preživeli v vednem stra-hu za kruti obstanek!
Mirovna palača v Hagu bi bila lahko povzdignjena v vladno palačo Zjedinjenih držav sveta. Kaka čast!
Pa še nekaj moram tukaj opomniti. Današnje človeštvo dult mora nesporazumljenje jezika. Danes potrebujemo svetovni jezik! Saj ga imamo, mi bo odgovoril kak oskosrenež poredno. Seveda imamo mednarodni jezik E-speranto, samo učiti se ga nočemo! Zakaj nam ga pa vlade v šolah ne dado? se bo kdo drugt vprašal. Zato nam ga ne dado, ker se boje, da ne bi imeli potem komu vladati, če bi se mi vsi med seboj razumeli! V tej točki naj bi soeijjplistieni klubi po mojem skroVirnrtn mnenju pričeli vstana-vl jat i v svojih klubih pouk espe-ranta.
Pa se povrnem k prejšnji točki; vprašam vse države sveta: zakaj se ne združijo vse v eno samo državo, že danes? V eno veliko federacijo vseh držav na tem planetu, tako, da bi i mi v našem kratkem življenju doživeli ta največji korak človeškega napredka in bratstva in vživali sadove tega zjedinjena narodov vseh dežela?
Mi, delavci vseh ver, jezikov in držav moramo do skrajnosti tepsti boj za to idejo in pobijati ves
č.ice kapitalistov — in zato nima i uravna vse — ds postane vse tiho, nobenega povoda za napsd na me-|kskor grob, v katerega psdejo
tvoje žrtve. Ampsk zmotil si se,
Jugosl. soc. ki. št. 2, Olencoe, O.
Človeštvo je v svojem razvitju, to je od časa, ko je bil vsakteri človek — žival drugemu sovražnik, do časa, ko je vladalo dru-žinstvo, potem v času ljudskega združenja, in pozneje narodnega zjedinjena in do današnjega razvita toliko razvilo in doseglo tak velik kulturen korak potom svobode tiska, strojev, parnikov, železnic, medicine in sploh v vseh panogah znanosti, da so narodi pričeli spoznavati, da smo vsi e-naki, čeprav je ta bele, one rume-' ne in tretji črne polti, in da ne bi smelo danes biti med nami nobenih meja več, ker smo vsi ljudje, ki smo poklicani, da delujemo za občni blagor in procviti vseh ljudi na zemlji.
Zjedinjene Države Severne A-merike, ki obstojajo sedaj že pol-drugostoletje, so nam dokaz, da je zveza držav v zgoraj povedanih besedah lahko mogoča. Vzemimo na pr. tisoč let nazaj teh 48 držav, od katerih je samo Texas večja kot Nemčija. Kaj bi bilo z njimi? Pretepali bi se med seboj vedno, in to radi časti, eolnine, morja itd. Med njimi bi bila vedno vojna, in tisoče in tisoče človeških žrtev bi padlo. Ko je bila petdeset let nazaj vstaja Juga proti Severu zatrta, je edinost in medsebojno delovanje tem državam za vedno zajamčena. Lahko smo sedaj na obalih Tihega Oceana, ali Atlantika, v tropični Floridi ali mrzli Alaski, povsod ena država, ena misel, eni zakoni, Šege in trgovsko zveze.
In teh 4« držav ima pod svojo streho vse narodnosti sveta. Zje-
samezne osebe, ki se podajo iz e-ne države v drugo.
Promet je danes mednaroden: železniške družbe so mednarodne; ravnotako parobrodne družbe; nadalje imamo mednarodne tekme, mednarodne humanitarne zavode, da celo — mednarodno zvezo za ohranitev svetovnega miru! Kekel bi najraje: z mednarodno modo je že danes vse mednarodno!
In še ene mednarodne zveze, ki je morda najstarejša in najnevarnejša delavskemu stanu: rimskokatoliško cerkev. To mednarodno družbo, ki vbija vsak napredek, ki duši in križa svet z svojimi dogmami že skoro 2000 let, si moramo delavci posebno pred oči postavljati in si jo vzeti za najboljši vzgled. Rim ne bi imel nikdar te moči, če ne bi bila platforma njegove organizacije — mednarodna V mednarodnosti je moč!
Moderne iznajdbe, mednarodno časopisje, deroče izseljevanje so tiste ceste, ki so meje med narodi skriČile, omejile le na privatnike, narodom pa podali pravo sli-ko današnjega položaja. Od nekdanjega nationalizma je ostala le kost, samo senca Se, v katero se izkoriščevalci skrivajo v svoje sebične namene. In to senco, ta tleči pepel izrabljajo razni kapitalisti in farji z vedno novo arti-stiko, potom takozvanih gledaliSč premikajočih se slik (Movies), "Boy Scout Movements", maga^ zinov in časopisov, ki so odvisni od Wall Streets
Vzdrževanja vojaka stsne svet vsako leto na milijarde dolarjev.
tisti izmišljeni in korumpirani pa-triotzem, ki služi le izkoriščevalcem delavstva, in, ki stoji napoti našemu velikemu cilju. Vsi de-lujmo energično za to, da bo naš cilj čimprej dosežen!
Od 1600 milijonov ljudi našo zemlje, bi imelo od tega edinstva 159» milijonov 500 tisoč ljudi nam danes še neizračunljivega dobička. Skupaj torej v federacijo! Par sfotisoč ljudi, ljudskih para-sitov, s krajevskimi rojenimi morilci in pobijalci vsake svobodne kretnje, bi izgubilo svoje u-kradene privilegije, bi izgubilo tisto moč, ki jim gre sedaj po "božji milosti". V resnici pa ne bi nič izgubili, kot njihovi otroci ne; imeli bi le nekako mimoidoče škodo, in zato se jim bi vzela tista velika skrb ki jih tlači namreč— skrb za "ohranitev miru!"
Teh 1599 milijonov 500 tisoč ljudi bi moralo stopiti skupaj in potom javnega nastopa ljudskih shodov voliti za predrugačenjo današnjega družabnega reda, nastopiti tako silo, da bi padlo v prah tiranstvo onih 500 tiso? roparjev in rojenih kronanih morilcev, in bi ljudstvo enkrat za vselej ponielo z diktatorji sužnosti. Na dan ljudske mase! • Na dan SVOBODA!
Na piano bi prišli narodi, če ne bi bilo toliko hinavcev, zaspancev, strahopetcev, lenuhov, e-goistov, izdajalcev in blaziranih Spisbirgerjev!
Ali se naj mi Se stoletja pustimo "vladati" od teh prokletih zagrizencev človeške svobode?!
Odgovorite Vi milijoni Pro-
proletarec
LIST ZA 1 NTKKtSh lit-1 AVSKIOA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOK L K.
- Lastnik is ud«jat«lji -
Jugoslovanski delavska tiskovna družba
v Chicago, Illinois.
Naročnina: Za AmerUo $2.10 >a celo leto, $1.00 za pol leta. Za Lvropo $2.60 ta celo leto, $1.26 ta pU hta.
Oglasi po dogovoru. Pri spremembi biva Iti'a je poleg novega naznanili _tudi Start naslov
CU«iU .lov •M«k« oriulikcii« Jugoal — iocUKili.M i««i« v Anaiiki. —
Vse pritožbe glede nerednega pošiljanja liata in drugih nerodnosti, je poAiljati
predsedniku družbe *"r. Podlipcu, 5039 W. 25. Pl Cic»ro, lil.
PROLETARIAN
Owm4 mm! publik*«! mcy TmU«i b,
South Silvio Vorkuta's Pubishirg Company
C lcago, IHiroit
Subscription rate«: United States and Canada, $2.00 a year, $1.(0 for half jsar. Foreign ccuntrua $2.f0 a year, il.26 for half year. -:- -:- ... ...
Advertising rates <>n agreement.
NASLOV (\ ODRESS):
"PROLETAREC"
W. 31. STREET. CHIO CO II UNOI3.
Telephone: LAWNDALE »677
letarcev! Vi milijoni zatirancev vseh dežela — od vas se zahteva odgovori
Možje in žene zemlje: strnite se skupaj, naredite ta planet* sedež enega zjedinjenega naroda; sedež ljudi, bratov in sester, na-poljenih vsi z eno univerzalno mislijo, z ciljem zemeljske sreče in najvišjega blagostanja za vse.
Mamon
• e
Vidite ga povsod. Kjer je rob-stvo, kjer je rop — tam je mamon.
Tam je palača. Z nje si je blesk in sijaj. Lepota, krasota, potrata, žopir! ČVsar ni v bajti proletarca
—	je tukaj milionkrat preveč . . .
Tam je mamon.
Paltee so povsod. Kraj nič ne de, ime, oblika, vse skup nič ne de. Kjer je njegov tcmpel, tam je njegov tron.
Mamon!
Kdo ne občuti njegovih tigro-vih krempljev, njegovih zverskih zob? Počasi jih iztegne — ostre kremplje — in zasadi globoko v mero, srce, dušo revnih, zatiranih . . . Zasadi jih takoj ob rojstvu in drži, drži, gloje, melje, žre, žre . . .
Milione jih je že stri in požrl . . Milioni še prihajajo . . . Kdaj bo procesije konec?
Mamon žre in žre . . .
Njegovo satansko žrelo ni nikdar polno. Kar pridela in izdela milione pridnih rok in ročic — vse pogoltne. Človek — siromak
—	dela in se poti — zakaj? —
da živi?---ne! — da umira,
počasi umira v krempljih mamo-na!
Mamon! —
Glejte jih čete izmučenih v pod nožju plavžev pri vročih pečeh! Glejte jih pri brenčečih strojih! Glejte jih v prepadih, v osrčju črnega diamanta zlata, srebra, bakra, železa — glejte jih na ši-rokem polju, na žgočem solncu ali skeleči burji — glejte jih v vlažni šumi, v blatnih grabnih — v smrdljinih pisarnah — podzemeljskih luknjah — visoko v zraku, med nebom in zemljo na železnih vrveh--glejte sključenega moža, medlo ženo in otroka z mrtvaškim licem — glejte jih!
Glejte jim molčeče, tugujoee, preklinjajoče — pojoče, sme joče . .*. .
Molčijo, ker nimajo poguma; tugujejo, siti potrpljenja; preklinjajo, da dobe uteho — pojejo, ker so siti joka in smejejo se, da pozabijo na kletve.
Glejte jih! Vklenil jih je mamon. Marnon je zasadil kremplje in ¿obe v jnih telesa in pije jim mozeg in kri.
Ali glejte! Mirno trpe in pojejo in preklinjajo in — molijo . . . Kolnejo in molijo mamona. Kolnejo in molijo — pijejo in stradajo dokler ne obleže izžeti, izsesani
—	a po njih truplih se plazijo nove žrtve — novi sužnji, novi častilci ....
Strašna tragedija — a resnična.
Ali pa bo mamon večno sedel na svojem visokem tronu in tri in žel? Ali je kje tako zapisano?
čeprav! Ali zapisano je tudi v bukvah življenja, da se porodi sila, ki bo uničila mamona. Ta sila
se porodi v piolet ari jat u — v tlačenem proletarijatu pod nogami mamona — iskrica spoznanja. I-skrica bo vznikla v plamen in plamen bo buknil v požar. Silen bo nekoč ta plamen — plamen spoznanja! In kadar sleherna žrtev spozna mamona, kadar bo stal razgaljen v vsi svoji goloti in grozoti, tedaj bo konec njegovega kraljestva.
Konec bo mamona — kapitalizma !
Smrt mamonu!	M—k.
POGOVOR O KOOPERATIVI. Pogovor Tineta, Toneta in Tomaža.
Kako je to, da se je zopet kruh podražil za dva centa? — upraša delavec Tine prodajalničarja Toneta.
— Kruh se je podraži^ zato, ker so ceno moke podražili — odgovori Tone, ki je dobro razumel zagoneten namen Tineta — in nadaljeval je svoj govor.
—I)a me razumeš, če sem ceno moki povišal, imam tudi dober vzrok za to. Ne misli, da zvišujem ceno le iz kaprice! Moji odjemalci io mi vedno dragi.
Ali Tine se ni mogel tako hitro razmisliti. — Mogoče je to resni-
kooperativni konsum. ("'isto majčkena reč. Mala skupna prodajal-ničica z le malo blaga v njej in še tisto s<« je večinoma nabavilo na kredit. In ti pričetniki s Tine-toin načelu, polni upanja za napredek ter trdnim prepričanjem za. gotovo boljšo bodočnost, so delali nevstrašeno naprej.
Prvi vspeh kooperative: Tone prodajalničar je znižal ceno v svoji trgovini na vsem blagu, pričel je dajati odjemalcem dobro sveže blago in ni več goljufal pri vaga-nju blaga; postal je zelo uljuden | proti svojim odjemalcem in pričel se je kazati najboljšega prijatelja delavcev. Zviti navihanec je vedel, da sten» obdrži svoje odjemalce. Knostavni somišljeniki, ki so imeli namen postati Člani te kooperativne družbe, u videvajoč znižanje cene in vseh druzih ugodnosti Toneta, se potem niso hoteli pridružiti.
— Zakaj — rekli so — čemu naj bi se v pisovali in šli kupovati blago od konsumne družbe, ko pa vendar ni prav nobene razlike pri cenah blaga med kooperativo in prodajalničarji in lastniku Tonetu? Koliko stane kruh pri kooperativi? Deset centov funt. No ja, in ravno tako stane samo deset sentov pri Tonetu. Popolnoma
Ali ne ves ti mamelukl da je njega k temu prisilila in ga privedla kooperativa? Zato ker ga boli, in bi je najraje odvzel odjemalce ter ji želi pogin. In ti ga hočeš še zagovarjati in »e hočeš zasmehovati, iz nas, ki jo vzdržujemo, a tako Tomaž! (V nam bo le mogoče, bo ušla tej krizi ... On ne sme doseči tega! Tudi če jo zadene nesreča pogina! Rečem ti, da se boš lahko mogoče se sam prepričal, videl bos ti tvojega dragega Toneta, kako bo on hitro napel svojo staro struno in pričel bo hitre-jo dobil nazaj ta mali profit, katerega je bil sedaj prisiljen izgubiti vsled kooperative na cenah svojega blaga. On bi hitro reke! sam pri sebi: "A ha. sedaj si bom pa naplačal, sedaj boste zopet plesali kot vam bom jaz godel. Jaz vam hočem pokazati kooperativo, vi pasji sinovi, vi backi, vi! .Jaz vam bom kmalu pregnal vaše vroče ideje iz glave! plačajte vi ubogi sužnji, uboge ničle!"
Glej, poslušaj: "ako bi šlo samo za te ,tedaj bi z veseljem zrl, da ta moment pride.
A le pojili ti k tvojemu Tonetu, ker tvoja in njegova znanja itak nič ne koristijo današnji zavedni delavski družbi, škodujejo pa veliko.
dalje hodil kupovati moje potreb-¿čine k Tonetu. Je li to resnica kar mi sedaj govoriš, Tomaž? Gotovo! tudi drugi gredo, pojdi t je sam Tine, in lahko se bo* prepričal iu videl boš sam, kako vrlo in pohlevno streže svojim odjemalcem, sedaj Tone. Dobro poznam Toneta in njegove nakane in hodil sem dovolj k njemu, kar Je mene iu druge zavedne delavce privedlo do tega, da imamo danes svojo kooperativno konsumno trgovino. Le uprašal bi te rad, ako veš kako se imenujejo taki posamezniki z značajem kot ga imaš Ti? Neveš? no potem ti jaz povem: taki ljudje se imenujejo par&siti! Moral bi se sramovati samega sebe, ti butec, mar bi . . . In pritem ga je Tomaž zapustil ter je odšel ne, da bi ga pozdravil, ako ravno sta bila prej najboljša prijatelja.
— Seveda mi tega ne vemo, se je li pozneje Tomaž sramoval samega sebe za svoje nezmislno in bedastočno govorenje napram Ti-netu in zadrugi sami. Verno pa, da je veliko delavnih ljudi, ki trobijo v enak rog in posnemajo Tomaža v vsakem oziru njegove veleneumnosti, katere pomaga tlačiti in ovirati napredak zavednih. Vemo tudi, da enaki vzroki ško-
iiočejo socialisti. V Chieagi so ime li prvi socialistični klub. Takrat so čika*ki socialisti adoptirali za svoje glasilo "Glas Svobode", ker sami niso bili še vstanu vzdržati lastnega glasila. V ta list je pisalo par dopisovalcev tudi iz Glencoe, O. Ti dopisovalci so pa kmalu sprevideli, da bi bilo treba osnovati v Glencc soeialističeu klub. In res, ta želja se je uresničila dne 25. novembra 1905, nakar je vtopil v zvezo s čikaskim klubom štev. 1. V začetku je klub lepo napredoval, posebno zato, ker je h klubu »padalo tudi ve6 Italijanov. Brez nasprotstva seveda ni šlo. Vsled krize, ki se je l>ojavila nar let pozneje kakor tudi štrajkov, ki so se česče pojavljali, so se začeli delavci seliti, vsled česar se je tudi klub skrčil na članstvu, iu sicer do enega aa-mega člana. V tem casutse je v»e klubovo premoženje izročilo listu Proletarcu, ki se je ustanovil januarja 1906. Dne 8. maja 1910 pa so se člani zopet sešli in klub se je ponovno oživel. Obdržal je avo-jo staro številko 2. Danes ima klub 24 dobrih socialistično prepričanih članov. Klub se je pri vsaki važnejši splošni akciji, ka-kicr rešitev IIa.vwoo.la, Peettibona in Mo.verja izpod vislic itd. vdele-žil agitacije in dela.
ca — misli si — cena moki se je povišala. Ali ko cena pade, Tone ne reče: "Hej. slišite, cena moke je padla! Kruh vam dam sedaj dva centa ceneje." On še ne pove tega; on sploh neda fige zato! in potem ... In potem gre Tine jezno ven, premišljujoč o stvari še ko pride domov.
—Ta lopov! Kupiei si bogastvo iz naših ubogih žuljevih prihrankov, da si nareja. On dobro ve, da smo prisiljeni iskati si pri njemu kredita, ko smo v stiski in revščini, iu pritem nam daje staro žo pokvarjeno blago za blago prve vrste. A ker srno v stiski za denar, moramo iti k njemu. Človek bi še potrpel, ako bi nam dajal vsaj pošteno vago! . ... Jaz imenujem to postopanje lopovščino! Vsi so enaki brez razlike; vsi pravijo in vedno godrnjajo: zguba, zguba povsod brez konca in kraja'
Ravno tako neprestano pritoževanje in jamranje med delavci-odjemalci. Tu se pritožuje eden, tam drugi; sedaj sprevidim, da so se tega vsi že ravno tako naveličali, kot sem se naveličal jaz izkoriščanja. Vsak se ravnotako pritožuje, kot se je pritoževal sam. e e •
Med temi pritožbami drug drugega se je zbral odbor, kateri naj bi izdelal načrt za osnovo kooperativne konsumne družbe, izdelali so načrt in tako je nastal
enake vrste kruh! Meso? Petindvajset centov funt, enako v eni ali drugi prodajalni. Moka? so-čivje? riž? mast? .... Vse je enake cena. Potem čemu?
• e •
Slučajno se k temu argumentu pridruži tudi Tomaž, delavec, ki se je hotel povsod pokazati kot učen in več vednim kot kdo drugi — in je ponovil z ravno istimi uprašanji proti Tinetu, ki je ravno nehal svoj govor z razlaganjem koristi. Kooperative, ("emu ste napravili to kooperativno konsumno društvo, oziroma trgovino?
Sami si najložje mislite, kako težko se je v zdržal Tine, ko mu stavi ponovno tako zasmehljivo uprašanje Tomaž. Lahko bi se raz-Ijutil in tresknil Tomaža za uho. Ali Tine tega ni storil, temveč se je hladnokrvno obrnil proti Tomažu.
— In ti — mu reče v obraz — ki sebe smatraš za osebo, ki ima zmožnosti dveh druzih, v svojem mozgu, mi prihajaš s takimi uprašanji na dan?! Ti Buča, ti! je li prej predno srno imeli kooperativo, Tone prodajalničar postregel in «lajal svojim odjemalcem, kot jim daje in jih streže sedaj? Jeli dajal po ceni, ki jo ima sedaj? Ne, eh?? Ako je znižal cene blagu, ako daje sedaj dobro in sveže blago, jim daje pošteno vago in lepo uljudno streže svoje odjemalce.
Ali Tomaž le klub vsemu temu ni hotel dati tistih par centov za pristop v konsumno društvo. Rekel je: še teh par centov mojih itak ne morejo napraviti kooperativo bogato in nato se pripravil, da odide. . . .
Oseba, katera se prišteva več izobraženim kot kak drug delavec, pa pride stakim govorom ven. Pri tem se potem vse preneha! Jezil se je Tine sam s seboj.
Da, ako bi bil kak neizobraženi butec s trdo butico — bi nič ne rekel! O ti bedak ti; ako bi bili vsi ljudje taki in govorili vedno tako kot trdiš ti, kaj bi potem, postalo z našo kooperativo. Kdo bi jo bil vzdržal do danes? Kdo?! Ker je pa le ostala na dobrem stališču in kljub temu napredovala in še napreduje, je to znamenje, da so poleg mene še drugi, ki jo zvesto podpirajo — in Se koliko; veliko jih je, ki so dovelj zavedni napram svojim koristim in koristim svoje družine in to so ki vzdržujejo in zagotovljajo njeni obstanek in še nadaljno večji razvoj.
Kazumem Te — reče Tine — tvojo zgodbo. Ti praviš: "Kooperativa je bila dobra stvar za nas vse delavce, živeč v t «»j okolici, to priznam, ker ona je prisilila Toneta prodajalničarja, da je znižal in da drži nizke cene svojemu blagu. Ali vseeno: jaz bom še na-
dujejo in oviraj napredek ne le samo kooperativam temveč v vseh združenih delavskih organizacijah kot n. pr. unijam, podpornim jednotam in zvezam in vsem enakim napredkom, kateri so namenjeni v kor ist skupne mase delavcev; vemo tudi, da je to vzrok, da že v vstanovljene organizacije ne morejo prinašati tolike koristi, ko bi jo lahko, ako bi ne bilo enakih gumpcev, ki ne poznajo prostovoljne discipline, ali pa se ji iz svoje trmoglavosti nočejo podati za dobro stvar vseh. Mnogo jih je še, katerim je treba odpreti oči, jim poka/ati pot, da izpoznajo in se oproste iz rok velikemu izkoriščanju meščanskih proda jelcev, trgovcev.
F. Godina.
Glencoe, O.
Glencoe leži v Bclmont Countv, Ohio, 10 milj zapadno od meje države VVest Vitginije in i) milj od reke Reba pri Belairu, O. Slovencev je v Glencoe 1:1 družin in nekaj samcev. Vsi so zaposleni v dveh premogovib rovih. 12 družin last nje hiše. Eni od teh pre-mogarjev so se naselili iz Ncmči-ic in so seboj prinesli tudi socia-litični duh in duh delavske organizacije. 1/eta 1W>4 je bilo še zelo' malo Slovencev v Ameriki, ki *o razumeli, kaj je socializem in kaj
Posebno je klub od svojega obstanka naprej pomagal listu Proletarcu. ki je imel teške boje za svoj obstanek. Ob takih prilikah niso klub in njegovi člani nikdar štedili s finaneijelnimi sredstvi. Isti tako je bilo ob času štrajkov, ko ie bilo treba podpirati bojujoče se delavce. — Klub šteje tudi četvero ženskih elaniq, kar znači, da se v tej mali naselbini tudi ženske za verla jo proletarskega razreda. Vzeto v poštev vse okoliščine, se lahko brez pretiravanja trdi, da je naselbina Glencoe lahko pri-mirljiva — kar se napredka tiče — z vsako slovensko naselbino v Ameriki.
Prvi niajnik je bil praznovati v Glencoe «vsako leto od kar obstoji klub. Več članov imajo svoj Ir/.avljanski papir in se zavedajo torej kot državljani popolne politične pravice. To je kratka zgodovina socialističnega gibanja iz Glencoe, O. — Konečno apeliramo na vse druge slov. naselbine, kjer še ni soeialističncga kluba, da ga ustanove in tako pomagajo našemu delu, da «e nekega dne delavstvo reši iz modernega mezdnega sužnjstva in postane gospodar-sko svobodno'
Naše geslo bodi: Kdor je proti mednarodnemu socializmu, ta je proti samemn sebi in proti miljo-nom zavednih, ki iščejo pravice!
Ignac žlemberger.
¿
Čevljar anton.
Novela. Spisal M. Areiba.šev. Poslovenil J Z.
Sredi svoje delavnice v kleti, nuni usnjatimi odpadki in zrezki in strganimi čevlji je stal z v pogojenim hrbtom in dolgimi, doli visečimi in žulj&vimi rokami čevljar Anton. Pred njim je stal mlad, okrogel, dobrorejen trgovski pomočnik, ki je razburjen mahal z rokami po zraku.
—	Hudič vedi, kaj je to! . . . Levi čevelj me tišči, desni je pa ohlapen! To naj bi bili čevlji!,.. Hudič vedi, da je vse nekaj drugega kakor čevlji! — je rentačil trgovski pomočnik.
Pri tem je s podplati nrišel skoraj v dotiko z m«4om Antona. Nje gov nenaravni, prisiljeni glas je dokazeval. da hoče le bahati in zabavljati.
govori o denarju! . . . Ti ... je
—	No . . . pridi .še enkrat, pa kričal trgovski pomočnik in prav nerodno mahal semintje z roka-
• mi. Potem je pa obotavljaje in s porednim veseljem pristavil: — Osel!
Pri tem je zardel, da sta njegov kratki, tolsti vrat in rdeči ovratni robec izgledala kot ena zmes.
Molče je Anten položil šilo iz
desne roke v levo in težko zastokal.
V kleti je bila že tema. Gost, pritiskajoč zrak je visel kakor temnomodro zagrinjalo od vrha do tal. V delavnici, v kotih se je razprostirala vlažna sopara, prepojena z vonjem usnja, ribjega olja in voska. Anton je odseval na svetlem štiri kotu okna kakor temna, razkuštrana silhueta.
—	I)a veš! — je kričal trgovski pomočnik in počasi, teško sopeč odhajal iz kleti. Glavo je previdno sklonil, da ne bi z novim, trdim klobukom ne zadel v strop.
Anton ga je spremil do vrat, jih odprl in držal celo odprta, dokler ni trgovski pomočnik splezal po spolskili in strmih stopnicah na vrh. Potem je težko zastokal in se vrnil v delavnico.
Vzlic zunanji svetlobi se je v kleti vse izlivalo v modrosoparni mrak. Videti je bil le mali lonček s posušeno čebulo na oknu, ki je bil podoben slamnati bilki in katerega so pustili prejšni sta-novniki. Anton je večkrat opazoval zelo pazno to žalostno, bledo rastlino, ki je umirala počasi, ker ji je primanjkovalo zraka in soln-ea. Neko nedoločeno sočutje ga je za drža val o. da je ni treščil na cc-sto.
Anton je pričel pripravljati svojo lučico. Nerodno ie nraskal z vžigalicami po steni, dokler se ni ena prijela, mejtern pa vedno stokal.	*
Vendar pa ni stokal radi tega, ker ga je ravnokar nekdo opsoval in mu s čevlji silil pod nos. Oboje je že tolikokrat doživel, da je ne«» mogoče o tem premišljevati. Vsi odjemalci in naročniki so ga pso-vali, vsak po svoji navadi, metali mu čevlje v glavo, včasi tudi pretepali. še večkrat pa plačali nič. Večinoma so bili majhni ljudje, ki so v svojem trpkem in praznem življenju včasi občutili notranjo potrebo, da zavpijejo nad kom, se pobahajo, da se tako povzdignejo nad drugimi ljudmi. Tudi Anton bi ravnal tako, ako bi bil kdo od njega tako dvisen, kakor je bil on od drugih. Vsledtega je Anton občutil, seveda ne da bi se zavedal, da v življenju ne more biti drugače, kakor da vsi psujc-jo, se bahajo in pretepajo, le radi tega da majhna živalska jeza, ki ima svoj kotiček ' v strahopetni globoeini medlih duš, teli ne udu-ši. Ali Anton ni nikdar sebe smatral krivim: dejal je, kar je razumel in delal tako, kakor je razumel — šival je čevlje za*" nikogar boljše in slabše, pri tem se je vedno manj oziral na mero, kot na priučeni kroj. Nikdar ni sumničil, da bi se njegovo delo dalo izvesti še popolnejše, ker je imel opraviti z umazano, lačno, težko in enoličnO dolgočasno obrt jo, ki je bila poleg še zoprna.
Zdihoval je, ker je stalno življenje v mokri, zatohli kleti, v vonju usnja in voska, v stradanju, brez ljubezni, svetlobe in veselja ginevalo, njegovo telo pa potiskalo k tlom. Vselej, kadar je vzravnal svoj hrbet, ki ga je bolel zavoljo skljnčenosti, se mu je zdelo, da je s krčevito vporabo vseh
svojih ail dvignil ogromno, nepremagljivo, sapo jeiuajočo tezo. • • •
_ N ... nu ... — jo potem
vedno zastokal Anton.
Anton je sedel še celo uro potem, ko je odšel razkačeni trgovski pomočnik, skrčen kot črv, pri svoji kadeči svetilki, in pribijal je pete na velike, težke škornje sosednega hišnika. Potem je vstal, pustil je ležati čevljarsko orodje, kot je ležalo, ugasnil je lučico, vzel svojo harmoniko, šel ven in se vsedel zadej ua majhne stopnice.
Tudi zunaj so plavale mračne sence, visoko zgoraj v tinnomodri barvi, zdolaj na dvorišču pa v temni in črni. Zidovje hiše je štrlelo kviško kakor stene v vodnjaku, na tleh katerega je ležal Anton, in ki so izgledale bledo modrikasto, kakor mrtve. Med njimi, nekje visoko, je zijalo temno nebo in posamezno, semintje, je zahlisnila zvezda.
—	Tako je s stvarjo, — je mislil Anton, ne da bi vedel zakaj, stresnil je glavo in je vlekel hsr-moniko in pri tem imel desno uho vbognjeno naprej.
Dale so žvižgajoč, tih glas, ali Antonu se je dozdeval tako gla-san„ da je strašen pogledal na vse strani. Potem je instrumentu izvabil globočji, temnejši glas. S temi previdnimi glasovi je hotel izvedeti, ako je hišnik doma.
In kakor vedno, je tudi sedaj skozi odprta vratica hišnikovega stanovanja pogledala oseba, katere v temi ni bilo mogoče določno videti, in iz črne, štirioglate sobe se je oglasil hripav sirov glas:
—	Že zopet . . . ti!
Anton se je stresnil, položil je harmoniko na stran jn zavedajoč se krivde, je potegnil čepico z glave. Hišnik ga ni opazoval nadalje, zarenčal je nekaj kakor velik pei in zaprl duri za seboj. Antonu so zdrknile roke med nogami nizdol. in mejtem ko je s prstom vrtal v luknji na škornju, se je pogreznil v globoko premišljevanje. Kako rad bi godel! In premišljevati je začel, kako krasno bi bilo, ako bi neko nedeljo za ves dan odšel iz mesta. Ne!:je na zelenem železniškem nasipu bi se vsedel in zaigral bi z srea. da bi 11111 odmevalo v ušesih. Take misli so mu bile prijetne, dasiravno je bil prepričan. da ne bo imel nikdar toliko prostega časa: kajti, ob praznikin je šel zjutraj po usnje, po dnevu je svojim naročnikom nosil delo, zvečer je bil pa vedno pijan.
Anton je sedel na stopnicah, da je nastala tema, so zasvetile nad zidovjem zvezde svitlo in svobodno in zažarele luči v hišah od zdolaj do vrha. Ako je pogledal kviško, se mu je zdelo, da je vse svitlo in veselo, ali če je pogled obrnil k tlom, »videl je vse bolj črno in temno. Anton je rad gledal s po veselju koprnečimi čutstvi proti nebu in zvezdam, ali sključeno sedenje ga je vedno vleklo v globočino in ga sililo, da so njegove oči pile topo, modročrno temo dvorišča.
V duhu je Antonu plavalo njegovo življenje niimo njega, ali prikazevalo se mu je temno in dol gočasno. Zakaj biva v tem mestu ni mogel najti odgovora. Iz otroške dobe se je še dobro spominjal na udarce s škornjem, kako je hodil po žganje, na cesto in stražnike. Kasneje, ko je odrastel, je zapustil svojega mojstra, začel je zakotno življenje in delal je na svojo pest, odkar je iz starega časopisa izrezal nizek čevelj in ga pritisnil na okuo.- Tako je živel leto za letom, pil je močno, prenočeval v beznicah in polieajskih stražnicah in včasi so ga stražniki strašno zdelali. Potem je občutil, da ga k sosedni šivilji ne-daj ljubko vleče, dasiravno se j" norčevala iz njega in ga imenovala bedaka in trdila, da so mu s peto škornja izbili pamet iz glave. Anton je nehal piti, sešil si je novo. neizmerno široko bluzo in šel je v kopelj. Šivilje je vedno zalezoval, ne da bi jim mogel razločnejše razložiti temno, nežno na godbo spominjajoče čutst-vo, ki ga je čutil v sebi. Končno ie zgotovil par čevljev in jih podaril nji. Potem ga je šivilja ime-
sladčice, oblekel je svojo novo 'bluzo in bil je namenjen, Ua obi šee šiviljo, pijan čutstva, da je njegovo temo razavetila uiedSS in ljubka luč; uakrat sta prišla hišnik in neki policaj in sta K" odvedla na policajsko stražnico Tam so ga izplačevali o nekem zavoju in nekem Vanjku Svistino-vu, vprašali so ga, ako ni tega in tega dne ob sedmih »večer gostilni Ivanova na peterburški strani uil pivo in plačal s tem "getdesetskom". Potem so g" vprašali za potni list.
Anton ni videl zavoja, poznal ni tudi Vanjko Svistiuova, ali i krčmi je bil. V petdesetak je jal kakor kozel, ki gleda v vodo, ne da bi vedel zakaj gre, in potni list je pa potekel.
Navsezadnje je Anten sedel v celici. Ne glede na njegovo ne dolžnost in njegovo koprnenje po solneu in šivilji, ne glede na njegovo instinktivno čutstvo, da trpi po nedolžnem in hudo, je sedel šest mesecev v zaporu. In ko je bil prost, tedaj je ugasnila luč v jetniški sopariei, ki je pred ogre vala njegovo dušo, k šivilji pa Anton tudi ni več šel. Le slučajno, tako poleg, je izvedel, da ima razmerje z nekim "finim" gospodom.
V	njegovi duši se je naselilo puntarsko čutstvo žalosti in ne-volje, ki je bilo radi tega nemirno in neprenesljivo, ker Anton ni vedel, kam bi se obornil, kje je življenje boljše in kje slat»Se. Njegovo življenje je ginevalo se bolj enolično in dolgočasno, brez zabav in veselja, edino, spremembo je delala topa volja po pijančevanju.
Kljub spominom na to je Anton ostal hladen, kakor da bi ne zadelo njega, ampak nekega tujca. Ali pri vsem tem ga je bolelo srce, in čutil je v sebi potrebo, da se opije z žganjem..
V	drugem nadstropju se je odprlo okno, in od tam s»- je izlil svetel, rmen trak preko temnega dvorišča. Določno je bilo videti fine zastore, in skozi je donel eksploziven, živahen smeh. Potem je nekdo glasno in hitro zaigral na glasovirju par akordov, zasmejal se na glas in zaprl pokrov inštrumenta.
Anton je napeto poslušal tuje, ostro doneče glasove, dokler se ni zaprlo okno in je utihnilo vse. Potem je mehanično prijel svojo harmoniko, držal jo je, previdno v rokah, da bi ji ne izvabil glasu, dasiravno je verjel, da bi se mu srce olajšalo, ako bi igral. Bilo j«' že pozno, Anton je stokal po navadi in šel v posteljo. Dolgo j«' ležal z odpritimi očmi in razmiš Ijal. kako bo plačal usnje in kako ga je prejšni teden neki pol i rajski paznik brez najmanjšega vzroka, ne da bi stvar preiskal. sunil v zobe, da so mu otekle ust niee in da je meso kroz zob postalo modro.
Težak zrak se je zbiral krog njega, zgosčeval se je in zgostil. Anton ie pričel sanjati. Sanjal je. o pijanem izvoščeku, katerega kočija je šla prek njega in njegovo telo s težkimi kolesi pritiskala k trdemu tlaku.
II.
Prihodnji dan je bila nedelja.-in Anton je sedel zvečer v restavraciji. Avtomat je igral hrupno, pa
je mrmral trgovski pomočnik in Zdelo se je, da je nekaj ogroiu-
iiiazal svojo palico.
1— Odatranite se, saj vidite . . . vi-motite.. . .—, je smatral mar-ker za svojo dolžnost povedati, pri tem je pa Antona meril s mojimi očmi od nog do glave.
—	Pakaža! — je še pristavil momljajoče, potem je pa igralcema naznanjal pointe.
Anton je sopel težko, zardel je in se umikal, dokler ni zadel s hrbtom ob omaro s krogijami; potem je- obstal v zadregi, stal je kakor okamuel in iz strahu trepetal s trepalnicami,.
Takoj so pozabili nanj. Igralci so zopet ropotali s krogijami, dva mladeniča dvomljive zunanjosti sta dolžila drug drugega, da sta ukradla dvajset kopejk. Svetilka nad biljardom je gorela temno, in iz dvorane je donel izlajnan motiv gejše. Anton se je med tem pomiril. Počasi je pričel obračati svoje oči na stran in je mar-kerja celo prosil za ogenj. Ta se je v zadregi popraskal za ušesi in je rekel po krakem premisleku:
—	Na mizi stoje v ta namen vedno vžigalice.
Antonu je šlo za razvedrilo. Od sinoči je bil žalosten, žganje, ki ga je izpiK pa ni pregnalo njegove bolesti, temveč je njegovo sree še bolj obtežilo.
—	Dolgočasim se, ker sem sam,Ise?
—	je rekel glasno, da bi pričel s nik. kom pogovor, in prižgal si je cigareto. Marker je spoznal na njegovem obrazu, <la je imel namen ponuditi mu cigareto, pa je opu stil to iz strahu. Prav raditega je marker gledal nanj z zaničevanjem, skremžil je obraz v zanič-1 ji v posmdh in mu obrnil hrbet.
Anton je še hitreje poinežika val z očmi in je tiho lezel v dvorano. Tam je' prosil še za pol steklenice žganja in jo izpil v dušku. Potem je dolgo sedel s klo-njeno glaivo in gledal na kislo kumaro, ki je pred njim ležala v skledi. Po navadnem vrišu, ki ga je občutil v ušesih, in po temnih, kakor iz daljave prihajajočih gla sivih, jt- sklepal, da j«' pijan, ln to čutstvo ga je razburilo tako globoko, kakor če bi ga kdo drugi vedno žalil.
Delavec sem! — je mislil, in najrajše bi bil plakal in komu potožil svojo bol. Avtomat je igral žalostno arijo, in Anton, ki je naslanjal svoje liee na roko in zibal svojo glavo semintje, je zapel nerodno pesen brez besed iu nielo-lije. Njemu se je zdelo, da se glasi dobro in tožeče. Njegove oči so se napolnile s solzami.
—	Ni dovoljeno tukaj. . . Ali hočete prenehat H'— je rekel natakar, ki je prilezel na mehkih podplatih.
—	In . . . zakaj? — je vprašal Anton z žalostnim izrazom in obrnil svoje solzne oči v natakarja.
—	Radi tega, — je odgovoril natakar in pristavil vsiljivo:
—	Prosim, zapustite restavracijo.
—	Za . . kaj neki? — je ponovil neodločno Anton in s temno v njem se vzbujajočo besnostjo.
—	Takšno vprašanje . . . Prosim, bodite tako prijazni, imejte čast! — je povdarjal odločno na-lakar.
Anton je vstal malodušno.
-— No, dobro . . . grem . . . Delavce ne sme sedeti . . . hm . . . čudno. — je mrmral Anton in
ne veselo arijo. V sobi je bila iskal sv°j° <'<*P¡eo, ki je padla na
ogromna množina dima, natakarji so tekali hitrih nog semintje, vmes so se smejali in vpili neprijazno gostom v obraz, v biljardni sobi so tekale krogljc po mizi. Anton je tu sem vstopil. Igre ni razumel, ampak dopadlo se mu je, ker je bilo sukno na mizi tako lepo zeleno, kroglje lepo bele in čiste in ker so tako krepko i" veselo skakale.
Igrala sta dva trgovska pomočnika. Neki visok, plavolas mladenič je suval kroglje tako spretno, da se je Anton smejal veselja.
— Tak fant! — je mislil Anton in gledal trgovskega pomočnika nevočšljivo in občudujoče, kateremu je napor izvabil znoj na čelo. — Ce bi smel tudi enkrat igrati, res. . . «v takih rečeh bi bil mojster . . .!
Čutil je, da ga nekaj vleče k
nóvala Anton VaziljeviČ in ga trgovskemu pomočniku.
povabila k sebi na čaj. Ko je izvedela. koliko zasluži, je zastokala, plakala, ae delala otožno in na zadnje je po ženi hišnika sporočila Antonu, da nima nič proti njemu, temveč prav nasprotno . . , Anton je bil vesel v duši, Sel je k službi božji, kupil je orehe in
Ta ga je pa sunil s komolcem v prsa, se postavil in zarežal nanj: — K vragu kam pa le. . .žeš!... Malo prostora. Kaj?
Anton se je tiho umaknil. Bolestno čutstvo ga jo objelo, čutstvo, da ga je nekdo razžalil.
— Se nastavlja se tu okrog, —
tla.
—	Da, da, da. prosim, — je o-pominjal natakar.
Anton se je opotekajoč odstranil iz dvorane. Čustvo, da je bil razžaljen , je vedno naraščalo v njem in je delalo njegovim možganom skoraj fizične bolečine. Natakar je stopal za njim. Anton se je opotekal med mizami semintje, se obrnil in zletel skozi vrata v biljardno sobo. Bil je tako pijan, da ni nič videl in slišal. Pred njegovimi očmi se je dvigala zračna podoba gor in dol gibajočih obrazov, glasov in hitro tekajo-čih krogelj prek zelene mize. Natakar je obstal pri vratih in ga opazoval. Ali nekdo ga je poklical in zginil je. Anton je stal z razprostrtimi nogami m poveseno glavo, s topim očmi je zrh v biljard in si hotel raztolmačiti situacijo. Njegove oči so obviaele na trgovskem pomočniku, ki ga je sunil in opsoval, in dolgo visele na njem.
—	Doublč v kotu! — je zakričal glasno trgovski pomočnik.
V tem trenotku je Anton «poznal njegov obraz, in brezciljno čutstvo dožviljene britKe, mučne žalitve je našlo svojo smer in cilj.
nega stisnenega v njem in izlite-ga *v ta topi, bradati obraz.
—	Do ... volite, — • je rekel ne. pričakovano Anten, stopil k bi-Ijadu in «e stegnil z životom prek mize.
—	Kaj f — je rekel v igro za topljeni trgovski pomočnik, in ; ramo porinil Antona proč, ne da bi čakal na odgovor, rekoč:— Pet najst v kotu na desno!
—	Kaj na to pomeni . . na desno! — je rekel Anton *v zlobni brezuiiselnosti.
—	Pojdite proč od tukaj, proč
—	je vzkliknil marker in porini tablico med njega in biljard.
Anton jo je porinil na stran in nadaljeval s plamtečimi očmi, o-> brnenimi na trgovskega pomočnika: — Ne, seveda. . . jaz tudi želim igrati. . . Imam namen na «lesno!. . . Ali nimam kot delavec nobene. ,
Marker ga je zgrabil za komolec.
—	Ne, izpusti. . . zakaj si me prijel?. . . Sunil me je. . . pa delavca! Moje roke so čr. . . nc
—	je rekel s plakajočiin glasom Anton in kazal uvoje črne, žulja-vc prste, — delavec. . . ali su... Hočem vedeti, da se sine delavca ... na desno.
Kaj pa blebeče pijano pra
-	je rekel trgovski pomoč-
—	Marker, zakaj gledaš?
—	Pojdi, — je rekel marker in prijel Antona za ramo.
Nakrat se je v Antonu čustvo doživljene žaletve pomnožilo z neznansko silo.
—	Spustil! — je siknil skozi zobe z zamolklim glasom in se je odtrgal s tako silo. da mu je počil jopič. — Sunil me je in mene se drži! — je zavpil glasno s popolnoma treznim glasom in zbil kroglje z biljarda.
Krogle so letele prek mize. Ali že so zgrabili Antona za roke, in ga vrgle na tla in vlekli skozi napol teman hodnik.
—	Hudič!. . . . Spustil! — je knčal Anton.
Nekdo je sedaj stegnil roko in mu priložil krepko zaušnico, da s„iL»Se njegova usta takoj napol nila s slano krvjo, (¡las, katerega je Anton spoznal, da prihaja od trgovskega pomočnika, se je glasil veselo: — Tako je prav!. . . Bravo!
V tem trenotku je Anton zagledal pred sabo odprta vrata, ki so vodila na temno ulico. Čutil je svež in moker zrak. ki mu je prihajal nasproti.
—	Iiažeš, . , — je ječal Anton in zgrabil z vsemi močmi svojih prstov za vrata.
Ali roke so spustile, ko je dobil zopet močan udarec na tilnik, ki je'v njegovih možganih postavil ves svet narobe. Zletel je ven, v temo in praznoto. Spodrsnil je na 'hodniku, razbil si pri tem ob nekem drogu koleno in se zavalil na cestni tlak.
Hudič, pazi!—je zadonel te-nak in ostrašen glas nekega iz-voščeka in Anton je slišal v svoji bližini strašno pihanje in čutil nekak. gorak vzdih nekega konja.
Vstal je. opotekajoč se in kri bljuvajoč. V njegovih ušesih je šumelo, pred očmi je vse plesalo krogu in kosti so hotele popokati bolečin. Anton je mehanično potipal svoje mokro koleno in ni vedel, ako je mokrota kri ali 'vola. '
Tako! — je rekel brit ko Anton. Molčal je za trenotek in potem pristavil: — Tako. . .!
Zdaj je videl jasno in določno, kako nesrečno je njegovo življenje. Občutil je, da je bil razžaljen in da so ga žalili vsaki dan in vsako uro. Zaplakal je in požugal s nest jo proti zaprtim vratom.
—	Delavca! — jc mrmral med solzami, šel doli po cesti in se čutil neskončno nesrečnim in užaljenim. Na vogalu jc zavil zopet na veliko cesto in se bližal glavnemu vhodu restavracije, kjer je stal portir s čepico, jc gorela svetilka svitlo in so se izvoščeki prepirali med seboj. V tem trenotku sta stopila trgovska pomočnika na prosto, ki sta dokončala avojo igro. Imela sta cigarete v ustih in šla dalje po trotoarju.
Anton ju je zagledal in polasti-o se ga je do sedaj neznano, strašno čutstvo. V žepu mu je prišel njegov nož pod roko, in nakrat ie drvil na svojih slabotnih nogah semintje za njima. ¡
Na hodniku je bilo mnogo ljudstva. Smehlaje so šle gotove žen
mu zastopila pot... Ali Anton ni videl drugega določno kot o-krogel črn, trd klobuk, ki se je zibal pred njim na hodiiiku. Neki trenotek ga je izgubil skoraj i i pred oči. Antonu so ovirali pot in skočil je na cesto, prehitel nekaj gruč in drvil proti trgovskemu pomočniku.
Smejali ao se in nekdo med njimi, ki ni sunil Antona, je rekel:
-	Tukaj je. . . Maška!
Potem so obstali hlizo žene, ki j«' nosila velik rdeč klobuk, ki se j«' gugal »v slabi luči svetilk kakor etra'h semintje.
— Od kje vas je prineslo? —-je vprašala v hripavem basu. V tem trenotku je Anton došel i rojijo in sunil z nožem trgovskega pomočnika z vso silo »v hrbet.
Čutil j»' še, kako ie prerezal debelo sukno, kako je nož do držaja izginil v njem, in da je njegova roka postala vlažna; potem je vrgel nož od sebe, in ne da bi vedel zakaj in kam, je zbežal proč. Ako je trgovski pomočnik zatulil ali ne, o tem ni vedel Anton nič. Ali zapazil je na hodniku, razsvetljenem od svetilke, da leži tam, kjer je še pred kratkem stal človek, neka zmes, ki nima podo->e. Potem se je mu pa zdelo, da vse, kar na svetu leze in gre, s strašnim vriščem in brusčem hiti za njim.
Iz strahu, z mrzlim znojem na
a sem životu, z izbuljenimi očmi, je Anton dospel v temno prečno ulico, po kateri je drvil, ne da bi k«' ozrl za seboj, odkoder je prihajal za njim innogoglasni vriš.
Hišniki, neki poloeaj in trije rokodelci so pihali in drvili za njim v divjem diru.
Stoooj! — je odmevalo čudno in strašno od enega do drugega konca ceste.
Pihajoč in brez sape je Anton zavil v to ali drugo cesto. Pri tem je s kom močno trčil in hitel je naprej z na široko odprtimi očmi, v znoju po hodniku ob obrežju temnega, umazanega prekopa, iz vode j«' prihajala hladna'vlažnost, Ob ovinku 'pota ga je zagrabil neki stražnik za rokav, ki je pri--., lajal nasproti. Ali stražnik se je izpodtaknil in padel na vlažno iamenje, in sablja je pa zarožlja-a, ko je udarila ob" tla.
Antoi\ je drvil naprej in na-pcej, skakal je, izpodrsnil, pihal in rjovel kakor pregaujena zver. Nepopisni strah mu jc dajal moč, da so kliki preganjalcev in njih skozi ušesa idoči žvižgi kmalu prihajali iz daljave in se izgubljali v temni, komaj od slabih svetilk prodirajoči temi. .
Anton je drvil prek nekega mostu. skočil je na "strani preko jarka, pri tem je f strašil nekega psa brez gospodarja, padel je na roke, zopet vstal in ie hitel proti prostoru, ki ie bil slabo zaraščen s travo, katero je veter zibal .semintje. Prazno in hladno je bilo tukaj. svetilke so gorele daleč v o-zadju in osnredju; na strani se jc stemnovala neka črna zmes, katero bi se lahko smatralo za gozd. Od tam je donelo neprestano in žalostipolno suštenje drevja. III.
Vso noč je Anton ležal v jami, polni vlažnega listja. Krog njega je tiho suštela trava in nad njim je mrzlo, črno nebo rosilo dež. Anten je vsled mraza ležal zvit v kolobar in čutil, kako mrzla voda prihaja skozi njegovo obleko in ga moči po vsem telesu. V njegovi glavi so plesale in skakale zmešane misli brez vezi. Le eno stvar je videl določno in jasno, da je končalo njegovo prejšne življenje in da ne bo mogel več sedeti v kleti pri navajanem delu. V začetku se inu je to zdelo čudno in strašno ali preje kot se jo nadjal, se je zbudilo v njegovi duši veselo čutstvo.
—	Torej konec? — ae je vprašal in se pri tej misli celo usedel po konci: — Ha. . . dosti je! — je potem mislil v skrivnem veselju, kakor da bi se hotel pobaliati nekemu, ki ga je tlačil skozi vse žviljenje. Njegovo veselje je naraščalo vedno bolj, in čutstvo svobode je uničevalo in dušilo ves strah in dvome pred bodočnostjo.
Hladno in vlažno je bilo na polju, ali dihalo se je lahko prijetno.
Moker in raztrgan jc šel Anton zjutrai po polju in je dospel t>o neki oddaljeni postranski ulici od druge strani v del mesta, ki se mu je dopadel, ker ni bil še nikdar v njem. Šel je po ulicah, razsvetljenih od solnca, napol žaloste,
ske mimo, neki častnik je nemilo J napol vesel, ker mu ni bilo treba sunil Antona in dva delavca sta delati ob navadnem času. ker je
lahko delal kar je hotel in mu ui bilo treba ob določenem čaau oddati izvršeno delo. Zdaj je zapazil, razuuu'1, kako strašno izgleda in pričel je h prijetnimi občutki, kakersnin ni preje poznal, zabavljati ludeiii. Ve» dan ie blodil pO mestu, jedel je v neki zajtrkoval-niei in po jedi je šel iz mesta. Ulegel se je na polju v ovelo travo in pričel razmišljati.
Zadej za poljem in povsod na horiznotu «o štrleli kviško ozki, rdeči tovarniški dimniki, in dim je ležal nad mestom kot nepro-Z( rna, umazano-rjava jutranja zarja. Na polju je bilo tiho in svetlo. ('rna zmes, katero je Anton po noči smatral za gozd, se je odkrila kot pokopališče. Od tam so blesteli akozi breze, z rmenimi li-iti, mali spominki in križi kot igračice.
Anton je ležal s trebuhom na su bi travi v neki jami in gledal z iztegnjenim vratom proti pokopališču.
Trudil se je. da bi se spominjal strašnega dogodka, ne da bi pri tem občutil tožko vest. Hal se ni ;>olieije, ker je bilo jetniako življenje mnogo boljše kot lakoto obeuteče, trpinsko in dolgočasno žitje brez pravic, kakeršno je živel do sedaj. Mjsel, da je umoril človeka, se je včasi v nejasni podobi obudila 'V njegovi duši. Anton je bil pretop in nespameten, da bi pojinil strašni nočni dogodek v pravem pomenu. Občutil ni kesa in iniloarrčnoati, ampak neko čutstvo zmage in veselja.
liilo mu ie pri srcu, kakor da bi komu rekel: — Ah, tf si. . . No, zdaj imaš, kar si iakal!. . .
Še le proti večeru, ko je globoka, tajna senca lezla preko polja in je kot zlato svetlikajoče pokopališče zavila v temo, ko so izginili beli križi in se izlili v temno-rjavo zmes, se je Antonu naselila v srcu globoka bol. Pričel je tli bati težko in se valjati po jami Nekaj ga je bolelo, nekaj dobrega. neka i lepega, kar je izgubil Vlegel se je na hrbet in gledal v neskončno široko nebo, kjer je ginevala hladna, prozorna 'večerna zarja. Od tam, iz tega neskonč no eistega prostora, je prihajalo nekaj bolestnega. Antonova temna. raztrgana senea je izlezla iz jame na grič. Na polju je bilo prazno in hladno.
— Ako le to . . . le to . . , — je rekel glasno z boječim glasom n«1 upajočega in bolesti polnega eut-stva. in premikal je roko.
Potem je šel opotekaj oči h ko rakov zopet proti mestu, včasi pogledavši krog sebe trmasto in jezno "s škilastimi očmi, kakor da bi hotel nekoga prijeti za vrat.
Preko prostorne ravani je me laniiclieno pihal nestrpen in močan veter!
Nfen Ijubček.
Potegnili so jo izpod razvalin razbitih železniških vozov. Leva roka je visela ob strani negibčna, mrtva in njen obraz bil umazan s krvjo in z blatom. Nekaj trenot kov ležala je kakor bj^z življenja JTkratu pa odpre oči in plašno gle<la okoli sebe. Pogled ji pade na kup razvalin. Strese z glavo, kakor da bi se nečesa zavedla in naenkrat se ji izvije iz prs divji, presunljiv krik:
"Moj Ijubček! ;--O, moj
Ijubček je se tam !"
Pozabila je na lastno bolečino in kakor blazna planila k razbitemu vagonu ter pričela grabiti za razeefran les upognjeno že-lezje.
"Moj Ijubček! ... Oh, ali ni nikogar, da bi rešil mojega ljubek a, dragega ljubčka?!"
Kesilno moštvo, ganjeno vsled njenega krika in obupnega joka, je planilo za njo.
"Tam, tam--", zaječi ona
in pokaže na mesto, kjer je polomljena stena spalnega voza tvorila najvišji kup razvalin — "tam leži moj Ijubček! O — o, Se slišim njegov glas — o, Se živi moj dra-ui! Hvala nebesom — So je živ!"
In ne zmeneč se za zlomljeno roko padla je na kolena in koprnele sledila moštvu, ki je vlačilo ostanke vozov na vse strani, da rešijo njenega ljubčka.
Deset mož je delalo z nadčloveško močjo. Debele potne kaplje so jim curkoma lile po licih,Hco so vlekli les in teSko železje.
"O — hvala vam, hvala, dobri ljudje! Vi ljubi možje — samo hitro, prosim,.hitro! O,"da bi bil
moj Ijubček le zdrav iu nepoškodovan; moj srčkani Ijubček! . .
Pridrla je nova ploha solz in desetero mož je stokajoč napnelo kosti in kite, da jim je pokalo v vsih sklepih; odvaliti so se imeli 'adnjo oviro, teško steno spalnega voza, katera je ločila bogato gospo iu njenega ljubčka.
"Dragec, Ijubček moj! Samo še potrpi — smo že tukaj; Samo par trenot kov še in rešen bo« — rešen!" In vroče solze veselja so ji znova zalile oči.
Odstranjena je bila končno zadnja «leska in desetero mož, vtru-jenih in izmučenih na smrt je padlo na tla teško snpeč. Ona pa skoči kakor blazna na mesto.
"Ijubček--Fido dragi! —
rešen!--O, hvala nebesom! . .
Izpod poveznjenega žametastega sedeža prjcapljal je nežno majhen — psiček z volneno dlako in evilee se je vrgel na njena prsa . .
Široko je hotela razprostrti roki, da objame svojega "ljubčka" — a šele tedaj opazi bogata dama, da ima eno roko zlomljeno.
Desetero mož je ležalo na tleh kakor okamenelih. Nemo so gledali drug drugemu v oči, a v njihovih glavah so se porajale ne bas lepe misli.
še več, recimo kar naravnost: to je enostavno, jako domače razmerje, ki ie obstaja od kar pomni
zgodovina, vendar je pa še le se-daj v najlepšem cvetju, ko se bije boj med delom in kapitalom. Usojeno ni, da so tisoči v boju za izboljšanje bednega položaja v Co-loradu iu Michiganu. Oni s<» tega ne zahtevajo, kar jim po vsej pravici pripada; želijo le, da se jim da vsaj deloma življenaki pogoj, za kar so pa po "božji milosti" postavljeni lastniki seveda gluhi. Dela vstvo želi zboljšanje varnostnih naprav v rudokopih in premo-gokopih, ter drugih industrijelnih delavnicah, da ne bode toliko nesreč, ali tako rekoč, da ne bo vedno komu "usojeno", da mu odtrga roko ali nogo, ali pa drugače pohabi za celo življenje. Ko bi se| storilo nekaj več za varstvo delav-j cev, ter malo manj za vojno bro-dovje in drugo militarično orožje, pa bi t udi bilo malo manjkrat ljudstvu "usojeno"; oziroma po-
kozi sol, če nemara jesti robido. Okupirali so podzemljskc zaklade, ne zmeneč se za javno mucnje ljudstva, ki je itak le ponižno čakalo povelja "naprej postavljenih", kedaj se sme delati. Kajne, mi smo tukaj na zemlji bili rojeni vsi z enakimi pravicami iu dolžnostmi, zakaj naj bi bil toraj razred sužnjev in razred ljudskih pijavk in izkoriščevalcev? Čas Je, bratje, da vstanemo iz te omotice ,ter skupno revolucijonarno nastopimo ter z energično silo ovrže-mo današnji družabni red, kapitalistični sistem vladanja pa naj se razruši z glasovnico v roki. So-drugi! dokler ne bodemo imeli zastopstva svoje stranke v državnih zbornicah, toliko časa se bo še veliko govorilo, kako tega in tega zadene nemila "usoda" ....
Predpogoj našega razvoja in napredka je pa izobrazba. Zakaj mislite da otroci bogatih starišev polovico svojega življenja gladijo šolske klopi? (Jotovo zato, da se
Vedno vpoštevajmo le dejstva, ki naj bodo merodajna v vseh ozirih; razna brezverja in starodavne kakor tudi novodobne vraže- pa naj bodo merodajna v vseh ozirih; razna brezverja in starodavne ka kor tudi novodobne vraže pa na; med nami izostanejo.
Ko se bodemo otresli vseh mali-kovanj stare in nove zaveze, ter besedo "usoda" tolmačili to kar znači vresnici, še le takrat bodo mo tudi pri majnik slavili z vese-"vsega hudega" . . . Takrat bode-odsekane glavne korenine drevesu lejšitni očmi v bratskej ljubezni in vzajemnosti. — —
Iz biologije.
(Konec.)
Jasno karakterizaeijo te rase so omogočile najdbo poslednjih let. Kazun dveh lobanj najdenih v prejšnjih letih (v starodiluvialnih
Misli in dejstva.
Spisal: Fran S. Tauchar.
N> pr.-k It n Jh) tixode «roje, Plovek! ki mUlIA <la ti je onada nemila ^«•Itfntke 1» «r«**» milila, le dela preJAnje «mlej hI tvoje! — >>rldiiostl polilo Je ur«-«' trpele, I »a hude imai natranje l»oJe. ponovi je rane v na k dan bolj akleOe, je del prejinjlh vIun, ki to lil poje! —
Usojeno mu je bilo tako, pravijo ljude navadno, če se kakšnemu zemljanu pripeti to ali ono. Usoda naroda je baje, če zgine med dru go raso, kot se je že to zgodilo in se sistematično še dartdanes godi Usoda je toraj pri vsem . . . Ce nam toča vniči pšenico, če nam jezni bog ne pošlje dežja, če vrane poberejo vsejano zrno z njive, ali zajec obje zelnato glavo, in če krt na rije po travniku. To so samo male stvari! Kaj pa če komu zmanjka debelega ščetinea iz svinjaka, ali pa drog klobas iz dim nika; kar je pa še največ, tudi žene iz kuhinje včasih zmanjka.
Ne da se tajiti, da so to gola dejstva ,ki se na planetu nase zemlje vedno dogajo, bodisi v večji ali manjši meri. Vprašanje sedaj nastane le če ima usoda res kaj s tem opraviti? Ko nas doleti kako zlo, ali presenečenje v tej ali onej obliki, moramo stvar faktično izslediti najprvo, potem še le soditi, kaj je in kaj ni vzrok. Kolikokrat so se že prigodile grozne stvari, katere se je obesilo na vrat usodi, ki pa so bile nameroma ali pa potom malomarnosti izvršene in niso imele niti najmanjšega stika s tako imenovano usodo. Za vsako stvar so toraj gotovi vzroki, kar se zgodi. Če pogori na primer kmetu hlev, ali kako drugo poslopje, je isto gotovo bilo na nek način zakurjeno, in to brez vsake usode. Temu slieno je, če mož uide ženi ali pa nasprotno, seveda ... ne da bi bilo kje kaj usojeno. Je pa nekaj pri tem, kar jaz z vso svojo energijo podpiram, in to je: Vsak tak preobrat ali reforma ima sistematično skovane korenine že preje, in če se istih do časa ne vniči, se navadno zgodi ono, kar je skrivoma naperjeno. Drugi fakt temu sorodnega problema je, da se tak/1 stvari ne dogajajo premišljenim naklepom, pač pa z brezbrižnostjo in zanemarjenjem svoje dolžnosti, bodisi katere koli stranke ali sloja. Usojeno toraj ni nobenemu nič. Da trpimo včasih zle posledice, smo, ali sami zakrivili, ali pa nam so to pripravili zlobtleži, ki včasih lelajo jako tajinstveno, zlobno in premeteno. To je nekakšen življen ski boj; boj časti hlepnosti, lastništva in gospodarstva, v katerega riskira kapitalistična manjSIna vse svoje fizične in duševno moči. Sicer njim ni to usojeno, vendar ia imajo vsa ogromna bogastva !n vlado pod svojo kontrolo. Kdor veruje v usodo, bo skoraj gotovo verjel, da so vladarji in milijonarji po "božji milosit" postav-jeni, da tlačijo in derejo vsestransko nižje sloje. Poglejmo si vendar nekoliko natančnejše usodo delavskega položaja, ki eksistira širom naše republike, ali bolje rečeno, po celem svetu.
Slaba prosperiteta kot je ravno sedajni čas, gotovo ni nam usojena potom kakšne nadnaravne moči, pač pa popolnoma naravne;
sameznikom, da postane ta ali oni hromeč za celo življenje.
V usodo toraj ne verujemo nič, pač pa centralizirajmo vse svoje duševne in fizične moči v skupno organizacijo, ki načelno zastopa vse delavske sloje širom sveta, in to je socijalistična stranka. Ona je prineipijelno na strani nižjih slojev, katerih državljansko in življcnske pravice in pogoje ob vsakej priliki ter vsestransko zagovarja, ne oziraje se na polt, narodnost in versko prepričanje, ter stan posameznikov.
Ljudstvo bi vendar enkrat moralo spregledati, da vse javne naprave kot so železnice, brzojav, telefon, rudniki, vsakovrstne tovarne in električne naredbe, ki so vredne milijarde, spadajo le zasebnim lastnikom, in to no da bi bilo njim usojeno tako. Posamezniki so zdrgnili skupaj takozvano denarno sredstvo, ki se delavcu le tu pa tam pokaže nekoliko, kot
lahko zdržijo nad delavci kot so se njih predniki. Tudi delavstvo jc sprevidelo moč izobrazbe! Samo eno veliko oviro imamo ameriški delavci, in ta je, da ne obvladujemo in se tudi premalo učimo amc-riknnskega jezika. Večina delavstva je inozcmcev,izmed katerih je pa le manjšina tukajšnjih državljanov. Če pa človek ni državljan, pa seveda ne more od-ločati pri volitvah. Ko bi bili vsi delavci v Ameriki državljani, in bi ob volitvah volili kandidate svoje stranke, bi delavstvo kma-|e čutilo blagodejno spremembo. Zato pa ne pozabimo nikdar zasledovati politike, ki je za delavstvo sedanjega časa problem, od katerega zavisijo življenskl pogoji! Izobražujmo se potom časopisju in knjig; sprejmimo .vsako novo st?ar, dasiravno je skoro ne-vrjetna, in isto proučujmo. Bodimo možje v vseh ozirih in ne veni jmo v "usodo" katere sploh ni.
skladih v Neaudcrtalu in v novejšem diluviju v Spy-u) .poznamo tf daj več celih okostij, ki jih je našel v starodiluvialnih nasipinah pri Krapini Oorkanovič-Kramber-ger, nadalje črepinjo iz Le Mou-stier-ja (1908) in iz La Chapelle (1908).
Zasluga Klaatscheva je, da je s primerjanjem palentoloških dejstev dognal, da je v isti dobi živela v Evropi praeloveška rasa, ki je mnogo slienojša današnjemu Človeku kot. pa Neandertal-ska. Lobanja je precej podolgasta in vzbočena, nje vsebina jako obsežna, tudi udi so jako vitki, kosti tanke in graeilne; v tem ozi-ru spominja ta rasa na današnje Avstralce. Najnovejša izkopina te vrste je popolno okostje, ki ga je našel ITauser leta 1900 v Com-bo Capclle na Francoskem. Njega starost so s popolno gotovostjo določili kot starodiluvialno. Klaatsch je pokazal, da imajo ra-
zne prejšnje izkopine: okostje najdemo 1. 1902 v Mentone-u, na-dalje lobajna iz Mosta (Brüx) 1878, iz Galley-Hilla na Angleškem (1888) in takozv. lobanja št. 1 iz Brna — vse iste znake, da je bila torej že v starodiluvialni dobi po celi K v ropi razširjena poleg Neandertalskega plemena ta pasma, ki jo Klaatsch naziva Au-rignaesko raso.
V poznejši diluvialni dobi je nastopila še tretja rasa, ki jo zov». mo Cromagnonsko, po okostjih, ki so jih nalši leta 1868 v Cro-ma-gnonu na Francoskem. Visoka rast, velika glava, vzbočeno čelo, čeljust z brado in precej krepke kosti so znaki tega plemena, ki že jako spominja na današnjega človeka. Slične ostanke so našli tudi v Chancelade, v Kgisheimu na Angleškem, v Longerie — hasse in drugod.
O takozvanem llomo Heidel-bergensis, ki je iz poznejše terciarne tvorbe in stoji v gotovem oziru nižje kakor recentne antro-poidne opice, ter o pitekantropu smo že preje na tem mestu poročali. ♦	i
Schwalbe tolmači vse te najdbe tako, da vo.di descendenčna vrsta od terciarnih antropoidnih opic preko Homo heidelbergensis in Pitsbecantropus ereetus (ki sta po Schwalbeju jako slični formi) do Neandertalca (Home primige-nuS) in od tod do današnjega človeka (Home recens). Hiba tega nazora je ta, da nam manjkajo pravi prehodi od Neandertalca do modernega človeka. Schwalbe meni, da je lobanja iz Mosta tak prehod. Torej po Schwalbeju je človeški rod nastal monofiletski iz ene skupine prednikov, ki so bili opice, slične današnjim antro-poidnim. (človeško podobnim).
Drugih misli je Klaatsch. On zastopa mnenje, da je človeški rod nastal polifiletski (iz več vrst) iz različnih panog opicam sorodnih prednikov. Da je ITomo heidelbergensis skupni prednik Človeka in recentnih (sedanjih) antropoidnih, je danes pač popolnoma utrjen in s tehtnimi dokazi podprt nazor. Nadaljni razvoj te skupine, ki jo Klaatsch naziva Profitecanttropus, vodi na razne strani. Ena denscedenčna vrsta vodi do pitekantropa, ki je po Klaatschu nVkak ponesrečen poizkus v človečenja in je poslednji člen te panoge. Za ta nazor govori med drugim dejstvo, da jo Pitheeeantropus iz mnogo poznejše dobe (spodnji diluvij) kot pa bi moral biti, ako je Sehwalbejev nazor pravilen. Druga panoga je Neandertalska rasa, ki je tudf konci diluvialne dobe izumrla. V celem ustroju okostja kaže to pleme iste poteze kakor afriške an-tropoidne opice, pred vsem gorila, doeim spominja Aurignacska rasa v raznih momentih na azijske antropoidne opice, na ornagu-tana. Klaatsch sklepa iz tega, da imamo tu dve vsporedni razvojni vrsti, eno v Aziji, drugo v Afriki, da sta se torej orangutan in Aurignansko pleme razvila iz ene skupine prednikov, a gorila, šim-panz in Neandertalei iz druge skupine. Tip teh prednikov je. kakor rečeno. ITomo heidelbergensis. V diluvialni dobi je prišla Aurignacska rasa od vsboda v Evropo ter je s pomočjo svoje višje inteligeneije polagoma izpodrinila Neandertalsko pleme, ki je že preje od juga dospelo v Evropo. S časom se je Aurignacska rasa pomešala z ostanki Neandertalsko; tako je nastala Cro-mag-nonska pasma, ki nastopi v poznejši diluvialni dobi in res kaže posamezne znake obeh starejših ras. Tz Cro-magnonske rase se je potem polagoma razvil recentni Evropejec. Tzvor Evropejcev jo po Klatshu torej difiletski. Druga človeška plemena so se neodvisno od teh razvila iz skupnih propitekantropov. Tako pred vsem Avstralci, ki kažejo še dandanes nekatere opičje znake n. pr. ostro lineo temporalis (na sencih itd.; oni so se gotovo v istem času odcepili od skupnih prednikov kakor Neandertalei.
Klaatschevi nazori so morda v raznih točkah nekoliko pretirani; gotovo zadene pravo glede pitekantropa, ker vso kaže, da je to zadnji člen neke samos^jne des-cendenčne vrste. Najbrže pa velja isto tudi za Neandertalca, tako da je iskati naše prednike samo v Aurignacski rasi; predopi-čja stopnja bi hiln pa TTomo heidelbergensis.
V hramu
(Slika iz Carigrada s potovanja leta 1909.)
Z griča nad Pero z očarujočitu razgledom na Bo«por iu azijsko obal, se vidi Marmarako morje. Štambul in Zlati rog leži Jildiz Kiosk, hram zvezda, rezidenca bivšega sultana Abdul Hamida.
Tu je desetletja caroval, obkrožen od svojih zaupnikov, ločen od vsega ostalega sveta "edini prijatelj Viljema 11." — sultan Abdul-Hamid.
Praga tega cerskega dvorca ni nikoli prestopila nobena nepoklicana noga, zato je bilo tudi vse, kar se je godilo in doigravalo za zidovi tega hrama zvezda, zavito v tajinstveno kopreno. Na tej ta-jinstveni kopreni pa je gradila ljudska fantazija pravljice in pri povedke o zimskem raju, čegar stan je baje Jildiz-Kiosk.
Toda na svetu ni ničesar trajnega in zadnja ura ¿e odbila tudi zemeljskemu raju v Jildizu.
Hamida je odnesel val mlado-turške revolucije, iz nekdanjega raja Abdul Hamidovega pa so je-li praktični novi mogotci "kovati rumenjake".
Vrata Jildiz Kioska so se odprla na stežaj vsem onim, ki so si za drage novce hoteli napasti oči ob razvalinah izginole slave, moči in veličine.
Tu ob desni stoji iz kararskega marmorja izklesaiuudžamija, kjer je desetletja opravljal ob petkih mogočni k Hamid v jutrovskem blesku in z nepopisnim pompom verske svoje pobožnosti.
Nebrojne čete vojaštva so se tu klanjale, kakor polbogn svojemu gospodarju, tisočglava množica pa je tu molila za zdravje in srečo padišaha, prorokovega naslednika.
Sedaj je tu vse tiho in samotno. Vrata džamije so zaklenjena in preko praga božjega hrama ne stopajo več noge pravoVernikov.
Zaklenjena vrata se odpirajo nevernikom gjaurom, toda samo ako le ti za to plačajo.
posle, tako je zapuščena in osame la tudi palača, kjer je bil carski harem.
Vsa okna so globoko zastrta, na vratih pa so pritrjeni državni pe čati.
Harem, to je še edino svetišče v katero ne dovoli noben bodisi pravoveren, bodisi brezveren Tu rek, da bi stopila tuja gjaurska noga!
Kakor harem skrbno je bila ta krat s sedmerimi pečati zapečate na tudi sultanova zakladnica.
Toda skozi velika zaprašena o kna je bilo mogoče videti, v to za kladnico, kjer je bilo za milijone iu milijone nakupičenih zakladov Ležalo je vse vpreK: umetnine, zlato, srebro, predmeti z bleščeči mi briljanti in dijamanti, biseri in razne druge dragocenosti. Tik ob oknu je bil model modernega parnika, narejen iz najdragoce nejših kovin, okrašen z biser«, brl ljanti in z drugimi žlahtnimi ka m ni.
Stal je 6 milijonov ta model, podarile pa so ga Hamidu ob tridesetletnici njegovega vladanja evropske parobrod ne družbe, da si ohranijo njegove blagonaklo-n je n os t.
In vendar je Abdul Hamid znan kot največji krvnik v. Evro-pi. Toda kulturni Evropejci se nič ne žen i rajo biti tudi Bizantin ci, samo ako jim to kaj nese!
Odprla so se ogromna železna vrata in vstopili smo v rajski vrt, ki menda nima primere v Evro pi.
Lovor in palme, ciprese, oran že in citrone raso bujno in bthot no tu, tropične cvetke in rastline cveto in diše z omamljivim vonjem, med njimi se vijejo bele stezice, posute z žlahtnimi kamni iz Meke in Medine, po sredi pa šumija zelen potoček, ki se izliva v ljubko jezerce.
Po potoku plavajo najrazno-vrstnješi eksotični vodni ptiči, Džamija samuje, zvest ji je o- kakršnih še nisem videl nikoli, stal edino mujezin, ki kakor ne- olj,-obali s«1 solnčijo pelikani, je-kdaj ob zori in ob mraku in ob zerško gladino pa merijo ponosni solnčnem višku kliče vernike k beli in črni labodi, zbrani molitvi. Toda nikogar ni,! V vejevju gostole ptice pevke, ki bi se njegovemu pozivu od- se zibljejo šegave pisane papige, zval, palače krog in krog so praz- v ozračj upa švigajo jate golo-ne, samo neverniki se potikajo po hov in galebov vseh vrst in ple-njih in strežaji, v senci lovorje- men.
vih lop pa dremlje osamel vojak | Kes, pravi rajski vrt in n! se in sanja o dražestiteh očeh svoje čuditi, da Atjdul Hamid ni zapu-Fatime.	¡stil raja — svoj JUdil Kiosk od
Nasproti džamiji leži od zunaj kar je zasedel prestol!
skromno, pravokotno, prilično poslopje.
Star strežaj je nam otvoril vrata. Ostrmeli smo. Stali smo sredi
Kraj vrta se dviga mogočen stolp, zgrajen iz betona, kakor silna tvrdnjava. Pred njim je razprostrt razgled na ves Carigrad,
bajne dvorane. Tla so pokrivale na aziisko obal, na Zlati rog in debele, dragocene bagrene per- j morje Marmarsko. zijske preproge, stene in strop so V betonskih tleh je kopalnica, bile drapirane z istobarvnimi svi- \ izklesana iz kararskega marmor-lenimi tapetami, v isti barvi je ja, visoko gori pa razgledna soba bilo napravljeno trudi pohištvo, i z razgledom na vse štiri nebesne Na sredi je s stropa visel mogo- strani.
cen zlat lestenec.	| Na sredi sobe je nameščen o-
Okna dvorane so bila s koreni-1 gromen daljnogled, s katerim je nami zastrta, da je dnevna luč mogoče spoznati vsakotrar na ca
samo sramežljivo prihajala vanjo.
Dvorana je prehajala v drugo, tretjo, v celo vrsto enakih dvoran. Vsaka dvorana je bila dra-pirana v drugi barvi, a vsaka e-nako razkošno.
Zadnja dvrfrana je bila največja in najbogatejše opremljena.
Bila je to prestolna dvorana. Na sredi ob steni, ki je bila tapecirana s krvavo-rdečo svilo, je stal na vzvišenem prostoru zlat prestol.
Orobna tišina je vladala v dvorani, slišalo se je samo leno brenčanje muh, ki so se naselile tu, odkar je zadnjikrat prestopil prag te dvorane sultan Abdul Hamid.
Ni bilo vselej tako tiho in mirno v tej dvorani.
V polpreteklih časih je šumelo in valovalo tu življenje, tu so se zbirali dostojanstveniki, diplomati in državniki, da se v ponižnosti in pokornosti poklone gospodarju čez življenje in smrt padišahu,-nasledniku prerokovemu.
Nič več ni sedaj Abdul Hamid gospodar čez življenje in smrt in nanj ne spominja tu ničesar več, kakor bel listič na skrivnih tapetnih vraticah v rumeno drapirani dvorani, kjer je napisano, da je tu skozi «skušal Abdul TTamid u-teči mlsdoturškim revolucionarjem, a da je usoda kismet hotela, da so ga zajeli v podzemeljskem hodniku.
Kakor poslopje, kjer je bivši
rigradskih cestah in ulicah.
Poleg daljnogleda stoji mal o-krogel stolček, prevlečen z rdečim baržunom.
Na steni visi primitivna slika beneškega mesta.
Baržunasti stol in slika sta prestreljena od kroglje.
Tu sem v ta stolp je prihajal vsak dan ob 5. popoldne Abdul TTamid opazovat življenje in vrvenje po earigradskih ulicah. Za to njegovo navado so vedeli tudi Mladoturki in ob času njihove revolucije je eden izmed njih ob znani uri ustrelil na stolp, da bi zadel sovražnega despota Toda Kismet je bil Hamidu mil. da ni sel tistega dne na razsrledisec in tako se je zgodilo, da se dandanes z onkraj Bospora s svoje herbe-bejs-ječe zre na ta stolp in razmišlja o minljivosti vsega zem-skega ___	R P.
J. C. P :
HUDIČEVI MLIN.
Visoko v gori v Svetokatarin-ski dolini leži za vasjo Vetrnje divji vodopad — Hudičevi mlin.
Med visokimi smrekami in borovci zija v skalovju razpoka, ki nima dna. V to razpoko drvi neprenehoma peneča voda mlečno-belega hudournika s tako silo, ds se tresejo stene in da se borovci v prepadu vsled zračnega pritiska zibljejo noč in dan, kakor bi jih majal veter semintja. Večno sultan izvrševal javne državne strašno doneče bobnenje navdaja
planine in gefedove in lahen oblak vodenega prahu leži liki svetlo-siva koprena vedno nad brez-dnom. (lloboko v dolini drve peneči valovi potem še čez posamezne pečine, katere so se /bog svoje
stave in zvestih oči. Kade so ga imele vse dekleta v dolini. Pa tudi kmetje so ga cenili kot dobrega in poštenega človeka. Le divji lovci iu marsikateri kmečki fant, w posebno pa nekateri bajtarji, ki so velikosti dozdaj še uspešno zoper- bili itak na sumu, da so lovski ta-stavljale razdirajočemu uplivu tovi, so ga sovražili i/, dna srca hudournika Gromenje velikega Pokazati pa mu tega niso mogli
način, kakor da so ga zbadali z "istradanim
na drug M'interje
kušarjein", "lovskim Mar
ali lááiia
M1 ein
planinskim potepuhom", ki Bogu dan krade." 1'mevno
slapa, v zvezi s šumenjem manj ših padcev, ki spominjajo na ro-potanje mlina, je pripomoglo k temu, da so hribovci nazvali div no lepo brezdno hudičevi mlin.
- - ■ » >in tuu
Tako grozno kakor to ime, so tudi, je bilo, da so ga ti ljudje sovraži-pripovesti in bajke, ki so nastale li Druga stvar pa je bila s Spa-tekom časa o tem kraju. Tako novim Jančctom, kateri je tudi vedo planšarji pripovedovati o sovražil Boštjana iz posebnega gotskih vilah, katere je po kratki vzroka. Janče je bil sin bajtarja prepovedani ljubezenski sreči za na skrajnem pobočju hriba Tudi brhkimi lovci zaklel planinski duh! on je bil čedne postave, dasi ne v hudičevi mlin, kjer jih padajo-j tako brhak kakor Boštjan, oba če peneče valovje vedno iznova I pa sta se kosala v ljubezni do požira ter bliskoma drvi navzdol. Bajtove Majde. Majda je bila ved
Tam se razbije jo ob velikanske pečine, ur da bi našle pri tem za-željeno smrt. Pripovedovati vedo o velikih zakladih, ki jih čuvajo zmaji in pritlikovci ter o drznih
no tiho dekle. In če jo je tudi na potu v cerkev kdo nagovoril ali pa če se ji je na plesišču kmalu lovec, kmalu Spanov .lanče do-brikal, ni vendar po njenem obna-
zelo žalovala za svojim edincem, da ni nihče drug kriv njegove smrti kakor divji lovci. To pa radi tega,- ker so Boštjanu pred krat kim pribili na hišna vrata «nrtvo sovo z listom, na katerem so mu pretili, da se mu zgodi kakor sovi, ako se prikaže v teku treh tednov v planine. "Tako je bilo napisano na listku", je jadikovala stara ženica v lovski koči. "Divje kozle so hoteli loviti in ker jim moj sin šele prav ni dal miru, so ga ustrelili ter ga zagrebli v suhi plaz." V tem prepričanju se starka ni dala motiti.
Nekaj dni potem, ko je Boštjan izginil, je pritekel ves razburjen mlinar v vas ter pripovedoval ves zasopel, da je hudičev mlin proti svoji navadi izvrgel mrtveca, ka teri je zvezan na rokah in nogah in ki ni nihče drugi, kakor lovec Boštjan. Mlado in staro je hitelo na lice mesta k mlinu in našli so res mrtvo truplo Boštjanovo, vi seče na jelše vem grmu v vodi. Z
Prclctarjat proti kapitalizmu.
prvi ali drugi ali sploh kateri izmed fantov bolj všeč. Očividno pa je bilo, da je vsled te ljubezni naraščalo sovraštvo med lovcem Boštjanom in Jančetom vedno bolj in bolj in bati se je bilo, da izbruhne pri prvi priliki. Stvar pa se je končala tako strašno in padom v grmičevju žalostno, kakor je ni nihče priča koval.
T
divjih lovcih, ki so poskušali ša.iju nihče mogel soditi, da ji je dv.gniti to blesteče zlato, a se niso nikdar več vrnili iz prepada Niti njih mrtvih trupel ni bil" najti doli v ni/.avi, kjer se izteka divji hudournik po planinskih tratah v dolinski potok. ,
Najbolj živo pa se je utisnila v spominu ljudstva pripovest o zvestem lovcu Boštjanu. To nesrečno sporočilo je še izza časa, ko tu še niso bili iztrebljeni planinski koz-i iu so imeli gozdarji večkrat z divljimi lovci krvave rabuke.
Divji časi so to bili takrat v epem planinskem sveto in malo
vetrinjsko pokopališče je sprejelo marsikaterega tihega prebivalca — zdaj gozdarja, zdaj divjega ovca, — katerega je zahrbtna k torija zadela v gozdu ali na samotni planinski višavi ter mu prinesla nepričakovano smrt. Končno je prišlo tako daleč, da ni hotel prevzeti nihče izmed lovcev več v oskrbo tega nevarnega ovskega okraja. Zadnji izmed teh je bil lovec Boštjan, ki je na strašen način končal v hudičevem mlin Boštjan je bil čvrst mlade-nič kakih trideset let, vitke po-
razbito glavo in zlomljenimi rokami in nogami so potegnili nesrečnega fanta na obrežje. Roki sta mu bili z vrvjo tesno zvezani in tudi na levi nogi je visel konec vrvi, s katero so bile bržkone tudi zvezane noge. Klobuk in puHko lovca so našli nad visokim vodo-
Nekega popoldne je zapustil Boštjan lovsko kočo ter krenil v' j visoko govorje nad hudičevim mlinom, odkoder se pa ni več vrnil. V skrbeh so čakali še prihodnjo noč na lovca ,ker se pa le ni vrnil, slutili so, da so mu je pripetila kaka nesreča in p0 polnoči so se podali vaščani z baklja-mi, vrvmi itd.,na pot, da ga poiščejo in mu Se pravočasno po-morejo. Dobri ljudje so iskali in klicali po gozdu in skalovju <)<> ledenikov, a po lovcu ni bilo nikjer sledu. Videli ga niso niti planšarji, niti ovčji pastirji niso vedeli povedati o njem.
Vedno bolj se je šepetalo v vasi o izgubljenem lovcu in posamezni glasov i so dolžili Španovega Jan-
Ni bilo torej več dvoma lovca Boštjana je pahnil/ zlobna morilčeva roka zavratno iz visoČine v strašni prepad hudičevega mlina. Ni padel oko v oko v poštenem boju z divjimi lovci, tudi ponesrečil se ni, ampak se je izvršil strašen podel umor, ki ga dozdaj še ni bilo pomniti v tej dolini. Ker se je v takratnem času smatralo divje lovce še za nekake junake, in ne za strahopetne in zahrbtne morilce, si je ljudski glas iskal drugega morilca in ni dolgo trajalo, da se je najprej tiho, potem pa vedno glasneje imenovalo ime Španovega Jančeta. Tekmoval je z lovcem za Majdino ljubezen in večkrat je pravil, da se bo dogodila prej nesreča, kakor da bi prepustil Majdo drugemu. Kar je bilo pa najbolj obtežilno zanj, je
bilo to, da ga ni bilo uuega uso-depolnega večera doma, niti se ga ni videlo drugod. .lanče je torej moral biti morilec. Da se mu ni moglo sedaj niti najmanjšega oporekati, ni prišlo v poštev. Ko pa je, prisiljeno po govoricah, tudi sodišče poseglo po Jančetu ter ga vklenjenega pustilo odpeljati iz vasi, je bilo gotovo, da ni nihče drugi kakor Janče umoril lovca Boštjana.
Sodnijska preiskava se je nadaljevala in obtežilno je bilo za Jančeta ravno to, da ni hotel povedati, kje je bil omejeni večer, ko se je zgodil umor. Jančeta so videli tisti večer korakati po dolini navzdol, ali nihče ni vedel, kam da je šel. Sam pa tudi ni mogel verojetno dokazati, da se je že zvečer .ali ponoči ali zgodaj v jutro vrnil.
Vobče se je torej smatralo, da je Špatiov Janče zalezoval Boštjana, ga hipno napadel in ker je bil močnejši, ga je premagal ter zvezanega vrgel v žrelo hudičevega mlina. Tega mnenja je bila v kratkem vsa dolina, dasiravno Je ovorilo marsikako dejstvo proti. Le ena oseba se je potegovala za Jančetovo nedolžnost, in to je bila Bajtova Majda. Odkar so Jančeta odvedli v zapor, je dekle ležalo v vročici v postelji ter ni moglo javno zagovarjati Jančeta. Radi tega pa je imelo kmalu po4em pogovor z materjo in dušnim pastirjem, po katerem se je duhovnik oblekel v črno praznično obleko ter šel na sodnijo, da pove tam Majdinem imenu strogim gospodom sodnikom, kje je bil nesrečni večer Spanov Janče in .da vsled tega ni mogel biti ob istem času par ur dlje pri hudičevem mlinu. Vato so Jančeta poiskali v zaporu ter ga še enkrat izpraševali. A na vsa sodnikova vprašanja je venomer zatrjeval, da je nedolžen i ti da ne more povedati, kje je bil. \o pa je duhovnik ponovil izpoved Majde, se je fant zjokal ter »ripoznal, da je bil pri njej. A če ona tega sama ne bi priznala, ne >i bil nikdar povedal, da jo je obiskal.
Posledica tega je bila, da se je odpravil sodnik s svojim pisarjem sam v oddaljeno gorsko dolino in la je sestavil zapisnik o Majdini izpovedi. Po tej izpovedi so potem Jančeta takoj oprostili.
Ko se je fant vrnil domov, je ravnokar pel v vasi mrtvaški zvonec in kajžarica ga je peljala v čuninato Majde, kjer je le ta ležala mrtva in bleda med gorečimi svečami na mrtvaškem odru.
Tako se je žalostno končal ta dogodek, ne da bi se našel sled o pravem morilcu. Šele mnogo let. kasneje je ponesrečil daleč doli v dolini nek star drvar, ki je pred svojo smrtjo obstal, da je v družbi z nekim divjim lovcem umoril lovca Boštjana pri hudičevem mlinu. Boštjan ga je presenetil, ko je ravno z ustreljeno kozo na hrbtu hotel v dolino. Njegov tovariš pa da je lovca razorožil in prisiliti sta ga hotela k prisegi, da jih ne bo naznanil. Ko jim je pa lovec povedal, da je že svojemu gospodarju prisegel zvestobo in. da ne postane krivoprisežnik tudi za ceno svojega življenja, sta mu divja lovca zvezala roke in noge ter ga spustila najprve samo nekoliko nizdol v prepad v bobneče in peneče se valove. Parkrat sta ga morilca potem zopet potegnila navzgor, da vprašata, ali je voljan sedaj priseči. Ko jim pa naposled Boštjan sploh ni več odgovarjal, sta spustila vrv in trenotek kasneje je smrt končala trpljenje junaškega lovca.
Tako je smrtnoranjeni drvar posvetil šele po dolgi vrsti let v zagonetni umor, pri čemur tudi ni zamolčal, da jima je Boštjan prorokoval nenaravno smrt. To prerokovanje se je tudi obistinilo, ker se j«' njegov tovariš f>ogreznil v razpoko ledenika, on sam pa se je tudi sedaj ponesrečil, dasiravno se ni nikdar več dotaknil puške od onega strašnega dogodka ter si je služil svoj kruh s poštenim drvarskim delom.
Štiri človeške žrtve je torej požrl po ustnem sporočilu hudičev mlin, vzroka dovolj, da so se ljudje bali in ogibali groznega berzdna.
Po strašni smrti lovca Boštjana ni skozi desetletja nihče več hotel prevzeti službo lovca v planinah, kar je imelo za posledico, da so lovski tatovi izstrelili tudi zadnjega divjega kozla v teh planinah.
Večni boj človeka
Boj proteklosti, boj sedanjosti, boj bodočnosti.
Č lovek bije večni boj. Bije ga posameznik in bije ga celo človeštvo. Boj posameznika je le odsev splošnega boja, kakoršnega že bije človeštvo.
Boj se je začel s človekom in končal bo z njim. Boj je bil pred atotisoe in atotisoč leti, ko se je pojavila na zemlji prva stvarca, kojc potomci smo vsi — boj je danes, ko pravimo, da smo civilizirani — in boj bo še milione let, ki pridejo. Boj je neizogiben. Tako je zapisano v velikem zakoniku narave; temu zakonu je podvrženo vse; nad tem zakonom ni ničesar.
Neizogiben je boj, spreminjajo se pa oblike boja, spreminja sc karakter in cilj. Kakor se spreminja oziroma razvija in spopolnjuje človek, tako se spreminja in zboljšuje njegov boj; spreminja se orožje in spreminjajo se svrhe ter cilji boja. In zadnje je najbolj važno.
• • •
Strašen je bil boj v preteklosti in strašen je deloma še — danes. Človek živi na svetu kakih tristotisoč let. Natančnega števila ni, toda biologi in geologi so edini v tem, da človek se je pojavil v začetku četrte dobe; od tega časa j«» preteklo najmanj pol miliona let.
Boj prvega človeka je bil boj z živalmi. Takrat je človeštvo živelo na drevju. Na zemlji so takrat št* gospodarile zveri. Minila so tisočletja in tisočletja preden se je v revnih možganih primitivnega človeka razvilo toliko razuma, da je odkrhnil kos drva in z istim o-plazil napadajoče zver in da je pobral kamen ter ga zagnal v sovražnika. Minila so zopet stoletja in stoletja, preden je v primitivnem Človeku zaiskrila prva misel, da je na kos drva z ličjem privezal kos surovo obdelanega kamna in si tako ustvaril prvo orožje, s katerim je premagal zver. Ko je človek enkrat to dosegel — da je namreč zamenjal golo pest z gorjačo in s kamnom — tedaj se je v Človeštvu izvršila prva socialna revolucija; pričela se je nova epohalna doba.
Ko je človek pričel rabiti kamnito orodje, tedaj je premagal živali — dasiravno ne še vseh Zapustil je gozdna bivališča in se selil v skalnate jame na visoke hribe, ki jih je utrdil. Selil se je na plitva jezera in močvirja, kjer je zabil kole v dno in gori postavil kolibe. Med tem pa, ko se je na eni strani še vlekel boj z bolj krvoločnimi živalmi — z živalmi, ki danes ne eksistirajo več — pojavil se je na
drugi strani drugi boj — boj človeka proti človeku.
• • •
CÍovek v kameni dobi, ali takozvan jamski človek, je položil temelj prvi, najpritnitivnejši družini, pravzaprav jati. V jatah se je človek selil, iskal plena in živeža ter skrbel za naraščaj. In tako se je zgodilo, da se je jata srečala s tujo jato; nastala je tekma; rodila se je zavist in mržnja — človek se je dvignil proti Človeku.
V	prvi dobi, ki je bila najdaljša, je bil boj za obstanek med človekom in živaljo. V drugi dobi, katera sega kakih deset tisoč let nazaj, sc je pa vnel boj v človeštvu samem zopet za obstanek. In ta doba — ta boj živi še danes, dasiravno je že pri koncu.
V	kameni dobi je gospodarila tista jata ljudi, ki je bila najmočnejša po številu in ki je imela najboljše bojno orodje. Danes — v dobi elektrike — gospodari tista jata — država ali razred — ki ima največ oboroženih mož, največ kanonov in oklopnjač . . . Morilno orodje se je sicer spremenilo, iz barbarskih jat so nastala plemena in narodi — ali boj je isti, brutalen, barbarski . . . Človek še živi v barbarski dobi.
• • •
Barbarskega človeka je pa čakalo še drugo prokletstvo. Ko je v začetku druge dobe pričel človek misliti in opazovati stvari okrog sebe, postal je uboga žrtva svoje umske revščine. Opazoval je solnce po dnevi in jasno nebo z luno in zvezdami ponoči; opazoval je premikanje oblakov; gledal je dež; čutil potres; zrl na bruhajoče vulkane; videl je blisk in s trepetom poslušal grom in treskanje strele.
Vse to je bilo za barbarskega človeka nekaj nerazumljivga tajnega — nekaj, česar ni mogel zapopasti. In tako je vse te prirod-ne prikazni, naravne elemente pripisal neki supematurni sili, ki je več kakor on, človek. Tako je barbarski človek ustvaril vero, ustvaril si je boga in bogove, hudobca in hudiče. Ustvaril si je bogove iz blata, kamna, lesa — ustvaril je nevidnega boga v oblakih, kateri je po njegovi revni domišljiji bliskal in gnnel. In tem bogovom — produktom svojih rok in revnih možgan— je davni človek hlapčeval z nepopisnim strahom; molil jih je in žrtvoval jim življenja svojih soljudi. Kar je videl in užil dobrega in lepega, to je prišlo od boga ; kar je pa občutil slabega in mučnega, bilo je od hudiča — in „tiiko se je v njem križal neprestan boj med dobrim in hudobnim malikon\. Kakor je bil tedaj človek še barbarski in divji, tako so bili njegovi bogovi barbarski in divji. Kakor je človek klal človeka, tako so bogovi klali bogove. Ena jata, eno pleme je imelo svojega boga in drugo pleme zopet drugega. Plemena so se klala med seboj v čast in slavo njih bogov . . .
In tako se kolje človeštvo še danes. Prokletstvo, katerega si je naprtil na pleča barbarski človek pred več kot deeettisoč leti — morda še pred 25 tisoč leti — nosi še danes večina ljudi. Praznoverstvo, produkt primitivnih možgan, je dvojček bratomora in sin barbarizma Dokler bo človek hlapčeval lesenim, kamnitim, kovinskim in naslikanim malikom, tako dolgo bo tudi zmožen pobiti sočloveka. Boj človeka proti človeku in praznoverstvo sta si brata.
• • •
Ali — že se svita.
Človek je že davno premagal živali. Premagal je celo vrsto pri-rodnih elementov. S tem je premagal tudi dober del svojega prazno-verstva. Podvrgel si je blisk in sopar. Premagal je morje; podvrgel si je suho ozemlje. Velikanski je napredek, ki ga je izvršil še vedno barbarski človek zadnjih par tisoč let — zadnjih par sto let in zadnjih par let!
Zdaj živimo ravno nekako na razpotju, ko se človeštvo odpravlja iz druge dobe svojega večnega boja v tretjo dobo. To bo doba prave civilizacije. To bo doba, ko se bo človek boril z razumom za odpravo bratomorstva in proti praznoverstvu, kolikor ga še ostaja iz dobe barbarizma. To bo doba, ko se bo človek boril z umom, s svojo inteligenco za materijalno blagostanje človeštva in za raziskavanje znanstvenih resnic v povzdigo svojega blagostanja. To bo boj bodočnosti.
• • •
Da — na razpotju smo.
Čeprav je človeštvo še oboroženo do zob — čeprav še vliva ka-none in morske velikane — čeprav še moli kamnite, lesene in kovinske malike — čeprav še človek izkorišča in mori človeka — vso to bo minilo. Človek bo našel prvo srečo v pravični ureditvi socialnih razmer. Današnji razredni boj je izraz iskanja te sreče. Zemlja je silno bogata, tako bogata, da lahko preživi stokrat več ljudi kakor jih je na celem svetu. Treba je le, da se človeštvo organizira v družbo delavcev in da vsakdo v polni meri uživa sad svojega dela. Ko človek enkrat to doseže, da socializira zemeljska bogastva, delo in produkt, tedaj bo konec bratomorstva. Človek bo potreboval človeka pri dolu, pri graditvi in kot tak bo mu vsakdo brat in prijatelj. Bodoči človek bo poznal le eno domovino in ta domovina bo celi svet; človeštvo bo ena družina. Vsledtega bo vojna nepotrebna, morilno orodje bo romalo v muzeje in s tem bo konec barbarske dobe človeštva.
• • •
Pričujoča slika pokazuje oziroma predstavlja človeštvo, ki se povspenja iz našega planeta v vsemir na tuje svetove — povspenja se z mislijo, z umom. Nekoč je Človek mislili, da so bogovi samo radi
"lepšega okineali nebo z nezbrojnimi iskrami -- zvezdami. Svetopisemska pravljica o 44st varjen ju" pravi, da je bog ustvaril solnce; luno in 44še zvezde povrh".
lak je bil nazor barbarskega človeka glede vsemirja, ki ga ni razumel. "Ne zvezde povrh"! . . . Revni "modrijan", ki je to zapisal, ni znal, da je milione zvezd, ki so bilionkrat večje od našega sobica, da so te 44zvezdice'' v obliki mogočnih planetov in ogromnih solne plule po vsciuirju preden se je porodila naša zemlja in da je naša zemlja v primeri z drugimi svetovi neznatna zvezdica — tlroban prašek. Kako bi vedelf H^nes pa ve! Danes ve, da ji» naš svet le atom — malo manj kot ni{ — v brezkončnem vsemirju in on— človek — je še milionkrat manjši atomček — majhen v vsemirju, toda velik v svoji umstveui sili, ki more že toliko zapopasti. Človek je pogledal v vsemir, ne s svetim strahom ali z naivnostjo, temveč s kritičnim očesom skoz teleskop in zazrl je doslej neznana čudesa; zazrl je svetove in svetove, solnca in solnca, svetove polne življenja in mrtve svetove, kakor bo enkrat naš svet. Z revnimi, primitivnimi pripomočki, kakorene ima še danes, je spoznal le majhen del vesoljnega žit ja čegar del je on.
Človeštvo je še mlado v svojem razvoju. Človeštvo je sedaj v ti-
Kadar človek konča boj proti človeku, odstrani bedo, zagotovi sebi in potomcem življensko eksistenco — tedaj se začne prava civilizacija. Tedaj bo človek porabil svoje misli, svoje umske sile, da izboljša in izpopolni pripomočke eksistence, da poveča svojo znanost. Bodoči človek bo premagal praznoverstvo popolnoma in premagal bo telesne bolezni, k»jli oboje izvira iz neznanja Takrat nastopi zlata doba človeštva.
V nepopisno višino dvignil se bo mogočni ženi j umsko perfekt-nega človeka. Iznašel, razkril, odkril bo stvari v korist celemu človeštvu, o kakoršnih danes nima nihče pojma. Noben bog, kar jih je še do danes naslikala domišljija otročjega, barbarskega človeka — nima niti milionski del tiste veličastvene sile, tiste popolnosti in dovršenosti, kakoršno bo imel bodoči človek, ko doseže vrhunec svojega razvoja. Naš planet, kateri se nam zdi grozno velik, bo srečnemu,, bodočemu Človeku kmalu premajhen, preozek in predolgočasen. Silil bo naprej in želel bo povspeti se v vsemir na druge svetove, šel bo naprej in naprej . . . To bo njegov boj. Vzvišen, krepČilen in sladak je boj bodočega človeštva.
Večni boj. Boj preteklosti in sedanjosti je trpljenje in muka, — boj bodočnosti bo užitek in sreča.
sti dobi, ko se poslavlja od svojih otroških let — kakor dvanajst ali štirinajstleten deč^k. Človeštvo j«' zdaj še v dobi, ko ne Ve, dali bi še nosilo kratke hlačice ali bi obleklo dolge, moške hlače. Človeštvo Se ni užilo življenja . . . Kaj razume o življenju in kaj ga užije dvanajstletni otrok f V glavi se mu sicer že porajajo pametne misli, nekaj snuje in razmišlja o bodočnosti, 1oda srce ga le še vleče nazaj k — igračam, v brezskrbnost in v lepe sanjarije. Tako je s človeštvom vobče — še ljubi igrače, fantazije.
Toda človeštvo bo nekega dne pameten mladenič in potem dozorel mož. In razlika med sedanjim otroškim in bodočim dozorelim človeštvonrbo ista, kakor je med otrokom in tridesetletnim možakom. Človek bo živel še milione let, ako ueaka svojo starost kakor mu je določeno po zakonu razvoja.
Velikanska je bodočnost, ki se odpira človeštvu, velikanska in krasna. Ni si mogoče misliti napredka, blagostanja, sreče, silnih razkritij in odkritij — sadov najrazvitejših možgan — ki leži pred na* mi. Kakor se opičjemu človeku pred tristotisoč leti ali barbaru pred nekaj tisoč leti ni moglo niti sanjati o napredku naše dobe — o železnici, parobrodu, aeroplanu, brzojavu, kinematografu, neštevilnih strojih in o Panamskem kanalu — tako se ne more danes nam niti sanjati o napredku bodočega človeka.» In razlika med bodočim pa današnjim človekom bo večja kakor je med današnjim in nekdanjim opičjim človekom.
Ko zremo danes na okamenine in izkopine, ki nam govore o življenju in običajih davnih, rodov in plemen — s kakim pomilovanjem ogledujemo vse to in kako veseli smo, da tistih časov ni več. Le počasi ! Ko bo bodoči človek zrl na ostanke današnje "pros viti jene" dobe ohranjene v muzejih ali kjeržebodi, ne bo samo pomiloval ''civiliziranega" človeka iz dvajsetega stoletja, temveč ga bo prav pošteno sram, da je potomec takih prednikov. Sram ga bo!
Imena Napoleon, Aleksander Veliki, Cezar itd., ki jih svet danes še proslavlja kot 44slavne može" — odnosno današnji zgodovinarji — bodo v dobi civilizacije pozabljena. V bližnji bodočnosti se jih bodo ljudje še spominjali kot največjih človeških klavcev iz barbarske dobe, toda tekom tisočletij bo krvava zgodovina današnje barbarske dobe ravno tako pozabljena, l<akor j«' danes pozabljena zgodovitla raznih bojevitih indijanskih rodov, ki so živeli pred tisoč leti v Ameriki.
Razno.
— Klerikalna Avstrija. Odlični dunajski učenjaki so hoteli u-stanoviti zavod 44Arhiv za mladinsko kulturo", ki naj bi zbiral materijal o avstrijskem šolstvu in na podlagi tega deloval za refor-ni i raj ne našega šolstva. Ta zavod je nižje avstrijsko namestništvo prepovedalo, ker bi bil — držav-vi nevaren! To se je zgodilo na ukaz klerikalcev, ki kratkomalo ne preneso nikakršne kritike avstrijskega šolstva, kar je dokaz, da je to šolstvo skoz in skoz gnilo.
— Denar premoti tudi svete može. Prior rimskega samostana San Giovanni 1 Paolo je ovadil brata Frederika, ker je poneve-ril visoko svoto. Denar, ki so ga prinašali verniki za maše, je deloma porabil za to, da si pridobi naklonjenost mlade žene, ki jo je spoznal v samostanski cerkvi. Ta žena živi ločena od svojega soproga in je bila z dvema otroka-ma v največji bedi. Brat Fedcri-ko je pričel razmerje z njo na ta način, da je podaril otrokom denar. Končno je dajal tudi njej denaf, a žena mu je morala za vsako "darilo" izpostaviti menico za desetkrat večjo vsoto, kakor jo je dobila v "dar". Pred preiskovalnim sodnikom je izpo-
vedala žena, da je prejela 1200 lir, a menice je napravila za 11 tisoč lir. Pred nekaj dnevi je izginil menih iz samostana, baje so skriva v Rimu. Pred-osmimi meseci je izginil iz istega samostana menih, ki je vzel s seboj precejšnjo vsoto cerkvenega premoženja.
— Tatica v rodovniški halji. Iz
Rima poročajo: Neka stara nuna je pokradla v samostanu svete Klare pri Neapulju teč dragocenih starih slik in jih prodala. Med u-kradenimi slikami je ona, ki je vredna 100,000 frankov.
— Gorkij je obtožen bogoklet-
stva. Slavni ruski pisatelj Maksim Gorkij, ki se je komaj vrnil v Rusijo, odkjer je bil pregnan, Je obtožen bogokletstva. S podpisom se je moral obvezati, da no zapusti Peterburga.
Velik revež je vsegamogočnl bog v Rusiji, ko ga morajo vzlic njegovi vsegamogočnosti varovati v kazenskimi paragrafi in sodišči!
— General aotrudnik pri socialističnem listu. Uradni list jo ostro napadel generala Fičeva, ki sodeluje pri bolgarskem, socialističnem listu. V listu so zahteva, da se generala takoj črta iz bolgarske armade, ker jo sotrudnik socialističnega lista.

V naslednjem podajamo slo varček manj iiava<inih tujk, znanstvenih izrazov in imen, na hajajočih se v raznih socialistič-nili člankih in knjigah, da l>o rita tel jem laglje razlagati pomen stavkov, ki »o v zvezi h tujimi besedami.
Ad m&iorem dei gloriam s= v
večjo ea*t in slavo božjo.
Agregat iz mnogih poedinih delov zložena celota.
Ancien regime (izg. aiisjén režim = stara, prejšnja vlada; navadno velja to ime za dobo tik pred veliko francosko revolucijo leta 1789.
A priori r: vnaprej, ne na podlagi izkustva, temveč iz golih umatvenih razlogov.
Ardigô Robert, italiajnski mo-droalovec pozitivistične smeri, katera uči. da se mora vse človeško spoznanje omejevati zgolj na dana dejstva.
Atomi neskončno majhni, nezložni in nedeljivi suovni drobci.
Bagehot (izg. bedžot) Valter (1826—1877), angleški soeiolog. Baktérije male, prostemu o-
česu nevidne glive; nekatere vrste bakterij pcvzročajo kiaanje (v moštu, mleku), druge vrste gnitje. tretje kužne bolezni (jetiko, kolero i. t. d.). Bellamy (izg. belem i) Edvard, ■ amerikanski pisatelj, znan po svojem socialističnem romanu: "A Looking backward" (izg. a lûking bék'verd), t. j. pogled v preteklost, v katerem po svoji domišljiji opisuje družabne razmere, ki zavladajo čez sto let. **
Bill of rights (izg. rajts) = ime angleškega ustavnega zakona iz leta 1668, ki zagotavlja osnovne državljanske pravice.
Biologija nauk o življenju in pogojih življenja.
Bona fide (latin.) = v dobri veri.
Br&hmini t indski duhovni. Buckle (izg. bekl) Tomaž (1822 —1862, angleški kulturni zgodovinar, ki ie v svojih zgodovinskih spisih sledil t. zv. telurskemu de-terrninizmu, t. j. misli, da sta volja poedinega človeka in živije-je človeških družb (narodov) popolnoma odvisna od vnanje, pri-rodne okolice (od podnebja, od zemljepisne lege i. t. d.).
Cav&llotti (izg. Kavaloti) Fe-liče, italijanski pesnik in dramatik.
Cehovnik član srednjeveških rokodelskih organizacij, t. zv. ceh.
Charity-sport (izg. čeritisport) hrupna i>i kričava dobrodelnost, ki jo uganja plemiška in denarna gospoda sebi v zabavo.
Darwin Charles (izg. earl«) (1809—1882), slaven angleški pri-rodoslovec, ki je s svojim raziska-vanjem pri rode postavil nauk o življenju na povsem novo podlago. Njegov nauk (darvinizem) pravi, da so se različne »vrste živih bitij razvile iz preprostejših oblik, (transformizem ali descen-denčna teorija», da se vrste pod gotovimi pogoji izpremiujajo in da vsled dednosti teh izprememb nastajajo popolnoma nove vrste. Pri umetni izreji (v vrtnarstvu in živinoreji) skrbi človeški um s smotreno izbero za razvoj ;v zaie-Ijeni smeri. Y naravi se vrši sa i nod sebe prirodni izbor («elckeij-ska teorija). V boju /-a obstanek pogine nepregledna množica bitij. zmagujejo pa najboljše prila-godeni poedinoi. S tem, da se koristno pridobljena njihova svoj-stva podedujejo od rodu do rodu, nastajajo tekom ogromnih razdobij nove vrste. , De conditione opificum (izg. kondiciône opifikum) = naslov okrožnice, ki jo je objavil dne 15. maja 1891 papež Leon XIII. o delavskem vprašanju.
Determinizem r^ nauk, da človeška 'volja ni svobodna, da način človeškega dejanja in nehanja o-predel ju jejo vnaja dejstva. Tako-zvani antropološki determinizem uči, da je ravnanje človeka v prvi vrsti odvisno od njegovih plemenskih avojatev. Telurski determinizem izvaja človeško dejanje in nehanje iz vnanje prirod-ne okolice (iz podnebja, temperature, površja i t. d.). Po Karlu Marxu zasnovani ekonomski ali gospodarski determinizem (ime-novan tudi zgodovinski ali gospodarski msterializem) pa uči, da
družabnega življenja odviaeu od živi j enakih, t. j. od gospodarskih pogojev
Distributivna pravičnost =
pravičnost v razdelbi.
Drenaia - osuševanje travni kov in njiv s pomočjo podzemelj skih lončenih cevi, ki odvajajo vlago.
Daulizem . : nauk, ki iz različ nosti snovnih in duhovnih pojavov izvaja, tla obstoji od snovi različ na sulMtanca, duša.
Egalitaren = : izenačujoč Endemija - ; bolezen, stalno na stan jena v gotovih pokrajinah (u pr. mrzlic
Epidemija sočasno v velikem razsegu nastopajoča kužna bole zen (u. pr. legar, kolera i. t. d.)
Erotika : : nauk o ljubezni, lju bezenski užitki.
Evolucionizem (razvojni nauk nauk, da »e v veaoljstfvu vrši neprestan razvoj: svetovna telesa, zemeljska skorja, rastlinske in živalske vrste, družabne naprave (država, rodbina, lastnina i. t. d.) človeško spoznanje — vse je večnem razvoju.
Federalizem = politični nauk, ki terja samoupravo in samostojno zakonodajo za posamezne po krajine, sestavljajoče osrednjo državo.
George (izg. džordz) Henry, a-
rnerikanski pisatelj, ki se v svojih lelih močno zavzema za nacionalizacijo, t. j. za podržavljenji zemljiške lastnine.
Giotto (izg. džoto) Bondonne (1276—1336), znamenit florentin-ski slikar in arhitekt, kojega talent1 je slučajno odkril slikar Ci-mabue.
Gladstone (izg. gledstn) Vi Ijem, angleški državnik, ki je hotel a.podržavljenjeiu zemlje rešiti irske kmete iz veleposestniških krempljev.
Gransenjer velik gospod. Häckel Ernst, nemški biolog, zaslužen za znanstveno podkrepitev descendenene teorije, t. j. nauka. da so se višje razvile iz nižjih vrst; važen je po njem odkriti osnovi zakon o postanku življenja, t. zv. biogenetieni zakon, da vsak |K>edinee tekom svojega razvoja ob kratkem ponovi razvoj svoje vrste: na človeškem zarodku n. pr. »e pokažejo na gotovi stopnji razvoja škrge, sopilo rib; to dejstvo si je razlagati na ta način, da je razvoj človeškega rodu spel preko rib, da so predniki človeka dihali s škrgami, da so bili ribjega rodu.
Hobbes (izg. hob«) Tomaž (1588—1679), angleški modroslo-Vec; od njega izvira latinski stavek : Ilomo hoinini lupus ljudje so si kakor volčje.
Imanten atribut notranje, prirojeno avojstvo.
Induktivna metoda način človeškega mišljenja, ki iz množice poedinih pojavov izvaja splošen zaključek ,
Intuicija predstava, spoznanje.
Jurisprudenca r - pravoslovje. Jakobinstvo pretiran radi-kalizcm.
Kamora zloglasna rokovnjaška družba v južni Italiji, ki še dandanes ni popolnoma iztrebi jena.
Kampanja - nezdrava okolica Kima
Kapi lame mrene, ki obdajajo ž.ilc. dovajajo po svojih finih cevkah telesu iz krvi potrebno iirano.
Karbonarji (ogljarji	ime
tajne demokratične organizacije italianake (1806—1841).
Kaste = medsebojno ločeni dedni stanovi; prehod iz enega v drug stan je nemogoč; ta družabna uredba je razvita predvsem- v Indiji.
Kolektivizem - - socializem. Kozmopolit človek, ki mu je ves svet domovina, vsi ljudje rojaki in bratje. Kriminaliteta — zločin« t v o. Kriminalna antropologija nauk o človeku-zločincu.
Latifundijar : lastnik obsežnega 'veleposeatva.
Legalitarec človek, ki skuša uveljaviti svoje politične in socialne vzore s samimi postavnimi sredstvi.
Loria Ahil, italijanski sociolog in politični ekonom.
Mala fide zlohotno, v slabi veri.
Patriarhat rodbinska organizacija, kjer «v nasprotju s sedanjim redom v rodbini ne vlada o-četovska. temveč materinska o-blast.
Mazzinist = pristaš italijan-
PRVI MAJNIK IN "PRÖL" ARMADA.
Pad
največja reka v Italiji.
Parveni =
kvišku.. Patriciji Perverzija kvarjenost.** Platon «
človek, ki je zlezel
rimski plemiči, : popačenost post arogrški mislec
Manifestacija prvega majnika ju se delavstvo vsedlo; saj delav-
ne bi bila popolna, če bi izpustili iz nje misel na naše orožje, naša sredstva, ki se jih poslužujemo, ko pripravljamo pot naši končni zmagi.
Ta sredstva so naš Proletarec, naše politične in gospodarske or-
Htvo kaj rado pozablja batine. Manever je bil, s katerim se je bilo treba kratkovidni masi prikupiti, da se zopet proda za skle-dico leče, za par prikupljivih besed. Ko so pospravili žetev, je zapihal drug veter, in gospodje, ki
ganizaeije. Danes hočemo govoriti so preje navidezno lementirali
proti izkoriščanju, so zopet padli po delavcu. Zopet jim je postal stari puntar in nezadovoljne! — agitator, kateremu je treba zaviti vrat. — Vidiš, tako t«* znajo hipnotizirati s svojo virtuozno* pisavo in te sučejo kakor veter strešnega petelina. To se ji- zgodilo pa samo zato, ker se nisi potrudil, da bi iznašel, kateri časopis zastopa
za Proletarča.
Kot delavci, ki stremimo izven končnega cilja tudi po izboljšanju sedanjih družabnih razmer, se poslužujemo poleg organizacija v največji meri časopisja. Časopisje je ona sila, pred katero imajo rešpekt vsi sloji; zakaj časopisje dela javno mnenje, pa naj si bo to že na korist tej ali oni smeri. Kadar govori časopisje, takrat narod posluša, kakor je v
starih časih poslušalo ljudstvo Seveda, to ni nič čudnega, če se sivolasega stračka, časopisje pro- to dogaja — morda proti tvoji glasa vojno, sklepa mir, raziskuje volji — kajti ti nimaš ničesar na resnico in ščiti interese. Kdo danes rekovati časopisju, čez katerega sploh Vsaka
veljati, ima dandanes svoj easo-)is. Tudi posamezniki, ki iščejo svojih interesov, posedujejo časo-
delavske interese vseh 365 d ne le ob času politične žetve.
ni m
posluje brez časopisja? nimaš nobene kontrole. Zato pi-organi/.acija, ki hoče kaj sejo kar je pač njim všeč, kar slu-
j ži njihovim interesom. Tudi Slo-! venci v Ameriki imamo take časo
je način človeškega hotenja in.skeg« revolueionsrca Mazzinija.
!)ise. Zdravniške organizacije, šolske, verske, pravne, modroslovne, prirodoslovne, vojne financielne, parabrodne, železniške, borzne i Ir. institucije imajo svoja glasila. Časopisje je velikanska sila, kate rega vrednost se ne da preceniti. Cisto naravno je torej, da se te neprecenljive vrednosti časopisja zaveda v gotovi meri tudi prole-tarjat.
Kako važno vlogo igra časopisje v delavskem gibanju, je najbolj jasno razvidno ob času, ko se vaše delavski boji — štrajki ali volilna kampanja, kadar so ta-<oj.šnji interesi kapitalistov in lelaveev razločno na vidiku. To se je jasno videlo ob času strajka ' Va., Michiganu in sedaj v Coloradi, kjer bije ta^orekoč ci-ilna vojna.
Kapitalistično časopisje, ki zastopa interese kapitala, poroda vse dogodke o štrajku z namenom da očrni karakter delavcev — v taki luči, kakor da so delavci sami banditi, katere je treba postrelitl I delavstvu potrebna, ker krepi de-ali poobesiti. Stem se računa na | lavsko solidarnost in jača bojna javno mnenje, ki naj bi bilo v j sredstva: organizacijo in easo-prilog ka	mogotcem J pisje.
Na vse le napade mora delavsko 1 Vseh zavednih delavcev dolž: časopisje odgovarjati, če noče, da nost je torej, da to orožje čuvajo
pise, ki se semtertje laskajo delavcem; ali kdo more garantirati, kako dolgo bo to trpelo? Nikdo! Kakor se sučejo krajevne gospodarske in politične razmere, tako se sučejo ti le časniki. So pač posnemalci onih buržoaznih listov, ki smo jih omenili preje.
Toda slovenski delavci v Ameriki imajo en list, ki stoji vseh 365 dni v navadnem in 366 dni v prestopnem letu neomajano na strani delavcev, trdno kakor skala! Zakaj? Zato ker ga lastu jejo delavci sami, ki so organizirani v delavski socialistični stranki in ga tudi sami kontrolirajo. Nikdar se ne more pri "Proletarcu" zgoditi kaj tacega, da bi list zagovarjal, kar ni v soglasju z delavskimi interesi.' Kdor bi skušal storiti kaj tacega, bi ravnal proti strankinim načelom in bi mora! takoj zapustiti organizacijo. Vidiš. tukaj se zrcali tista disciplina, o kateri govorimo socialisti. Ali je taka disciplina delavstvu v škodo? Nikakor! Ta disciplina je
prevladuje kapitalistično javno mnenje, ki gotovo ne provzoča dobrih posledic za njih situacijo.
in ga ojačujejo; zakaj dan osvobo-jenja iz mezdnega suženjstva se ni prišel; zavrniti bo treba Se
Eno javno mnenje se bojuje proti i marsikak napad, in kako občutno drugemu javnemu mnenju.
Kdor je jačji v tem mnenju, ta zmaga.
Toda poglejmo, kaj je delavsko časopisje?
Ali ne pišejo tudi kapitalistični in drugi listi proti neopravljenim oderuhom in izkoriščevalcem, kadar je potreba? Ali ne pišejo ti listi včasih še vse bolj radikalno kot linijsko in socialistično časo-* pisje proti izrodkom, ki so v škodo celemu narodu?' Tako si modroval. Toda le počasi, prijatelj! Pozabil si pogledati v politični koledar; zamislil se nisi v lokalno situacijo, ki sili dotične liste — odnosno njih gospodarje *— da-tako pišejo. Dotična lamentaci-ja je bila samo vada, na katero naj
bo delavstvo trpelo, če "Proleta-. rec ne bo mogel odbijati napade naših sovražnikov v toliki meri, kakor bi bilo treba, da vržemo nasprotnika nazaj in se med pripravimo za nov pohod k našemu končnemu cilju.
Povodom 1. majnika, našega praznika, bodi vsakega zavednegn delavca dolžnost, da se spomni na "Proletarca" in mu pridobi novih naročnikov in bojevnikov! To delo izvršiti je v prvi vrsti dolžna naša armada krajevnih za stopnikov in naših sodrugov, ki so v socialistični organizaciji!
Naprej torej fantje, za našega "Proletarca"!
Živel 1. majnik!
Upravništvo.
i-
dealističnc smeri; platonski (v prenesenem smislu besede) — nedolžen.
Plebejci rimsko ljudstvo, iz-početka brez političnih pravic.
Poliandrija (mnogomoštvo organizacija spolnega življenja, sloneča na zakonu med eno žensko in mnogimi moškimi.
Poligamija (lunogožeristvo) organizacija spolnega življenja sloneča na zakonu med enim moš kini in mnogimi ženskami.
Politična ekonomija = nauk gospodarstvu.
Poslanska medalja = znak it a lijanakih poslancev.
Pretium afiectionis (prjcium afekcionis) =» posebna cena (nu ljubitelji predmeta).
Positivizem = smer mišljenja ki iz pojavov samih spoznava njin zakonitost.
Promiakuitéta = neorgamzira no spolno življenje (brez rodbl ne), ki oUtoja v živalstvu in ki je obstajalo tudi v prvotnem človeštvu.
Propaganda dejanja = anariii stična agitacija, ki vidi v nasilju (umoru, ropu i. t. d.) vspesno sredstvo za preobrazbo družbe.
Protisti = najnižje organizira na, v vodi živeča, prostemu očesu nevidna živa bitja, o katerih si znanost ni na jasnem, ali jih j( prištevati rastlinstvu ali žival sfcvu.
Protcplâzma -- glavna sestavi na živalskega (človeškega^ in rastliiuskega telesa.
Raison d' être (izg. rezôn détr) rr= vzrok.
Richter Evgen, nemški svobodomiselni politik.
Robinzon Crusoe (izg. kriiso)
junak romana, ki ga je napisa Anglež Danijel l>efoe (izg. difo) in v katerem zelo vabljivo slika življenje samoatrja, bivajočega mnogo let na neobljudenem otoku.
Sadi Carnot (izg. karno), predsednik francoske republike; leta 1894 ga je zabodel italijanski a-narhist Kaserio.
Simbioza = sožitje (različnih rastlinskih vrst).
Solnčne pege = temne sence na so I čil i obli, ki se pokažejo in zginejo na trideset let. Vremeno sloveč Briickner je v solnčnih pe ga h spoznal vzrok povračajočih se vremenskih izprememb (suš in deževij).
Spencer Herbert (izg. spensr), znamenit angleški mislec, usta novnik razvojne filozofije (evo-ucionizma).
Spiritualizem smer mišljenja. ki izvaja vse pojave iz osnovne duševne substance.
Spol o vin a (mezzadria) v I-taliji močno razširjen zemljiški zakup, po katerem prejmeta posestnik in delavec-zakupnik v.sak polovico pridelka.
Staniče prostemu očesu nevidne krogljice, iz katerin je zloženo živalsko (človeško) telo.
Sudra najbolj zatirana in zaničevana indska kasta. Taine (izg. tén) Hipolit (1828 1893), francoski kulturni zgodovinar.
Términus technicus (izg. tehniku*) umetni, znanstveni izraz.
Tit ali Gaj - Peter ali Pavel; (Tit in (iaj sta zelo navadni rimski imeni).
Virchow Rudolf, nemški priro doslovec.
BELEŽKE
Diktatorji v Mcksiki že dolgo delujejo ua to, da bi povrnili ljudstvo k zemlji namesto zemljo ljudstvu, kakor zadnje zahteva.
Rent, obresti in dobiček izvira iz delavcev iu steka se v široki reki v žepe kapitalistov, Zato pa imajo kapitalisti vse, delavci pa — nič.
Vsak zdrav človek mora živeti ob svojem delu ali ob delu drugih. Druge poti ni — dokler vlada kapitalizem. Socialisti pa pravimo, da vsak zdrav človek mora živeti ob svojem delu, ne pa ob delu drugih.
Hearst, kateri je napovedal vojno Meksiki, pravi, da mora civilizacija "obsojali" nesrečno Meksiko. Kakšna civilizacija? Civilizacija v znamenju — kanona in bajoneta! Taka civilizacija že eksistira v Meksiki in je eksistira-la pred stotisoč leti dolgo prej preden so Španci "osrečili" za padni svet. Barbarska je ta civilizacija !
Vsak urednik kapitalističnega lista je zdaj veliko patriot. Vražje lahko je to! Kajti peresa ne bodejo in črke ne ubijajo. Meksikan-ske krogi je so daleč — nobena ne bo priletela do mize časnikarskih kričačev. Zato je pa lahko biti patriot in junak — doma na varnem !
"Vojna je pekel!" je nekoč rekel general Sherman. Vojna je pekel za — delavce. Toda za kapitaliste je vojna — business! Dobičkonosen business! Carji jekla in železa bodo napravili milione itd. Napravili bodo milione in sedi doma na varnem. Proletarci pa morajo iti v boj, morajo se klati in za plačilo dobe — mrzli svinec v glavo . . . Dol z vojno!
Pristaš stare politične stranke Girardu, Kans., je rekel: "Klo->uk z glave dol pred socialisti za en del — vi ste zmiraj na delu, nikdar ne popustite. Ce zmagate ali cene zmagate, vedno greste naprej s svojo večno propagando. Nobena sila na svetu vas ne more zadržati, «la bi enkrat ne zmagali."
Milionar Ford, kateri je prostovoljno znižal plačo svojim delavcem na pet dolarjev dnevno, se je e dni pohvalil, da delavci zdaj veliko več producirajo kakor prej. liadi verjamemo. In če bi elavci dobili še več, če bi dobili se, kar producirajo, naredili bi več. To je dokaz, kako lažejo nasprotniki socializma, ki pravijo, la bi delavci zgubili veselje do dela, ako l»i imeli vse, kar hočejo.
s<
zboljševanje zc-
kratfifl^
Melioracija
mlje.
Merkantilna morala
ski n ravni običaj.
Metafizika modroslavnn pa-nrga, razglabljajoča o vzroku in smotrih stvari.
Molekuli majhni iz atomov zloženi snovni drobci.
Monizem - : nauk, ki izvaja 'vse pojave, snovne in duhovne, iz ene enotne substance.
Monogamija (enoženstvo) organizacija spolnega življenja, slrnečna na zakonu med enim moškim in eno žensko.
Montesquieu (izg. monteskjé), znamenit francoski politični pisatelj iz 18. veka.
Osméza — pojav, da se različ no gosti tekočini, ločeni po porozni mreni, zmešat«; ozmotični pojavi so važni v živalskem in rastlinskem življenju.
Kapitalistično gospodarstvo.
Rudniški urad Zdr. držav je pre-računil, da se vsaki dan v Zdr. državah potrati mineralij za en miljon dolarjev.
— Danes marsikateri biznisman vpije in se ponosno trka po prsih : "Moje politično miSljenje je socialistično!" — Seveda! In se kako socialistično, ker se s socialističnim prepričanjem dela dobra kupčija.
časnikarski politični komedijant lahko na prvi strani piše /.a socializem, na drugi pa Tafta in na tretji za prohibiocinistične-ua kandidata, ker je slučajno njegov rojak. Vse to izvrši, ker je njegovo politično mišljenje socialistično, drugače pa je svobodomiseln !
BUM — ALI BUM — BUM?
Lisičji Huerta je ustrelil grdega kozla. Cospodje v Washingto-u pa niso zadovoljni s tako igro, zato zahtevajo, da mora lluerta postaviti kozla zopet na noge. Kako?
Enostavno tako: Nabaše naj edenindvajset mož-narjev s pravim "purflom" in esnični naj jih zažge, tako da io grmelo : bum — bum — bum — 21 krat) v zrak.
— Dobro! — rekel je TTuerta — zažgal bom 21 bumov, ali za vsak moj "bum" morate tudi v! zabumati: bum! Bum za bum!
— Nak! — pravi stric SAm. — Bum za bum ne pojde. Najprvo ti celili edenindvajset — potem pa mi drugih edenindvajset in stvar bo rešena.
Torej najprvo .Huerta: bum, bu m, bum — edenindvajsekrat,
potem pa mi bum, bum, bum _
zopet edinindvsjsetkrat — tedaj ne bo vojne!
Ak o pa bo šlo — Huerta: bum! in ni i: bum! — potem Huerta: bum! in mi: bum! — tedaj bo pa vojna!
"Vojna je pekel!"
Kaj nas mar!
Mi hočemo: bum, bum, bum !—
Pa dajmo: Bum! -—__
Golob miru se nahaja med — brezposelnimi.
danes
Kristus je morda rekel: "Siromaki bodo vedno med vami." Ni pa rekal, da siromaki morajo biti na svetu.
12127370
Part second
PROLETAREC
CHICAGO, ILL., — APRIL 28TH 1914.
Drugi oddelek
AMERIÔKA ARMADA NA POTU V MEKSIKO
Klanje premogarjev v Coloradu.
--Pomorščaki zasedli Vera C niz
33 oseb, večinoma žensk In otrok, padlo pod wjub Urau» da v°ina še kroglami deloma zgorelo v razd|anem šoto-rteču premogar|ev v Ludlowu. Strašno hudodelstvo!
Strašno hudodelstvo, kakoršne-ga še ne pomni zgodovina Zed. držav, je bilo izvršeno nad štraj-kajočimi premogarji v Coloradu zadnji teden.
V nedeljo popoldne dne 19. a-prila je gruča štrajkarjev blizo velikega šotorišča v Ludlowu igrala žogo za kratek čas. Približalo se je nekaj miličarjev, ki so se klatili v okolici in začeli so zabavljati, češ da štrajkarji ne znajo igrati žoge itd. Štrajkarji se sprva niso zmenili za vojake, a ko jim zadnji le niso dali miru, so jih premogarji zapodili.
To je bil začetek. Drugi dan 20. aprila je prišla četa oboroženih tolovajev pred šotoririšče in naperili so tri strojne puške proti šotorom. Louis Tikaš, rodom Grk in voditelj grških štrajkarjev, je stopil bližje in protestiral proti postavljanju pušk rekoč, kaj da to pomeni in da naj ne plašijo žensk!
Uniformane barabe so odgovorile z grdimi kletvami, potegnile revolverje in izstrelile okrog 60 strelov nanj. Tikaš se je zgrudil mrtev.
Ko so štrajkarji zaslišali streljanje pridrli so iz šotorov na piano in videči kaj se je zgodilo, obšel jih je silni gnjev. Nastala je velika zmešnjava. In v tej zmešnjavi so vojaki streljali salvo za salvo in krogle so podale kakor toča v šotore. Ženske so vpile, o-troci jokali, moški so pa pograbili, kar je kdo imel, puške in re-velverje ter pričeli odgovarjati s streli. Ženske z otroci so se naglo poskrile v jame pod šotori, a premogarji so pa ležeči na trebuhih odbijali s streljanjem napadajoče zveri.	.
Ta boj je trajal celi dan. Vojakov je bilo okrog sto, štrajkarjev pa blizo 600. Vseh oseb, moških, žensk in otrok je bilo v šotorišču 818,' ko so bili napadeni. Vojaki so grmeli s strojnimi puškami in krogle so letele celi dan med šotori ter trgale in rušile platnene kočice. Ženske in otroci, ki so ležali v smrtnem strahu v jamah pod šotori, so trpeli glad in silno žejo. .Tavkanje žensk in milo plakati je dece, ki je prosila vode, se je neprestano mešalo s krikom in stokom ranjenih štrajkarjev. Neka ženska je pomolila roko iz jame, da bi dosegla čebriček z vodo ,pa prižvižgala je krogla in je zdrobila roko za pestjo. Enajstletni deček William Snyder ni njogel več trpeti žeje, skočil je ven, «la bi prinesel vode ali ni se več povrnil. Krogla mu je prevrtala glavo. V celodnevni bitki j.- padlo trinajst štrajkarjev mrtvih, a koliko je bilo bolj ali manj ranjenih, ni še danes znano. Na drugi strani je obležal mrtev e-den vojak in trije smrtno ranjeni.
âotori v ognju. Strašna noč.
Toda štrajkarj«- je «laksla še večja groza. Proti večeru so streli iz strojnik pušk užgali platnene šotore in v par urah je bilo celo taborišče y plamenu. Ogenj se je širil tako naglo, da delavci niso imeli časa rešiti svojih dragih, a niti niso mogli, ker so bili neprestano v boju. Umakniti so se morali nazaj za goreče šotore in prepustiti žene, deco in ranjence strašni usodi. Večina • žensk je z otroci bežala za njimi. Prišla je grozna noč. Streljanje je ponehalo, morilci v vojaških u-niformah so odšli, a kar jo ostalo živega, — zadušil je dim in uničil plamen.
Ko je drugi dan posijalo soin-ce na štrajkarsko naselbino v Ludlowu — ni je bilo več. Bil je kup pepela in v jamah so ležala opaljena in na pol sežgana trupla štrajkarskih žen in otrok. Našteli so 26 trupel 21. aprila, a bati se je, da to še ni vse. V eni sami luknji so našli enajst žensk in dva otroka — vsi zadušeni od dima.
Imena doslej znanih žrtev so:
Louis Tikaš, grškr organizator premogsrske unije.
napovedana. Diplomatič-ne vezi pretrgane.
«lames Fyler, tajnik unije v Ludlowu.
Prank Rebino, štrajkar.
John Bartolito, štrajkar.
Wm. Snyder, 121etni sin štraj-karja Fr. Snydera.
Karl Kosta, štrajkar, njegova žena in dva otroka.
Mrs. K. Pedrino in dva otroka.
Mrs. Nik. Melasovič in sedem otrok.
Trupla je vzela v oskrbo po-družnica Rdečega Križa iz Den-vera in jih odpeljala v Trinidad. V petek so pokopali 19 mrličev v enem grobu.
Maščevanje!
Ko so štrajkarji v sose«lnjih krajih zvedeli za grozna klanje svojih bratov v Ludlowu in raz-dejanje njih bivališča, razpalilo jim je ki i v žilah. Zgrnili so se v čete, oborižili se s puškami in se pridružili begunom iz Ludlowa, ki so se po strašni noči med 20. in 21. aprilom umaknili v bližnjo hribe. Proti tej sili niso mogli vojaki nič opraviti in so naglo pobrali pete proti Trinidadu.
Četa premogarjev, okrog tisoč mož, se je zaklela, '«la se bodo bridko maščevali za zversko hudodelstvo v Ludlowu. In svoje grožnje so izvršili v sredo in četrtek. Zažgali so šest največjih shaftov nad premogovniki. V e-nem rovu je zaprtih petnajst stav kokazov, jamski superintendent in dve ženski, ki so se skrili pred štrajkarji. Zadnji so glasom poročil zabili jamo nad njimi in zažgali shaft. Jamski stražniki so bili vsi P9biti, kolikor jih ni ušlo v jamo. Ko so vjetniki prosili štrajkarje, da jih naj izpustijo, odgovorili so zadnji:
"Kaše žene in deca so zgorela v Ludlowu, a vi niste pustili, da bi jih bili rešili!
Delavstvo v Coloradu je silno razburjeno. Na javnem shodu v Denveru dne 23. t. m. je organizirano delavstvo obtožilo Rockefel-lerja inl. kot glavnega krivca klanja premogarjev. Guverner Amnions je bil silno ožigosan. Namesto, da bi odpoklical miličarje v pravem času, jih je pridržal tamkaj, da so zamogli napasti štrajkarje.
Trinidadr&4. apr. — štrajkarji so rešili iz Empire-rova tri Ženske, dva otroka in superintenden-, ta Waddella, kateri je ranjen. Odpeljali so vse na varno. Kolikor je do danes znano, je v vojni med štrajkarji in vojaki pa«llo na obeh straneh 39 mrtvih vstevši zgorele žrtve v Ludlowu.
Denver, Colo. — Po«!guverner Fitzgerald javlja, «la se bo sešla zakonodaja v posebnem zasedanju rodi položaja v štrajkovnem okrožju in če «lržavna milica ne bo kos štrajkarjem, da bo pozvano zvezno vojaštvo. 350 miliear-jev odi«le nazaj takoj proti premo ga rje m.
Washington, D. C. — Senator Thomas iz Colonula je bral v zbornici telegrame o«l delavskih organizacij glede boja v Coloradu in dejal, «la naj kongres za nekaj časa obrne oči od Meksike na Colorado. Za«levo je Vzel v roke kongresni komitej, ki je preiskoval stavko. Ostri protesti prihajajo pred kongres od vseh strani.
Preiskovalni komitej je v četrtek zaslišal mater .Tones, ki se mudi v Washingtonu.
Delavstvo Zedinjenih Držav nemara vojne!
Zed i nje ne države so pričele nastopati z oboroženo silo proti di« kt at or ju Huerti. Vojna še ni napovedana niti blokada na morju ne na suhem še ni odrejena, a kljub temu, že teče kri oziroma je tekla že pred enim tednom.
Ko je iiuerta 19. t. m. na ultimatum predsednika Wilsona odrekel sal utiranje naši zastavi, je Wilson takoj drugi dan naprosil kongres s posebno poslanico, da Uiu naj dovoli razpolagati z ar-inado in mornarico proti diktatorju v M»'ksiko City. Kongres je po dvadnevni debati sprejel resolucijo, po kateri ima predsednik moč vporabiti oboroženo silo naše republike za dosego svojih zahtev napram Huerti. Ta resolucija še ni napoved vojne in na koncu izrecno povdarja, da Zedinje-ne države nimajo povoda za so-vržanosti napram meksikanske-mu narodu niti namena za vojno zoper Meksiko.
Ko je tor«'j Wilson dobil to moč, je 21. t. m. sporočil podad-miralu Fletcherju, kateri poveljuje eskadri pred Vera Cruzom, «la naj zasede to mesto. To se je izvršilo, toda ne t>rez boja. Ko so se izkreali ameriški pomorščaki iz treh bojnih ladij in zase«lli carinski urad, pričeli so M«»ksikan-ci streljati in padlo je v prvi bitki štiri mrtvi in 20 ranjenih A-meričanov ter okrog 200 mrtvih in ranjenih Meksikancev. Praske v Vera Cruzu so trajale dva dni preden so bili Američani popolni gospoilarji celega mesta. Federal ni vojaki so sicer s svojim generalom Maasotn takoj prvi dan pobegnili kakih 20 milj od mesta proti Meksiko City, toda nagajali so privatni meščani, ki so iz ravnil. ¿fee h streljali zdaj pazdaj na pomorčake. V sredo je dospel pr« «l Vera Cruz podaduiiral Badger z delom bojenega * brodovja j in izkrcalo se je okrog 3000 po-l morskih vojakov, tako da je zdaj v Vera Cruz nad 4000 mož. Do sobote so znašale ameriške izgube v tem mestu 18 mrtvih in 73 ranjenih.
Wilson opravičuje zavzetje Vera Caruza s tem, «la hoče preprečiti uvoz orožja in streliva za Hu-erto. T?avno isti'dan, ko so Američani vzeli ni»'Sto, je priplul iz Nemčije parnik naložen z «Ivema inilionoma strelnih nabojev in z 250 Kruppovimi topovi, ki jih je naročil Iiuerta. To celo zalogo je po«la«lmiral Fletcher zaplenil.
Diplcmatiške vezi pretrgane.
V M»'ksic«> City vlada anarhija. Padec Vi ra Cruz je silno razburil Huerto in njegove pristaše. De-monstracije in i~gr«'«li Huertove «lrhali proti ameriškem naseljencem so na dnevnem redu. V sredo je Iiuerta «lal potnico na«loniestu-jočemu poslaniku O'Shauglines syu za Zed. države in istočasno je fxlpoklieal svojega zastopnika v Washington!!, kateri j«» že o«lš«>l. O'Shaughnessv je prišel v pet«'k v Vera Cruz. Z njim j«1 hotelo iti iz glavnega mesta kakih 300 A-meričanov, to«la federalci so jih pridržali. Zadnje vesti se glase, «la so ubili ž«* štiri Američane v M«ksieo City in da je življenje vseh ostalih Američanov v nevarnosti. *
Zopet nas gonijo v vojno tisti, ki profitirajo z vojno.
Kapitalistični bobni ropočejo, trombe odmevajo in oborožene sile se zgrinjajo.
Vse to se godi zato, da pripravijo narod «lo vojne in delavce do tega, da bodo streljali na delavce in obležali ustreljeni.
Stoletja so spala prirodna bogastva v Meksiki. Šele pred kratkim se je te dežele dotaknil kapitalizem in od takrat se pojavlja razvoj kakoršen se pojavlja povsod, kjer s«' kapitalizem tepe s starim fevdalizmom.,
Devetdeset odstotkov meksi kanskega prebivalstva je brez svoje zemlje; brez posestev. Stotine let se je to ljudstvo borilo z nezaslišanimi teškočami proti tiranom, ki so ga vla«lali in uničevali.
premoč, jemlje ljudstvo zemljo v svojo posest. In zdaj, ko revolucionarji vidijo, da je njihova zmaga blizo, pa velika ameriška republika, ki je pod kontrolo ka pitalističnih interesov, brez napo-vedi vojne izkrcuje oboroženo silo ua ineksikansko ozemlje. Nobena država v modernih časih ni še pričela sovražnosti napram «Irugi državi na temelju tako jfl ška\ ih razlogov kakor je dogo-«lek z zastavo v Tainpicu.
Vojna bo brez dvoma združila vse nasprotne stranke v Meksiki proti invanziji njihove domovine Proti silam Zedinjenih držav se ne bodo mogli dolgo braniti, to<ta vzlic temu bo pokončanih tisoče življenj potom krogel, bajonetov in bolezni.
Z namenom, da premaga Meksiko, mora ameriška armada ko-
pravilo se bo toliko denarja za klanje ljudi, «la bi lahko z istim preskrbeli zavarovanje za starost, bolezen in brezposelnost za vsakegs delavca v Ameriki za ca» lo generacijo.
Vse roparske tuje sile bodo i* rabile to priliko in prežale na naše ljudstvo. Izkoriščajoči kapi talizem bo sprejel vsak napad • tem, da ovije svoje roparsko ban-«lero z ameriško zastavo.
Pomnite, da kapitalistični razred v Coloradu, ki mori s strojnimi puškami ameriške delavce, je ravno oni razred, kateri hoče vojno za nadvlado v Meksiki.
Socialistična stranka je načelno proti vsaki vsiljujoči vojni. Vojna je opravičena edinole takrat kadar gre za svobodo ljudstva. Svoboda ameriškega ljudstva pa ni v nevarnosti pred Me-
NARODNA EKSEKUTIVA SOCIALIST PARTY, 1913-14
Jugoslovanski delavci v Fronte
nac, Kans. in okolici pozor!
Mdenarodni delavci bodo na slovesen način praznovali pfosla vo "prvega maja" dne 1. maja v Frontenaeu, Kans.—Ob 10 uri je obhod po mestu z godbo na čelu. Po obhodu nastopijo promtnentni govorniki, kot: "Mother Jones" George D. Bre\ver. urednik od "Worker's Chroniclc", Caroline A. Lowe, W. C. Benton in Jake Sheppard. Govori se prtfnejo točno ob 1 uri popoldan.
Jugoslovanski delavci, vsi na krov, ako hočete iz ust dobrih govornikov čuti, kaj da pomeni naš delavski praznik — "Prvi maj".
S»
J
J Stitt Wilson	Geo. H. Goebel
Adolph Germer	Walter Lanfer*iek
Executive Secretary
James H. Maurer
Victor L. Berger
-4-
i
.t
Stotine let se nahaja meksikan-ski narod v stanju neprestane révolté radi tega, ker je večina ljudstva v neprestanem tlačanstvu (peonaži'. Prehod izpod španske vlade v neodvisno republiko ni za pičico izboljšal razmer; rop zemlje se je nadaljeval. Dokler ob-stoji peonaža, tako dolgo bo révolta sledila revolti.
Zastonj je meksikansko ljudstvo povzdignilo Madera do pred sedništva. Na«la lju«lstva, da bo
rakati čez «lotieno deželo do morja, kakor je korakal Sherman. Naša armada bo zapustila za seboj sl«'«l gorja, razvalin in smrti.
In končno — ka«lar bo ameriško orožj«1 triumfiralo — kdo bo zmagalec? Ameriško ljudstvo ne bo zmagalo. Meksikansko ljudstvo ne bo zmagalo. Ameriški, angleški in nemški kapitalisti, ki bodo imeli za seboj našo armado, bodo izkoriščali Meksiko in meksikanskega peona, kakor izkori-
Ma«lero spoznal potr«'bo naroda šea kapitalizem delavca vsepo-in «la bo povrnil zemljo nazaj vsod.
ljudstvu, se ni izpolnila. In tako Dalje bo imela vojna strašne s«» še danes ljudstvo bori za svo j posledice za našo republiko. Voj-je pravice. Meksika.se bori za na poživi vsa nasilja, ki so pro-Meksikance.	ti civilizaciji, vsa nasilja, ki so
V Sonori. Durango in Chihua-1 proti delavstvu. Ob času vojne ne hua. kjer imajo revolucionarji I bo socialnega zakono«lajstva. Za
ksiko; zadnji nas ne napadajo. A-meriški delavci nimajo najmanjšega razloga, da bi zapuščali svoje drage in odšli prelivat svojo kri in raztresat svoje kosti po bojiščih v Meksiki.
V IMENU DVEH MTLIONOV AMERIŠKIH SOCIALISTOV, V IMENU TRIDESETIH MILIO-NOV SOCIALISTOV PO CELEM SVETU IN V IMENU ČLO-VEČANSTVA TER CIVILIZACIJE PROTESTIRAMO PROTI VOJNI V MEKSIKO!
Eksekutiva socialistične stranke v Zedinjenih državah: Victor L. Berger, Adolph Germer, G. H. Goebel, James II. Maurer, Stitt Wilson.
Walter Lanfersick, eksekutivni tajnik.
zavzetjem Vera Cruza in zahtevajoč, «la morajo ameriške čete zapustiti mesto. Ta nota je presenetila vladne kroge v Washingtonu
sproten Wilsonu in hoče napovedi n«*ga zakona pravijo, da posredo-vojne. Cuje se, da bo Bryan od- vanje pomeni priznanje Huerte stopil če pride «lo vojne.*	in «la edina točka, o kateri za-
Brvan j«« zadnje dni silno oži-' morejo posredovalci razsojati, je
i ii«i ' i»»iiii ■»• r - — ■	«i ........^ -.......... ........(	-
in Wilson je odgovoril, da na to tfosa| Uearstovo časopisje, ki y|/aljenje ameriške zastave v Tam-
«livjih člankih, »l:i/.njivih vesteh picu. Ponudbo in načrt za posre
Peta brigada v Meksico.
.V pet«k zjutraj so transportne la«lije odpeljale iz Galvestona. Tex., celo peto brigado naše ar-tna«le 5000 mož po številu proti Vera Cruzu. Odšlo je tudi topništvo. Vojaštvo je dospelo včeraj (pondeljek) v Vera Cruz.
Rebeli. neodločni. •
Skoraj ves položaj med Zed. državami in Meksiko zavisi o«l stališča, kakoršnega bodo zavzeli konstitueionalisti. Iiuerta raču na. «la bo vs«' rebele pri«lobil zase in z«lnj pošilja pozive m«*d nje proseč jih, da se naj "spotnnejo domovine", ki je v nevarnosti pred tujim sovražnikom. Toda rebeli se Se niso odločili.' Carran-za je v četrtek poslal nato \ViIso-nu izražajoč svojo nevoljo- nad
šo misliti ni.
In Villa? Ta pa pravi, da je o-menjena nota Carranze velika napaka. Villa — kateti je prišel za dnji teden v Juarez — je rekel, da on se ne bo nik«lar pri«lru-žil Huerti, morilcu Madera. "Jaz ¡mam" — rekel je Villa — 45,000 mož. ki bodo poslušali mene ne pa Carranao, in če je naloga Zedinjenih držav, le ta, «la kaznujejo Huerto, potem bom jaz pomagal ameriški armadi, «la se to izvrši."
V Washingtonu še viMlno upajo, «la bodo konstitueionalisti nevtralni in da bo Iiuerta sam o-stal. Boji med rebeli in zadnjim se nadaljujejo in v soboto Je počila vest, da so r«'beli osvojili Tanipico prav pred nosom ameriških «Irednatk.
Ali bo vojna?
Predsednik Wilson in Bryan zanikujeta vsako napoved vojne Namen Wilsona je le, «la se «>«1-strani Iiuerta in v to svrho bodo šle naše čete tmli V Meksico City če bo treba. Tajne kabinetne seje s»- vršo vsak «lan in poročila se glase, da je kabinet razdeljen v dva tabora. Mornarični tajnik Daniels drži s predsednikom in Brvanom, med tem ko je vojni tajnik Garrison s par pristaši na-
(v četrtek j«' poročal Hearstov "Chicago Examiner"; da so poslanika O'Shaughnessija ubili v Meksico City) in karikaturah hujska na vojno in polastitev Meksike. Dt jal j«', «la tako časopisje samo ovira predsednika pri teškem delu za preprečenje vojne.
dovanje niora potrditi kongres.
Novejše bojne vesti.
Washington, 26. apr. — Nagla sodba proglašena v Vera Cruzu. Podaduiiral Fletcher izdal proglas, da bo vsakdo ustreljen pri komur se najde orožje. V mestu je mir. Pomorski vojaki delajo obkope dve milji od mesta ob Wilson sprejel ponudbo treh juž- progi železnice, ki vodi v Meksi-noameriških republik za po- e«> City.
sredovanjc.	Izgredniki v Meksico City so
Washington, 26. apr.—Pripra- včeraj zopet ubili devet Američa ve za vojno so naenkrat ustav- nov. Vlak z 125 ameriškimi b«»-lj«*ne. Zastopniki treh južnoame- guni ustavljen v Irapatua riškib republik — Argentina, tu iz glavnega mesta v Ve Brazilija in Chili
so se ponudili, «la posre«lujejo med Zedinje-nimi državami in Meksiko v pri«! mm. Predsednik Wilson je ponudbo sprejel.
Glasom načrta za posredovanje morajo se Iiuerta, Farranza in Villa najprvo izjaviti, «lali so za-dovoljni, s ponudbo omenjenih treh republik. V Washingtonu vla«la zmešnjava. Nekateri Člani kongresn«'ga o«lseka za zunanje zadeve s<> proti posredovanju in na njihovi strani j*4 tudi vojni tajnik Garrison, kateri ho«*e nadaljevati z vojnimi načrti in pripravami. Poznavatelji mednarod-
na po-era Cruz in vsi beguni vrženi v zapor.
Pacifiška flota, kateri poveljuje podadmiral Doyle na dredna tki West Virginia, je dospela pred Mazantlan na zapadni obali Meksike. Čaka povelja, da zasedo mesto.
Emiliano Zapata, glavar upornikov v južni Meksiki, se je baje pridružil Huerti z 20,000 možmi proti Američanom.
Med Carranzo in Villo grozi resen razdor. Villa je včeraj zopet izjavil, da njegova osebna želja je, da Zed. države blokirajo vsa obrežna mesta v Huertini lasti na kar pojde on v Meksiko City.
io
pkoletarec
Johnstown, Pa.
Pomladanski dnovi so napočili in narava se je prebudila iz dolgo zimskega spanja.
Ker je pa ravno v najlepšem letnem času praznik zavednega delavstva dne 1. majnika, želim nekoliko opisati tukajšnje delavstvo in njih nazadnjaštvo.
Prebivalstvo tega mesta in okolice je zelo klerikalno in sicer vsakovrstnih ver izpovedanj in vsak pristaš ene ali druge verske sekte hvali svojo in misli, da že leti v večnost, kjer bode imel vsega v izobilju.
Ksdar se človek spravi v pogovor s takimi ljudmi in hoče nekoliko navdihniti socialističnega duha v njih razstresene možgane, mora nastopati zelo previdno, da se ne znajde pred durmi poljub-1 javši mater zemljo; kajti oni zagovarjajo sv. vero tudi s silo ako ni drugače in ne bode dolgo tega, ko bodo imeli pri božjih hramih, strojne puške za obrambo in za hitrejše pošiljanje duš, skozi zračne plasti v nebesa.
Kjerkoli se nahaja tako nezavedno ljudstvo kot je tukaj, naj nikar ne pričakujejo boljšega položaja, kajti oni ne poznajo nobenih sredstev za duševno razvedrilo.
Namesto da bi razmotrivali in-dustrijalno-gospodarske probleme ter njih študije razširjali med še bolj nazadnjaško maso ljudstva kot so sami, pa rešujejo iz vic nadzemljske spiritualiste in deko-r i rajo nebeške prostore misleč, da tam se bodo bolj luksuriozno zabavali kakor tukaj v dolini solz in gorja.
Pred nekaj stoletji so bili cerkveni voditelji mnogo strožji kakor dandanes, kajti nastopali so energičuo, ter obsojali so nasprotnike njih mišljenja v najgrozovi-tejše mučeniške smrti, samo da bi zatrli razvoj vednosti.
Ali duhovi mučenikov, kateri so prisiljeno darovali svoja življenja. takrat vladajočim barbarom so se pravočasno ukorenili v sled nekaterih zavednih mož, kateri bodo slavljeni še čez tisočletja, kot žrtve propale cerkvene hierarhije.
Dandanes se dogaja to vse drugače, kajti modernizem ne spi med duhovščino ampak istega u-porabljajo zelo spretno, kajti laži in obrekovanjo so v vsakem kat. listu, Ravno tako robne tudi po prižnieah svojim kackom, kateri jim .kimajo po cerkvah tako, da so popolnoma zmešani in ne vedo na zadnje so li podložne ovčiee ali podivljani kozli.	^^^
Največje zlo, katero vleče vsako državo v propast pa je militarizem, kateri zahteva mnogo žrtev in denarja.
Tu imamo delavci dva velika uničujoča faktorja in to sta militarizem in klerikalizem; kapitalizem pa kontrolira oba, kajti brez kapitalizma bi bil obstoj ontu dveh nemogoč. Razlika med militarizmom in klerikalizmom pa je ta, da prvi pobija in mori revne ljudi, drugi pa pod neumnimi pretvezami zvablja denar iz ljudstva in ob enem isto poneumnuje.
Zatoraj ako so taki zajedači združeni napram nižjemu sloju ljudstva, zakaj se ne bi mogli mi združiti, ker nas je pretežna večina ter zadobiti ustavno moč, s katero bi štrli tak žalostni družabni red pod katerim trpimo v/ri delavci. Marsikateri mračnjak se je že izrazil, da kapitalizem ne bode nikdar izginil iz današnje človeške družbe, ker to je nemogoče, da bi delavci imeli denar in delali.
Takim ljudem je tudi težko dopovedati, da je popolnoma enostavno to izvršiti; ni pač druzega treba nego poslati delavske zastopnike v zakonodaje in kapitalizem bode kmalu kapituliral. Prepričan som, da ako bi se delavci zjedinili v eno skupino in vsi drugi delavski izkoriščevalci v svojo skupino zvsem njihovim kapitalom, da bi bili zadnji kmalu v veliki zadregi glede dobave živil, obleko, stanovanj itd.; med tem ko delavcem bi se mnogo boljše godilo, kajti kar bi pridelali in izdelali bi bil njih lasten produkt, ne pa kakor dandanes, ko delavec izdela in izvrši delo, potem da kapitalistu v oceno, da kadar delavec česa potrebuje, mora kapita-
lista vprašati, koliko zahteva za isto in ako je voljan njemu prodati. Ali ni to bedarija!
Tukaj je dokaz, da ako bi se delavstvo strokovno in politično organiziralo bi kmalu milijonarji in drugi lenuhi, kateri niso v svojem življenju nikdar prijeli za nobeno delo, bili primot ani si sami z lastnimi rokami služiti svoj kruh kakor smo primorani mi dandanes tudi za nje delati, ali pa glsdu umreti.
NiČ ni čudno, ako se vrše dolgotrajni štrajki in da isti končajo večkrat skoro brezuspešno. Ka-cfar se proletarci upro svojim tiranom in jim nspovedo stavkovni boj, takrat takoj pričnejo cerkveni voditelji obrekovanjem in lažmi napram organizacijskim voditeljem ter poživljajo nezavedno ljudstvo na delo, da konkurirajo 8tavkarjem in jim preprečijo iz-vojitev zmage da jih tako zadrže v kapitalistični sužnosti; oni sami pa vživajo slavo in luksus na račun ubogega delavstva.
Ni nobene take umetnine, stroja, palače, itd., kar se splohlrabi za človeški obstoj, da ga neW izdelal delavec s svojimi rokami. Nekaj pa se vendar dandanes še brez delavske pomoči napravi, in to so postave, katere bi morale obvarovati delavstvo pred izkoriščevalci, kateri nas oropajo in vržejo v siromaštvo.
Ker delavec izdela vse kar potrebuje človeštvo, bi moral tudi in je opravičen izdelati si tozadevne zakone, kateri naj bi ščitili njegov produkt. Ali se kje to izvršuje? Dandanes lahko rečemo, da zelo malo ali nikjer, da bi vladalo delavstvo, ampak nasprotno pa kapitalizem skuje vse zakone po svojem kopitu, tako, da sami niso nikoli prizadeti, kajti oni dobro vedo, da za denar se dado zakoni zviti navsakovrstni način samo da delavca preslepe, ksteri je že tako okraden svojih pravic.
Zatoraj delavci zdramimo se in združujmo se pod prapor socializma. opustimo pa tisto modrovanje nadnaravnih bitij, o katerih nimamo nobenega dobička, popri-tnimo se modernejših sredstev, kateri nas bodo dovedli do boljšega blagostanja. Na razpolago imamo mnogo delavske literature, v kateri zadobimo dovolj poduka in razvedrila, izobrazujmo še neza-vedneže, kajti edino v izobrazbi je pot, po katerej moramo stopati ako se hočemo otresti sužnosti, v kateri se nahajamo.
Največji vzrok, da nižji sloj tiči še v nezavednosti je pa gotovo večkrat preobilo zavžitija opojnih pijač, to je pa posebno v navadi med slovanskimi narodi. Da bi taki delavci le 10% žrtvovali za časopise in knjige, kar dajo za nepotrebno vživanje alkohola, bili bi delavci mnogo na boljšem, kakor so dandanes. Koliko družin se nahaja vedno v pomanjkanju, koliko jetnikov tiči dandanes med močnim zidovjem kateri so postali žrtve alkoholizma, kajti v treznosti ne bode človek nikdar postal tak zločinec kot je v pijanosti in v to so dokazi na razpolago dnevno po vseh sodnijah. Ni moje mnenje, da bi postalo popolnoma omejeno zavživanje opojnih pijač, ampak vživale naj bi se zmerno, tako da ne bi človek nikdar se spozabil na dolžnosti, Vatere smo obvezani spolnovati ako se hočemo bojevati za boljše dneve. ,
Tovariši delavci! Zavedno delavstvo praznuje prvi majnik, kot delavski praznik ter kliče se ostalo delavstvo, kateri še spe v nevednosti in mračnjaštvu, da se jim pridruži, da postane solidarno, Odločno na strani zagovornikov delavskih pravic.
Združujte se s svojimi tovariši, ki vas podučujejo o delavskem boju, čitajte socialistično časopisje in knjige in padla vam bode mrena raz oči; spregledali bodete napako, katera vas tlači.
Kadar bode delavstvo dovolj močno organizirano, takrat bodo odpadli boji na industrijalnem in na političnem polju; odpadle bodo vojne, zginil bode kapitalizem in z njim ves gnili sistem, kateri sedaj diktira nižjemu del. sloju. Da se pa to čimproje izvrši, treba nam ni druzega nego pristopati v tabor zavednega delavstva — v stranko, katero nas bode popeljala v boljšo družbo —
tam kjer bode v resnici bratstvo, avoboda in ljubezen doma. Vsem zavednim proletarcem, soc. pozdrav!
Jacob Kocjan!
Skidmore, Kani.
Ker se le malokedaj čujejo glasovi iz nase naselbine, sem se namenil napisati nekaj vrstic, da čitatelji Proletarca zvedo naše razmere.
Delavski položaj je tukaj splošno slab. Dela se od 2 do 3 dni na teden in pri vsem tem se tudi brezposelnih ne manjka, tako, da prav dobro občutimo prosperiteto demokratske administracije, katero so uam prerokovali po volitvah 1912. BahavoBt kapitalističnih strank napram delavcem je splošno znana stvar — predno se vrše kakšne volitve. Mi razredno zavedni delavci pa dobro vemo, da od kapitalističnih strank, pa naj nosijo še tako lepo zveneče ime, da nimamo druzega za pričakovati, kakor da bodento pobirali drob-tine, katere padajo iz dobro obložene kapitalistične mize. Ko so bivšega republikanskega predsednika Tafta nekoč brezposelni delavci vprašali, da kaj hočejo storiti, ako nimajo dela, obleke in hrane, jim je dični delavski prijatelj Taft odgovoril, da "bog ve." Ravno isto, ako še ne večjo smolo imajo delavci s sedanjim demokratskim predsednikom \Vil-sonom. Bivši vseučilišni profesor tolaži delavce, da bodejo prišli boljši časi za brezposelne delavce tedaj, kadar nastopi toplejše in lepše vreme. Razsodni delavci pa vedo, da bode še le potem zasijala za proletarce lepša zarja svobode, kadar bode večina delavcev razredno zavednih in organiziranih v socialistični stranki in industriel-nih unijah.
Delavci, tovariši. Pristopajte v soc. klube in volite soc. kandida te. Dokler mi ne bomo imeli svojih sodnikov, kongresmanov in senatorjev — toliko časa bodemo tudi imeli protidelavske zakone, v okvirju katerih male tatove obešajo, velikim se pa izkazujejo časti in dostojanstva. Naše najboljše orožje v boju s kapitalizmom* so naše glasovnice. Dolžnost vsacega delavca je, da voli svoje delavake kandidate. V našej stranki imamo "referendum" in "re-call", ke-dor je izvoljen in ne dela v smislu soc. platforme, dotičnega se lahko takoj odpokliče in vrže iz stranke. Bratje, bodite in glasujte za sebe, ne pa za graftarski kapitalizem.
Vaš za socializem
Frank Cemažar.
Reading, Pa.
Petindvajset let je že minulo, od kar so zavedni delavci, združeni v "Tnternationali", proglasili dan najlepšega meseca v letu: "Prvi maj" za praznik delavcev celega sveta.
Le majhna je bila armada petin dvajset let nazaj na pariškem kongresu, ko je bil proklamiran naš praznik; danes po preteku četrt stoletja težkega boja z bur-žoazijo, pa šteje naša ponosna ar-
mada na milijone delavcev, kateri bodejo dali duška svojemu hrepenenju v boljšo bodočnost, v katerej bi bilo za delavce dovolj kruha, obleke in stanovanj.
Ker se bliža slavnostna maj-niška izdaja Proletarca, je tudi naše društvo št. 25 S. S. P. Z. sklenilo, da naročimo majniške izdaje Proletarca toliko, da pride v vsako slovensko hišo v našej naselbini. Bratje delavci. Nikar ne mislite, da smo to storili iz sovraštva do vas. Ravno narobe. Ako Vi nas črtite, potem mi vemo, da Vi niste zlobni iz vašega nsgiba. Krivda leži v tem, ker so nas vse že v nežni mladosti učili različni pismarji in farizeji, da moramo ljubiti tiste — kateri nas tepejo.
V št. 338 Proletarca je moj dopis, v spodbujo za ustanovitev socialističnega kluba. V tem dopisu sem tudi spomnil naše delavce, da nebi pri ustanovitvi kluba prišlo zopet do razpora in sovraštva med nami, kakor se je to zgodilo leta 1909, ko smo ustanovili društvo "Maj" št. 25 S. S. P. Z. Kakor hitro je dopis zagledal beli dan, že nekaterim večnim kikar-jem to ni bilo všeč. Mar nismo delavci, pa naj si že pripadamo k enemu ali pa drugemu društvu — vsi sužnji kapitalistov? Mar se hočemo mi delavci med seboj prepirati za narodnost in vero; med tem ko se pa vsi kapitalisti vseh narodOv in ver drže v prijateljskem objemu!
Pet. Kočevar.
Pueblo, Golo.
V	Coloradi se še vedno nahajamo v sredini industrielnega boja, za pripoznanje človeških pravic nad vsemogočni dolarjem. Težek je boj, trnjeva je pot delavca, katero mora prehoditi, kadar se bori za boljši obstanek, boljše razmere, za bodočnost sebi in svoji družini.
Kaj pa vendar zahteva ta izmučeni trpin proletarske armade? Zahteva nič več kot svoje pravice, dane ipu po vseh naravnih in državnih zakonih. Zahteva, da za produkt, katerega pridobiva globoko doli pod zemljo, kjer je njegovo življenje v vedni nevarnosti, prejme malo večjo porcijo v podobi plaee, kot mu jo določi njegov gospodar .zavedajoč se, da brez njegovega dela ne bo premoga na površje; da brez njegovih pridnih rok se kolesa industrije ne bodo obračale; toraj edini on in ne moloh kapital je tisti, ktere-mu bi se morala današnja družba zahvaliti, da stoji na tem stališču civilizacije in kulture, kot je danes.
V	svojem boju za industrielno svobodo sebi in svojemu delavskemu razredu iz pod kapitalistične sužnosti, se bori za svojo deco, za boljši kos skorjo, skuša da bi pridobil svojim malim nekaj boljega, kot je pa sam skusil v svojih mladih letih. Toda, ker vsega tega sam, kot posameznik ne more storiti, združil se je s svojimi tovariši delavci in skupno so si vsta-novili industrijelno organizacijo — unijo. Posnemali so v tem delu
katera naj »e vrli v dvorani
Slov. Izob. Doma na Franklin Borough, Pa. ^
dne 1. Majnika 1914 -Začetek ob 4 uri popoldan. VSPORED.
1. 0(1 4.-7. ure zvečer, prosta zabava.
Nnston več sodruirov-ffovornikov.
i. -J8lov*n«ki Brod 'poje pev.
S. "Marseillaise", «vira tsmburaiki odsek dr. Bled. 9. "Radnička himna" rov. dr. Rodoljub. 10. Marseilaise, pojeta skupaj Wed in Rodoljub.
Med presledkom petja avirajo tamburaii. 11. Prosta zabava in ples. Na veselieo so zlasti vabljeni vsi sofrugi in ostalo zavedno de
i^H vp«"inw >u /.ihkii v«iiij' —	—»—r- -- ------- 7 ,--------y
lavatvo iz Cambria Countv in Soraerset, da pomagajo proslaviti ta veliki	f.
delavski praznik, ki je simbolčloveške svobode, enakosti in bratstva;	/
kot protest zbujenega modernega auftnja proti barbarskemu krvosesu,	£
današnjemu kapitalističnemu družabnemu redu.	J
Cisti preostanek veselice Je namenjen bodoči Jug. Slov. Soc. tiskarni.	^
darovi pa v pomoč itrajku ločim.
Ta plemenita ideja naj obrodi stoteri nad, med nami delavci na.] ne najde mesta osebno sovraAtvo, Vodar se gre /a nase skupne koristi in karakter, naj rojakov nobeden ne zamudi prilike proslaviti 1. Majnik. U8TOP 25 ct.	ŽF.N8TVU USTOP PROST.
Za dobro postrežbo bodo -krbel	Odbor.
Opomba: Ta vspored nej sluii	udeležencem kot navodilo, brez
posebnega obvestila.
vxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx>
svoje izkoriščevalce na industriel-nem polju. Toda naredili so veliko napako — pustili so kapitalistom drugo važno postojanko in to je organizacija na političnem polju, katera je za delavski razred istotako važnega pomena. Da je to resnica, ozreti se nam je le na kraje, koder se delavstvo nahaja v štrajkih in sicer v Colora-du in Michiganu. V teh dveh slučajih bi moral še tako nezaveden delavec spoznati, kolike vrednosti bi jim bila politična moč v teh bojih.
Ko se je stavka premogarjev začela v tej državi, so lastniki premogokopov takoj importirali privatno armado rufianov, ubijalcev in enakih izmečkov človeške družbe in ker še s temi niso bili kos štrajkujoim premogarjem, priskočila jim je na pomoč še vlada z militarizmom in od operatorjev proglašenim obsednim stanjem in le odločnemu nastopu štrajkarjev je pripisati, da se štrajk tako dolgo nadaljuje kot se, in nadaljeval se bo tako dolgo, dokler ne zaplapola zmagujoča zastava Unionizma v štrajkovnem okrožju, do katerega časa ni več daleč.
Governer Atnmons iu gneral Chase, oba ponižna hlapca opera^ torjev, sta poslala domov svoje uniformirane trabante, kateri so prodajali svoj pratriotizem — po dolarju na dan državi Colorado iu po tri dolarje na dan kompanijam.
Mother Jones je tudi na prostem ; izpuščena je bila na svobodo na ukaz najvišjega sodišča (Supreme Court) v državi, katero je zapovedalo, da se dovede Mother Jones pred najvišji sodni tribuna! in da prideta Ammons in Chase , da zagovarjata svoje stališče, zakaj da j»* v zaporu brez vsake obtožbe, toda da se izogneta temu, sta jo rajši prej spustila na svobodo.
Država Colorado še ni bila prebolela udarca, katerega ji je bil zadejal, sedaj od vseh zaničevani Peabody in njegova republikanska administracija, ogromni dolgovi, v katero jo je potisnil na komando rudniškega kapitalizma, še ne plačeni, pa ti zopet pride lakaj premogarskega trusta gov.^ Ammons z njegovim diktatorjem gen. Chase-jem, oba demokrata od nog do glave in žnjima še cela administracija, pa se ti zopet vrže pred noge svojim kapitalističnim mogotcem in dela na vse kriplje, kako bo zatrla organizacijo premogarjev in tako pritisnila delavca že tako vsega izsesanega še bolj k tlom. Tako je država Colorado po spretnem gospodarstvu demokratične stranke zabredla še za $750.000 več v dolg. Tn to vse v interesu ljudstva? Da ljudstva: toda vprašanje nastane, katerega ljudstva? Delničarjev Colorado Fuel k Tron Co., kateri lastujejo premogokope in poleg tega se z dušo in telesom celo državno upravo, katera je v rokah demokratske stranke!
Delavec! ^as je že, da se enkrat zbudiš iz spanja in odpreš oči, pa spoznaš svojo moč, katera je in bo nepremagljiva, kadar se boš naučil, kako je rabiti. Kdo bo nosil bremena, katera ti nalagajo satrnpje kapitalizma? Kdo drugi, kot delovno ljudstvo, iz med katerega si tudi ti kot posameznik. Ti si tisti, kateri boš plačeval dol-trovo v podobi davkov, podraže-nju živil, obleko, obuvala in sploh kar mbiš za svoje življenje. Ro-ckefeller in ostali lastniki premo-govih jam, Ammons in trgovci, ter ostali piratje in izkoriščevalci delavcev ne bodo plačevali davkov proporcielno ,kot jih boš moral ti od svojega malega posestva; oni imajo že svoj sistem urejen, tako da se izognejo velikim davkom, če drugače ne, pa s prevaro.
Delavec spreglej, pa misli, in ko enkrat to zapoČneš .sprevidel boš kmalu, kaj te teži in kje je tvoja rešitev. Ljudje, kateri paradirajo pod krinko republikanizma, de-mokratizma in progresivizma ali pa svobodnjaštva, te ne bodo rešili ,rešil se boš sam, in to le tedaj, ako se boš organiziral, ravno tako kot je tvoj gospodar organiziran. Organiziraj se v strokovno industrielno organizacijo — Unijo — kterikoli ti je mogoče in bojuj se in zopet vstopi v politično organizacijo delavskega razreda V teh dveh organizacijah je prostor za tebe. K tem dvem organizacijam te veže dolžnost in lojal-nost do tvojega delavskega stanu,
da se jim pridružiš in ž njim bojuješ.
Rojak, tovariš, delavec! V Pueblo imaš obe organizaciji, kateri sem zgoraj omenil. Tu obstoja ru-dotopilniška unija, postojanka Za-padne Rudarske Zveze (Western Federation of Miners), katera je pridobila že marsikatero bitko delavcem rudniške in topilniške industrije. Ravno sedaj je pridobila zmago v bakrenem okrožju Michiganu, skozi katero si je tamošnje delavstvo priborilo osem urni delavnik, tri dolarje minimalne plače in druge ugodnosti, katerih preje ni imelo. To vse si je delavstvo priborilo le skozi organizacijo. Kar si je delavstvo tam priborilo solidarnim nastopom, si lahko tudi ti priboriš tu. Saj vidiš, koliko so se razmere poslabšale v zadnjih 10 letih. Poglej, koliko so se živila podražila. In tvoja plača? Ta je ravno za toliko manjša, ko- , likor moraš plačati več za svoje ( potrebščine. Toraj ne čakaj na ( druge; pridruži se sam. V uniji je lepo število tvojih tovarišev sodelavcev; ne stoj na strani, ne glej, da bo negdo drugi napravil mesto tebe, pomagaj k temu tudi ti sam. Dotični delavci eakajo, kedaj da se jim dridružiš ti in ostali, kateri še ne pripadajo v unijo, da nam bo mogoče združenimi močmi in solidarnim nastopom pridobiti si boljše plaee in boljše delovne razmere. Povem vam tovariši, delavci, da če bodete čakali, da vam bo kompanija sama zboljšala razmere, da se varate. To delo boste morali zvršiti sami! Apeliram toraj na vas, v imenu in interesu ostalih vaših tovarišev topilničar-jev in vašem lastnem interesu, da se jim pridružite in tako pomagate sebi in njim do boljše bodočnosti.
Dalje tovariš delavec, imajo tu-(TT zavedni slovenski delavci svojo politično organizacijo, to je socialistični klub, kateri zboruje vsako prvo nedelijo v mesecu (azčenši z majem) ob 10. uri dopoldan v Rojčevi dvorani. Seje kluba so javne. Pridruži se njim in prepričaj se, če so njih ideje prave, in ako so, je dolžnost tvoja, da jim podaš roko kot delavec delavcem. In ko bodo v jeseni zopet volitve, oddaj rfvoj glas kandidatu delavcu na socialističnem tiketu!
Toraj delavec, zbudi se!
Tvoja rešitev je v tvoji moči!
D. Pogorelec, organizator W. F. of M.
v CALUMET, Mich., 23. aprila.— So enkrat nekoliko odgovora ba-rabinom in propalicam okoli je-tičnega.
Kakor gladni volkovi so zatulili zadnji teden in tulijo ves čas odkar je stavka končana. Z velikim veseljem zrejo poraz štrajkarjev in vriskajo radosti, ker niso delavci dobili vsega, kar so zahtevali. Ker jih še zmiraj bolijo rane, katere so jim prizadjali štrajkarji. ne dajo si miru, temveč rigajo naprej. Za tarčo so si izbrali tudi mojo osebo. Švajger piše v svojem listu, da jaz nočem delati. Petnajst let že delam v Ca 1 ume tu globoko pod zemljo in ves čas pošteno preživljam sebe in svojo družino. Tega ne more ovreči noben Slovenec niti Hrvat na Calumetu, poznajo me pa z malimi izjemami vsi. Skoraj ves ta Čas sem delal pod enim bos-som ali kapitanom, kakor jim tukaj pravijo, in ta se piše John Rowe. Barabini in uzmoviči naj se obrnejo na omenjenega in ako jim on pove, da sem bil lenuh ali nevešč dela, ali da sem naredil kako škodo, tedaj vam bom tudi jaz pomagal prati vaše grehe in vaša falotstva. Propali Svajger, kateri je bežal iz starega kraja v Ameriko in tukaj nakidal še več grehov na svoj hrbet, hoče meni nekaj očitati ,ko sem pa vedno s svojimi žuljavimi rokami pošteno preživljal sebe in svojo družino. Vprašam propalico Švajgera, ali je kedaj mene moja družina iskala in prosila razne predsednike in konzule, da me naj najdejo ter primorajo, da jo podpiram, kakor je Vas Vaša? Ni! Čemu se Vi drznete delavcu in družinskemu očetu pošteno ime krasti in to samo radi tega, ker noče tuliti v vaš nazadnjaški rog? V svoji jetični cunji namigujete o nekih srakah v unijski prodajalni hoteč s tem oblatiti stavkarje in organizacijo. Na dan z imeni do-tičnih "srak", fcvajger, da'v> jih bomo znali ogibati in da bomo znali, da niste samo — Vi sraka!
ADVERTISEMENT
SLOV, DELAVSKA
Uataoovliwui do« It avBu*t«
la*.
PODPORNA ZVEZA
Inkerporlnna ¿2 april« UM*
v 'i rt» v t F«nn.
Sedež: Conemaugh, Pa.
GLAVNI URADNIKI: Predsednik: F K AN PAVLOVČUO, box 705, Couemaugh, Pa Po<ipred»eduik: JOSIP ZORKO, H. F. D. 3, boa Ul|a, West Newton, Pa. Tajnik: ALOJZIJ BAVDEK, box 187, Conemaugh, Pa. Pomožni tajnik: IVAN PROSTOR, box 120, Export, Pa. Blagajnik: JOSIP ŽELE, 0108 »t. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Pomožni blagajnik: JOSIP MAKINClC, 0408 St. Clair Ave., Cleveland, 01
ZAUPNIK:
ANDREJ VIDRIH, box 523, Conemaugh, Pa.
NADZORNIKI:
VILJEM SITTER, 1. nadzornik, Lock box 57, Couemaugh, Pa. FRAN TOMAŽir, 2. nadzornik, Gary, Ind., Toleston, Sta., box 73. NIKOLAJ POVSE, 3. nadx., I Craib »t., Numrey Hill. N. S. PitUburg, Pa.
POROTNIKI:
IVAN GORftEK, 1. porotnik, Weat Mineral, Kansas, box 211. JAKOB KOCJAN. 2. porotnik, 409 Ohio Street, Johnstown, Pa. ALJOZIJ KARLINGER, 3. porotnik, Girard, Kansas, R. F. D. 4. box 80.
VRHOVNI ZDRAVNIK. F. J. Kern, M. D., «202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. GLAVNI URAD v hiii št. 46 Main Street, Couemaugh, Pa.
* POMOtNI ODBOR. Dremelj Jožef, box 275, Conemaugh, Pa. Gačnik Ivan, R. F. D. 3, box 54, Johnstown, Pa. Zaman Frane, box 556, Conemaugh, Pa. Klinar Martin, 812 Chestnut street, Johnstown, Pa. Rupert Jakob, box 238, Soth Fork, Pa. Gabrenja Matija, R. D. 1, box 120, Johnstown, Pa.
PRIPRAVLJALNI ODBOR ZA ZDRUftTEV SLOVENSKIH PODPORNIH
NAPREDNIH ORGANIZACIJ. Predsednik: Viljem Sitar, box 57, Conemaugh, Pa., ¿lan S. D. P. Z. Zavertnik Jožef, 2821 Crawford Ave., Chicago, IU., ¿lan S. N. P. J. Martin Konda, 2656 So. Crawford Ave., Chicago, 111., ¿lan S. S. P. Z. Hrast Anton, P. O. New Duluth, Minn., ¿lan S. N. P. J. dtefančič Martin, box 78, Franklin, Kans., ¿lan dr. sv. Barbare. Mostar Josip, L Box 351, Staunton, 111., ¿lan S. D. P. & P. 4). Goršek Ivan, box 211, West Mineral, Kans., ¿lan A. S. B. P. D.
bi hrbet in pokajo kosti, jih bo seveda ubogal, ker je nezaveden.« Da, nezavedne ljudi hočejo imeti naši slovenski patrioti. Kaj delavske potrebe kakor: unije, izobraževalna društva, sirotišnica, brezposelnost, konz. organizacije. Kaj je tega treba ntiim narodnim solza rjem, samo da se postavimo z lepo uniformo, sabljico, morda še puško, če prav z lačnim želodcem. Da izrabljajo clevelandski mogotci ljudsko nezavednost je grdo. Ljudem ki nimajo izobrazbe, ljudem katerih duševno obzorje ne nega dalje kot od doma v tovarno, in cerkev, ljudje ki lazijo po zaduhlih cerkvah, v lesenih malikih iščejtf boga in si z denarjem kupujejo nebesa. Takim ljudem je treba drugačne izobrazbe kot jim jo daje slov. politični klob v rie vela udu. Slov. politični klub ni nič druzega v naši naselbini kot pomagaČ mestni gospodujoči kliki, je nekak konglomerat, militaristov, klerikalcev in naprednjakov, po načinu laške meneštr*. Delavec trpin v tej drožbi ne bo našel zase nič koristnega, zmešali ti bodo pojme, da ne boš vedel kam spadaš. Zato je sveta dolžnost vseh razredno zavednih delavcev v Clevelandu. da ljudstvo svarijo, in mu kažejo nrnvo pot k socializmu, in njega izvršiteiiiri socijalni demokraciji.
................Opazovalec — r.
Delegatje za združtveni sestanek dne 14 januarja 1014.
Viljem Sitar, box 57, Conemaugh, Pa.
Rebolj Ivan, Glencoe, Ohio.
Stefan Zabrie, box 227, Garrett, Pa.
Birk Zofija, 6029 Glass ave.; Cleveland, Ohio.
Uradno Glasilo: PROLEARTC, 4006 W. 31st Street, Chicago, IU.
Cenjena društva, oziroma njihr uradniki, »o filjudno prošeni, pošiljati v s« dopise in denar, naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj M pošilja glasom pravil, edino potom Poštnih; Expresnih; aU Bančnih denarnih aakasnie, nikakor pa ne potom privatnih ¿ekov.
V slučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo urad glavnega tajnika, da se v prihodnje popravi.
Barabini okoli jetičnega lističa delajo že dolgo na to, da se me iz-nebijo. Vem dobro, da so to delali že davno, davno pred stavko. Go ahead! Jaz imam prijatelje in brate po celi Ameriki —•• kamor pridem med zavedne delavce, našel bom brate — vi pa nimate nič, nimate nikogar razen peščice slepcev. "Junkota moramo spraviti od tukaj, potem šele se bomo oddahnili!" zdihujejo barabini po katoliškem vzorcu. Z drugimi besedami se to pravi: vpropasti ga, ubij ga če ni drugače, samo zato ker ni tak kot smo mi! Samo zato, ker ima drugo prepričanje in ker ne prikriva naših lumpa-rij!
Vedel sem že v naprej, da se bodo spravili name in da bodo napeli v se strune, da me poženejo iz bakrenega okrožja. V tem kritičnem položaju, v katerem se nahajamo stavkarji sedaj, se jim to lahko posreči. Ali zapomnite si: Junko je postranska stvar; vseeno je, če je Junko tukaj ali ne, ideja, katero zastopa Junko in za katero živi, bo vedno tukaj — te ne preženete nikdar! Junko ni bil noben organizator, noben vodja temveč navadni delavec in zaveda se, da je pošteno vršil svojo nalogo ob času stavke. Zato pa zamorem iti z mirnim srcem in jasnim čelom povsod med dela v-ce, med tem ko pa vi niraatc za-slombe nikjer drugje kakor ravno tukaj v nazadnjaškem Calu-metu. Delali ste tudi na to, da preženete gostilničarje, ki so sim-patizitali s štrajkarji. Dobro vemo, da je to vaše delo, ali tudi to vam ne bo pomagalo dosti.
• Delavstvo v bakrenem okrožju se je vzbudilo in čas prihaja, ko vaši lažnjivi jeziki bodo blebetali zastonj. Klopčič, Muks, Zotti in nekateri drugi so kar besneli veselja, ko so čuli, da so prijatelji štrajkarjev izgubili gostilni-carske pravice; v svoji jetični cu* nji pa jokajo, zakaj ni še par i drugih rojakov izgubilo te pravice. Zares fino! fcvajger tudi nekaj klobasari o $2000 in o avtomobilu. Povem Svajgerju, da on ne bi nikdar videl avtomobila fe-prav bi dobil $2000, kajti pil bi zaeno noč in dan dokler bi bil kak cent, tako da bi moral vsak dan zavreči po ene hlače. Ko bi bil zopet suh, bi pa spet izpodrinil urednika pri 01. s 60 na mesec in se ponudil, da bo delal za $45! Luka bi porabil tisočake za 4 kuharice, ker one stanejo denar
—zlasti če jih je treba od časa do časa pošiljati v Chicagi Zotti-Ilappv Huligan bi pa gotovo od pri "štor" s svežim sadjem in bi ne pobiraLveč gnjilih odpadkov po smetiščih ter jih prodajal.
Ako bi ne bilo te sodrge, bi par naših poštenih rojakov ne izgubilo svojih gostiln: tudi štrajk bi drugače končal. Torej napadajte in lagajte naprej, saj vem, da na-padate le poštene ljudi — lopov* pa zagovarjate. Če bi mene zagovarjali, potem bi jaz gotovo bil skeb in tepec prve vrste!
Kar se pa tiSe vaših napadov na "Proletarca", vam pqvem, da na strani "Proletarca" je čast no število delavstva in da je stokrat močnejši od vaše cunje. Ni ga slovenskega štrajkarja v ba krenem okrožju, da bi ne postal naročnik "Proletarca"; tudi bra ti Hrvatje se zanimajo zanj. Va šo cunjo bodo pa vedno prezira« li.	Leo Junko.
Cleveland, O.
Kot naročnik lista Proletarec sem se namenil napisati par vrstic in v splošneai povedati svoje mnenje glede naše naselbine v političnem kakor v narodnem o zini. O političnem življenju devela ndskib Slovencev so more 'malo govoriti, in še tisto je bolj žalostno kot veselo. Tu kraljuje pešciČa veljakov, ki jim je slovenski trpin znosil svojo teško prislužene cente, in jim jih še no si. Ti ga vodijo, mu dajejo sv*, te, mu narekujejo kandidate ob raznih volitvah in sploh gledajo, da bi delavec ne zašel, iz tiste toli hvalisane srednje poti, katero naši biznesarji tako radi povdarja-jo. Ljudje ki se prištevajo političnim voditeljem bi morali v prvi vrsti skrbeti za delavca trpina, ki tvori veliko večino med Slovenci. Namesto, da bi mu povedali kako in na kakšen način bi bilo mogoče zboljšati delavske in življenje razmere; namesto tega ga vzgajajo v verskem in pa-triotičnem duhu. Pokorščino, militarizem in narodnost mu otepajo v glavo, da bi delavec v ti mešanici pozabil na svoj prazni žep in lačni želodec. Zmislili so si vojaško društvo doslužencev. Oblekli jih bodo v uniforme, za pas pa britke sabljice.
Pa jih bodo popeljali pred mastno gospodo in kazali jih kot verno, udano patriotično ljudstvo. In ubogi trpin ki gara cel teden po tovarnah, da se mu ši-
W. Mineral, Kans.
Mati zemlja se je predramila iz zimskega spanja, stresla je ledeni oklep, v katerem je bila okovana in primorana mirno počivati. Razvoj narave, kateri se ne more omejevati, pa je močnejši od naših proletarskih spon, v katere smo uklenjeni, zato pa je zopet nastopila zelena spomlad, najlepši čas celega leta. Z veselo spomladjo nam tudi vedno bližje prihaja naš edini delavski raznik "Prvi maj'. Delavstvo po celem svetu se pripravlja, da dostojno proslavi svoj praznik in pove svojim izkoriščevalcem razločno in glasno, da so vedno bližje in bližje tisti dnovi, ko ne bode parasitov in beračev iz zdravimi udi na svetu.
Slovenski delavci v državi Kan sas so med zavednimi slovenskimi delavci širom Amerike znani kod delavci, kteri se zavedajo svojega delavskega razreda. Da je temu res tako, nam zopet dokazuje dejstvo, da smo sklenili, da na dostojen način praznujemo "Prvi maj' in stem pokažemo, da se ne stri njamo z današnjim družabnim redom. Za okraj Chirokee priredijo slavnost sledeči jugoslavenski socialistični klubi: Klub št. 31, W. Mineral; klub št. 81, Skidmore; klub št. 82, Corona in klub št. 91 v Stone City, Kans. Vsi zgoraj označeni klub i delujejo lepo in sporazumno skupaj, kar je seveda v korist vsem skupaj. Mi, člani omenjenih klubov, vljudno vabimo vse delavstvo, katero občuti današnji bič kapitalizma in pritiska od strani denarnih mogotcev na delavstvo v obče, da se pridružite nam pri demonstraciji "Prvega maja", da bodemo skupno protestirali proti današnjim krivicam, katere dan za dnevom prenašamo od kapitalističnih vampirjev. Kateri delavec in delavka se udeleže naše prvo-majske manifestacije, dotični pokažejo. (Ta so za preobrat današnje lene družbe: ke-dor se pa ne udeleži, dotični je pa za današnji protidelavski ustroj družbe: za kapitalizem in njegove lumparije, kateri so izvor vsega zla na svetu. Ako stremite za boljšo bodočnost vas, vaših otrok, žena in potomcev — potem naprej, naprej za boljšo bodočnost človeške družbe, v katerej bode vladala jednakost, svoboda in bratstvo.
VSPORED:
Točno ob 8 uri zjutraj se pričnejo zbirati sodrugi in vdeleženei v "Kast Mineral" dvorani št. 6. Točno ob 10 uri predpoldan se začne pohod proti W Mineral. V \V. Mineral se bo vršil velik javen ljudski shod na prostem. Govorniki nastopijo v različnih jezikih. Ob 2 uri popoldan se začne v E. Mineral dvorani prosta zabava in ples. Na zabavi bode igral tambu-raški zbor.
Toraj delavei-trpini na dan in na veselo svidenje na dan "Prvega maja"!
Živel naš praznik!
John Goršek.
Springfield, 111.
"Amerikanski Slovenec" je v svoji izdaji dne 27. marca prinesel grde psovke o tukajšnjih socialistih — katere je seveda Bpi-sal neki dopisun iz Springfielda ter nas kar vse od kraja grdo napadel, akoravno mu nismo nlfr storili. Mi seveda smo se izbruhom pobožnih gospodov le smejali in nismo hoteli odgovarjati na take oslarije ki jih študirani gospodje s podpisom "Naročnik" skupaj zmažejo.
V "A. S." z dne 10. aprila nas pa ta dopisun zopet prosi, da naj mu v odgovor damo nekaj batin nazaj, seveda kot v plačilo. Poživljaš nas na odgovor. Kaj pa naj sploh na neumnosti odgovarjamo? Kaj naj se mi sploh opravičujemo kt| vam nismo storili nobene krivice. Mi nismo zakrivili nobenega zločina da bi se opravičevali. Da pa Vi nas sovražite zavoljo vaše neumnosti, to je pa nam dobro znano. Predbacivaš nam, da ne znamo druzega, kot vero zasmehovati' in dekleta zapeljevati. Mi vam ne moremo pomagati ako imajo nas dekleta rade. To je pač skrb deklet, ne pa tvoja. Sploh bi nam pa žifier povedal, kaj znaš pa Ti T Well, ako nam sam nečeš povedati, pa bodemo povedali mi. Druzega ne znaš kot postopati in lenuhariti na stroške druzih. Zakaj nam u-siljuješ Stampeka, češ, to je sad socializma. Omeniti moram da do-tičin Stampek ni bil noben socialist, pripadal ni k nobenemu soc. klubu ter niti ni bil naročen na noben soc. časopis. Po mojem skromnem mnenju Je pripadal bolj vaši stranki, ker taka dejanja znate pri vas veliko bolj rokovnjaško izvrševati.
No, ja, seveda. .\Jco bi kakšen katoliški duhovnik svojo ljubico ne samo zapeljal, ampak še potem celo umoril; potem pač to ni nobeden zločin — ampak "božja volja".
Da, zelo slabo se morate počutiti v vašem taboru, ker si ne morete drugače pomagati,kakor iz zav^ janjem. Dalje pišete, da nas ofer za cerkfv (bolje rečeno ofer, za cerkvene postopače) tudi peče. Mi se le amejemo tistim neumnežem, W so še tako zabiti, da mečejo denar v vašo bisago. Tako je gospodje in nič drugače.
Dalje se dopisnik predrzne zasmehovati našo slovensko narodno godbo, Jci vrlo dobro napreduje. On piše sledeče.: Tisti godci, ki so zahtevali $25 zato, da bi igrali na našem "fairu" — a-koravno so jih rojaki pričetkoma brez razlike podpirali, — igrajo sedaj kar po celo uro zastonj. Kaj naj igramo 'in kje naj igramo, menda pred tvojimi neumnostmi, katere odkladaš v "A. S." Mi že vemo, kedo je nas podpiral. Odprto povedano, da dopisnik "A. S." prav nič. Sploh se niti niste hoteli udeleževati naših veselic, katere smo obdržavali v korist godbe. Pomislite Vi krat kovidneži ali nismo mi že par-krat igrali po nekaj komadov na
Razširite svoje znanje! Poučite se o socializmu 1 Razvedrite si duha! — "Proletarec" ima v svoji književni zalogi sledeče kujige in brošure:
LEP08L0VNE KNJIGE, POVESTI:
Etbiu Kristan: "Samosvoj", mehka va*ba.............................80
(Tptoa Sinclair (poslov. Jos. Zavertnik in Iv. Kaker): •'Diungel", Povest iz chicaftkih klavnic ............................-..........$1.00
Etbiu Kristan: "Francka In druge"...................................25
"TTTajuosti španske inkvizicije". (Dosedaj izšli samo štirje snopiči.—
Snopič po .......................................................05
BROŠURE ZA SOCIALISTIČNO PROPAGANDO:
E uric o Ferrii Socializem in moderna veda...............................60
"Driava prihodnjosti" ...............................................20
"Proletariat" .......................................................10
Etbin Kristan: "Nevarni socializem" .........;.......................15
"Komunistični manifest" ............................................20
"Zakaj smo sociaUati" ...............................................10
"Kdo uničuje proizvajanje v malem".................................15
"Socializem" .......................................................10
Socialistična knjižica ................................................05
" Kapitalistični razrod" ..............................................15
"Socljalna demokracija in kmetsko ljudstvo"...........................05
"Strahovi" ........................................................18.
"Vojna in socialna demokracija" .....................................15
"Občinski socializem'' ............................................. .35
"Moderni aocialixem" ...............................................10
"Naša bogatatva" ..................................................05
"Vojna"..........................................................lfi
"Katoliška cerkev ln aocialixem"......."................................10
KNJIGE IN BROŠURE ZA PROTIKLERIK^LNO PROPAGANDO
Prof. Wahrmund (poslov. A. Kristan): "Katoliško svetovno nazlranje
ln svobodna xnanost" ............................................35
"Krat sv. Vladimirja" ...............................................25
"V dobi klerikaUama" ............................................., .20
DRUGE KNJIGE IN BRO&URE:
"Program socialistične stranke za leto 1912—16 — 100 kom...............07
"O konsumnlh društvih" .............................................10
"Narodno vprašanje in Slovenci'.'......................................15
"Moderni politični razvoj. — Moderni gospodarski razvoj. — CUji socializma" .......................................................10
Primož Trubar.......................................................05
Zadružna prodajalna ali konsum .......................................15
"Štiri črtica". (Poljune zbirk« "Več lučil" 5. snopič.) 1. Nekaj iz življenja fajraoštra Kozamernika. 2. Kako dolg rep je imel pes svetopisemskega Tohije. 3. V nebesih. 4. Konec «veta in sedež za "nebeške
kraljevstvo" . . . . .................................................12
"Kako Je lep vojaški stan". (Poljudne zbirke "Ve¿ luči!!' 6. snopi¿).,. .10
Vse te knjige in *brošure pošljemo poštnine prosto.
vaših plesih, toda ne samo igrali zastonj, ampak plačali smo tudi vstopnino. S tem pa, da smo igrali na S. G. A. par komadov, nismo prav nič izgubili, ampak dosti pridobili. Bržkotne pa boste Vi kaj izgubili. Ti praviš, da odklanjate našo godbo za vedno. Vi ste mislili, da boste nas izkoriš-čevali in da bomo vedno igrali za božje plačilo, ravnotako kakor ste mislili, da bomo vam igrali zastonj na fairu. Poslali ste v dvorano, kjer smo mi imeli ravno vaje majhnega širokoustnega mo-žiČka, z doli povešenim klobukom na glavi. Postavil se je hrabro pred nas, ter nas nagovoril sledeče: Fantje, znano vam je, da bomo imeli "fair". Vi vsi ste povabljeni, da nam pridete zaigrati par komadov. Seveda, igrali boste zastonj. Ko pa je mož zvedel ,da zahtevamo za svoje d^-lo tudi plačilo, jo je umih korakov popihal iz dvorane. Tako to-
rej Vi zahtevate, da bi vam mi na vaših plesih, piknikih in sploh povsod — igrali zastonj. Ker pa mi zastonj nismo hoteli igrati, smo pa kar na enkrat postali hudobni socialisti in kar največji vaši sovražniki. Nas stane učenje godbe precej denarja, truda in osebne požrtovalnosti. Vi vse to dobro veste, ampak vedeti neče-te.	Leo Furman.
IZ URADA
Društva "ftmarnica", št. 26, Ex-port, Pa., spadajoče S. D. P. Z.
Opominja vse člane tega društva, da se polno številno vdeleže prihodnje seje, ki so vrši 3. maja t. 1. Imamo reševati več važnih zadev. Z bratskim pozdravom
Joseph Pavlič, predsednik.
Rockefellerjevi banditi v Colo-radu potrebujejo več civilizacije kot pa meksikanski banditje.
ALI NIMATE LEPIH LAS?—LEPI LASJE SO KRAS ČLOVEKA t Ali Je koža na Vašem obrazu startkava? Pomladita Jol
V zalojri imamo veliko množino ženskih kit. v raznih umetniških formah, razne vrste "pofs" v formi krone ali ▼ vrsti.
'Dalje imamo v zalogi naiboljie vrste dišeča mazila za vzdria vanje lepe in mlaile ko*e, Ix>tnl, kožo pomlajujočo tekoč iao za
umivanje.
* Katerim izpadajo lasje, naj rabijo naša dobra sredstva za .čiščenje glave in proti Izpadanju las.
Pišite po eenik in navodila, ki vsebujejo poduk in ceae za razna dišeča mazila in druge v lasulj,iko obrt spadajoče predmete Za odgovor in pošiljatev pošljite poštno anamko za 2e. Pišite slovenski.
M. LENARD. 4008 Ogden Ave., Chicago, IU.
CT
ta
VOJNA V — COLORADU.
Brezbrižna javnost, ki se te dni napaja ob patriotizmu in požira ^rvave novice i* Meksike, pozablja v trenotku, ali pa sploh prezira vse, kar se vrši pri nas — doma.
Govori se samo o vojni, časopisi pišejo samo o vojni — vojna, vojna 1 — a ljudstvo ne ve, da se vrši civilna vojna v Coloradu. Rmeno časopisje — divje kapitalistično časopisje — poje slavo vojaškim četam, a iste čete morijo — ne Meksikance —- temveč ameriške delavce in njihove žene, ter otroke v Coloradu.
Podivjana eoloradska milica, katera je imela pravkar oditi iz pozorišča premogarske stavke, je za slovo napadla šotorišče premo-garjev v Ludlowu, streljala salvo za salvo, razdjala platnena bivališča do tal s kroglami in z ognjem in v požaru je našlo smrt deset do petnajst oseb, žensk in otrok.
To gorostasno hudodelstvo, ki je stokrat in tisočkrat večje, kakor aretacija ameriških pomorščakov v Tampicu, pa ni izzvalo nobenega energičnega koraka od strani vladnih organov. Guverner ali podguverner coloradski, namesto da bi uniformirane morilce naglo spodil od tam, jih pa ne samo še zadržuje, temveč grozi se, da pošlje Še nadaljne čete vojakov na bojišče.
Če to hudodelstvo ne vpije do neba — potem je sploh vsako hudodelstvo lepa čednost! Ni čuda potem, da se premogarji branijo z orožjem. Ali se naj pustijo kar tako pobiti, kakor drobnica v klavnici T
Washingtonska vlada bi storila bolj človeško in civilizacijsko delo, če bi intervinirala v Coloradu in kaznovala ameriške Huerte k la Rockefeller et Co., ki morijo nedolžne ljudi z isto krvoločnostjo v Zedinnjenih državah.
POROČILO MOYERJA GLEDE STAVKE V MICHIOANU.
Denver, Colo., 13. apr., 1914.
Konec stavke rudarjev v bakrenih rudnikih severnega Michiga-na, katera je obračala na se največjo pozornost ameriške javnosti, bo brez dvoma povzročil veliko komentiranja v časopisih. Da pa ne bo kakega zavijanja glede Western Federation of Miners, sporočamo javnosti sledeče:
Štrajk se je začel 23. julija 1913 ko so rudarji sami glasovali potom referenduma, ko se jim je ponesrečil vsak poskus doseči konferenco z rudniškimi managerji, da bi razpravljali o sledečih vprašanjih: osemumi delavnik, najmanjša plača $3 za pozemeljske delavce, dva moža pri svedru namesto enega in priznanje unije. Finančno stanje Western Federation of Miner je bilo v tistem času tako, da nam je bilo skoraj nemogoče prevzeti odgovornost za stavko v tolikem obsegu, ko je šlo za tisoče delavcev; ali zavedajoči se, da so zahteve rudarjev pravične, jim je šla federacija na pomoč in jih zagotovila, da jim bomo denarno pomagali, kolikor bo v naši moči, razglasili njihov boj in ape-, lirali za gmotno in moralno pomoč na ameriško delavstvo.
Dogodki, ki so se izvršili v zadnjih osmih mesecih tega konflikta, sn rdaj zgodovina. Javnost je zvedela potom časopisja, kako je gu-vrrner velike države Michigan prišel na pomoč mogočnim baronom bakra, preskrbel jim voja štvo, da je baronom pomagalo go niti beraško plačane in izmučene rudarje nazaj v rudnike — kako je prišla na lice mesta večja armada "gunmenov" z namenom, da zanesejo krvolitje, da pobijajo in streljajo delavce, kojih edini zločin je bil, da niso hoteli delati pod neznosnimi pogoji.
Javnost tudi ve, da so predstavniki Western Federation of Miners skušali izposlbvati častni sporazum med obema strankama; predložili so. da gre cela zadeva pred razsodišče in šli so celo tafco daleč, da so umaknili priznanje unije, ter dali častno besedo, da se bodo držali sklepa rozsadiŠča, katerega na i bi bil sestavil guverner države Michigan ali predsednik Zed i njenih držav. Javnost tudi ve. da se je porodila zloglasna Citizens Alliance, ki je deportira-la državljane v druge države, počenjala grozne reči in strašna katastrofa na božični večer, katera je požrla štiriinsemdeset nedolž-
nih življenj, se pripisuje isti. Javnost ve, kakšen je bil položaj in kako je cela stvar prišla pred zvezni kongres, ki je naposled odredil preiskavo. Ni pa javnost informirana, zakaj so delavci naenkrat končali boj po dolgih devetih mesecih. V tem slučaju si naravno vsakdo misli, da so se rudarji čutili premagane in zato končali štrajk. Toda javnosti je treba povedati, da ve» čas štrajka niso bili rudarji tako svesti si zmage, kakor ravno tisti dan, ko so glasovali za konec istega.
Povedati moramo odprto, da rudarji in Western Federation of Miners ni kapitulirala pred rudniškimi družbami, temveč pred uboštvom, ki ni obetalo bližnje dni nič drugega, kakor pomanjkanje in glad. Rudarji so prestali burjo teške severne zime, prestali so dobo iudustrijelne depresije, ki je vrgla tisoče ljudi iz dela in čeprav so ničevi agentje rudniških družb zvabljali brezposelne ljudi v štrajkovno okrožje, da bi postali štrajkolomci.vzlic temu jih je našel april brez zadostnega števila delavcev, da bi zamogli s polnim parom operirati rudnike. Toda april je našel rudarjev zvoče ultimatum rudniških družb, da 1. maja bodo izgnani vsi štrajkarji iz družbinih hiš, kjer stanujejo in to je pomenilo, da bodo ostali brez strehe. Najhujše je pa bilo to, da so podolgem boju delavske organizacije in prijatelji rudarjev bili prisiljeni prenehati z denarnimi prispevki. Vsledtega je bila ekse-kutiva organizacije primorana znižati že itak majhno podporo štrajkarjev in tako je ostala za rudarje edina pot, da potom referenduma odločijo — kakor so prvič odločili za stavko — da li bodo še vzdržali ob revni podpori ali da končajo štrajk. Izvolili so zadnje. V teh osinih mesecih in dvajsetih dneh so runiške družbe dovolile osemurni delavnik, kar pomeni dve do štiri ure znižanja prešnjega delavnika; to je bila ena glavnih zahtev in okoriščenih je približno 20.000 delavcev v rudnikih, stopah in topilnicah. Dalje so družbe zvišale plačo in odredile po en dan v tednu za pritožbe delavcev. Rudarji so končali stavko s teškimi žrtvami, čeprav jim je odrečena pravica.da bi so ne smeli družiti v svoji industrielni organizaciji in vživati pravo svobode zborovanja in govora, pravo, katero sme baje vsakdo vživati pod ustavo naše domovine.
Western Federation of Miners ne pripozna nobenega poraza v končanju te stavke. Edino potreba nas je prisilila, da se odahnemo za trenotek v našem korakanju do gospodarske svobode. Sadovi pravičnega dela niso nikdar izgubljeni in ako uboštvo prisili delavce, da se začasno podajo tiranstvu kapitala, kakor se je to zgodilo v Michiganu, zapusti vsak tak konflikt močne vtise na delastvo, združi jih še trdnejše v bratsko slogo, obudi v njih zavest do politične sile in sčasoma jih privede do spoznanja, da bodo zahtevali na političnem polju boljše zakone proti sovražnim elementom, ki nastopajo ob času štrajkov in zakone za pravo organiziranja.
Naša dolžnost je, da se zahvalijo vsem organiziranim delavcem in vsem onim, ki so nam stali na strani v podpiranje štrajkajočih "iidarjev v Michiganu. Tskrena hvala vsem f Upamo, da nam ne bo treba skušati kaj takega, toda 'e le pridete do boja, zagotavljamo vas, da Western Federation of Miners vam bo vse povrnila z isto radodarnostjo, kar ste dobrega storili za rudarje.
Charles Moyer, predsednik W. F. of M.
VOJNA IN PROFIT
V konzularnem • poročilu naši vladi v Washingtonu se glasi Generalni konzul v Atenah na Grškem, gospod Wm. II. Gale, po roea, da je grški vojni minister napravil pogodbo z neko ameriš ko tvrdko, za dobavo enega mi ljona nabojev. Ktemu poročilu jo "Carl D. Thompson pridjal sledeče razmotrivanje: "Vojna se gotovo izplača za nekatere ljudi pa tudi govorica o nji.
Ali je to vzrok za vojno — do
biček pri strelivu T •
Oče sem!
Imam dva sina.
Nočem, da bi bila umorjena;
ravnotako nočem, da bi postala morilca.
Kakor drugi očetje, vem tudi jaz, da vzgoja sinov nekaj stane. To so troški, katerih sinovi nikdar ne poplačajo in se tudi ne zahteva, da bi jih povrnili.
Občutil sem te troške na svojem telesu, kakor so jih občutili vsi drugi očetje. V nočeh, ko je bežal spanec od mene, in dnevih, ko sen» živel v dvomu — sem občutil očetovsko odgovornost.
Ali vse to, kar sem občutil, se ne da primerjati z materinstvom. Noben mož ne bo nikdar zapopa-del materinstva. Ali noben oče ni mogel vpričo čudežne materinske ljubezni ostati zanjo gluh in slep; ne da bi zapopadel, da nekaj enakega ni v nebesih in na semlji.
Vse zlato, denar, profit ni nič v primeri s sinom, ako je sin res sin.
Zapomnite si moralieno zavrže-nost naše človeške družbe: ona ceni umazane dolarje višje kot sina matere, Človeka in čldveške duše. Grčija hoče en miljon nabojev; umorili bodo en miljon si-pov. (Plačajo "nas" zanje, ali nas ni sram!)
Drugi narodi so pripravljeni za morijo. Pa tudi mi sedaj.
En miljon patronov in brez-diinni smodnik. Pomislimo.....delavci jih izdelujejo; izdelujejo brezdimni smodnik; zavijejo jih v zavoje in jih pošljejo delavcem — na Grško, ki so v armadi. Nabasali bodo z njimi puške, s katerimi bodo streljali delavce. Tu leže, njih meso je razmesarjeno, kosti zdrobljene, zakopani v ogromnih grobeh in pozabljeni s« vedno .... le materna bolest še živi.
Delavci, ne izdelujmo nabojev; delavci širom sveta ne streljajte drug na druzega! Delavci vsega sveta! Zapovejte mir. Mi lahko to izvršimo! Podajte drug drugemu roke, vstopite v vrste socialistov in napravite konec mednarodnemu barbarizmu.
Stopite v naše vrste! To je vaša dolžnost! Spomnite se svojih otrok. Mi hočemo izvojevati mir in blagostan!
DELOVNA CENA.
Že več kakor eno uro se je zbirala gruča delavcev. Glasno so trovorili in mahali z rokami, toda kar na enkrat so .vtihnili, ko so zapazili nekega moža, prihajajočega sem od tovarniških poslopij, katera so stala na obeh straneh ceste. Trd in nesimpatičen je bil njegov obraz, ko je zrl preko gruče delavcev, kateri so iskali dela. Oko njegovo je^bilo i-zurjeno in odločno in mož se oči-vidno ne bode udal nikakerSnim sentimentom, ko bode izbiral delavce, ki jih rabi.
Vsako jutro lahko vidimo to sliko pred tovarno The Hammond Packing Co. v Chicagi. Nekdo pride oblastno in samozavestno sem od glavnega poslopja, vstopi hitro v čuvajevo barako, izbere si izmed pet ali šest sto delavcev enega, vkaže čuvaju naj mu da številko in ga hitro odvede proč.
Različni delavci se zbirajo pred vratmi te klavnice vsako jutro z upanjem, da dobijo delo. Iz vseh delov Evrope prihajajo in govorijo različne jezike.Med njimi dobimo Ruro, Poljake, Čehe, Angleže, Francoze, Nemce, Italijane in Grke; velike in male, debele in suhe in vseh starosti, od šestnajstega pa do šestdesetega leta. Dc-
nju rude določajo ceno železu, in izdelovalec sladičič preračuni ce-410 surovih tvarin kadar določa ceno svojih izdelkov.
Delovna moč je podvržena istemu procesu. Surov materijal, iz katerega se producira delovna moč je hrana, obleka in stanovanje. Ako hoče delavec od dneva do dneva obnoviti svojo eneržijo, mora imeti te tri stvari. Mrtev človek ne more delati in zato tudi ne more producirati profita; iz tega sledi, da mora delodajalec dajati delavcu plačo, s katero si slednji preskrbi hrano, obleko in stanovanje.
Ker je delovna moč blago, se 1-sta prodaja na trgu za ceno, katera je potrebna za obnovitev te moči. Količino hrane, katero dobiva konj, ne določa njegova možnost pri delu, pač pa potreba, da se ga obdrži živega, da zamore prihodnji dan zopet delati.
V	Orientu zamore delavec živeti ob skledici *riža in stanovati v šotoru. Njegova plača je povprečno dvanajst centov na dan.
V	Angliji je povprečna plača šest dolarjev na teden in mi zapazimo, da porabi delavec v Angliji šest dolarjev na tecjen ako se hoče preživeti.
Ako bi padla cena kruhu, mesu in krompirju, padla bi tudi cena plače.Ako bi bila obleka cenejša bi bile tudi plače manjše. Ako bi se znižala cena naših stanovanj, znižala bi se tudi cena na-ših plač, tako da bi nam bilo vseeno nemogoče kaj prihraniti.
Kjer je cena hrane, obleke in stanovanja nizka, tam so tudi plače 'majhne, zato ker cena teh treh stvari določa ceno plače. A-ko delavec dobiva dva dolarja na dan in potrebuje samo $1.75 da se preživi, ne bode dolgo ko pride nekdo drugi, kateri se ponudi da hoče delati isto delo za $1.75 na dan in tudi dobi delo.
V	zapadnem delu Združenih držav je cena življenjskih potrebščin kakih 25 odstotkov višja kakor na vshodu in ravnotako zapazimo, da je tudi cena plače na zapadu 25 proc. Višja od plače na vshodu.
Ako bi iz kakršnihkoli vzrokov cena kruha poskočila za dolar in cena stanovanj za tisoč dolarjev, bi ob enem poskočila tudi cena plač tako visoko, da bi bilo mogoče delavcem živeti. Ako bi delavci pomrli ali postali nesposobni za delo, bi se s tem posušil vir profita delodajalcev; zato jih potreba priscili da povišajo plače
Mi vidimo torej, da najsi bodo plače velike ali majhne, niso v nikaki zvezi z visokim ali nizkim tarifom, kakor tudi niso odvisne od politične stranke, katera je na krmilu. Dokler bomo imeli delavce, kateri nimajo dela, se bo delovna moč prodajala na trgu, kakor sc prodajajo kotli, sladkor in preproge. Kadar kupuje Človek kako blago, ne plača zanj več kakor je prisiljen, pa bodisi da kupuje delavno moč pri Hammond Packing Company, ali pa da kupuje meso in mast, izdelke te klavnice.
Dejstvo, da dobivajo izučeni delavci višje plače ne izpremeni tega načela. Izučen delavec poti ebu je šole in izobrazbe. Šola iri izobrazba pa stane denar, katerega moramo prišteti k ceni življen-skih potrebščin izučenega delavca.
V	kapitalističnem sistemu se delavca ne smatra za človeka. On je blago, in njegove želje, misli in čutstva se ne jemljejo v po5-tev. Glavno vprašanje je: koliko mu je potreba, da se preživi. Ako pride kedaj dan, da bodo delavci
lec gre zopet ven, se ozre po gruči delavcev, in izbere onega, kateri hoče delati ne da bi vprašal po plači.
Dokler bode obstojal kapitalistični sistem, toliko časa se bodo ljudje kupovali in prodajali; toliko časa bo človek samo blago, —suženj; predmet spremembam cen na delavskem trgu. Dokler bode obstojal kapitalistični sistem, toliko časa bo delavec brez moči, da zavzame svoj prostor kot jednakopraven član človeške družbe.
Edino upanje delavskega razreda je v uničenju mezdne suž-nosti. To je cilj Socializma.
Prevel. M. Petrovčič
SLOVENCI V SLAMNIKARSKI OBRTI IN UNIJA.
Slamnikarji in slamnikarice, v organizacijo !
lavce vidimo tukaj ,kateri so izu čeni rokodelci in obrtniki, in ka l 'l{yeVx ob travi in 7raku> padl(, teri so prišli sem da zaslužijo par|do tUfj0 p]||ice zara(]i konkurence dolarjev pri hlapčevskem delu. mf>(| (|e]avci.
Samo velike in močne in zdra- Delodajalec, kateri vzame deri se izbira. Slabotni, majhni in iav(»a v delo, se ne britra za njegovo narodnost, vero ali politično mišljenje. Njemu ni mar za delavske potrebe, njegove želje, tipanje ali ideale. On hoče da mu napravi delo tako, da ima 011 pro-
šibki se odklanjajo. Tukaj ni ni kakršnega prepira o plačah. Prosilec za delo ne stavi vprašanj: ko pride plačilni dan vzame kar mu dajo. On lahko misli, da je
V mnogih tovarnah za izdelovanje ženskih poletnih klobukov iz slame v Chicagi in New Yorku je vposlenih veliko Slovencev, predvsem pa slovenskih deklet in žena, kajti v slamnikarski obrti prevladuje v večini žensko delo.
Iz zanesljivih virov smo poučeni da samo v New Yorku in Broo-klynu je zaposlenih okrog 2000 Slovencev in Slovenk v slamni-karskih delavnicah. Podrobnosti o delovnem položaju teh naših slamnikarjev in slamnikaric nam niso znane, vemo pa, da ogromna večina ne pripada svoji uniji. Zadnje dejstvo nam lahko pove, da njihov delovni položaj ni ravno najboljši. Kajti, kakor v vsaki o-brti ali industriji vladajo slabe razmere, kjer se delavci brigajo dosti za svojo organizacijo, tako je tudi tukaj.
Slamnikarska organizacija v New Yorku — The Millinery and Straw Sewers Union spojena z A-merican Federation of Labor — je precej močna in se pošteno trudi, da zboljša delovni položaj — večjo plačo, krajši delavnik, sa-nitarnost delavnic itd. — v tej industriji. Zato je potrebno, da vsak slamnikar in slamnikarica stopi v to unijo in tako pomaga izboljšati svoj položaj.
Tistim, ki se še ne zavedajo, kake velike koristi je za delavce in delavke industrijelna organizacija, je pač teško dopovedati. In žalibože, da je ravno med našim narodorr^ petinsedemdeset iz« med sto, ki mislijo, da lahko izhajajo brez vsake organizacije — da celo brez podpornega društva. Delavska organizacija je predvsem najbolj potrebna, ker ta odločuje o boljši eksistenci — o boljšem obstanku delavca in delavke ter njih obitelji. Tisti mesečni prispevki, ki jih plaačjo delavci' in
delavke svoji uniji, so vselej tisočkrat povrnjeni v obliki povečanih plač, skrajšanega delavnika itd., kar se pa teško dobi brez organizacije.
Zatorej slamnikarji in slamnikarice v New Yorku, Chicagu in drugod, združite se s svojimi tovariši in tovarišicami drugih narodnosti v močni organizaciji in zahtevajte svoje pravice, kadar vidite, da vam jih krati delodajalec. Ne bojte se nikogar in ničesar — le naprej za svojo delavsko stvar!
Delavci v New Yorku so sploh dobro organizirani, zlasti kar Be tiče strokovnih delavcev in delavk. V organizaciji so zastopane vse narodnosti, ki tvorijo prole-tarski del prebivalstva velike njujorške metropole. Tn zakaj bi bili ravno slovenski delavci zmi-raj zadnji? Če drugim unija koristi, zakaj ne bi tudi vam t Če drugi delavci in delavke z veseljem žrtvujejo par ur in par centov na teden ali mesec za svojo organizacijo, zakaj ne bi tudi mi, slovenski delavci in delavke?
V uniji je moč, ponos in zmaga!
DELAVSTVO PROTESTIRA.
Sod rug Walter Lamfersik, e-ksekutivni tajnik socialistične stranke, je 22. aprila brzojavil predsedniku Wilsonu sledeče:
"Narodni eksekutivni komitej socialistične stranke mi je naročil, da v imenu članstva protestiram proti nepravični invanziji Meksike. Delavci Zedinjenih držav nimajo nobenega prepira z delavci v Meksiki."
Chikafika delavska federacija je v nedeljo 19. t. m. sprejela o-stro resolucijo sodružicc iMary O'Reilly zoper vojno.
Organizirano delavstvo v New Yorku je imelo včeraj (27. t. m.) velikanski protestni shod v Carnegie Hall.
Protesti grmijo od vseh strani.
Žena v Življenju.
V	državi Ohio je neka žena davčni uradnik.
Na Japonskem dela 500,000 žen in deklet v tovarnah.
V	Singaporu delajo žene in dekleta pri gradnji železnic.
V	kitajskem parlamentu so štiri žene.
ŽerilSki - klubi v državi Arkansas so se aktivno udeležile iniciative za modern državni zakon tS varstvo otrok.
Ako že mora biti vojna, zakaj ne bi šli prvi v boj izurjeni strelci iz Colorada in Michigana, ki s tako slastjo pobijajo mirne delavce? Ti ljudje prvi spadajo v klavnico, če že mora biti klavnica za ljudi !#
I	Newyorske sivalkc slamnikov
I	pozor?
EE	Millinery in Straw Sewers Unija št. 24 je sklenila,
EE	da 1. majnika delavci te industrije ne delajo. V ta
EE	namen priredi unija v Manhatten Lyceum, 66 E. 4th
EE	Street velik ljudski shod, na katerem bodo nastopi-
EE	li razni govorniki. Začetek shoda točno ob 10. uri
==	zjutraj. Zvečer istega dne se vrši v isti dvorani ve-
EE	lika slavnostna veselica s koncertom in plesom.
Vsi dobrodošli! Vstopnina 10 ccntov za osebo.
EE	Millinery & Straw Sewers Unl|a St. 24, New York. N. Y.
-1
RS

plača majhna, toda ako je delal fit. Ako zamore konj ali opica
že poprej tukaj, ne reče ničesar.
Vkljub temu da ne razume, se mu morebiti vseeno dozdeva, da je njegova delovna moč blago; da se moč njegovih rok in spretnost njegovih prstov kupuje in prodaja na trgu, kakor se kupuje in prodaje na trgu železo, jestvi-ne in sladščice. Kadar tiskar postavi ceno svojim izdelkom, vzame v poštev ceno papirja, tiska, vezavo in stroške za razprodajo. Stroški pri izkopavanju in toplje-
ali stroj zvršiti njegovo delo ravnotako dobro in cenejše kakor sam. zgubi delo. Dejstvo <U je delavec človeško bitje je Jako male važnosti. Kupec delovne moči pri vratih TTammond Packing Company vpraša samo: "Ali jo mož zadosti velik in močan, da bo lahko izvršil svoje delo." A ko delavec, kateri je bil tako srečen. da je dobil delo, odpre usta in se pritoži zaradi slabe plače, mu to nič ne pomaga. Delodaja
vabilo na veliko
MAJSKO SLAVNOST

ki jo pri rede
skupno jugos!, socialistični klubi v Chicagi
V NEDELJO 3. MAJA T. L.
v Pilsen Auditorium
Blue Iflland Avs., med 17. In 18. cesto.
t
Proslava je v zvezi s koncertom, petjem, stereoptikom in živo eliko • Probujenje delavske mase" Poleg topa bo govor o pomenu majske slavnoeti in konefno prosta zabava in ples.
Záfete k ob 2 uri popoldne.
Vstopnina 26. ženske ▼ «prematvu moiklh vstop. pro.te.
ODBOR.
i> i>
................................................
O
o
<►
o
O
O
<>
O
020053235323532353535390532353534823539023532348234823482348
012348235390234823532348234823535348
ADVERTISEMENT
Jugos!, Podporno
Sedel: Milwaukee, Wis.
OLAVNI ODBOR:
Predsednik: Martin Bopp, 450 8. Fierce Ht., Milwaukee, Wi.. Podpredsednik: Frank Zakrajiek, Hox 445, Uraftown, Wi. 'I. tajuik: Krank M at it«, 311 Madison St., Milwaukee Wis
LV	^»P1*)'	trajne, 371 National Ave., Milwaukee, Wis.
Blagajnik: Frauk Banko, 5048 National Ave., West Allis, Wis.
NADZORNI ODBOR:
T Predsednik: Matevž fttiglic, 415 Florida 8t., Milwaukee. Wis
II.	Anton Tomiuiek, 283 Heed St., Milwaukee Wis
III.	Joban Turk, 44.") — 54. Ave., West Allis,'Wis '
IV.	Martiu Jelene, 28» Mineral St., Milwaukee. Wis
V.	Frank Cirej, 458 National Ave., Iriilwauk»« Wis VT. Johan Ovirk, 274 Grove St., Milwaukee, Wis VII. Joban Herga, 5(»35 Sherniau St., West Allis, Wis.
POROTNI ODBOR:
Matija Aunenc, 444 Park St., Milwaukee, Wis Josip Janeiii, 423 — 53. Ave., West Allis Wis Frank Kobida, 268 — I. Ave., Milwaukee, Wis.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Milwr.„k J^,ttnd' 8tUmpf 4 L*u«hoff BU*-. (»rove St. & National Ave., Milwaukee, Wis.	Seje „0 v„kl ietrU torek y ^^
I
časopisje. Peterburški srbski poslanik Spalajkovič je dobil od Pa šiča nujno poročilo, z naročilom, da je odda Sazonovu. Pašič poroča, da je položaj v Albaniji skrajno nevaren. Trije okraji • Podgorica. Elbasau in Epir — so proglasili svojo samostojnost.
Razno.
— Dispozicijski fond in mlado-
6eska stranka. V "Češkem Slo* vu", glasilu narodnih socialcev, priobčuje Prokop Gregr članek z naslovom "Resnica o denarju iz dispozicijskega fonda." V članku vztraja na trditvi, da je dobivala mladočeška stranka denar iz dispozicijskega fonda. Pravi, da nu more nihče utajiti dejstva, da sta on in rajni poslanec Anyž sporočila voditeljem mladoČeške stranke — KramaFu, Forstu in Rašinu -r- da ne gresta s stranko, ki je dobivala od vlade denar za volil« ne namene. Mladočehi niso dobili denarje za. "Den", temveč tudi za držjvnozborske volitve 1. 1907. — Na ta način je boj meščanskih strank proti socialni demokraciji res lahek.
— 314 od vsakih 1000! Glasom uradne statistike je na Kranjskem od vsakih 1000 probivalcev 314 analfabetov, torej nad eno četrtino vsega kranjskega prebivalstva ne zna ne brati ne pisati. NaHto statistiko pač Kranjci ne moi^jo biti ponosni, najmanj pa tisti, ki se morajo ob pogledu na te številke potrkati na prsi in reči : Naša krivda! Dolgo let so gospodarili na "Kranjskem liberalci in šolstvo se je razvijalo v tem času .prav v polževem tempu. Liberalci niso bili gospodarji, kakršne je potrebovala dežela, zanemarjena in zaostala tako, kakor naša. Varčnost je sicer lepa čednost, včasih je pa na las podobna bojazljivosti in liberalci so bili le vestni knjigovodje, drugega nič. V deželnem gospodarstvu so samo zabeleževali prejemke in izdatke, to je bil začetek in konec njihove gospodarske modrosti. In ravno na šolskem polju bi bili pokazali lehko liberalci, da jim gesla o napredku niso le bobneče fraze za slavnostne prilike, temveč da jih smatrajo tudi dejanj-
sko za najvažnejša 4>d vseh in da se znajo zanje tudi bojevati. Tukaj je bila varnost kvarna in posledice občutijo poleg drugih tudi liberalci sami: Zakaj Čim več nevednežev, tem večja je žetev črnih reakcionarcev, kakršni so naši klrikalci. Da je sedaj šolstvo v boljših rokah, tega ne more trditi nihče. Čeprav razširjajo klerikalni deželni gospodarji šole po de&li in ustanavljajo nove, zato so pa storili neodpustljiv greh s tem, da so nagnali učiteljstvo pod svoj jarem in da so skovali šolski zakon, ki bi bil morda sprejemljiv v pred marčni dobi, ki je pa v 20. stoletju naravnost zasmeh vse kulture.
—North Dakota ima svoj stran kin list v angleščini, ker je državna socialistična organizacija prevzela "lconoclast".
— 6 vi ha v disciplinarni preiskavi "Illas Naroda" poroča, da je uvedlo višje sodišče v Pragi proti Švihi disciplinarno preiskavo.
—	Protiavstrijske demonstraci
je so bile v nedeljo v Bukareštu Na shodu so govorili vseučiliški profesorji in generali. Vsi so ob sojali postopanje avstrijske vla de proti Kumunom v Bukovini in na Sedmograškem. Rumunija bo ukrotila Avstrijo tako kakor je bila okrotila Bolgarsko, tako so izzveneli govori. Ruinunska vla-d aje sicer dementirala vesti o prot ¿avstrijskih demonstracijah, ali poluradna "Ondependance Roumaine" piše na način, iz katerega se lehko sklepa, da se Rumunija resno pripravlja na obračun z Avstrijo. Rumunija ima tudi močnega prijatelja — Rusijo, bolj in bolj se približujeta ti dve državi. Tudi s Srbijo je Rumunija v dobrih odnošajih.—Grof Berch-told seveda ne bo pojedel te ju he, ki jo kuhajo Rumuni in njeni zavezniki za Avstrijo, čeprav je on zanetil ogenj, na katerem bo zavrela. Za to je ljudstvo, Berehtold bo pa lepo v miru užival svoj penzijon.
—	Socialistična zmaga. V Bučno* Airesu, Argentiniji, je bilo izvoljenih sedem socialistov v po-slaniško zbornico. Radikalci so iz-vojevali tri mandate. Socialisti so dobili 43,336, radikalci pa 517 glasov.
Ako pomislimo, da so bili socialisti v Buenos Airesu še pred nekaj leti izpostavljeni največjim progonom in da se je hotelo socialistično gibanje zatreti z brutalno policajsko silo, potem je i-zid volitve za socialiste v resnici lep uspeh.
— Pri občinskih volitvah v Sal-
zburgu iz 3. razreda je prvič izvoljen tudi socialni demokrat, so-drug Preubler. Izvoljen je bil v ožji volitvi proti kompromisnemu kandidatu klerikalcev in nemških nacionalccv. Zmagal je s 546 glasovi proti 512.
— Položaj v Albaniji postaja vedno resnejši. Ko so se izvedele prve vesti o nemirih v Albaniji, odkar je tam knez Wied (napraviti ga hočejo sedaj za kralja — če bo dočakal?), je gotova časopisje htjelo zatrjevati na vso sapo, da vlada v Albaniji najlepši mir in vedno so vedeli poročati o deputacijah albanskih rodov, ki so se poklanjale krezu. Pravkar pa poročajo iz Peterburga vest, ki slika položaj v Albaniji vse drugače kakor avstrijsko uradno
— Gladovni štrajk v Peters-burgu. Ženske jetnice, ki so bile kaznovane radi političnih prestopkov, so v Petersburgu proglasile gladovni štrajk. Uživati nočejo nobene hrane, dokler uprava kaznilnice ne izpolni njih zahtev. Jetnice zahtevajo boljšo brano, več časa pri sprehodih, dovolje-frje, da smejo dvakrat v tednu videti svojce, in da se jim dovoli či-tati več knjig iz kaznilniške knjižnice.
— Mogoče bo enkrat kasneje povedal Harry Thaw, morilec arhitekta Stanforda "V^hitea, kateri strokovnjaki stanejo več: tisti, ki človeka spoznajo norcem, ali tisti, ki ga proglase na duhu zdravim.
Vsak strel iz topa stane ameriško ljudstvo $1700. Ce bi se ta denar porabil za javno izobrazbo mladine, bilo bi med ljudstvom več pameti in manj praznega na vdušenja za vojno.
Tri-mesečni račun za J. S. P. Z. "Sloga", Milwaukee, Wis. od 1. jan. do 31. mar, 1914.
DOHODKI
F
IZDATKI
štev. in članov članic.
' <t a « m > M ** rs 2 C /-•i	m v S ■ <	m a 12 •-n O « E fiu	• '3 > M « ac *	Potni in prest, pati ter oporoke	^ ® 2 a « ."3 w M "i S 2 a a. a S3 'S JÉ	•i 1 a M 73	* ai M « 3 e a — rz rs /S « 33 \	s ■ i i- S	N i > s N V — u	Mi 9 M »	'5 J3 •V a C cc	Starost, il.	« V "a « <3	•i « S. 9 M B
1......	$«77.iii»	$24.00	$ 7.00	$ 2.25	$ 2.40	$1012.65	♦447.60	$212.90	♦ 2.25	$662.75	TOO	1		323
2......	164.10	6.00	.75	.25	1.20	172.20	1 38.00	j _	—	38.00 H	57	_		57
	265.00	2.00	22.25	.50	9.00	298.75	101.00		—	101.00 n	88	_		88
4......	135.00	4.00	.75	.75	—-	140.50	! 40.00	I —	—	40.00 N	45	_	_	45
	112.00	14.00	1.75	.75	6.75	13-25 ;	18.00	1 -	—	1*.00 II	39	_	_	ai
«......	27.50 1	1.00	.25	_		ta.fl	1 —	.25	1.25	1.50 II	_ I	-L.	33	33
7......	Tt.00	12.00	«.00	—		97.00 1	14.00	—	_	14.00 ]	27 i	—	—	27
Hkupaj	1759.50 j	63.00 j	3M.75	4.50	19.35 ¡	1885.10 ;	658.60	¡ 213.15	¡ 3.50	f 875.25 H	578 j	1	33	612
ALOIS VANA
— kdelovatelj —
sodovlce, mineralne vode in rn
nlb neopojnlH pijač*. 1837 Bo Fisk St TVl. < m.
H> A LOON
z biljardom In kegljličen
Poleg saloon a dvorana za druitven» »♦■je, vea«|ice itd.
John Stražldar
61« Msrkrl St.. Wauktgaa, III. 1'bon« »t. ft?)
AVSTRO-AM ERIK AN S M
ČRTA.
nizkk cene,
Velike ugodnosti:
električna luč, izvrstna kuhinja, vili . isstonj, kabiue tretjifa razgreda na parniku
Sledeči parniki odplujejo ob 3 u/i poj>oldan iz New Yorka:
Za vse Informacije se obrnite ua glavne zastopnike
PHELPS BROS. & C0.
Set'lAgt's, 2 Washington St., Ni« Yirk.
ali pa na drage uradne zastopnik«
w Združenih državah in Canadi.
LOUIS RABSEL
moderno urejen salun
NI 460 GRUD AVE.,	KENOSHA, «IS
Telefon 1199
CARL STROVER
Attorney at Law
Zastopa »a vsth sodiščih.
specialist za tožbe v odškodninskih zadevah.
St. sobe ÎOW
133 Vi. WASHINGTON STREET
CHICAGO, ILL. Telefon: Main 3989'
M. JOVANOVI CH 84 — 6th Str. Milwaukee, Wli
PRODAJA 6IFKARTE. Pošilja denar po pošti in brsoja*
no. Izdeluje: Obveznice — Po oblastila — Prepovedi, po trjene po notarju in ces in kr. konzulatu. EDINA HRVA&KO — SLOVI k 8KO — SRBSKA AGENCIJA
OBJAVA.
DOHODKI.
Asesment ...................................$1,759.50
Pristojbina.................................. 63.00
Rezervni sklad .............................. 38.75
Potni in prestopni listi ter oporoke............ 4.50
Znaki in upla*41ne knižiee...................... 19.35
Obresti
8kupaj
.$2,015.50 130.46
Skupaj .............................$1,885.10
Prenos od m. 31. deo< rnbra 1913.............. 10,945.52
■
Vsega skupaj.......................$12,961.08
IZDATKI.
BolniAka podpora.................
Usmrtnina .......................
Izdatki i7. rezerve.................
Za glavni urad . ... i...............
......$	658.60
............213.15
............3.50
............22.13
Skupaj
V PROMETU.
.$ 897.38 $ 106.75
V znakih in drugo .......................
PREOLED.
Dohodki od 1. Januarja do 31. Marca 1914----$ 2,015.56
Izdatki od 1. Januarja do 31. Marca 1914---- 897.38
Oftanek v gotovini .....................$ 1,118.18
V prometu............................. 106.75
Vsega skupaj ......................$ 1,224.93
Prenoe od m. 31. decembra 1913.............. 10,945.52
Skupaj
$12,170.45
DENAR NALOŽKN NA OBRESTI. '
Na German American banki..................$ 3,337.09
Na Marshall Ilsllejr banki................... 2,3*9.86
Na cVkovnom računu na West Allis State banki 336.75
Na posojilu na zemliAču..................... 6,000.00
Skupaj ............................$12,063.70
PREMOŽENJE, RAZDELJENO V BOLNIŠKI, USMRTN1NSKI IN REZERVNI SKLAD (FOND).
Bolniški sklad m. 31. marca 1914............$ 6,156.03
Usmrtninski sklad m. 31. marca 1914......... 5,123.52
Rezervni sklad m. 31. marca 1914............$ 784.15
Skupaj ............................$12,063.70
V prometu............................. 106.75
Vsega skupaj......................$12,170.45
Frank Matlts, gl. tajnik.
PODPIS NADZORNEGA ODBORA:
Matijaz Stiglic, predsednik; Anton Tomin*ek, Johan Turk, Martin Jelene, Frank Cirei, Johan Ocvirk in Johan Herga.
Rojakom naznanjam, da sem zopet začel razprodajati zemljo v slovenski farmarski naselbini v Wausaukee, Wis., kjer je kupilo zemljo žc nad sto rojakov in se jih je tudi že mnogo naselilo ter si postavilo svoja domovanja.
V prvi vrsti povdarjam, da se prodaja ta zemlja izključno le Slovencem, da dobi tedaj vsak kupec rojaka za soseda. Jaz sam sem
tukaj naseljen s svojo družino, tako da morem vsakteremu v vseh možnih ozirih pomagati in mu na roko iti. Svet, katerega prodajam, je v spolšnem jako rodoviten ter se pridela na njem vsakovrstne pridelke kot v starem kraju. Podnebje je ugodno, voda zdrava In dobra, ravno tako imamo tukaj vedno dober trg za vse pridelke, ki so prav lahko in dobro prodajo. Kraj, ki je jako prijazen in zdrav, nudi tudi vse ugodnosti, kot po večjih mestih. Tu imamo med drugim dobre šole, cerkve, mlekarno kmetijske družbe, banko, različne trgovine, dobra pota in jako ugodne železniške zveze z V8"mi državami Unije itd.
Postrežba je poštena in solidna. Vsakdo, ki svet kupir dobi čiste lastninske papirje brez vseh obveznosti, kakor Deed in Abstract in to brez odlašanja ali kakih; posebnih stroškov. Tu se ni bati, da bi bil kdo goljufan ali d« bi izgubil denar ali zemljo, ker garantira za to Grimmer Land Co., ena največjih zemljiških družb, ki lastuje na stotisoče a-krov sveta. Da je vse to resnica, Vam lahl:o dokaže veliko število rojakov, ki so tukaj kupili zemljo, in številna zahvalna pisma, ki so v uradu vsakomur na razpolago.
Povsod tu naokoli je cena zemlji ž« poskočilo, a jaz prodajam rojakom še po isti ceni kot lani, to je od $15.00 do $20.00 na aker. Tudi povrnem vožnjo vsakemu, ki kupi najmanj 40 akrov zemlje. Pogoji so jako lahki in ugodni. Za natančnejša pojasnila se obrnite pismeno ali osebno na
A. Mantel, Wausaukee, Wis Advertisement.
FARME V WISCON8INU.
40 akrov farma, .tri milje od mesta, 8 akrov Ščisčenega, lesena hiša in dobra pot. Cena $600.00. Takoj $200, drugo v obrokih po
6%.
120 akrov farma, 20 akrov š*i-ščene, 4 milje od mesta na dobrem potu,' poleg farme je šola. Skozi farme t«*če lep potok Cena $1700. Takoj $100, drugo v lahkih obro-kih.
40 akrov farma, 4 milje od mesta, ki šteje 35.000 ljudi, mala hiša z lesu in staja, 5 akrov ščisčenega; se dotika slovanskih farmarjev. ("ena $!>00.00. $300 takoj, drugo tia obroke.
80 akrov lepega zemljišča na ravnini, čiščenje brez težave, 2 milji oddaljene od slovanskega mesta, ined slovanskimi farmerji. Cena $i)00.00. $300.00 takoj, drugo na obroke.
40 akrov, tri milje oddaljene od dobrega slovanskega mesta, 8 akrov sčiščenega. Cena samo $450.00. Delno vplačilo.
Tudi druge prodaje v Wiscon-sinu in Michiganu.
GRIMER LAND COMPANY, Room 1007, 133 W. Washington
Str., Chicago, 111. (Advertisement.)	4x
Naselniška družba "Dirija" FARME.
Od tri do pet milj od mesta Merrill v Lincoln.Co., ki šteje o-krog 15.000 prebivalcev in ima veliko industrijo, se razprostira rodoviten valovit svet, ki je odločen za slovenske farme. Skoz ta svet vodita dve železniški progi in tri okrajne ceste in teče več potokov. Zraven teče reka Wisconsin river". Ta zemlja se za sedaj še prodaja po 12 do 16 dolarjev aker, kakor je les na katerem delu. Plačilni pogoji lahki. Kdor se zanima, naj piše po pojasnilo. Vsaki dobi natančne podrobnosti da je tako na jasnem predno izda denar za dolge vožnje. Mi ne pošiljamo nobenih knjig ali podob. Pojasnila samo pismeno ali za bližnje ustmeno pri
lliria Colonization Co.,
Sheboygan, Wis
JOE POLOVICH
do danes naj moderne iS i
KROJAČ
dela nbleke finih krojev po zelo zmernih cenah. Obleke zlika takoj sproti med tem, ko vi čakate.
3129 Broadway, SI. Loois, Wo.
BELL PHONE 13IS-J FISK
Matija Skender
SLOVENSKI JAVNI NOTAR
ZA AMERIKO IN STARI KRAJ
5227 Butler SI. Pittsbnrgb, Pa.
MODERNA GOSTILNA,
kjer se toči sveže Duluth Moose & Rex pivo.
Skubic in Oražem, lastnika.
(5m)	Aurora, Minn.
SPOMLADANSKO ZDRAVILO.
Kakor vsaka hiša, ravno tako tudi kri potrebuje popolno izčiščenje vsako spomlad. Pozimsko bivan je v za-duhlih prostorih naravno napolni kri 7 nečistostimi, katere se morajo odpraviti, kakor nečistosti iz hiše. ,
Severov I Kričistilec ii
(Severa's Blood Purifier)
<> je pravi čistelec za vašo kri. !! ¡! Poskusite ga in opazite nje- j[ j [ gove hitre in uspešne učinke. J [ Cena $1.00
Kožni opahki
j[ ponavadi sledijo zanemarit jenju ali slabemu čiščenju	\\ ¡[ kože. Da jo dobro očistite in	¡j vzdržujete znojnice odprte,	<> $ rabite VMld dan	! \
Scvcrovo Zdravilno Milo
(Seven's Medicated Skin Soap)
j j Primerno je za otroke kakor < I
*	tudi za odrasle—za moške * kakor za ženske. Cena 25c.
I SE VEROVE TAB-LAX
Sladkorno odvajalo. Za otroke kakor tudi za odrasle
Cena 10 in 25centov.
z	2
<»	Na prodaj so vseh lekarnah.	¡[
j \	Zavrnite nadomestitve. Zah-	j[
J j	tevajte le pristne Se vero va	<►
*	zdravila.	*
W.F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS. IOWA
ANTON MLADIČ modema gostilna. Toči pilsensko pivo in vina. Kegljišče.	Tel. Canal 4134
2348 Blue Ialnad Ave.
Chicago, 111.
Ako želite slovenske gramofonske plošče, Columbia gramofone zlatnino in srebrnino, obmite se na nas!
A. J. TERBOVEC & CO.
P .0. Box 25, Denver, Colo.
POZOR!
Podpisani se priporočam Slo-vencem v La Salle in okolici za stavbinska dela. Postavljam navadne in moderna poslopja. Sprejemam tudi popravila in pre-delavanje vsakovrstnih poslopij po zmernih cenah. Kadar želite postaviti hišo. so obrnite na svojega rojaka. S tem vam bo prihranjen denar in čas. Delam po pogodbi. Za vsa moja dela jamčim.
Vaš rojak Vencel Obid.
438 Berlin Str., La Salle 111. (Advertisement)	3m
Veliki Slovensko-Angleški Tolmač, obsega slov.-angl. slovnico, razgovore, pisma in navodilo kako postati državljan poleg največjega slov.-angl in angl. slov. slovarja. Knjiga je nujno potrebno vsim onim, ki se res želijo naučiti angleščine. Cena v platni^ trdo vezana (430 «tirani) je $2., ter se dobi pri V. J. Kubelka, 538 W 145. St., New York, N. Y.
Pišite po cenik knjig.
Najbolji Treater Brandy prodaja Bemardova tvrdka v Chica gi. Glej ogla« na 6. strani.
Dr. W. C. Ohlendorf. M. D.
Zdravnik za notranje bolesnl ln ranscsl&lk.
.adravoiika preiskava brezplačne—pia ¿«ti je le zdravila i924 Blue IalanS Ave., Chicago. T reduje od 1 do S pe pel.; ed 7 rte 9 zvečer, izven Ch>««g« ftiveii bolniki naj pii«jo eloveneko
I. STRAUB
URAR
1010 W. 18th 8t Chicago IU
lina veijo zalogo ur, ven*ie, pr»i* nov i/« drugih dragotin Izvrtaj* tn vi vaakovrotna popravila v tei uroki «« zelo nizki eeni
Cenjeni rojaki!
Kot stara tvrdka za izdelovanje harmonik (tudi v starem kraju) kakor tudi popravo, se Vam pri-
poročam za blagohotna naročila. Cene so najnižje, kvaliteta naj-bolja.
Anton Mrvar ml. 1162 E. 61. 8tr., Cleveland, Ohio.
proletárec
ADVKRTISKMKNT
Avstr. Slovensko
UauuMvIjMM» 1«. JMunrJâ
IWL
Bol. Pod. Društvo
iBkorvonrww «	•
1WI» v drU»»
Sedež: Frontenac, Kans.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MRATIN OBERŽAN, Box 72, E. Mineral, Kan. Podpreds.: JOHN GORSEK, Box 211, W Mineral, Kuna. Tajnik: JOllf! ČEKNK, Box 4, breezy HiU, Mulberry, Kau> Blagajnik: FRANK STARČlC,Box 245., Mulberry. Kan-Zapisnikar: LOUIS BREZN1KAR, L. Box 38, Frontenac, Ka».
NADZORNIKI :
PONGRAC J URŠE, Box 207 Rdley, Kaui. MARTIN KOCMAN, Box 4H2, Frontenac, Kan. ANTON KOTZMAN, Frontenac, Kana.
POROTNI ODBOR :
JOSIP SVATO, R. 4, Woodward, Iowa. FRANK 8TUCIN, Box226, Jenny Lind, Ark. MATIJA ŠET1NA, Box 23, Franklin, Kans.
Pomožni odbor :
FRANK SELAK, Box 27, Frontenac. Kana. JOHN MIKLAVC, Box 227, Frontenac, Kans. FRANK KRAJSEL, Box 108, Frontenac, Kans. Sprejemna pristojbina od 16. do 40. leta znaša $1.50.
Vsi dopisi se naj blagovolijo pošiljati, gl. tajnika. Vse denarne pošiljat ve pa gl. blaga jnjkn.
Taki in teui podobui so ti meščanski listi liberalne in klerikal-ne barve. Zato pa se mora vsak delavec zavedat v dno duše, da meščanski listi silno ikodujejo de lavskemu razrednemu gibanju, ia-to, ker to gibanje pretvarjajo in bi ga radi zatajili. Zatorej proč s takimi listi protidelavskih ntere sov! Vsakdo naj se naroči in naj dela samo za socialistično časopisje, ki vzbuja zavest in pospešuje razredni proletariat za osvobojen je izpod kapitalizmu.
POMEN ČASOPISJA.
Da se dandanea vsa človeška družba vedno izraziteje cepi v dvoje nasprotnih si razredov, v razred poaedujočib in neposedu-jočih, stopa vedno jasneje na dan Morda ni «več daleč tisti čas, ko bo še tako velik dušni počasne! 'občutil in spoznal, da obstoji vse socialno gibanje v boju med kapitalizmom in delavstvom. Kajti kapitalizem sam bo poskrbel za te spoznanje, ker se vedno silne-je razvija, ker hoče imeti več dobička na stroške svojih mezdnih sužnjev.
Pruiretariziranje družbe vedno bolj napreduje. Kaj pomaga urad niku boljša plača, ko mu nje večji del požre silna draginja nanujnej šib življenskih potrebščin, in sko-ro mora zabresti <v dolgove, ako hoče živeti stanu primerno. Tako se pomnožujejo vrste tovarniškega, rudniškega in podobnega pro-letarijata z vrstami takozvanega inteligentnega proletarjata. Vsa človeška družba dobiva vedno izrazitejši razredni značaj. Vsi gospodarski boji med kapitalizmom in proletarijatom so razrednega značaja. Tu zatirani, izkoriščani, tam izkoriščevalci. Doslej so se vršili gospodarski boji v povsod v manjših, k «večjemu srednje ve likih oblikah. Tako bsežnega go spoclarskega boja kakor je bil pa švedski in nemški izpor v Avstriji se nismo imeli, daai se z nedvomno gotovostjo bliža čas,ko bo tudi ameriški proletariat moral biti ogromne gospodarske boje s kapitalizmom, tako silne boje, kakor so jih že bili njega švedski in nem ški tovariši. Ameriški kapitalizem ae namreč močno organizira v jako bojaželjnih organizacijah, ki nimajo samo namena braniti podjetništvo pred novimi delavskimi zahtevami, *mpak prvi namen podjetniških organizacij je, da bi odvzele delavstvu še tisto mrvico pravic in izboljšanja, ki ki so si jo že pridobili.
iz vseli krajev sveta, ter obdelava vsako stvar v krajših člankih. Ve lika večina ljudi ne mara težkega, napornega berila, kjer je treba mnogo misliti in študirati, pač pa vsakdo rad prebere zanimivo notico ali tudi daljši članek. Pa tu di slehernega izobraženca, pa naj bo njegova izobrazba še tako globoka, je časopis nenadomesten; mora ga imeti. Saj vendar mora iti s tekom časa naprej, mora po znati politični in kulturni razvoj narodov, ako hoče veljati za modernega. izobraženega človeka. To pa doseže le na ta način, ako čita ta ali oni list, ki ga točno, dan za dnem obvešča o vseh važnih dogodljaji'li
Važnost časopisja torej nihče ne more utajiti. Seveda se dobe judje, ki skoro nič ne bero. toda ta velika napaka se maščuje nad njimi samimi s tem, da ostanejo nevedni in si v marsičem ne vedo svetovati. Kdor pa hoče imeti le nekoliko vpogleda v svet in se hoče malo zbrihtati, mora brati ča sopis, ki ga od časa do ¿asa obveš ča o pomembnih dogodkih.
Toda mi proletarci, ki nam je prva žinrljenska naloga razredni boj, si hočemo ogledati zdaj še časopiaje z ozirom na razredni boj Ako hočemo svoj razredni boj zmagoslavno dobojevati, moramo skrbeti, da bo slehrni izmed nas presinjen z živo zavestjo.In kakor smo že omenili, zbuja razredno zavest jako mogočno ravno socia listično čaaopisjg. Socialdemokra-tično časopisje opozarja delavstvo na sleherni dogodek, kjer se posebno jasno pokaže razredni značaj naš« družbe, da delavstvo spozna, kako nepremostno je na-sprotatno med* proletariatom in kapitalizmom, med meščanstvom is delavstvom. Socialdemokratič no časopisje vestno poroča o sle-hrnem atentatu na delavske pra vice «ter opozarja delavstvo, naj bo na straži. Socialidcmokratieno. časopisje je edini brezobziren in zvesti branitelj ljudskih pravic: to časopisje razkrinka sleiirno sli
Bessemer, Pa.
Čas je že, da se v našem Prole-tarcu tudi iz naše naselbine nekoliko pomenimo.
Kar se tiče dela je.sledeče: Dela se iz polno paro—ampak zaslužek je slab. Se komaj zasluži za hrano in stanovanje, le malo nam ostane za pivo. Po mojem mnenju bi bilo včasih dobro tudi nekoliko "žganja" — seveda ue preveč, ker potem se pamet zmeša. (Op. ured.: Citajte več o slabem vplivu alkohola, potem boste sodili drugače.)
Omenili tudi hočem od nekega našega dragega rojaka. Dotič-ni rojak sliši na začetne črke F. \V. On je izkazal vso svojo inte-ligeueo dne 17. t. m. zvečer, ko je napadel neko božjo podobo in dal svojemu naslikanemu "Izveliča-rju" en par krepkih okoli ušes.
Konstatirati se mora, da dotični človek ni socialist, pač pa je pristni rimsko-katolišk "bravc". Po mojem mnenju ne bodo dal bog dobrega plačila takim svojem kristjanom v nebesih. Judom je bog odpustil, ker jo sin boga očeta rekel: "Oče odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo. Omenjeno surovino svarim, da naj kar lepo miruje, ker ima še dovolj smole pod klobukom.
Pozdrav ua vse zavedno delavstvo!
Zavedni delavec.
ROJAKI V MESTU IN OKOLICI!
Poskusite Bernardovo Kapljico!
NA ZAHTEVO POŠLJE NA DOM.
Krvavi spopadi v Petersbur
gu. V minolem mesecu jo policija napadla štrajkujoče delavce, ko so demonstrirali z rdečo zastavo na ulicah. Policija je streljalo ostro in dvanajst delavcev je bilo smrtno nevarno ranjenih. Nad dve sto oseb je bilo aretiranih in 10 rdečih zastav zaplenjenih.
Ruska vlada se torej še vedno odlikuje v barbarizmu.
— Zmaga socialistov na Švedskem. Iz sedanjih poročil je raz-videti, da je bilo izvoljenih 76 socialistov v parlament. Pred razpustom parlamenta so imeli socialisti le 64 mandatov. Jolietski Janez bo zopet poročal, da socializem na Švedskem nazaduje. Živel lažnjivi jolietski Janez!
Ako živite izven Chicage, pilite po naš cenik za dobro vino in iganje, na:
L»eS BLUE ISLAND AVENUE, DEPT. C.) CHICAGO, ILLINOIS-
JOS. BERNARD, ÎSS BLl)E ,SI"ND AVENlJE"
Največja slovanska tiskarna v Ameriki je
Rojaki, Čujte, Čujte!
Velika senzacija.
Pravkar je izšla nova
Vodiška Johanca in njeni ljubimci
m %
ali resnica o Vodiški svetnici J o h a n c i.
Ameriškem delavcem v pouk in svarilo. Slovenski rojaki, sezite po tej krasni brošurici.
ENA: Vodlftka Johanca In enlnom ln nevestam skupa| ¿¡OL
NAROČA SE:
Slovenska Knijgarna,
1 North 15. St., Brooklyn, N. Y.
Narodna Tiskarna
2144-60 Bluc Island Avenue. Chlcago. III.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce.	-:-
"PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni
;;
o	T^ADAR potrebujete društvene po-
!	trebščine kot zastave, kape, re*
< i	galije, uniforme, pečate in vse drugo
*, '>	obrnite se na svojega rojaka r- -
1H»
JF. KERŽE CO., r : 2711 South Mlllard Avenne.
CHICAGO, 1LL.
; Cenike prejmete zastonj. -:- Vse delo garantirano. »eeei»<es»eeeeesosoosee»oeeo»»»eeeeeeeee»»»e»»»eeeee
ŠSgSSgSSgSggSSEg
5 pristnih pijaë, in to so:
Kranjski Brinjevec, Slivovlc, Troptnovec, Orenko Vino in Highlife Bitters. Moja tvrdka ja prva in edina slovenska samostojna v Ameriki, ki importira igane pijače naravnost iz Kranjskega. Naročite si poskustni zaboj, koliko steklenic in katere pijače hočete, samo da bo eden zaboj, 12 steklenic Moje cene so nilje nego kjerkoli drugje, ker mi ni trebs plačevati drazih agentov. Prodajam samo na debelo. Pilit» po cenik.
A. HORVVAT,
600 N. Chlcago, St., Joliet, m.
FOTOGRAFIJE
najfinejšega dela, najsibo ienitovanjske, društvene ali družinske, vedno dobro in okusno izdeluje
IVAN VČELIK, prvi hrvatski fotografist
1634 Blue Island Ave.v med 18. In 16. uL, Chlcago.
Z vsakim tsestom slik damo kritno darilo.	Tolofoi: Canal 2599.
Ti boji se naglo bližajo, predznak ten bojev pa je ravno vedno parstvo meščanske družbe. To ča bolj napredujoče protetarizovan- sopisje kaže delavstvu pot iz te-je družbe., Prišli bodo nad delav-j me ter ara poučuje, kako se mora stvo važni dnevi, ki se mora pro-1 pripraviti za uspešni boj proti ka letariat nanje že sedaj pripraviti. | pitalizmu Treba je zbuditi med delavstvom, med vsemi izkoriščanimi sloji, pa naj delajo z rokami v rudniku ali v tovarni ali pa z gby>o v pisarni, med vsemi temi izlcoriščanci je trebi zbujati živo razredno zavest zbujati jo tako dolgo, da se bo sleherni proletarec zavedal svoje razrednosti in obenem tudi dolžnosti, ki jih ima do svojega raz-1 reda in do samega sebe. In to zbujanje se vrši poleg drugih činitel-jev z živo in pisano besedo. Danes se hočemo pogovoriti o zadnjem aredstvn.
S piaano besedo se vzbuja razredna zavest med delavstvom, ako delavstvo premišljeno bere soeia-listične spise, knjige in časopise. Kakor »o socialistično pisane brošure in knjige velike vainoati za globlje umevanje socializma, vendar igra pri vzbujanju razredne zavednosti med širšimi dotlej brez brižnimi manami še večjo vlogo. Kajti časopis se ^peča z dnevnimi dogodki in te množice najbolj zanimajo. Poleg tega ima časopis mnogo raznovratne vsebine, novic
Poleg socialdemokratičnega časopisja imamo tudi ogromno število meščanskih listov, ki se ime nuje jo zdaj napredne, narodne, katoliške, krseansko socialne ali še s kakimi drugimi pridevki liberalne in klerikalne firme. Nekateri teh listov «o delavstvu naravnost nasprotni in ti so delavske mu gibanju še najmanje nevarni, ker se ve sleherni delavce ravnati in jih torej ne bo naročal. Ali večina teb listov pa uganja hinav-šeino, da bi ae prikupili buržoa-ziji. Včasi pijejo tako prijazno o delavstvu, da bi človek mislil, ti so za nas. Toda mahoma se vreme spremeni in tu začne grmeti zoper delavstvo; toda tudi zdaj še ne pokažejo prave barve in pripo vedujejo, da so samo proti socialni demokraciji, ki delavce hujska, zapeljuje v stavke itd. Zopet nekateri listi pa ne zinejo nikdar nič proti delavstnu ali pa tudi za de lavstvo ne; to so pa tisti listi, ki pri zavednemu delavcu «e bolj uapavajo razredno zavest, da se Se manje zaveda.
»eeeoo»eoee#»eo+eooo«eeeeeeeeeeeeeeeeoeeo»»»»»o»
Edini slovenski pogrebnik
MARTIN BARETINČIČ
324 BROAD STREET	TKL. 1475	JOHNSTOWN. PA.
♦♦♦♦♦e»»»#»»e»»+oooooee#»o#oeooeeeeoeeeeee»o»e»e m#*
Ameriška Državna Banka
1825-1827 Blue Island Avenue vogal Loomls ulice
Chlcago.
KAPITAL $500,000.00 VLOŽENA GLAVNICA $2,300,000.00
JAN KAREL,
PREDSKONIK.
J. F. ŠTEPINA
BLAGAJNIK
NaAe podjetje je pod nadzorstvom "Onring Housa" čikaikih bank, torej je donar popolnoma sigurno nalofcen. Ta banka prevzema tudi ulo ge poštne hranilnice Zdr. drfae. ZvrAuje tudi denarni promet 8. N. P. J.
Uradne ure od 8:30 dopoldne do 5:30 popoldne; v torek in četrtek je banka odprta do 9 ure /večer.
Denar violen v na*o banko nosi tri procent«. Bodite uvejerenl, da j« pri nas denar naloften varno ln doblčkanosno.
NEKAJ NAVODIL, KAKO M ČETI SOCIALISTIČNI KLUB.
Če je v Vaši naselbini poleg Vas še četorica zavednih delavcev, ti zamorete ustanoviti socialistični klub in ga priklopiti Jugoslovanski socialistični zvezi v Chicagi. Klub mora namreč imeti pri oanovanju najmanje 5 članov. Dotičnik, ki misli osnovati klub, nai piše popreje tajništvu zveze, 111 N. Market St., Chicago, 111., in zahteva tiskovine za ustanovi-tev, kakor pristopne aarte, formule za mesečna poročila in en iztis pravil.
Pri ustanovitvi se je ozirati na sledeča navodila:
Skliče naj se skupaj ljudi, za katere se misli, da bi postali socialisti. Ko ste zbrani, naj lkli-catelj razdeli med pričujoče pristopnice. Vsak, ki želi postati jf člen kluba, izpolni eno teh pristopnic, kakor se glase vprašanja. Nato se izroči karte s 50c vred sklicatelju. Ko so vse pristopne karte in svote pobrane, se voli takoj odbor, in sicer tajnik, organizator in zapisnikar za eno leto, predsednik se voli pa pri vsaki seji. S tem je klub vatanov-ljen.
Po seji pošlje tajnik gl. tajniku zveze od vsakega člana po 20c za mesečne prispevke, kakor tudi mesečno poročilo in pristopne karte.
Svota 20c se deli takole: Gl. odboru skupne stranke:.. 5c
Gl. odboru zveze............5c
State in County organ...... 5c
Izvanredni prispevki .......5c
Skupaj ....................20c
Poleg te svote pridejo še prati ila, ki stanejo po 5c komad in pa članske knjilice, ki so po 2c komad.
Ko prejme tajništvo zveze pristopne karte in svoto, odpošlje marke, da klubu številko in pošlje vse potrebno za poslovanje.
Charter dobe klubi od County ali pa državne organizacije, in sicer vedno drugi mesec, ko je klub sprejet v zvezo. Opravilnik za vzdrževanje sej. § 1. Po klubu izvoljeni predsednik predseduje. Ako želi prid-v sednik govoriti, ga zamenja tajnik. Ako govornik ne govori k točki dnevnega reda, ga ima predsednik pravico poklicati k redu, v skrajnem slučaju pa apelirati na pričujoče, da se odvzame govorniku beseda.
§ 2. Govorniki dobe besedo po vrsti, kakor se prijavijo.
§ 3. Predlogi se stavijo ust \ meno.
§ 4. Debato o predlogu zamo-reta voditi le dva člana, eden za, dnigi pa proti.
§ 5. Osebne opazke se stavijo vedno le na koncu debate.
§ 6. Predlagatelju je dovoljeno Vfe-ure za poročilo in 10 minut za zaključni govor.
§ 7. Vsak drug govornik govo-* ri le dvakrat k enemu predmetu in sicer prvič 15 a drugič 5 mi nut.
§ 8. Predlogi se sprejemajo z nadpolovično večino glasov. Pri enakosti glasov odloči predsedni kov glas.
§ 9. Glasovanje o predlogih je javno z vzdiganjem roke.
§ 10. Volitve se vrše potom tajnega glasovanja.
§ 11. Kvorum je tedaj, ako je navzočih 5 članov.
§ 12. Pri predavanju se lahko razvije stvarna debata, ni pa dovoljeno posegati vmes z upraša-nji ali meklici.
Dnevni red in drago. § 1. Seje kluba sklicuje tajnik z dopisnicami ali potom zveznih glasil. Dalje predseduje seji, dokler ni izvoljen predsednik.
§ 2. Predsednik predseduie in vzdržuje red glasom opravilnika in dnevnega reda.
§ 3. Tajnik kluba vodi računsko knjigo o prejemkih in izdatkih. pobira članarino in izdaja članom redne in izvanredne strankine marke; dalje vodi korespondenco s County, State in gl. tajnikom zveze po potrebi; hrani spise, premoženje in vodi imenik dobrih in slabih članov; podpisuje vse uradne listine in . mor« imeti vpogled v vse delo kluba. ^
5 4. Zapisnikar vodi zapisnik in v vsakem :-zjro pomaga taj niku.
§ 5. Organizator vodi brigo za pridobitev novih članov in da so jMani naročeni na zvezn* glasila,
kakor tudi za razpečavanje socialistične literature, prirejanje shodov itd., ako v to popuščajo gmotna sredstva.
§ 6. Nadzorni odbor, sestoječ iz treh članov, ima nalogo vsake tri mesece pregledati vse račun-ske knjige in poročati na prihodnji seji kluba o rezultatu. Dnevni red seje.
1.	Volitev predsedniks.
2.	Citanje zapisnika zadnje seje. '
3.	Sprejemanje novih članov.
4.	Uplačevanje mesečnh prispevkov.
5.	Vitanje dopisov.
6.	Poročilo tajnika.
7.	Poročilo organizatorja.
8.	Poročilo osebnih odborov.
9.	Poročilo stalnih odborov.
10.	Nedovršena opravila.
11.	Razno.
12.	Zaključek seje.
ZASTOPNIKI PROLETARCA.

Aurora, 111.: John Blaschitz, R. F. D.
4, box 63 A. Aurora, Minn.: Frank Oraiem, b. 344. Barberton, Ohio: Frank Levatak, 817 Wooster Ave., in John Balant. 311 So. 4th ave. F. Merzlikar, b. 121. Bear Creek. Mont.: Frank Daniiek. Bessemer, Pa., John Popetnik. Blwablk, Minn.: Fr. Mahnii, box 122. Black Diamond, Waah.: Thomas Erien,
Box 721. Braddock, Pa.: Mike Bambich. Bridgeport, O.: John 2abkar, box 375. Broughton, Pa.: Jakob Dolens, box 191. Butte, Mont.: Louis Bporar, Prank Zaje
box 882. Buxton, Iowa: John Kraievee. Canonsburg In Meadow Land*, Pa.-John Koklich, box £70, Canonaburg, Pa.
Carona, Kans.: Blai. Mezori. Carrollton, Ohio: Anton Widmar. Chicago, m.: Frank Wegel, 460 N.
Halsted St.; Frank Ale*, 4006 W. 31 St.; Ant. Viii*, 458 N. Halsted St. Chlsholm, Minn.: Math Rihter, Anton
Mahne, box 152. Clarldge, Pa.: Jacob Okorn k John Mia kar, box 68; Frank Zurman, box 255. Cleveland, O.: Anton Pozareli, 2554 E. 82nd St.; Anton Oradiiner, 1158 E. E. 61st St.; Rose Kolar, 7613 St. Clair Ave.; Jo«. Mariniich, 3536 E. 80th St.; Math Petroviii, 5901 Proeser av. And. Miiko, 1158 E. 61it St.; L. Ste-govec, 1119 Addison Rd. Cliff Mine. Pa.. Moon Run Pa. in Imperial, Pa.: Math. Petrich. Clinton, Ind.: Viktor Zupaniii, box 421. R. R.
Colllnwood, O.: Dominik Bliimmel; Ant. Kuinik, 452 — 158. St. in Joe Kun-¿it, 439 E. 156. St. Columbus, Kan«.: Martia Jure«ko, R
R. 3, box 60. Conemaugh, Pa.: Aadrej Vidrieh, o«x 523; Frank Pavlovtt, Frank Podboj, bo2 218.
Coulters k Robins, Pa.: Jernej Rupnrx. Cumberland. Wyo.: M. Veriii, b. 237. Darraugh. Pa.: John Matelko. DDavis in okoUca, W. Va.: John Krii-
mam-i*. Box 283. De Pue, 111.: John Koman, Box 86. Detroit, Mich.: K C. Oglar; Joe Prei-mer; Thos. Petrich, 1184 Russell St. Dodgerille, Mich.: Valentin Krall, Box 49.
Dunkirk. Pittsburg, Kana.: Anton Tom-
Sich, R. R. 1, box 167. Dunlo, Pa.: Frank Kauiii, box 73. Bast Palestine. O.: Jak Istenich, b. 374. Ely, Minn.: Jonh Teran. box 432, J.
fikerjaner, Louis Ferkol. Eveleth, Minn.: Jacob Ambroiii in
Maks Volian&ek. Export in Pennsylvanijo: John* Prostor,
box 120. F1U Henry, Pa.: Frank Indef. Forest City, Pa.: Fr. Rataii, b. 685. Fort Smith, Ark.: Frank Qorenc. Franklin k Oirard. Kans.: Fr. Wegel. Frontenac, Kana.: Anton Katzman.
John Bedeii*. Oarret, Pa.: St. Zabrii. Gilbert and McKinley, Minn.: T. Gnje
zda in John Kunrilja, box 43. Oirard, O.: Anton Strah, box 372. Oirard, Ohio: Frank Ban, box 365. Olencoe, O.: Nace Zlemberger, L. B. f2. Oreensburg. Pa.: Frank Matko, Key stone Hotel; Frank Steiner, 4!5 Grove St. Herminle, Pa.: Jos. B-ic. Hlbblng, Minn.: Frank Hitti in Henry Delles.
Huntington, Ark.: Karel Petrich, L. Box 204.
Imperial Pm.: ig. Murehet*. Indianapolis, Ind.: J. Bruder, 711 War
man Ave. Irwin In Wendel, Pa.: Louis Brie. Janny Llnd, Ark.: Frank Gorene in
Jo«. Kogej, b. 182. Joanaton City, 111.: John Slivnik, Louis
Brie, box 183. Johnatown, p*.: Math. Gabrenja, Jacob Kocyan, 409 Ohi 8t.; Bern. Dobli-kar, 803 W. Raym St. Kenosha, Wia.: Frank terovee, 22 How land ave.
Klein, Mont.: M. Meznarich, box 127. La Salle, UL: John Rogelj, 1216—3d St
Martin Novlan, Vencel Obid, 438 Berlin St.
Little Fall«, N. Y.: Frank Maale, 37
Caslfr St. Llvingaton, IIL: Fr. Krek. Ltoydell, Pa. In okollca: Anton Stra ftilar.
Manor, Pa.: John Metelko, box 71, Cla-ridge, Pa., in Frank Demiar, Box 253, Manor. Pa. Marianna, Pa.: Frank Primožič. Box
213.	'
McDonald, Pa.: Anton 8kafar. McMeechen, W. Va.: John Merzel. Milwaukee, Wis.: Val. Rasbornik, 414 Virginia St; Ig. Kuftljan, 229 — 1st Av.; John Kraine, 317 Florida St. Minnesota: F. aitte. Morgan, Pa.: John Kvartieh. Muddy, IIL: Louis Furlan. Mulberry, Kana.: Aunton Sular.
Martin Smolahnik, R. R. 2, Box 208. Mullan, Ida.: Anton Bambich, Box 280. Murray, Utah: Vencel Branisel, Box 1. New Duluth. Minn.: Albert Hra«t. Nokomia, 111.: Math. Skriner, box 607. North Chicago—Waukegan: Paul Bar ♦el, 1400 Sheridan Rd., Waukegan, 111.
Oregon City, Ore.: Frank Sajovic, 131
—18th St. Orient, Pa.: Loui« Verinik. Panama, HI.: Jo«. Ferjaučič. Piney Fork, Ohio: Loui« 'Glaaer. Pittsburg, Kans.: Jacob Selak in J. So dec.
Pittaburg. Pa. in okolico: Anton Zidan
Aek, Blaž. Novak, 6568 Rowan ave. Pueblo, Colo.: Chas Pogorelec, 508 M of
fet in Jo«. Hočevar. Pullman, 111.: John Lev«tek, 11262
Stephenson Ave. Ralphton. Pa.: Mart. Korošetz, B. 205. Reading, Pa.: John Pazderc, 343 River Street.
Red Lodge, Mont: Louis Yeller, box
47 Call.
Reliance, Wyo.: Jernej Verčič, box 152. Rock Springs, Wyo.: F. S. Tavcher, 440
7th St.
Roslyn, Waah.: John Zobec, box 19; G. Janaček.
Roundup, kamp 3 in 4, kakor tudi za
King kampo, Mont.: Frank Novak, b.
136, Roundup, Mont. St. Louis, Mo.: Val. Sever. St. Paul, Minn.: Matto Gregorin, 48 E 4th 8t.
Sharon. Pa.: Joe. Paulenich, R. F. D.
57, Box 44. Smlthon in Westmoreland Co., Pa.:
Joseph Radiaek, Central Hotel. South Fork in 8t. Mlcheal, Pa.: Jakob Rupert.
Springfield, III: Frank Bregar, 1629
N. 10th St. Stauton, HI.: Anton Auaec, L. B. 158
in Jos. Mostar. Steelton, Pa.: F. N. Ribarich, 110 N. Front St.
Stone City, Kan«.: Mihe Fine, box 496. Stone City, Mineral tor W. Mineral,
Kana.: John Gerftek. Struthera, O.: Math Urbas. Sublet, Wyo.: John Ostroinik, box 117. Superior, Wyo.: Luka GloSeer, box 341. Sweetwater, Wyo.: Pavel Hribar. * Thomas, W. Va»: Frank Koejan, Lad.
Bewedek, box 117. Tonopah, Ner.: W J9. Štefana*. Vandling in Forest City, Pa.: Anton Draaler, box 9; Frank RaUie, box 106. W. Newton, Pa.: Jo«. Zorko, R. F. D.
3, box 91 A. ......
Walkervllle in Butte, Mont.: Peter M-Barich, box 1315.
Waukegan k North Chicago: J. Zakov-
Aek, 427 Belwedere St. Wick Haven, Pa.: Luka Kralj, Box 68. Willock, Pa.: Fr. Sedej 9 Winterquarters, Scofleld in Blear Creek,
Utah: Peter Zmerzlikar, Box 35. Witt, IIL: D. Sanuftkar. Youngstown, O.: John Petrič, box 680; M. I'rbas, box 431; Ant. Kikel, 1116 Franklin Ave.. Yukon, Pa.: Katarina Klari«, Ant. Lavrič.
TUJCEM priporočam svoje dr bro urejeno prenočiiče in rettav racijo, domačinom pa svoj saloo» vsem skupaj pa vse.
IG. KUŠ LJAN
229—1st Ave.
MILWAUKEE, WW
Boj med pravico in krivico, boj med delom in kapitalom
- JE SLAVNI RUSKI PISATELJ -
Maknim Gorki
TAKO IZBORNO OPISAL V SVOJEM NAJBOLŠEM
ROMANU
IVI ATI
Prav kar je dobil "Proletarec ' iz Ljubljane večje število iztisov tega socialnega romana za ameriške slovenske delavce.
Cena le Isborne knflge, ki |o mor« 0 1 f\f\ brali vsak delavec. *na*a....... *p 1 .1/1/
Naroča se pri upravi 'Prilitarca' 2146 BluilslandAv., Chicagojll.
Se dairs laro^Hf m \ii\s. Požnrilf se, di nt hodt\t prepozatt
P0Z0KI SLOVENCI! P0Z0RI
8ALOON
• modernim kefljiUea Sv«Se pivo v aod*kib ia butol>ka 1m dru|e raanovratae pija4e ter uaij»« SModke. Potniki dobe ledno pre i UM« «a ni ako eeao.
Poatresba toCna in lsterma. Veem Slovencem m trugun Slovan, ee toplo prlpurola
MARTIN POTOK AR,
1625 So. Racine Ave. Chicago
M. A. Weisskopf, M. D.
Izkušen sdravnik.
Uraduje od 10—12 predpoldn» in od 7—9 zvečer. V sredo in ne deljo večer neiiraduje. Tel. Canal 47«.
1842 So. Ashland ave. Tel. residence: Lawndale 893«.
Za $1 se lahko vsak ki xna čita-ti angleški naroči za celo leto. U. M. W. Journal, uradno glasilo organiziranih premogarjev, ali pa Miners Magazine, uradno glasilo organiziranih rudarjev. Oba lista sta tednika in se jih naroči pri sodr. I. ŠuSnarju, tajniku J. S. Z. cor Halsted & Madison St., 4th floor, Chicago, 111.
V^Važno upra§anjet¡
IjA mi opravi 1
MM W ntjbiljl m «ijcintje
Konzularne
s^XfuMsí
vojaške Xtfíy'xn Hanover J\
nim ^^<^¡iwaukee,Wis,
•IOS. A. FISHER
Buffet
Ima na raapolago vaakovratno pivo viao, atodke, Ltd.
Izvretai proHor xa okrepéilo. 5700 W. 98th St..	OMcagO, IU
Tel. Lawndale 1761
ZAVAROVALNINA.
Vaak pameten élovek aknia pototn xavarovainine obvarovati svojo druiino pred nepričakovano potrebo v aluèaia nagle in rane amrtne neareèe. Seveda njegova dolžnost je, da podaljia «voje iivljenje in da «i obrani adravje. To on lahko «tori « tem, da vxdriuje evoj prebavni «istem v vedno dobrem êinu-jočem redu. Ko hitro opazi Slab tek Kolcanje
Teikdto ▼ ftelodcu Kosmat jezik Zaprtje
Bolečine v črevih Bolečine v krilu Zapeke
Naglo alaboet
naj takoj rabi
Trlnerfevo ameriško zdravilno grenko vino.
Ta zeliftčina priprava mu bo dala hitro in popolno odpomoé, ker ista is-čisti popolnoma alimentarai kanal, ne da bi povzročila kake neljube posledice lu odstranila iz telesa vso neprebavlje* no hrano.
Ista bo tudi ojačila bolne kraie v črevih in jih ojačila tako, da bodo zopet ti organi delovali brez vsake postran-ske pomoči. Ista bo odstranila nagib za zaprtje in odstranila vse posledice.
Rabite to izvrstno zdravilo, ko hitro opazite katerikoli gori omenjeni «im-ptom in « tem «e bodete obvarovali pred mnogimi boleznimi. Dalo vam bo: Naravni apetit, telesno moč, čllost duha Dalo vam bo tudi ljubezen do iiv> Ijenja, ¿uravo polt, «talno zdravje, kjerkoli mogoče.
Trinerievo ameriško zdravilno grenko vino.
V lekarnah.	Ne sprejemajte ponaredkov.
JOS. TRINER
Uvaževalec In Izvaželavec.
13331339 So. Ashland Ave.	Chicago, DI.
J
Conemaugh Deposit Bank
CONEMAUGH, PA.
glavnica $50,000.00.
54 MAIN STR.
Vložena
Na hranilne uloge plačamo 4% obresti
-:- S. D. P. Z. ima svoje novce v tej banki. -:
CYRUS W. DAVIS, predsednik.
W. E WISSINGER blagajnik.
Kaspar Državna Banka
je hranilni zavod z reputacijo in zanesljivostjo. Pošiljamo denar na vse strani
sveta.
Menjalnica svetov nega denarja.
Slovenci postreženi v slovenskem jeziku.
Kaspar State Bank
1900 Blue Island Avcnuc, Chicago, Illinois.
l
m»» »♦♦< * w»e»»»»eeeesee; ^
; StranKp> ¡1
•	♦»♦»••»«•••o
Vabilo na veliko
Majsko slavnost, ki jo pri rede •kupno jugoalov. soc. klubi itv. 14—129
V ST. LOUISU, MO. v nedeljo "»»j» t t v "Srbskem Domu" jih Htb in Barry St.
Na proslavi bo govoril v slovenskem jeziku sodr. Filip Godi-na iz Chieage, in brv. jeziku, de klamaeije, jako zanimiva in po vtem nenavadna gledališka igra \ dveh dejanjih in konečno prosta zabava in ples do zore.
Začetek ob dveh popoldne.
Vstopnina 25©, dame proste.
Clinton, Ind.
Dne 5. aprila smo se zbrali sku pa j na prijateljski sestanek več clintonskih Slovencev. Rezultat tega sestanka je bil, da smo sklenili zopet oživeti naš nekdanji so-cialistični klub št. 41. Klub je zopet ustanovljen in upamo, da bodemo dobro napredovali. Pristopilo je takoj :il rojakov — nakar smo izvolil odbor ter s«« priklopih k J. S. Z.
«geje novoustanovljenega kluba se više vsako prvo in tretjo soboto v mesecu, in sicer zveČ. ob 7. uri pri sodr. Kari Vrabič.
Novo izvoljeni uradniki so sledeči :
Kari Vrabič, tajnik,
John Albrecht, zapisnikar,
Frank Vedečnik, organizator.
Naznanila.
Jugoslovanski soc. klub štv. 9 v Milwaukee, Wis., priredi veliko "Majniško veselico" s koncertom, predstavo in plesom. Veselica se Vrši v nedeljo dne 3. majnika v "South Side" Tinini Hali, na National ave. Predstavljala se bode socialna drama v dveh dejanjih
"ZOPKT 1" BORBO."
Vstopnice v pred prodaji 10c pri blagajni 2f>e. Vstopnice se dobe pri vseh članih kluba in pri sodr. L. Bergant in Ig. Kušlja nu. Veselica se prične ob dveh popoldan, predstava pa ob sedmih zvečer. Vsi jugoslovanski delavci so uljudno vabljeni, da se veseUce polnoštevilno udeleže.
Z socialističnim pozdravom Thomas Stepič, tajnik kluba.
Delavci v Chisholmu in okolici pozor!
Ker letos pride naš praznik "Prvi maj" na petek, zato nam je istega nemogoče praznovati na omenjeni dan. Zatorej bodemo praznovali naš praznik v nedeljo — to je tretjega maja.
Jugosl. soc. klub, priredi zaje-dno s finskimi sodrugi dne 3. maja obhod in demonstracijo po mestu. Apeliramo na vse jugoslovanske delavce, kateri se zavedajo, da so sužnji kapitalistov,da se omenjenega obhoda v polnem številu udeleže, da bode naša demonstracija tem impozantnejša.
Opbod*se prične ob D U popoldan od finskega doma skozi dve glavne ulice mesta; nakar, odkorakamo nazaj v dvorano, kjer bo dejo nastopili j^ovorniki v angleškem, finskem, slovenskem in hrvatskem jeziku.
Zvečer ob 7:30 prirede naši sodrugi lopo igro "Propaliea" potem pa sledi prosta zabava in ples.
Za obilen poset, se priporoča Jugosl. soc. klub štv. 22.
M. Muvrin, tajnik.
Canonsburg, Pa.
Naznanjam vsem sodrugom, da se od sedaj naprej vrše seje našega kluba štv. 118 vsako tretjo nedeljo popoldan ob 2 uri. Naznanja se tudi, da bode naš soc. klub imel veselico dne dritzega maja. Tljudno vabimo vse sodru-ge, društva in sploh celo občinstva. da se veselice polnoštevilno udeleže.
Veselica se vrši ob 6 uri zvečer v dvorani društva VPostonjska jama."
Paul Posega, tajnik.
Huntington, Ark.
Objava.
Sodrugom in somišljenikom v TTuntingtonu in okolici (Arkool in Greenwood) se naznanja, da se vrši 2. maja zvečer velika veselica v društvenem domu. Na tej veselici bo govoril sodr. Filip Godina is Chicago o delavski politični ln
gospodarski organizaciji. Po govoru bo prosta zsbava.
Vstopnina je $1.00 za moške, ženske so vstopnine proste.
Naj torej nihčf ne zamudi prilike, naj bo sodrug ali rojak naprednega mišljenja, slišati socialističnega govornika v slovenskem jeziku. Ta dan vsi na krov!
K obilni vdeležbi uljudno va-ODBOR.
Jenny Lind, Ark.
Naznanilo.
Jugosl. soc. klub it. 83 ima 19 aprila t. 1. ob 9 uri predpoldne rodno sejo. Ker so važne stvari na dnevnem redu radi piknika, ki se vrši 1. maja, je želeti, da bo vsak član navzoč. Vsem tistim, ki so čitali v Proletarcu št. 340, da bo sodr. Filip Oodina govoril na 1 maja v Fort Sniith se naznanja, da je to pomota od strani zapisnikarja na seji eksekutive J S.Z.
flori omenjeni sodr. bo govoril 1. maja v Jenny Lindu.
Ob jeUnern so vabljeni žo sedaj vsi Jugoslovani možje in žene iz Jenny Linda in okolice, da so vdeleže tega piknika, na katerem bo govoril sodr. F. Oodina.
Na tej slavnosti boste slišali enkrat v svojem jeziku govoriti o potrebah političnega in gospodar-skoga združevanja delavcev, čc hočemo, da dosežemo svoje pravice.	,
Program piknika bo objavljen
v letakih.
Soc. pozdrav!
Frank florenc.
Izkaz prispevkov za zvezno tiskamo.
Poslano sod. J. Zavertniku ml.,
Chicago :
Jugosl. soc. klub št. 60. Chica go, 111, $14.70, jugosl. soc. klub Št.'77 McKees Rocks, Pa., $10.00
Za mich. štrajkarje.
Zadnji izkaz 22. aprila . *271.r>4 John Albreht, Clinton,Ind. 1.00
Skupaj do 29. aprila. .272.54
Tiskovni fond.
Zadnji izkaz 22. aprila '14.338.88 lgnaz Smuk, Cleveland, O.
poslal...-............. 2*0
Frank Juvan, Fitz llenrv,
Pa. poslal.........t - 500
Anton Mejaš, \Vinterquar-j ters, Utah.............25
Skupaj do 29. aprila.$346 93
Majniska izdaja je Ušla v 14,-000 iztisih.
Listnica.
J. Novlan, Huntington, Ask.i Vaš list je hodil na napačno boso. Vbodoče ga dobite redno.— Pozdrav!
S. Potočnik, Utica, 111.: Vas list, ki je hodil na stari naslov je ustavljen; prihajati pa mora na nov naslov, ker je naslov v mail listi pravilen. Pisali smo poštmoj stru v Ctico, kaj je vzrok da ne dobite lista.—Pozdravi
Geo. Kassa, Oglesbv, 111.: Isto smo storili za Vas. Pozdrav!
NAZNANILO.
Dne 12. aprila 1914 s.- jo vršilo tukaj skupno zborovanje tukajšnjih društev. Zastupana so bila: društvo "Živela Ilirija" št. 114 S. N. P. J , društvo "Slovenski napredek" štev. 132 S. N. P. .J. društvo "Živela svoboda" št. 76 S. S. P. Z. in društvo sv. Mihaela št. 88 J. S. K. J. Društva so o-noglasno sklenila, da se objavi v listih: "Glasilo S. N. P. J., "Glas Svobode", 14 Proletaree", "Glas Naroda" in "Radnička Straža" sledeča
RESOLUCIJA:
1.	Vsi smo za združenje slovenskih podpornih Jednot in Zvez.
2.	Za slučaj združenja Jednot in Zvez naj odpade zdravniška preiskava. '
3.	Za enkrat se ni potreba še čisto nič ozirati in brigati, kako ime bo imela nova organizacija.
4.	Prihodnji skupni konvenciji naj se pozovejo šo zastopniki onih Zvez in Jednot, ki niso bile zastopane na skupni konvenciji meseca januarja 1914.
5.	Vsa društva in sploh vsi člani in članice vseh slov. Jednot in Zvez naj agitirajo, kar je v njihovi moči, za združitev, ki bo vsem v skupno korist.
Roundup, Mont., 18. apr. 1914
Tomaž Pavlin in F. Novak, predsednik in zapisniksr skupnega zborovanja.
K tdruiiM slovenskih Jednot in Zves.
Mnogo se piše o združitvi in kolikor se da sklepati iz razino-tiivanj v različnih listih se bode združitev tudi v kratkem izver-šila. Združitev se bode torej gotovo izveršila, uspeh združenja pa bode odvisen narveč od načrta po katerem se naj isto izverši. Po mojem mnenju bi se izveršila združitev narlažj« na sledeči način: Pri vsaki prizadetih Jednot in zvez naj se da po nje pravilih na splošno glasovanje predlog za združitev. (H) enem naj se tudi glasuje, da se skliče izvauredna konvencija v namen združitve. Potem ko bode to glasovanje končano, naj določi pripravlalni odbor čas izvanredne konvencije, mesto iste pa se lahko določi potom splošnega glasovanja. Delegate za tako konvencijo naj volijo vsa prizadeta društva po svojih sedanjih pravilih. Na tej konvenciji naj se potem narode pravila, določi ime iu izvoli glavni odbor nove skupne organizacije - - in združitev bode gotova.
Ker sem zadnje čase prepotoval mnogo slovenskih naselbin po zapadu, sem imel priliko spoznati, da je ogromna večina članov vseh naprednih Jednot in zvez za združitev. Seveda se bodo dobili tudi pri tem ljudje, ki bodo nasprotovali združitvi, nekateri odkrito drugi zopet zahrbtno, eni iz nevednosti, drugi iz sebičnosti. Vendar pa sem prepričan, da bode zavednost rojakov premagala vse take zapreke in da bodemo, že s prvini dnem prihoduega leta uradno združeni v eni mogočni zvezi! Naprej do združitve!
Michael Žugel.
Zadnje vesti iz bojnega polja v Coloradu.
Trinidad, Colo., 25. apr. — Pre-mogarji iu Rockefellerjevi vojaki so danes sklenili premirje za dva dni, kar se tiče okrožja Ludlow. Strajkarji, ki zbirajo svoje glavne sile v okolici Arguliara, so pri volji podaljšati premirje le pod »orni pogoji: 1) ¡Strajksrjem sel ne sme odvzeti orožje, 2) vojaki' in jamski stražniki morajo takoj iz države in 3) vrhovni državni sodnik M user naj provzame odgovornost nad situacijo.
Večje število premogarjev se je spopadlo z jamskimi stražniki v Chandleru Nto milj od Ludlowa. Na obeh straneh je obležalo par mrtvih. Več kot sto skehov in 75 žensk ter otrok je v nevarnosti.
Denver, Colo., 26. apr. — Pre rnirje še traja. V ludlowsko o-krožje je odšlo 300 miličarjev z generalom Chasejem na čelu. Premirje je izposloval podguver ner Fitzgerald, ko je zvedel, da pride iz države Wyoming 3f>00 oboroženih nremoparjev na pomoč št raj kar jem. KoJiko je na zadnjem resnice, se ne ve. Fitzgerald je zajamčil štrajkarjem, da milica ne bo streljala razen v slučaju če je napadena.
Guverner Animons se je povrnil iz Washingtona. Okrog tisoč žensk je prikorakalo pred guvernerjevo palačo in zahtevalo, da »nora zahtevati zvezno vojaštvo, katero naj naredi mir v stavkar-skeni okrožju. Animons je brzoja-vil Wilsonu v soboto, da naj poŠ-Ije vladne zastopnike v svrho posredovanje, kajti država Colorado je brez moči, ako ne bo konec vojne. Predsednik je odgovoril, da nride takoj kongresni preiskovalni komite j na lice mesta.
General ('hase je prevzel osebno vodstvo nad milico v celem Štrajkovnem okrožju. Prepovedal je vojakom napasti 11a katerikoli način delavce in odredil je, da streljajo le v slučaju obrambe, a-ko jih štrajkarji napadejo.. Strajkarji so pa prepričani, da je Cha« so bluffer in da bo miiica zopet provocirala izgrede. Oni ne zaupajo nikomur kakor le sami sebi. Ako milica obdrži besedo, tedaj je to dokaz, da se ne upa napadati, ker je preslaba. Več kot ti soč štrajkarjev je danes vtrjenih na hribih v Aguilaru • in Black Hills v bližini Ludlowa; imajo dovolj streliva in njihova pozicija je skoraj nepremagljiva.
Strajkarji zahtevajo, da mora zadnji mož Roekefellerjeve arma de iz južnega Colorada, drugače ne mirujejo.
JAKO VAŽNO VPRAŠANJU? "Ali sem že poslal zaostalo rs ročnino sa "Proletarca"? ie net —
Izjava.
Obžalujem, da sem se dal zapeljati od nič vrednih ljudi, ki so bili pri meni na hrani in stanovanju, da sem šel ob času West morelandskega štrajka delat kot stavkokaz v Westmoreland, kjer so se delavci borili za zboljšanje svojega položaja.
Nekaj dni pozneje smo bili objavljeni v "Glasilu" SNPJ, kot stavkokazi: Objavo je poslal Fr. Pavlovčič iz Conemaugh. Na to je nas eden in dvajset slovenskih stavkokazov dalo aretirati. Fr. Pavlovčiča. Med temi sem bil tudi jaz kot nerazsoden in nezaveden delavec ne glede na posledice, ki so sledile. Povsod so me prezirali iu zaničevali. Sram me je bilo in skrival sem se po samotnih potih kot pravi izmeček človeške družbe.
V svojih dvomih in sramoti sem prišel med ljudi, ki so mi pokazali pot po kateri naj hodim. Te poti se bom držal v bodoče! Bojeval se bodem v vrstah razredno zavednega delavstva, pro ti takim, kot sem bil sam . . . proti skebom!!
K sklepu apeliram 11a Vas, ki ste bili prizadeti radi mojega stavkokaštva, da mi odpustite!! — Prosim odpuščanja tudi Fr. Pavlovčiča, predsednika S. 1). P. Z., ki je največ trpel, ker je objavil resnico.
Tony Brezer, B. 227. M. P. S. Zabric.
Garrett, Pa.
upravniitvu Proletaroa, 2140 Blue Island Ave., Chicago, 111. Trgovci knjig dobe popust.
Glasilo hrvatskih socialistov je "Radnička Straža" 1830 S. Centre ave,; srbskih sodrugov pa: "Narodni Olaa", 2318 Clyboum Ave., Chicago. Prvi stane $2, dru gi pa $1 za celo leto.
RAVNOKAR JE IZÓLA KNJIIŽICA
Katoliška cerkev in socializem.'
Knjižica obsega. 52 strani. Komad 10c. Socialistični klubi in posamezniki, ki naroče nad 25 komadov dobe 50 proc. popusta.
Naroča se pri upravništvu Pro-letarca.
Grenka zdravila.
Dobro znano je, da so v vseh delih sveta vedno nabirali raznih zelišč in njih sok vbrizgavali kot zdravilo za bolezni. V prvi vrsti so bili k mečki ljudje, ki so poznali ta zelišča in ki so jih dokaj spretno uporabljali. Zdravilska znanost je preiskala vsa ta želiš-ča in jih izkušala spojiti v svr-ho, da bi bila zdravila izdatnejša. Tako zdravilo je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino ki je sestavljeno iz zelišč in rdečih vin. Ta zelišča so zelo koristna pri zapeki, slabosti želodca in drobja ter izgubi telesne moči. Rdeče vino je prirodno krepilo. V lekarnah. Jos. Triner, izdelovalec, 1333—1339 S. Ashland Ave., Chicago, 111. Bolečine v prsih in v hrbtu se brzo olajšajo, če se prizadeti deli nadrgnejo s Triner-jevim linimentom.	j
(Advertisement.)
STE ŽE SLIŠALI KAJ O ZA-DRUŽNI TRGOVINI ALI KONSUMIH.
Podjetja vseh vrst vstanovlje na podlagi zadružnosti, so po-djetja bodočnosti; samo leta i majo zasigurjeno svojo bodočnost poleg drugih koristnih družabnih naprav, ki služijo v občo korist človeštvu.
Kdor se želi poučiti nfitančneje o zadražnih podjetjih. — kar je j treba znati vsakemu, lri se šteje • naobraženim naj nemudoma naro či knjigo
"ZADRUŽNA PRODAJALNA ALI KONSUM", ki jo je založila slov. sekcija J | S Z.
CENA KNJIŽICI JE 15c ENA S POŠTNINO in se jo naroča pri
Lepa prilika za tiste ki znajo angleški
$7.00 zdravniška knjiga
za $2.50
'A PHYSICIAN IN THE HOUSE"
( Domači Zdravnik )
se imenuje kni^a, ki jo je spisal in izdal znameniti doktor in socialist J. H. Greer, profe.ssorGenito-urinary sur-iiike in drugih bolezni, na či-kaškem vseučilišču medicin-ke fakultete.
Ta znamenita kniga obsega 816 strani in se bavi z nič manj nego 97H slučaji bolezni; to je vsemi do sedaj poznanini boleznimi, ki jih je odkrila modema zdravniška veda.
Vse bo'ezni, kakor tudi njih simptomi, so natančno opisani in raztolma-čeni v poljudno pisano angleščini. Vsak slučaj bolezni ima tudi navodilo za zdravljenje, kakor tudi recepte.
Knura je zlasti velike vrednosti za delavske sloje, katerim vsled denarnih zadreg ni mogoče za vsako bolezen, ali napadanje (simptomom), klicati zdravnika. Razlage so spisane za moške in za ženske, odrasle in mladoletne. Kdor se ravna po njegovih navodilih, ozdravi gotovo!
To knjigo priporočamo, da se naroči sleherna slovenska hiša, kier ge govori ah razume angleški.—V slovenskem jeziku take knige sploh ni dobiti, in če bi izšla, bi stala najmanje $25.00-$40 00.
Knigo pošljemo poštnine prosto.
Pišite na
M. LLNARD, 4008 Ogden Ave.. Chicago, IU.
PRVI MAJ
edini praznik zavednega delavstva je tn!
Dolžnost vsakega delavca je, da ta lepi dan dostojno praznuje.
Ker bodete okinčani tudi z raznimi znaki, z lepimi rdečimi cvetkami, da boste pokazali, da se zavedate svojega teš-
kega stanu, hočete biti ta dan gotovo tudi lepo opravljeni.
» *
Podpisana se zato dragim rojakom delavcem toplo priporočava da si svoje potrebščine pri nas preskrbite.
V zalogi imava vse kar si želite kupiti, bodisi v najlepših barvah ali v najboljšem blagu ni vse to najcenejše.
Midva računava zmerno, ker sva sama delavca in nama je dobro znano kako teško se mora delati za dolar.
Ob zaključku kličeva: "Živci, Prvi Maj!" "Naprej v slogi dozmadef
Se priporočava za obilna naročila
Belaj & Močnik,
6205 St. Clair Ave. - - Cleveland, Ohlo.
Krojača in trgovca z vsemi moškimi potrebščinami.