PO/IMA: IVAM UMNIKOV - KAIRO - RUt MAN/HA6T €L MAHRAHI A 5 - EN/T. O6/H0 ^>3^2 $3&4xi mc d^uv^a Bratski poljski narod praznuje svoj narodni praznik že tretje leto v suženjstvu in neizmernem trpljenju. Dve leti in pol se bratski poljski narod bori z največjim junaštvom, ki ga je kdajkoli zaznamovala svetovna zgodovina, proti svojemu dednemu sovražniku. Naši bratje Poljaki dobro vedo, da bi bilo trpljenje naroda znatno manjše, če bi njihovi rojaki v poljski zemlji klonili glavo, vsaj za trenotek in posvetili svoje sile dnevnemu delu. Ali junaška zgodovina poljskega naroda, ki je vsa napolnjena s krvjo in solzami, ne pozna takih epizod. Poljski narod se ne bori samo zase in v obrambo svojih narodnih interesov. Junaški poljski polki se bijejo na vseh bojiščih za dobro človeštva, in septembra meseca 1939. so Poljaki napisali na prapor svoje borbe:"Za našo in vašo svobodo!" Temu geslu ee Poljaki do danes niso izneverili. Druga svetovna vojna se je ponovno odigrala na trpeči poljski zemlji.Poljeki narod je bil prvi, ki je prijel za orožje, da se upre krvavi nadoblasti razbojniškega Hitlerja. Glavno silo nemške Vojske je sprejel na svoja ramena poljski narod in je polno zaposlil prusjaško vojno mašinerijo do prvih dni meseca oktobra 1939. Poljska republika je s tem žrtvovala za-padni Evropi nekaj dragocenih tednov, posebno pa njeni zaveznici Veliki Britaniji, ki je na ta način mogla mobilizirati svoje sile za odpor proti germanskemu zlu.Poljskl narod ni klonil v mesecu septembru 1939 niti v mesecu juniju 1.1940, ko je bila Francija izločena iz zavezniške borbe. - Po drugi nemški zmagi, poljski narod ni prenehal z borbo, pač pa je vse svoje Vojaške sile zbral, organiziral nove divizije,nove eskadrilj# letalcev in upostavil sicer majhno, vendar udarno vojno mornarico. Danes so Poljaki edini zavezniki poleg Angležev,ki se borijo na vseh frontah in v vseh vrstah zavezniškega orožja.Svet je občudoval poljske junake v Franciji, na Norveškem,v Narviku, v zračnih obrambah angleškega otočja, v Egiptu,v Tobruku, v bardiji in Gazali. - Poljske vojaške edinice se organizirajo v Kanadi in prav v sedanjih dneh ee vežbajo nove, sveže poljske divizije,ki so ee preobrazile iz vojnih ujetnikov v aktivne borbene sile. Poljska vojska na Srednjem vzhodu formira novo divizijo, ki naj tvori ekspedicijski zbor za udar v Bvropo. Poljska letala bombardirajo Nemčijo, poljske Vojne ladje potapljajo sovražne plovne edinice v baitlku, v Severnem morju, v Sredozemlju in Atlanti-An. Poljske Junake najdemo celo na Kitajskem, na Fi-Alpinih in v Birmaniji. v Ce so vojni napori, požrtvovanja in nepretrgana čorba merila za veličino nekega naroda, potem lahko •tirne duše trdimo, da Je Poljska ena največjih svetovnih velesil. Na drugi strani se bratski narod ne bori samo v odprtem boju. Na samem poljskem ozemlju,ki ga v svoji oblasti drži sovražnik, eo Poljaki organizirali ocinkovite četniške akcije, ki iz dneva v dan nadle-8uJejo in vznemirjajo bestijalnega sovražnika. Polj- ski narod Je v tej borbi solidaren s srbskim in slovenskim narodom,ki v tem trenotku pišeta krvave strani svoje narodne zgodovine. Prusjaki so notorični barbari in to v vseh zasedenih ozemljih zasužnjene Evrope, ali njihovo sadistično divjanje je prav posebno zverinsko na Poljskem, v Sloveniji in Srbiji. Na teh ozemljih prua-jaški kanibali vršijo najogabnejše sadistične orgije svojih najpodlejših živalskih nagonov. Na teh ozemljih se ubijajo in morijo mirni prebivalci, otroci, žene in starčki v množicah, tu se prebivalcem ropa njihova lastna zemlja, tu prusjaška soldateska krade in ubija po vzorcih poklicnih gangsterjev, na teh o-zemljih umirajo izropani ljudje od lakote, iz teh o-zemelj se slovanska dekleta odvajajo v naročje prus-jaške pohotnosti.Po zanesljivih vesteh je vsemu svetu danes znano, da so prusJaški krvniki pomorili samo na poljskem ozemlju preko 100.000 poljskih junakov. - Vse to strašno trpljenje prenašajo vsi trije slovanski narodi Poljaki,Slovenci in Srbi z legendarnim junaštvom in prenašali bodo te muke tudi v bodoče kot krvav vzgled vsem ostalim zasužnjenim evropskim narodom, ki so še ohranili zavest svobode in časti. - Vsi trije slovanski narodi so s tem svojim junaškim zadržanjem izvojevali v sedanjih strašnih dneh največjo moralno zmago,ki jo more izvojevati narod,- Nobenega dvoma ne more biti, da bi ee stvari v Evropi.popolnoma drugače razvijale,če bi v septembru 1939. zavzel poljski narod drugačno stališče in se ne bi uprl Hitlerjevemu terorju. V tem slučaju bi se verjetno vsa nemška vojna sila vrgla z vso silovitostjo proti zahodu, ki je bil za učinkovit odpor popolnoma nepripravljen. Gotovo je, da bi danes ne bilo nikjer tistih 26 svobodnih narodov,Iti ao trdno povezani med seboj kot graniten blok odpora proti osovin-akim razbojnikom,če bi takrat Poljska smatrala, da je vsaka borba zaman.- Svoj tretji narodni praznik praznujejo Poljaki danes v suženjstva, ali s polno vero in zaupanjem v veliko bodočnost. Poljaki se zavedajo, da je njihovo sodelovanje v tej borbi utemeljeno na ustavi z dne 3. maja 1791. 1., ki Je postavila Poljsko v vrsto velikih demokratičnih in naprednih narodov.Ustava z dne 3.maja je prvi udar poljske volje proti takratnemu evropskemu absolutizmu.Ze v tej klasični dobi se je junaška poljska država organizirala na demokratskih temeljih in to na ozemlju med avtokratsko Prusijo Friderika Velikega in caristično Rusijo Katerine II. Danes sledi Poljska osnovnim načelom, ki jih je upoetavila pred poldrugim stoletjem in ponovno brani načela svobode, demokracije in napredka s polno zavestjo, da je njena pot, pot božjega blagoslova. Vsaka zavezniška zmaga bi bila šaman, vsak triumf pravičnosti zastonj,če bi po končani zmagi Poljska ne dobila popolnega zadoščenja. Po veličini in zmogljivosti obnovljene Poljske, Češke in Jugoslavije, se bo merila zmaga v tej vojni. - NAJ ŽIVI HRABRA POLJSKA VOJSKA! NAJ ŽIVI VELIKA POLJSKA! JESZE POLSKA NIE ZGINBLAt rO|Q.g oivarp nove proraetrie, zveze V naslednjih poletnih mesecih bodo potovali številni konvoji iz pristanišč Z.A.D. proti severu.ladje, natovorjene s topovi, tanki, letali in municijo bodo plule skozi Beringovo ožino,si utirale pot skozi ogromno severovzhodno pasažo v oddaljeriosti polnih 8.000 km ledu, ki obkroža severne polarne predele. Končno bodo te ladje zaplule v luko Murmansk, da izročijo Rusiji ameriško pomoč v borbi proti prus-jaškemu barbarizmu.Kato pa se bodo vrnile zopet v a-meriške luke po nove tovore. Rusija je izdala ogromno denarja in uporabila na stotisoče delovnih sil, da si je zavarovala severovzhodno pomorsko progo. To je bila ena izmed največjih nalog četrte ruske petletke. Sedaj ko je Tihi ocean blokiran po Japoncih in križarijo nemške podmornice po severnem Atlantiku, je postala polarna proga živijensko vprašanje Rusije in edina zanesljiva zveza med njo in ameriškimi arzenali. 24 DO 36 MESECEV RA BREM SAMEM POTOVANJU Prvič bodo letos potniške in tovorite ladje plule po polarni pasaži in jo dosegle še pred septemb-rom, to je v času,ko se prehod zapre. Ni še dolgo od že naslednjo uro zapoka svoje kovčke in se posveti kakemu drugemu poklicu. Najvažnejša in najbolj izpostavljena stražarska točka belih mož je na Dicksenovem otočju. Postaja šteje 60 mož posadke. Postavljena je na izlivu reke Jenisej in možje pomagajo ladjam v polarni zoni pri pasiranju najbolj izpostavljenih mest. TRGOVSKA POT V 19.stoletju je bilo zelo malo Rusov,ki bi verovali v trgovsko možnost vzhodne morske poti. Iznajdljivi Amerikanci pa so že v prvih letih obstoja Z.A.D. premišljevali, ali bi se moglo vendarle tudi po tej poti v severno Rusijo. Ustanovili so rusko-a-meriško družbo za razvoj trgovine preko polarnih področij.Ti možje pa so bili znatno prezgodnji v svojih načrtih. Trgovina je morala počakati,da so znašli radijo, ledolomce in letala. Šele v začetku 20.stoletja se je posrečilo ruskemu admiralu Makarovu skonstruirati ladjo - ledo-lomca, ki je bil sposoben, da reže ledene plasti po polarnem morju. Iznajdljivi admiral.je stalno mislil na to.kako bi bilo mogoče združiti Atlantski in Tihi c p V 1 ^ n led S <£0 vrstil”! X. M, m9Rj ALASKA : /cS .Sx * «* '-j/v V''" ___________ k tega, ko so rabili za to isto pot 24 do 36 mesecev. Posadke so prezimovale v ladjah, ki so jih obdajale ogromne ledene gore in sneg, ves čas ledene sezije. Z otvoritvijo pasaže, se odpira človeštvu nov svet. Veliki ruski raziskovalec, prof.Šmid je dejal: "Odkritje' severne Rusije v polarnih vodah je najmanj tako važno,kakor odkritje Amerike." Severovzhodna pasaža ni samo zanimiva zaradi ledu,, ki jo pokriva, pač pa tudi zato, ker rokav Zalivskega toka toliko segreje zapadno obalo poti, da ostaja polarna ruska luka Murmansk vse leto brez ledu. Pred kakimi 20 leti je bil Murmansk majhno naselje, medtem ko je danes važno mesto z 200.000 prebivalci .Njegova luka lahko sprejme ladjevja preko en milijon ton. Murmansk je zvezan z Leningradom z železniško progo,.'ki so jo Rusi zopet osvojili od Fincev. Druga zelo važna luka severovzhodne pasaže je .Arhangelsk. To luko skozi vse leto ledolomci čistijo leda in je zato lahko vse leto tudi uporabna.luka je zvezana z železniško progo 2 Moskvo. Arhangelsk je največje svetovno mesto v Arktiku in šteje 300.000 prebivalcev. Ladje srečajo mnogo več ledu na vzhodni strani pasaže. Gotovih predelov tudi poleti ni mogoče držati brez ledu. Vkljub temu se čuti vpliv Zalivskega toka pod ledom in ta vpliv omogoča, da s pomočjo ledolomce v čistijo pot. Približno na sredini pasaže se izliva v morje največja reka Azije in Evrope Ob, katere topla voda pomaga odstranjevati led. ARKTIČNI STRAŽARJI Nastane vprašanje,ali bodo Rusi letos mogli vzdrževati svobodno pot v severovzhodni pasaži? Na to vprašanje lahko odgovorijo samo posadke severnih postaj in ledolomcev. Mehkužneža seveda na ta mesta ne pošiljajo. V Moskvi,Leningradu in Arhangelsku so posebne šole za uvežbanje polarnih stražarjev. Preizkušnje, ki jih morajo prenašati učenci so take,da bi jim navaden smrtnik podlegel. Med drugim n.pr. velja preizkušnja,da ostane stražar na svojem mestu polnih 24 ur. Če bi po nesreči,v ledeno mrzli polarni noči, pritisnil na zvonec in s tem poklical na pomoč,lahko ocean na severni strani. Moš je šel celo tako daleč, da je mislil,da bi mogel z ledolomcem na severni pol. L. 1932. se je prvič posrečilo doseči potovanje iz Murmanska v Beringovo ožino v eni sami seziji. Stalin je zaupal prof. Šmidu upravo severo-mor-ske poti. Prof.Šmid je bil pooblaščen, da v tem predelu uredi pomorski promet. Dobro vam je še v spominu, da je bil njegov ledolomec "Čeljustih" od leda tipičen in da je posadka ledolomca dva meseca čakala na pomoč na veliki ledeni plošči, predno so jo mogli rešiti ruski letalci. Prof.Šmid je s posadko odšel v Z.A.D.,kjer je bil z velikanskim navdušenjem sprejet s svojimi polarnimi junaki. Od tam se je posadka vrnila v Rusijo. Ogromni milijoni rubljev in tudi veliko število človeških žrtev je zahtevala severovzhodna polarna pot. Ali junija 1942. bodo novi močno oklepljeni le-dolomci odpirali pot med orjaškimi ledenimi gorami, med katerimi bodo plule ameriške ladje z municijo in orožjem proti sovjetskim lukam. Hitler v svojih strategičnih računih gotovo ni nikdar računal na možnosti polarne poti, ti naj veže Ameriko z ruskim bojiščem. Zgodovina je pokazala, da je bila ruska armada 1.1917. izločena iz boja v prvi vrsti zaradi izčrpanosti zalog, ki so neobhodno potrebne za uspešno vodstvo vojnih operacij.KIjub temu, da je bil takrat Tihi ocean popolnoma dostopen za zavezniško brodovje, vendar niso mogli Rusi dobiti pomoči, ki so jo takrat tako krvavo potrebovali.Njihova takratna vojna industrija ni mogla zadostiti ogromnim potrebam in tako so slabo in nedovoljno oboroženi ter nezadostno opremljeni ruski vojaki izgubili potrebno moralo in borbeni duh. Seveda so pri tem igrala še posebno vlogo tudi še druga težka vprašanja,ki so pretresala takratno caristično Rusijo, ki je stala na slabih nogah. Tudi Japonci so se najbrže bridko preverili, ko eo mislili,da bodo ob primernem trenotku napadli Rusijo in po laškem vzorcu pobrali nekaj mastnih grižljajev v Sibiriji. Prof.Šmid je dokazal, da Rusija ne more ostati osamljena, pa naj se vojni dogodki še tako neugodno razvijajo za zaveznike. Vojna je vendarle nekaj dobrega storila za človeštvo, ker je odprla pot, ki bi verjetno - brez nje še dolgo čakala na uresničenje. i \ rtn n ro i7qu.W'Vi po/lg.c)a|o /led lirva/ke^a poao/a 29. aprila je na londonskem radiju govoril opolnomočeni minister pri češko-slo-vaški vladi in ravnatelj direkcije za informativno službo pri predeedništvu ministerakega sveta, g. Večeslav Vilder, ki je med drugim dejal tudi to-le: "Ne čudite se, da je bilo ustaško gibanje večkrat profanirano po najslabših elementih! Ne čudite se, da so tu pa tam bila izvršena v imenu uataškega gibanja največja razbojništva in hudodelstva!" Te besede je dobesedno izgovoril 28. februarja v takozvanem saboru sam samozvani poglavnik Ante Pavelič, kar Je bilo objavljeno v zagrebških dnevnikih 1. marca t.l. Pavelič je opozarjal stotine svojih od njega samega imenovanih marjonet, naj se ne čudijo, če so do sedaj bili njegovi ustaši zastopani po najslabšem elementu in naj se ne čudijo, če so njegovi ustaši uganjali največja razbojništva in hudodelstva. S tem svojim priznanjem zahteva Pavelič zase odpuščanje, ker ni mogel zanikati in s silo"pogasiti strahovitega ogorčenja naroda nad brezprimernimi orgijami zločinov in bestijalnosti, ki so jih izvršili ustaši na Hrvaškem, predvsem nad srbskim narodom, nad njihovimi ženami in otroki. Ta krvoprelitja kličejo do neba in na tem svetu ni priznanja in tudi ne vode, s katero bi si mogel oprati svoje krvave roke kolovodja ustašev. Pavelič poziva javnost, naj se ne čudi, da so se ti krvavi nestvori našli v vrstah njegovih ustašev. V tem ima Pavelič prav. Hudičevo seme rodi lahko samo peklenske izrodke. Zločini in bestijalnosti ustašev niso dela posameznikov, pač pa so prirodni plodovi tujčeve in sovražne nasilnosti, ki hoče okužiti Evropo in ves svet. Fašizem in nacizem sta ustvarila z uboji, nasilji in brezpravnostjo, svoja nova božanstva. Ko sta Mussolini in Hitler zgrabila za oblast, ata cinično razglasila, da je s tem odzvonilo ljudski pravici, enakopravnosti ljudi, pravdi in pravici in da je odzvonilo tudi krščanstvu. Potrebno je samo, da človek prečita govore us— taških poglavarjev, pa mu bo takoj jasno kakšen satanski strup cepijo hrvaškemu narodu. Rdečica obliva človeka ob misli, da se take perverznosti sploh lahko izgovorijo na hrvaškem jeziku. Ustaši so sami sebe izločili iz slovanske skupnosti. To so potomci Gotov. Zato je povsem naravno, da morajo pljuvati na najlepše strani hrvaške zgodovine. Tako dosledno postopa tudi Hitlerjev novi red v vseh zasedenih evropskih ozemljih. Zasužnjenim narodom je treba ubiti vsako vero v človekove svoboščine in vse to,kar je doslej napravljalo narod kot narod in človeka kot človeka. Da bi se vse to doseglo je treba potvarjati narodno zgodovino, da se prilagodi novo kopito, ki bi pristojalo prusjaškemu škornju. Paveličev režim se hoče na življenje in smrt vezati na frankovstvo in pri teh naporih se trudi prikazati preteklost hrvaškega naroda tako, kakor da bi Hrvatje bili tisoč let graničarji v službi Nemcev in Lahov v borbi z vzhodom. Njihovo sedanje izdajstvo naj bi bilo samo dosledno nadaljevanje gra-ničarskih poslov. Tako govori Pavelič,tako tudi Kvaternik in tako tudi žalostna figura zunanjega minist- |uqo/layija pod ud Katoliški list "The Tablet", ki izhaja v Londonu, je priobčil pod gornjim naslovom članek, ki je razdeljen v tri dele. V prvem delu govori člankar o Sloveniji, v glavnem o dogodkih, ki smo jih v našem listu že obravnavali.V drugem delu- razpravlja o razmerah na Hrvaškem, v tretjem pa popisuje dogodke v Srbiji.Dogodki na Hrvaškem in v Srbiji našim čitate-1jem - po teh virih niso znani, zato prinašamo članek ne da bi se spuščali v kakršnokoli polemiko. Napisan je vsekakor z veliko iskrenostjo in ljubeznijo do našega naroda. Usoda Hrvatov, ki jih je okrog 5,000.000 v Hrvaški .Dalmaciji , Istri, Bosni in Hercegovini in južnem Ogerskem, je podobna usodi Slovencev. Mnogi voditelji HSS so v ječah, nekatere pa so ustaši pobili. Dr.Maček je trdovratno odbijal vse nemške poskuse, da ga pridobijo kot kvizlinga s pomočjo podkupovanja in groženj. Vlogo kvizlinga pa igra zloglasni Ante Pavelič,ki je dolga leta rovaril proti Jugoslaviji in ki je organiziral 1.1934.umor kralj a Aleksandra v Maršeju. Bivši predsednik jugoslovanske vlade, Sen.Simovič je izjavil, da sta se v januarju in maju mesecu 1.1940., torej še predno je Italija stopila v Vojno, sestajala Mussolini in Ciano s Paveličem in 2e takrat kovala načrte za vpostavitev podložne Hrvaške pod italijanskim pokroviteljstvom. ra Lorkoviča.Ali za te 'svoje trditve ne morejo najti niti enega hrvaškega imena iz hrvaške zgodovine in niti enega izreka iz hrvaške književnosti. V Paveličev! poslanici, pri otvoritvi hrvaškega sabora, so se spomnili tudi imen Zrinjskega in Frankopana. Kakšna nesramnost! Zrinjski in Frankopan sta se poskušala sporazumeti celo s Turki, torej z vzhodom, da bi svoj narod rešila pred Germani.In ta poskus sta plačala oba hrvaška junaka s svojimi življenji. Oba so Nemci obglavili. Pavelič se spominja tudi Kvaternika. Vsi dobro vemo, kam je Evgena Kvaternika nagnala mržnja proti Nemcem, na vzhod,v Rusijo. Evgen Kvaternik kot Slovan odkrito priznava v svojem dnevniku, da je od carske Rusije zahteval in prejel denar •za borbo proti Avstriji. V uporu proti nemškemu gospodstvu je složno sodeloval s pravoslavnimi brati Srbi in pri tem tudi izgubil življenje. 0 StJepanu Radiču, pod katerim imenom hočejo sedaj ustaši vtihotapiti v hrvaški 'narod italijan-sko-nemški bič, je odveč govoriti. Vsak utrip njegovega srca je bil slovanski in v Rusiji, tako caristi čni, kakor boljševiški je bil kakor doma. Od Jurija Križaniča, katoliškega duhovnika, ki je odšel v Rusijo, pa vse po vrsti,vsi hrvaški velikani: Gundu-liči, Kačiči, Gaji, Mažuraniči, Preradoviči, Stross-mayerji.Djalski, Šenoa itd. so gledali v nemškem im-perljalizmu največjo nevarnost, a v osvobojenju s strani vzhoda, svojo rešitev. Pod raznimi imeni: SLOVINSTVA, ILIRSTVA, JUGOSLOVANSTVA, SRBSKO-HRVAŠKE KOALICIJE se je težilo v teku hrvaške zgodovine za široko solidarnostjo na slovanskem jugu. Hrvatje so upirali oči proti zahodu in prejemali od tam tudi svojo civilizacijo,ampak ne od Nemcev, pač pa od Francozov in Angležev. Celo sam Starčevič, ki ga ustaši imenujejo očeta domovine, je bil ves prepojen mržnje proti Nemcem in prežet idej francoske revolucije. On je smatral,da biva od Karavank pa do Vardarja en sam narod. Vsi hrvaški sabori tako narodni,kakor tudi stanovski so bili stalno zaposleni z obrambno politiko in prepolni pritožb proti Nemcem in Madjarom.Za veak najmanjši pedenj hrvaške zemlje in za vsako tudi najmanjšo pravico so se borili in protestirali. Samo na ta način se je tudi ohranil hrvaški narod. In danes? Danes se hrvaški sabor klanja in pada na kolena pred duče jem in Hitlerjem, da se jima zahvali,da sta; Hrvaški odvzela Dalmacijo,in Hrvate sploh odrezala! od Jadrana. Polna zahvala pa jima tudi zato, ker sta< MadJarom prepustila hrvaško Medjimurje. Zato seveda ni nič čudnega,če so med ustaši,kakor je to dejal Pavelič, najslabši elementi, ki počenjajo največja razbojništva. Ko je fašistom in nacistom uspelo, da ubijejo v njih tudi poslednjo sled hrvaškega ponosa in človeškega dostojanstva, potem ostane pač samo zločin, s katerim lahko postrežejo sovražniku. Ali kakor ni mogoče sedeti na bajonetih, tako se tudi od zločinov ne da živeti. Z neizbežnim porazom fašizma in nacizma bo konec ustašev in njihovega mrtvorojenčka, takozvane "neodvisne hrvaške države". IZ VELIKEGA TRPLJENJA IN PONIŽANJA PA BO VSTALA NOVA PREPOROJENA JUGOSLAVIJA! ara novega rgda Takozvana neodvisna Paveličeva država je popolnoma okrnjena. Italijani, ki so zavzeli del Slovahi-je, so morali v juliju 1.1. prepustiti Nemcem neke dele. ki so jim pripadli ob prvi delitvi Slovenije v mesecu aprilu 1.1.Kot protiuslugo so jim Nemci dovolili, da si poleg dalmatinske obale vzamejo še kos Hrvaške.Najprej je bila Paveliču prepuščena vsa južna Dalmacija z Dubrovnikom.Toda v lanskem avgustu so Italijani objavili, da jih je Pavelič naprosil, naj zasedejo vso vzhodno jadransko obalo. Ponovila se je stara igra. Italijani se ne morejo zoperstavljati Nemcem, Pavelič pa ne Lahom. Pavelič na Hrvaškem nima pristašev.V Italiji je živel 12 let pod pokroviteljstvom Mussolinija, danes pa vlada s pomočjo nemških bajonetov. Nemška politika prepušča Lahom vse mogoče kompenzacije na Hrvaškem, da jih na ta način potolaži za razočaranja, ki so jih doživeli nasproti Franciji, kjer se hoče Hitler prikupiti vichystom.Tudi Madjari so pobrali košček hrvaške zemlje. Vojvoda Spoletski se previdno drži v Italiji in do danes še ni videl svojega kraljestva. Odnošaji 3 Sv.stolico so zelo napeti. Sv.stolica je izdala zelo nenavadno izjavo, v kateri pravi, da je papež sicer sprejel Paveliča,da pa je bila ta avdijenca popolno- (Nadaljevanje na 4.str.) (Nadaljevanje a 3.str.) ma zasebnega značaja in da Pavelideva vlada in njegova država nista bili priznani. Napetosti se vidijo tudi v tem,da letošnji svečani procesiji niso priso-stvali zastopniki hrvaških oblasti. Pooblaščenec hrvaškega vodje, dr.Krnjevič je v pismu časopisu "Times" razložil podrobnosti, kako so katoliški škofje odbili sodelovanje s Paveličem. Pavelideva politika poskuša na vse mogoče načine izigravati neke starejše hrvaško-srbske probleme. Vse od obstoja Jugoslavije so se Hrvatje borili za federacijo. Pod Habsburgove! je imela Hrvaška neko samostojnost, Bosna in Hercegovina sta bili posebno upravljani. Kakor je vsem dobro znano je bila Jugoslavija centralistično upravljana država in so imeli Srbi v njej veliko večjo oblast,kakor pa so to predvidevali Hrvatje. Beograjska močna roka se je težko občutila, ali hrvaških aspiracij ni zlomila. Hrvatje in Srbi so Slovani,toda njihova narodna zgodovina je zelo različna. Tudi verske razlike so globoke.Hrvatje so katoličani že od 9.stoletja dalje in so bili usmerjeni proti zahodu in Rimu.dočim so Srbi sprejeli vero iz Bizanca in je vse njihova zgodovina povezana z vzhodom in jugom. Srbska zgodovina je polna dolgotrajnih borb s Turki, v katerih so se Srbi vedno borili sami, a so bili vendar ob koncu vedno zmagoviti. Srbi si niso delali nobenih utvar o nemških poželjenjih na njihov račun. Ko je bilo turško cesarstvo v Evropi uničeno, je izbruhnila svetovna vojna,v kateri je Srbija mnogo pretrpela. Srbi so se že davno od tega smatrali kot glavni branik nemškega prodiranja proti jugovzhodu. Jugoslavija je bila mnogo večja država, kakor pa so mogli Srbi pričakovati. Lahi niso nikdar pozabili versajske pogodbe, ker je ustanovitev močne Ju- goslavije prekrižala njihove račune na Jadranskem morju. T glavnem vodijo danes Srbi odpor v Jugoslaviji Edinice, ki nadaljujejo z borbo v gorah, mnogo bolj zaslužijo ime redne vojske,kakor pa četniških oddelkov. Zaman se trudi gen. Nedič, srbski kvisling, da bi s proglasi na narod preprečil nadaljno borbo.Ges-tapo je najprej obrnila svojo pozornost na anglofile (v Jugoslaviji je bilo okrog 30 angleških klubov in institutov), prostozidarje, komuniste in Žide. Komuniste so obdržali po zaporih kot talce in jih streljajo, kadar je ubit ali ranjen nemški vojak. Naziv komunist je zelo prožen pojem. Po poročilih dr.Miloša Sekuliča, ki je prispel v London in je bil do 1. oktobra 1.1.ravnatelj beograjske bolnišnice, so Nemci od aprila meseca dalje pobili preko 10.000 Srbov. V tem številu niso vračunani tisti Srbi, ki jih je dal pomoriti na Hrvaškem Pavelič. Po izjavi zunanjega ministra, dr.Ninčiča, so Nemci v nekem industrijskem središču zahodne Srbije pomorili iz maščevanja za 23 ustreljenih nemških vojakov 2540 srbskih delavcev. V Kragujevcu, glavnem središču vojne industrije je bilo ustrelejnih 4576 delavcev. Srbski listi, ki so pod kontrolo Nemcev, seveda ne poročajo o teh krvavih straneh današnjega življenja. Tudi Bolgari in Madjari se niso mogli vzdržati. Macedonci so na strani Bolgarov in so s silo pregnali Srbe z njihove zemlje v južni Srbiji. Domovina pa je rodila velikega borca, čisto v tradiciji srbske zgodovine, in to v osebi Draže Mihailoviča, ki poveljuje več ko 100.000 vojakom. Nova vojska ni dobro opremijena,toda ima največje borbene vrline in bo postala važen faktor v vojni, ko bode začeli Nemci na ostalih frontah pešati. Hadaga/kar v varatvu zaveznikov S.t.m.ob zori so angleške pomorske in kopne vojaške sile zasedle francoski otok Madagaskar,da pre- S#' . ca t /I wbah’ im hitijo na ta način japonske pirate, ki so se že pripravljali s pomočjo vichystov, da sami zasedejo otok in na ta način resno ogražajo živijenako važno pot k Srednjemu vzhodu. Otok Madagaskar Je v strategičnem oziru zelo važna kontrolna postaja, zato so se že več časa za— vezniški vojaški krogi ukvarjali z mislijo,da bi bilo potrebno zasesti otok, posebno sedaj,ko se je vi-chyska vlada z Lavalom na čelu, odločila za sodelovanje z osjo. Na drugi strani je verjetno, da so vi-chysti sami pričakovali zavezniški udar na otok in pred dnevi odredili splošno mobilizacijo otoškega prebivalstva. Upravni uradniki otoka držijo seveda z vichysti, medtem ko je ostala velika večina civilnega prebivalstva odkrito na strani generala de Gaul-le-a.Po zatrdilu degolovcev Je odbor svobodnih Francozov popolnoma soglasen z zasedbo otoka po zavezniških četah. Madagaskar Je bil odkrit 1. 1500. Njegova površina meri 592.350 kv.km. To pomeni, da je otok skoro dva in pol krat večji kakor Jugoslavija. Otok šteje 3,600.000 prebivalcev, med njimi pa je samo 30.000 belcev in od teh 20.000 Francozov. L. 1885. si je Francija osvojila Madagaskar kot protektorat,!. 1896. pa je otok postal francoska ko-1opija« Glavno mesto Madagaskarja je Tananarive,ki šteje 18.000 prebivalcev.Ostala večja mesta so: Tamata-ve, Diego Suarez, Andevorante, Traboni in Majunga. Madagaskar je zelo bogat na rudah, posebno znani so rudniki bakra, železa, grafita, mangana,nikla, zlata, dragih kamnov in celo radija. Na otoku so tudi petrolejski vrelci. V nekaterih predelih se raztezajo številni gozdovi in so klimatične prilike na višinah zelo podobne slovenskim. Na južnozahodni obali v bližini mesta Tulear leži zelo moderno letališče, ki je komaj 1000 km oddaljeno od južne Afrike. Na najsevernejši točki otoka je bilo zgrajeno močno pomorsko oporišče v mestu Diego Suarez, ki ima eno najlepših pristanišč na svetu, z modernimi ladjedelnicami in suhim dokom, ki lahko sprejme ladje v dolžini 200 metrov.Nižje proti jugu, na vzhodni obali leži zelo važna trgovska luka Tama-tave, ki Je od 1. 1913. dalje zvezana z železnico s prestolico Tananarive. Celotno železniško omrežje o-toka meri približno 900 km, cestno omrežje pa 25.000 km. Otok Madagaskar je zelo važen tako v strategičnem, kakor tudi gospodarskem pogledu. Angleži in Ame rikanci so zagotovili, da je zasedba otoka samo začasna, to je do konca vojne oziroma do trenotka,ko bi njegovo izpraznitev dovolile predrugačene vojne prilike. rol orni pa po/arnezolh. bo|i/ah VZHODNO BOJIŠČE Za časa nemške ofenzive na vzhodnem bojišču so nemške čete prevalile na tisoče km poti in zasedle ogromna področja, ali poglavitno je,da jiti ni uspelo uničiti ruskih armad, ki so se 5 mesecev v redu umikale in po končanem umiku brez odmora prešle v protinapad. x Od začetka ruskih protinapadov se sicer Rusom ni posreči,lo zopet osvojiti velikega ozemlja in seveda niso prevalili na tisoče km dolgih poti, ker je bil glavni cilj ruskih poveljnikov, da uničijo nemške vojne sile in šele kot drugi cilj je bila namera ruskega vojnega vodstva,da zavzame važne vojaške objekte. Ta drugi cilj so ruske čete v znatni meri tu- Arhangelsk iz Anglije in Amerike. Pri Leningradu so ruske čete osvobodile obsedbo samega mesta in zavzele nemške obrambne položaje na vzhoda pri Schliissel-burgu.Pri Stariji Rusiji je bila obkoljena in uničena cela nemška armada. Pred Moskvo so Rusi zavzeli vso nemško utrjeno obrambno črto od Kalinina do Xa-luge. Na južnem delu bojišča so ruske čete pregnale Nemce iz bazena reke Doneč in preprečile Nemcem iz-koriščevanje doneckih rudnikov.Na Krimu so Rusi vzeli Nemcem polotok Kerč in tako Nemcem preprečili vdor v Azovsko morje.Ta veliki uspeh ruske- zimske ofenzive je poleg velikih žrtev na ljudeh in materijalu, zelo kvarno vplival na moralo nemških čet in samega di dosegle. Nemške armade, ki so se morale nenadoma 'ustaviti pred Moskvo in so bile primorane preiti v Defenzivo, so se nadejale, da se bodo mogle čez zimo lepo mirno odpočiti in spomladi zopet nadaljevati z ofenzivo. Hrabre ruske čete pa so nemške račune prekrižale in niso .dovolile vso zimo nemškim napadalcem Hiti za hip odpočitka. Ruske edinice so neprestano napadale nemške obrambne črte,tako na samem bojišču, kakor tudi v zaledju. Ravno tako so z vehemenco nabadale Nemce na pohodih,kakor tudi v vojaških ubika-oijah, obkoljevale so Nemce in jih brez milosti uničevale. Zaradi teh neprestanih napadov so bile nemške Sete prisiljene, da prezimijo v postojankah, namesto v udobnih stanovanjskih prostorih. Vsled tega je veliko število nemških vojakov zmrznilo in obolelo tn so bile s tem znatne nemške sile onesposobljene za boj. Vse to je nemškim četam povzročilo ogromne izgube v vojni opremi in človeškem materijalu,tako da je bilo nemško vrhovno poveljstvo prisiljeno, da številne nemške edinice zamenja s svežimi rezer— vaini ki so bile namenjene za spomladansko ofenzivo. Poleg uničenja velikega števila nemških vojnih ®il, je ruskim armadam uspelo,da se dokopljejo do izcedno važnih vojaških postojank.Na severnem delu bo-jlšSa so Rusi pregnali Nemce od pristanišča v Murmansku. in pod svojo kontrolo postavili železniško brogo Murmansk-leningrad. Na ta način so mogli Rusi Vso zimo prevažati vojne potrebščine, ki so prihaja— le is- 0beh važnih severnih pristanišč Murmansk in nemškega naroda.Nemški narod na ta način ne pričakuje nove nemške ofenzive s prevelikim navdušenjem. Pod takimi okolščinami pripravljajo Nemci svojo, že zdavno napovedano ofenzivo, ki naj bi pričela okrog 15.t.m. Za to ofenzivo so Nemci pripravili ogromna sredstva in sveže čete. Verjetno je, da bodo Nemci ob pričetku ofenzive imeli nove uspehe v zasedanju obširnih ozemelj. Prešli bodo verjetno zopet nekaj sto kilometrov, ali letos bodo še manj uspeli, da potolčejo rusko vojsko, kakor so to nameravali lansko leto. Ruske armade bodo ostale nepremagane in bodo zopet prešle v napad, ter temeljito obračunale-s sovražnikom. Nemški poraz bo tem hujši,čimbolj bodo Nemci oddaljeni od svojih državnih meja. 7 A HODNO BOJIŽČE Zahodna fronta poteka ob morski obali od Narvika v severni Norveški pa vse do Biaritza v južno zahodni Franciji. Fronta meri nad 5000 km in vso to o-gromno dolžino morajo Nemci braniti.Angleški četniki "komandos" jih stalno napadajo in zavzemajo posamezne točke. Celotni bojni črti preti nevarnost, da se lepega dne izkrcajo angleške čete. Na tem bojišču za enkrat ni večjih borb,ali pri končnem obračunu bo ta fronta igrala veliko vlogo. Ko bodo nemške armade v Rusiji polno zaposlene,bodo Angleži verjetno pričeli z izkrcavanje® na gotovem delu bojišča in poskušali » 6 (Nadaljevanje na 6.strani)- ^(Nadaljevanje s 5»strani) prodreti v erce Nemčije,da zadajo smrtni udar razbojniškemu nemškemu narodu. Glavne borbe na zahodni fronti se vodijo v zraku in na morju. V aprilu je pričela ponovno velika zračna ofenziva proti Nemčiji in ostali zasužnjeni Evropi. V Nemčiji so Angleži najhujše bombardirali industrijska področja v Porurju, kjer so v glavnem razbili tovarne v Dtisseldorfu,Kblnu,Manheimu, Frankfurtu, Dortmundu itd. Poleg tega so angleški letalci zasuli z bombami tovarne v Liebecku, Rostocku,kakor-tudi doke in ladjedelnice v Kielu, Hamburgu, Bremenu in Cuxhafnu. Nemci so v teku zadnjih dveh let uspeli namestiti tovarniške naprave v podzemeljskih zakloniščih, zato so angleški letalci primorani, da napadajo stanovanjska poslopja tovarniških delavcev in nameščencev, da jih na ta način prisilijo, da se izselijo iz tovarniških mest in s tem prekinejo delo v orožarnah in municijskih tovarnah. V severni Franciji, Belgiji, Nizozemski in Norveški so Angleži bombardirali vse tovarne motornih vozil in vojnega materijala, ki delajo za Nemce. Poleg tega so zavezniški letalci bombardirali luke in pristaniške priprave, kjer se popravljajo in gradijo vojne ladje za nemško mornarico. Ta pristanišča so zlasti: St.Nazaire,Nantes,Le Havre, Cherbourg,Brest, Calais, Dunkerque, Narvik itd. V severni Italiji so bila bombardirana središča tovaren avtomobilov in muničije: Turin in Milan, kakor tudi ladjedelnica v Genovi. Na češkoslovaškem so ponovno bombardirali svetovno znane tovarne orožja ŠKODA v Pilznu. Vsa ta bombardiranja prinašajo Nemcem ogromno škodo in vojna proizvodnja nemške industrije stalno pada,medtem ko zavezniška proizvodnja rapidno narašča.Poleg tega je treba še vpoštevati,da ta bombardiranja strahovito spodkopavajo moralo nemškega naroda. To zlasti zato,ker so nemški uzurpatorji stalno goljufali nemški narod, češ,da je nemško ozračje popolnoma varno pred zračnimi napadi. Na pomorski zahodni fronti, na Atlantiku se že od začetka vojne bije ogorčena pomorska bitka za Atlantik. Izgleda, da je bitka za angleško-ameriško o-rožje na tem bojišču že dobijena.Glavni cilj te bitke je bil, da se omogoči varen prbmet med Anglijo in Ameriko in med Rusijo in Ameriko. Promet je na vseh glavnih žilah zavarovan. SREDNJI VZHOD V Libiji so bile angleške in zavezniške sile močno pojačane tako, da je vsak podvig nemško—laških armad že v naprej obsojen na neuspeh. Ze samo vzdrževanje velike armade v Libiji povzroča Nemcem in I-talijanom velike izgube. Medtem,ko se zavezniške armade normalno oskrbujejo iz svojih oporišč v Egiptu, morajo Lahi in Nemci vse svoje potrebe in pojačanja prevažati iz Italije.Ker pa je v Sredozemlju angleška mornarica v znatni premoči, se dogaja,da polovica čet in materijala izgine v morskih valovih, predno dosežejo afriško obalo. Potemtakem trpijo Nemci in Lahi tudi ob zatišju na fronti velike izgube,medtem, ko zavezniki takih izgub ne poznajo. Na Sredozemskem morju se vodijo stalne pomorske bitke, pri čemer je Italija doslej izgubila približno 1.5 milijona ton,tj. več ko polovica celotne laške tonaže, medtem ko je Anglija izgubila ca 10$ svoje tonaže.če bo šlo tako naprej bo Italija kmalu popolnoma brez flote. V Siriji, Iraku in Iranu se zavezniške sile neprestano pojačavajo,peta kolona osovinskih sil pa je bila popolnoma uničena. Turčija tudi stalno pojačava svojo vojaško silo tako, da danes predstavlja tudi za Nemčijo resnega sovražnika, proti kateremu bi osovinske sile morale porabiti do 2 milijona vojakov. Če bi Nemčija v resnici uporabila to veliko silo proti Turčiji, bi ne bila več v stanju, da nadaljuje z ofenzivo v Rusiji. Prihod ameriških čet na Srednji vzhod je definitivno učvrstil položaj zaveznikov na tem bojišču in ustvaril premoč in s tem tudi možnosti, da se tudi na tej fronti v pripravnem trenutku odpre novo bojišče za končno zmago nad osovinci. DALJNI VZHOD Na Daljnem vzhodu Japonci še vedno napredujejo. Japonski uspehi so bili dosedaj zares veliki, ker se jim je posrečilo, da s spretno politiko ogoljufajo zaveznike, da jih napadejo nenadoma in razbojniško, česar so se naučili od svojega barbarskega zaveznika Hitlerja. Japonci so dosedaj zavzeli: V Tihem oceanu ameriško otočje Wake, Midway in Guam; v Rumenem morju večji del Filipinskih otokov,v Indijskem oceanu otoke Sumatro,Javo, Borneo in Celebes ter večji del Nove Gvineje in Bismarckovo otočje, dalje so zavzeli vso Vzhodno Indijo (Francosko Indokino, Siam, Malajski polotok s Singapurom), dalje Andamanske otoke v Bengalskem zalivu. Sedaj se vodijo borbe na Kitajskem, v Burmi in na Novi Gvineji. Klub tolikim uspehom njihov položaj ni zadovoljiv, ker ne morejo uspešno končati vojne. Japonska se je v vojni dosedaj zelo mnogo izčrpala in je že začela omahovati. Pred seboj ima še vedno vso Kitajsko, Indijo in Avstralijo,kar bi morala Japonska vse zasesti, če bi hotela zaključiti vojno. Zavezniki,ki so močno zaposleni na zahodu, so pustili, da se Japonska moč izčrpa in raztrosi v morju otokov in dolgih bojnih črt. Zavezniki bodo verjetno šele prihodnje leto pričeli s splošnim napadom na Japonsko in to iz Rusije in Kitajske ter iz Indije in Avstralije. Na ta način bodo Japonsko končno uničili. Z.Z. folj/k.1 patriotizem jg acunagoc rU ------------------------------------------------- S I 111:1! < 'It ^11 .-3». L Cj Billli—___________________________________________________ ;^!s^;=^j^=^2KKS2S2SE525;M^iŠa5j5ZS2S2S2S2j2S2S252525232525252S2S2525ZS2525HS25252 9 >"252525252525252525252.?5252S2S2S252S252S2S252S252525V25252525252SM2SZS252S2S252j'2525E£ TUDI V ZADNJI SVETOVNI VOJNI SO DOPRINAŠALI POLJSKI15............................. ' '** ‘^ 1MT,Dt'-T6 'nnT,r'T-4 rT ™T,A.- RODOLJUBI OGROMNE ŽRTVE ZA OBNOVO NJIHOVE DOMOVINE. NA FRANCOSKEM BOJIŠČU SO SEv BORILE POLJSKE LEGIJE. _. X . rm VTAll tr A r7T» TTUTDA V HM, r itruiuvuivjjuj v j. v v ~v v--------- -------- MAŠA SLIKA HAM KAZE UMIRAJOČEGA LEGIJONARJA, KI Z * MdK ^ i*TleTI LASTNO KRVJO PIŠE LEGENDARNO GESLO POLJSKEGA NARODA. £ ROŠKE BESEDE SO BILE IZREČENE PRED 120 LETI SLIKA NAM PRIKAZUJE SVETEGA ANDREJA BOBOLA, KI TOLAŽI DOMINIKANSKEGA MENIHA Z BESEDAMI: "KADAR DOČAKAJO LJUDJE TAKO VOJSKO, PRIDE PO SKLENJENEM MIRU VSTAJE-KI Ž^.NJE POLJSKE IN JAZ BOM NJEN GLAVNI ZAŠČITNIK!" PRI> Jz