PRIMC stki DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini ^	^ ..
Abb. postale I gruppo	“ Vi 603 y\J IlF
Leto XXIX. Št. 301 (8703)
TRST, četrtek, 27. derembra 1973
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
UKREP BO STOPIL V VELJAVO 10. JANUARJA
Arabske države so sklenile povečati proizvodnjo petroleja za 10 odst.
Embargo za izvoz petroleja v ZDA in Nizozemsko ostane še naprej v veljavi Cena petroleja šestih držav Perzijskega zaliva se bo od 1. januarja podvojila
KUVAJT, 26. — Vse kaže, da je najbolj kritičen trenutek pomanjkanja nafte in petrolejskih proizvodov mimo, čeprav je nastopilo sedaj drugo in morda še bolj zaskrbljujoče vprašanje. Arabske države proizvajalke petroleja so namreč sklenile ponovno povečati proizvodnjo surovega petroleja za 10 odst. in tako omiliti veliko pomanjkanje nafte, še zlasti v Japonski in zahodni Evropi, obenem pa so iz Teherana sporočili, da bodo ceno surovega petroleja šestih držav Perzijskega zaliva podvojili
Proizvodnjo bodo povečali z 10. januarjem. Vest je takorekoč vrgla v obup gospodarstvenike teh držav, saj se bo delež državnih proračunov, ki gre za nakup nafte, dragocenega energetskega vira, v nekaterih primerih podvojil in tako povzročil precejšnje neravnovesje v plačilnih bilancah številnih razvitih držav.
Ministri za nafto arabskih držav (0APEC) so imeli ponoči in zjutraj sedemurno sejo o tem, kakšni so rezultati njihove strategije, da se nafta uporabi kot orožje in sredstvo pritiska zoper izraelsko agresivno politiko. Zvedelo se je, da so se ministri popoldne še enkrat se-šli, zvečer pa je pričakovati poročilo za tisk. V Kuvaitu so tudi objavili, da so arabske države proiz-
Iranski šah Reza Pahlevi
vajalke nafte sklenile, da bedo v mesecu januarju povečale proizvodnjo nafte za 10 odstotkov, kot je bilo prej dogovorjeno. Saudski minister za nafto Jamani je s tem v zvezi obenem sporočil, da to ne pomeni, da bo s tem odpravljena za-
pora
za izvoz nafte iz držav Bliž-
njega vzhoda v Združene države Amerike in Nizozemsko.
TEHERAN, 26. — Komaj nekaj ur potem, ko je iranski šah Reza Pahlavi na tiskovni konferenci povedal novinarjem, da bodo dežele ob Perzijskem zalivu povišale ceno svoje nafte na 7 dolarjev za sod, morda pa tudi podvojile dosedanjo ceno, ki je znašala poprečno 5,11 dolarja za sod, je iz Teherana prišlo tudi uradno sporočilo o novi ceni perzijske nafte. Od 1. januarja naslednjega leta bo poprečna cena perzijske nafte 11,651 dolarja za sod.
V Kuvajtu so arabske države proizvajalke nafte sklenile povečati proizvodnjo petroleja za 10 od sto. Ukrep bo stopil v veljavo januarja. Obenem so sporočili, da bo zapora za izvoz petroleja v ZDA in v Nizozemsko ostala še naprej v veljavi.
Arabske države ob Perzijskem zalivu, so sklenile podražiti ceno surovega petroleja, ki bo odslej 11,5 dolarja za sod. Vest je sporočil iranski šah Reza Pahlevi, ki je dejal, da podražitev ni pretirana, še zlasti, ker je treba varčevati s tem dragocenim energetskim virom, ki bi se lahko v nekaj letih izčrpal. Podražitev bo stopila v veljavo 1. januarja in bo hudo prizadela skoraj vse visoko razvite države, ki bodo odslej morale plačevati surovo nafto mnogo dražje.
Včeraj je bilo prvo srečanje med egiptovsko in izraelsko delegacijo v okviru ženevske konference o Bližnjem vzhodu. Seji je predsedoval poveljnik mirovn h sil OZN pa Bližnjem vzhodu general Sii-lasvuo, trajala pa je uro in pol. Po mnenju opazovalcev je bil govor predvsem o umiku nasprotujočih si čet na položaje izpred leta 1967, kpt zahteva Egipt, ali pa na položaje, ki sta jih obe vojski imeli pred začetkom zadnje vojn«, kot bi hotel Izrael.
Nekateri zahodnoevropski časopisi so objavili poluradne komentarje, v katerih napovedujejo, da bo zaradi podražitve nafte v viso-korazvitih državah prišlo do precejšnje brezposelnosti in da bodo višje cene povzročile tudi hude probleme v plačilnih bilancah držav, ki porabijo največ nafte. Skoraj hkrati s tem pa so iz Tripolisa sporočili, da bo libijska vlada pretehtala novo ceno perzijske nafte (ta je za sedaj najdražja na svetu) in na podlagi teheranske cene določila svojo ceno, ki bo po vsej verjetnosti višja od perzijske, saj je libijska nafta zaradi manjšega odstotka žvepla kvalitetnejša
Tudi iz Teherana, kjer so kot o-bičajno razpravljali za zaprtimi vrati, ni prišlo kaj več kot uradno sporočilo, iz katerega lahko razberemo le, da so ministri šestih držav Perzijskega zaliva (Irana, Saudske Arabije, Iraka, Kuvaita, Abu Da bija in Katarja, sodelovali so še ministri iz Alžirije, Indonezije, Libije in Nigerije, medtem ko je Venezuela sodelovala le kot opazovalka) menili, da je povišanje deleža, ki ga dobijo vlade naftnih držav, na sedem dolarjev na sod, zmerna podražitev, hkrati pa so ministri izrazili upanje, da predelovalci nafte ne bodo povišali svojih izvoznih cen nafte in njenih derivatov.
Ob tej najnovejši podražitvi črnega zlata je iranski finančni minister Amuzegar razložil, da dežele ob Perzijskem zalivu niso želele za nafto uvesti tržne cene, ki bi se oblikovala na podlagi ponudbe in po-praševanja, ker je naftni trg preveč kaotičen. Zato je stalna cena najprimernejša rešitev. Poleg tega bo 7. januarja na Dunaju sestanek vseh 13 članic organizacije dežel izvoznic nafte (OPEČ), na katerem bodo razpravljali o dolgoročnem planiranju cen ter pregledali možnost za dialog med proizvajalci nafte ter glavnimi porabniki, da bi se tako izognili «spiralnemu dvigu cen nafte, hkrati pa zavarovali realno vrednost svoje nafte».
Najnovejša, v zadnjih treh mesecih že tretja podražitev nafte, bo brez dvoma dvignila precej prahu, saj bodo plačilne bilance največjih porabnic tega energetskega vira poslej bolj obremenjene, hkrati pa bo prepoved prodaje nekaterim državam (Iran je na sestanku v Teheranu obljubil arabskim proizvajalkam, da ne bo p»večal dobav svoje nafte deželam, proti katerim je naperjen arabski naftni embargo).
Za visoko razvite evropske in izven evropske države je nafta še vedno najpomembnejši energetski vir, cd katerega je življenjsko odvisna celotna industrija teh držav, ki pa so prav zaradi tega, tako so trdili v Teheranu, pripravljene še
Arabijo, ki je največji izvoznik nafte na svetu. Leta 1972 so na njenih naftnih poljih počrpali 286 milijonov ton nafte, to količino pa bi do leta 1980 lahko celo podvojili. Vendar za to, kljub naraščajočim potrebam v svetu, po besedah naftnega ministra Jamanija, ni prav nobenega vzroka, saj gospodarstvo Saudske Arabije ne bi zmoglo absorbirati tolikšnega pritoka sredstev. Podobno je tudi z nekaterimi drugimi državami, recimo s Kuvajtom, Katarjem, Abu Dabijem ali Libijo. Kakorkoli že, teheranska odločitev bo v svetu, kot smo že omenili, dvignila precej prahu od črnogledih napovedovanj. Temu se bo možno izogniti samo na en način: če bodo države OPEČ na januarskem sestanku na Dunaju resnično začrtale dolgoročen sistem naftnih cen, za katerega naj bi bilo zaželeno predvsem to, naj bi trajal dalj časa, kot dosedanji ženevski. Dežele, ki so največji kupci nafte, bi pri sestavljanju takšnega sistema gotovo lahko odigrale pomembno vlogo.
svoje nafte na dražbah dobival po 17,34 dolarja, medtem ko so multi-nacionalne družbe ponujale po H ali 12 dolarjev za sod.
Druga plat naftnega vprašanja, ki je ne gre pozabljati, je plat proizvajalcev, ki jim črno zlato pomeni glavni vir dohodka. Zanje je nafta postala ne le vir za napolnitev državnih proračunov, pač ■ pa tudi sredstvo za nakup vrhunske tehnologije, zgraditev industrijske infrastrukture, ki bo nadvse pomembna takrat, ko bodo sedaj še bogata polja prenehala dobavljati črno zlato.
Tega je namreč vedno manj. V zadnjih treh desetletjih je svet porabil več energije, kot v vsej pretekli zgodovini. Izvedenci za energijo pričakujejo, da bo človeštvo v naslednjih 15 letih potrebovalo prav toliko energije, kot v zadnjih tridesetih letih, pri čemer odpade na nafto 54 odstotkov.
Poleg tega pa si nekatere države niti ne morejo privoščiti prevelikega povečanja količin proizvedene nafte. Vzemimo za primer Saudsko
hm ■uiiiiHmrimtiiiiif ■■■■nini.iimii......................................... ...........................................................................................................................................................
Ameriški predsednik Richard Nixou je nepričakovano sprejel sovjetskega veleposlanika v Washingtonu Anatolija Dobrinina, s katerim je kot poročajo obravnaval zunanjepolitična vprašanja, še zlasti potek konference v Ženevi o Bližnjem vzhodu. Pogovora se je udeležil tudi ameriški
državni tajnik Henry Kissinger
VOJAŠKI DELEGACIJI KAIRA IN TEL A VIVA RAZPRAVLJATA 0 IZVAJANJU 1'HDIIIUA
Izraelsko-egiptovski pogovori v Ženevi nadaljevanje pogajanj pri kilometru 101
Prvo srečanje vojaškega odbora, pod predsedstvom gen. Siilasvua, je trajalo poldrugo uro - Egiptovski zunanji minister Fahmi poziva Francijo in Veliko Britanijo, naj se udeležita pogajanj za rešitev krize na Bližnjem vzhodu
ŽENEVA, 26. — Popoldne je bila v palači narodov prva seja vojaškega izraelskega-egiptovskega odbora. Ob 17. uri so delegacije Izraela, Egipta in OZN sedle za pogajalno mizo, ki ima obliko črke U. Gre v bistvu za nadaljevanje pogovorov med vojaškimi pre-stavniki Tel Aviva in Kaira o izvajanju premirja, ki so se prekinili 29. novembra na kilometeru 101 ceste Kairo-Suez.
Pogajanja so pod predsedstvom poveljnika mirovnih sil OZN na Bližnjem vzhodu finskega generala Siilasvua, izraelsko delegacijo pa sestavljata general Gur in polkovnik Sion. Gur je bil v preteklosti šef vojaške obveščevalne službe, postal pa je znan širši javnosti kot poveljnik izraelskih padalcev, ki so leta 1967 zasedli arabski del Jeruzalema. Polkovnik Sion pa je samo kot zet obrambnega ministra Dajana. Na čelu egiptovske delegacije je general Magdub, član vrhovnega štaba, v njej pa je še polkovnik Hovejdi. člani vseh treh delegacij so se udeležili pogovorov v uniformi.
■ gorskih prelazov Mitla in Gidi, ki j škim ministrom za industrijo. Miki sta vhodna vrata na SinajsJd polo- 1 je prihajal iz Teherana, kjer se je
tok. Kairska vlada pa zahteva, v -----------------------------
spoštovanju resolucij varnostnega sveta OZN, popoln umik izraelskih čet s Sinaja.
ni razpravljali o načinu odmika nasprotujočih si vojska, kako pa so pogovori potekali, ni omenil. Jutri bo ob 10. uri na sporedu drugo
srečanje.
Po mnenju opazovalcev naj bi o-be delegaciji v teku današnjih in bodočih pogovorov razpravljali v glavnem o sporazumu, ki zadeva položaj izraelskih čet zahodno od Sueškega prekopa, prisotnost in šte vilčno sestavo egiptovskih oboroženih sil vzhodno od prekopa, in končno pwpoln umik čet obeh držav. Po vesteh iz izraelskih diplomatskih krogov naj bi telavivska delegacija predlagala umik svojih čet v notranjost Sinajskega polotoka, tako da bi prepustili Egipčanom področje vzdolž Sueškega prekopa, ki bi merilo 100 kilometrov v dolžino ter največ petnajst v širino. Obenem naj bi skupine vojakov mirovnih sil OZN zasedle ozemlje v p»dnožju
lliiiiiiiiiliiliiiMiiliiiiliiiiHiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiriiiiiiiiiiiiiiiliilllliMiiiiiiiiiliiliillliiliiiiiiiiiiriiriiiilililiiilliliiiiiilllllliliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PO OMEJITVI ZAPORE ZA IZVOZ PETROLEJA
Nixon: sklep držav članic 0APEC pomeni «korak v pravilno smer»
Danes bodo v ZDA odločali o morebitni uvedbi racioniranja bencina - Hude težave v Franciji zaradi energetske krize
Prvo srečanje med izraelsko in egiptovsko vojaško delegacijo v Ženevi je trajalo približno poldrugo uro. Ob koncu je glasnik svetovne več odšteti za nafto. Iran je za sod 1 organizacije izjavil, da sta obe stra-
WASHINGTON, 26. — Američani se v teh dneh sprašujejo, ali bo prišlo v ZDA do racioniranja bencina, ali pa se bo mogoče izogniti tako drastičnemu ukrepu. Vesti iz Kuvajta o omejitvi «embarga» petroleja zahodnim državam je dal nov zagon optimističnim predvidevanjem, .čeprav so Arabci jasno povedali, da ostane izvoz v ZDA slej ko prej prekinjen. Toda sam predsednik Nixon je danes omenil možnost, da bi se izognili racioniranju. «Sedaj skušamo pripraviti program, ki naj bi omogočil, da bi se izognili racioniranju», je izjavil šef Bele hiše nekemu akreditiranemu fotografu, ki mu je prišel voščit ob novem letu. «Potegujemo se za to in upamo. da bomo uspeli», je še dodal Nixon, ki se je malo prej sestal s šefom posebnega urada za energijo Williamom Simonom. Na tem sestanku je bil govor o vseh notranjih aspektih energetske krize pred jutrišnjim zasedanjem tako imenovane «akcijske skupine za energijo», na katerem bo sprejet dokončni sklep o vprašanju racioniranja. Po sestanku pa bo Simon imel tiskovno konferenco, na kateri bo seznanil javnost s sklepom petnajstih članov skupine.
Sam Simon pa je v intervjuju, ki ga je objavil prav danes «Washington Post», praktično izključil uvedbo racioniranja, pa čeprav z nekaterimi pridržki. V bistvu je dejal, da racioniranja ne bo, če bo program prostovoljnega varčevanja še naprej dajal pozitivne rezultate, kakor doslej. List po drugi strani omenja, da vlada pripravlja nekatere druge ukrepe, med katerimi tudi dvodnevno zaprtje bencinskih črpalk, da hi še bolj skrčili porabo bencina. Simon je tudi povedal, da bo načrt za uvedbo racioniranja vsekakor skrbno pripravljen, tako da bi ga lahko v vsakem trenutku u-vedli, ko bi se pokazalo za potrebno
Glasnik Bele hiše je danes izi» vil, da predsednik Nixon ocenjuj omejitev embarga petroleja «korak v pravilno smer», čeprav ne zadeva ZDA. Nixon je tudi mnenja — po besedah glasnika — da bi petroleja ne smeli uporabiti kot «gospodarsko orožje». Končno je glasnik izjavil, da si bo washingtonska vlada «še naprej prizadevala v iskanju rešitve problemoy Bližnjega vzhoda in petroleja».
Sklep držav proizvajalk petroleja so z zmernim zadovoljstvom spre-
Nekateri izraelski predstavniki v Ženevi so v neuradnih pogovorih izjavili, da bi bila telavivska vlada pripravljena privoliti v pomembne kompromise s Kairom. V zameno za egiptovsko izjavo, da želi mirno sožitje z Izraelom, bi Tel Aviv u-maknil svoje čete z zahodnega brega Sueškega prekopa ter bi se kasneje umaknil tudi s Sinajskega polotoka. Kairo naj bi se tudi obvezal, da bo ponovno odprl Sueški prekop in da bo priznal obstoj izraelske države.
Egiptovski zunanji minister Fahmi, ki je še vedno v Ženevi, je izrazil željo svoje države, da bi se Velika Britanija in Francija udeležili pogajanj za dokončno politično ureditev bližnjevzhodnega vprašanja ter da bi njune čete bile prisotne v okviru mirovnih sil, ki bp-do morale jamčiti za mir na tem področju. Po mnenju egiptovske vlade naj bi dokončni sporazum o Bližnjem vzhodu določal tudi prisotnost čet velesil na obeh straneh meje. V zvezi s skorajšnjim potovanjem francoskega zunanjega ministra Jo-berta na Bližnji vzhod je Fahmi izrazil upanje, da bo šef francoske diplomacije skušal prepričati tel-avivsko vlado, da se končno odreče svoji ekspanzionistični in imperialistični politiki.
Kmalu diplomatski odnosi med SZ in Izraelom?
TEL AVIV, 26. - Izraelsko časopisje vztrajno piše o možnosti navezave diplomatskih stikov med Izraelom in Sovjetsko zvezo. O tem vprašanju naj bi v Ženevi govorila oba zunanja ministra Eban in Gromiko za časa konference o Bližnjem vzhodu.
jeli tudi v Parizu: v francoskih vladnih krogih pa po drugi strani poudarjajo, da je bila petrolejska vojna vsaj začasno prekinjena, njene posledice pa še trajajo. Dejstvo je — menijo v omenjenih krogih — da je zahodni svet stopil v obdobje, ko bo energije malo, in še ta bo drago stala.
Francija bo sedaj dobivala ves petrolej, ki ga bo potrebovala — komentirajo še v vladnih krogih — pri tem pa bo morala plačati zelo visoko ceno, in to prav v trenutku, ko bo kompetitivnost njenih proizvodov močno okrnjena zaradi inflacije. To bo imelo hude posledice za gospodarstvo in prav gotovo tudi za zaposlovanje, kot so že jasno pove-rW: v industrijskih krogih. Državni tajnik za delo Poncelet je že napovedal, da bo vlada predlagala skrčenje delovnih urnikov v nekaterih tovarnah, medtem ko se vedno bolj vztrajno govori o omejitvi uvoza tuje delovne sile. V tej zvezi je Poncelet napovedal, da bo prihod tujih delavcev v državo odslej podvržen strogemu nadzorstvu. Neki bivši minister, centrisi Pierre Su- BAGDAD, 26. — Podpredsednik dreau, pa je izračunal, da bi okrog japonske vlade Takeo Miki je pri-600 tisoč delavcev utegnilo ostat' i spel danes na tridnevni obisk v Bag-brez dela zaradi energetske krize. Idad, kjer se bo razgovarjal z ira
Jordanski premier pri predsedniku Asadu
DAMASK, 26. - Sirski predsednik Asad je sprejel jordanskega ministrskega predsednika in zunanjega ministra Rifaja, ki mu je poročal o poteku prve faze pogajanj na ženevski konferenci ter mu obrazložil stališče Jordanije. Kot znano se je predsednik jordanske vlade udeležil ženevske konference na čelu delegacije svoje države. Predsednik Asad mu je izročil ustno sporočilo za kralja Huseina nakar se je Rifai vrnil v Jordanijo.
Japonski minister v Iraku
v prejšnjih dneh pogovarjal z iranskimi predstavniki o dvostranskem sodelovanju na gospodarskem in industrijskem področju. Po nekaterih vesteh naj bi se Iran obvezal, da bo dobavljal Japonski petrolej v zameno za dobavo prvin za iransko industrijo.
Umrl Ismet Inonii
ANKARA, 26. - Včeraj je pri starosti 90 let umrl za srčno kapjo Ismet Inonii, prvi ministrski predsednik moderne Turčije in bivši predsednik republike. Inoniija je kap zadela še pred tednom dni
V zgodovino se je Inonii zapisal kot eden mladoturkov, ki so Kema-lu Atatiirku pomagali zgraditi republiko iz razvalin otomanskega cesarstva. Turška vlada je danes sklenila, da bodo pokojnega pokopali v Atatiirkovem mavzoleju. Sklenili so tudi uvesti nacionalno žalovanje do petka, 28. decembra, ko bo Inonii-jev pogreb.
V INTERVJUJU OB 2. OBLETNICI IZVOLITVE
Leone za delno spremembo parlamentarnega sistema
Predsednik republike se je zavzel za večjo razmejitev funkcij med poslansko zbornico in senatom . Njegova izvajanja o pristojnostih vlade in o policijskem priporu izzvala polemične reakcije
RIM, 26. —- Ob drugi obletnici izvolitve je predsednik republike Leone dal milanskemu dnevniku «H Giorno» intervju, ki je izzval deljene reakcije, šlo je za «nevezan razgovor» o vrsti vprašanj s področja zunanje in notranje politike.
Leone na začetku intervjuja govori o Evropi in poudarja, da «vsi potrebujejo Evropo, bodisi Evropejci kot drugi». «V odnosih z Arabci — dodaja predsednik republike — bi morali enotno uresničiti čim večje prijateljstvo in sodelovanje, morali pa bi se izogibati vrtiljaka ločenih kontaktov za dosego privilegiranih pozicij». Leone govori tudi odkrito o sedanjih težavah Evrope, meni pa. da niti ZDA, niti Sovjetska zveza nimajo interesa, da bi še zaostrile krizo, ki jo preživlja stari kontinent.
Glede notranjepolitičnih vprašanj izraža Leone prepričanje, da so Italijani dobro reagirali na ukrepe o varčevanju: po njegovem so razumeli, da še stvari spreminjajo, in spoznali, da bodo morali odslej živeti drugače. «Ni šlo za resignacijo — pravi predsednik republike — pač pa za razumevanje, kar pomeni po-
iiiuiuitiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiitiiiiiiiiiHiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiii
PREDSEDNIK ZIS BIJEDIČ NA SEJI SVETA NARODOV
Borba proti inflaciji cilj gospodarske politike
Zaustavitev povišanja cen in življenjskih stroškov osnovna naloga družbeno-gospodarske politike v prihodnjem letu Krepitev samoupravljanja . pogoj gospodarskega razvoja
zitiven element».
V nadaljevanju intervjuja Leone izraža mnenje, da bi bilo treba I spremeniti republiško ustavo, saj bi I ta po 25 letih obstoja ne smela biti več «tabù». Ne gre za ustvarjanje predsedniške republike — pojasnjuje Leone — pač pa za revidiranje parlamentarnega sistema. Italijanski predsednik se sklicuje na predlog bivšega predsednika De Nicole, po katerem naj bi ločili naloge poslanske zbornice in senata. Slednji naj bi imel funkcijo «preudarka» ter naj bi imel točne pristojnosti, na primer na področju javnih izdatkov in finančnega nadzorstva.
Na ugotovitev časnikarja, da je za spremembo ustave potrebna dve-tretjinska večina in da bi morali torej za spremembe glasovati tudi komunisti, je Leone zavrnil, da je ustava stvar, ki zadeva vse politične grupacije. Pri tem pa se predsednik republike zavzema za pogostejše delegiranje zakonodajne oblasti vladi, da bi se izognili preveliki dolgotrajnosti zakonodajnih procesov. Ne gre pa za večjo oblast vladi — pojasnjuje Leone — pač pa za večjo «svobodo gibanja pod nadzorstvom parlamenta».
Prav ta del intervjuja je sprožil negativne reakcije v levičarskih krogih: glasilo KPI «L’Unità» je ostro polemiziralo s predsednikom republike, čigar intervju je označilo za «neprimernega». List polemizira tudi z Leonejevo trditvijo, da policijskega pripora ni mogoče zavračati «a priori», čeprav je treba tudi zagotoviti ustrezna jamstva.
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 26. — Predsednik Zveznega izvršnega sveta Džemal Bije-dič je danes opoldne na skupni seji sveta narodov in družbeno - političnega sveta zvezne skupščine v poročilu o predlogu resolucije o osnovah politike družbeno • gospodarskega razvoja Jugoslavije v prihodnjem letu. med drugim dejal, da je osnovna naloga družbeno - gospodarskega razvoja v 1974 odločna borba proti inflaciji, pospešeno izboljšanje strukture proizvodnje, dvig produktivnosti dela in povečanje rentabilnosti.
Po Bijedičevih besedah je zaustavitev višanja cen in življenjskih stroškov osnovni smoter gospodarske politike v prihodnjem letu. U-spešno uresničenje tega smotra je odvisno od dosega optimalne stopnje strukture gospodarskega razvoja, od povečanja učinkovitosti gospodarjenja. od hitrejšega dviga produktivnosti dela, od izboljšanja strukture in učinkovitosti investicij, od čim doslednejšega povezovanja življenjskega standarda z rezultati dela
Temu mora biti, po besedah Bi-jediča, podrejena kreditna monetar-
na pohtika, politika vseh oblik potrošnje, izvoza in uvoza, politika cen in davčna politika. Prvi pogoj za to je krepitev samoupravljanja, posebno njegove materialne osnove z odločnim izvajanjem ustavnih sprememb, da bi se združenemu delu zagotovilo razpolaganje z ustvarjenim dohodkom.
Bijedič je na kraju svojega poročila poudaril visoko stopnjo solidarnosti, medsebojnega razumevanja in enotne opredelitve zastopnikov vseh republik in, pokrajin, ki je prišlo do izraza ob določanju predložene politike razvoja, proračuna zveze in drugih ukrepov.
B. B.
WASHINGTON, 26. - Glasnik ameriškega zunanjega ministrstva George Vest je izjavil, da še niso določili datuma ponovnega sestanka med Kissingerjem in Le Due Tho-jem, ki naj bi bil januarja. Na njem bi morala razpravljati o položaju v Indokini. Vest je dejal da sta na zadnjem srečanju, 20. decembra sklenila, da bosta ostala v tesnem stiku.
Maocetung 80-letnik
PEKING, 26. - Kitajski predsednik Maocetung je danes praznoval svojo 80-letnico. Po navodilih, ki jih je dal sam Maocetung še leta 1949, ni bilo nobenih proslav ali praznovanj, vendar so kitajski listi tiho namignili na obletnico z objavo člankov o Maocetungovi rojstni vasi Šao šanu, kjer se je kitajski voditelj rodil 26. decembra 1893. Kot je znano, je Maocetungov rojstni dan veljal za nekakšen nacionalni praznik v obdobju kulturne revolucije (1966 -1969), kar pa je kitajski predsednik, kot je sam povedal, le težko prenašal. V zadnjih letih pa se vsi strogo držijo predpisa o prepovedi vsakršnega praznovanja.
Kot poročajo tuji dopisniki iz Pekinga, uživa Maocetung odlično zdravje, kljub razmeroma visoki starosti, kot priča tudi dejstvo, da pokadi na dan veliko cigaret, in to s privoljenjem osebnega zdravnika. Priletni predsednik je Sicer prepustil večji del izvršne oblasti predsedniku vlade Čuenlaju, ki velja za njegovega najbolj verjetnega naslednika, vendar pa sam direktno posega v politično dogajanje, predvsem kar se tiče velikih tem mednarodne politike. O tem pričajo njegovi sestanki z ameriškim predsednikom Nixonom, pa tudi njegovi razgovori z vsemi najvidnejšimi osebnostmi, ki so v zadnjih časih obiskale Peking.
ŠTIRIDNEVNI BOŽIČNI MOST JE POTEKEL MIRNO
Nenavadno praznično vzdušje brez hrupa in barvnih luči
V nedeljo m ponedeljek naval na trgovine • Kljub začasnemu preklicu vladnih ukrepov redek promet
Dolgi, štiridnevni božični most je V našem mestu potekal zelo mirno. Tržačani so se vdali v omejitve prometa in tudi dva praznična dne-*a. v torek in včeraj, ko je vlada začasno preklicala te omejitve, ni bilo tako gostega prometa, kot bi ga lahko pričakovali.
Vse te dni je bilo mesto dokaj nenavadno. Ob praznikih smo občudovali velike svetlobne napise v izložbah, raznobarvne žarnice so krasile pročelja stavb in občina je poskrbela za okrasitev mestnih ulic in trgov. Letos vsega tega ni bilo, če izvzamemo veliko božično drevo na Borznem trgu.
Božični most se je začel v nedeljo. ko so bile vse trgovine odprte. Mestno središče so preplavili Tržačani in prebivalci okoliških vasi, ki so izkoristili priložnost za nakupe božičnih daril. Trgovine so bile polne, prav tako so bili natrpani avtobusi, taksija pa skoraj ni bilo mogoče najti. Naval je bil zlasti na avtobusih, ki povezujejo mesto z okolico, in to predvsem v večernih urah, ko so se okoličani vračali domov.
Trgovci so bili zadovoljni tudi v ponedeljek, ko je bilo v mestnem središču popolnoma nemogoče najti parkirni prostor, saj so prišli nakupovat prebivalci predmestij in o-kolice, ki so imeli v načrtu večji nakup in so za prevoz potrebovali avte. Tako je prišlo do hudih zastojev v prometu, ki so jih občinski redarji kljub vztrajni pomoči posebnih tovornjakov za odstranjevanje vozil, z izredno težavo razvozlali.
Zvečer pa je vse utihnilo; avtobusi so prenehali z vožnjami že ob 22. uri, le tu pa tam je peljal skozi mesto kak avtomobil. Malo pred polnočjo je mesto nekoliko oživelo; življenje so popestrili tisti Tržačani, ki so se z avtom ali peš odpravili k polnočnici.
Božič brez snega je otožen, nenavaden. K tej otožnosti je letos pripomoglo še vreme, ki je bilo neprijetno, odbijajoče vlažno. Od časa do časa se je usulo nekaj kapljic dežja in, čeprav ni bilo hujšega mraza, je večina Tržačanov ostala kar doma. Kinodvorane so bile sicer polne, pa tudi v lokalih je bilo precej gostov. Tako na božič kot na Štefanovo so po enem mesecu zopet oživele gostilne ha Krasu, ki so bile z avtomobili lahko dosegljive. Navala, ki so ga gostilničarji pričakovali, pa ni bilo. Prav tako je bil letos promet na mejnih prehodih nekoliko manjši kot v prejšnjih letih. Dolga kolona avtomobilov se je vila samo pri Škofijah, medtem ko jih je bilo pri Fernetičih in na Pesku precej manj.
Zmanjšalo se je tudi število Tržačanov, ki so običajno preživeli praznike v zimskošportnih središčih. Letos je namreč zapadlo manj snega kot običajno in se ponekod sploh še ni začela smučarska sezona.
Včeraj je mesto zopet nekoliko oživelo. Mnogo Tržačanov je preživelo Štefanovo na mestnih ulicah. Ogledovali so si izložbe, zavili v kak lokal, nato pa so se vrnili domov.
S tem božičnim mostom se se-
veda niso končali vsi prazniki, čaka nas še tridnevni novoletni most, ki bo verjetno precej razgiban, živahnejši od božičnega.
ZAGOTOVILO ODBORNIKA GIUSTA
Hitre cestne povezave ne sinejo škodovati krajevnemu prebivalstvu
Enotni odbor prebivalcev Sv. Jakoba, Pončane, Magdalene, Kolon-kovca, Rovt, Katinare in Lonjerja se je sestal s podpredsednikom deželnega sveta in z deželnim odbornikom za načrtovanje in proračun De Carlijem. Enotni odbor se je nato sestal tudi z odbornikom za javna dela Giustom.
Odbornik De Carli je zagotovil.
da bo natančno proučil načrt, ko bo o njem razpravljal deželni odbor. Odbornik Giust pa je predstavnikom prebivalstva obrazložil kakšne ukrepe lahko sprejema deželna uprava. Dejal je, da bo deželni tehnični odbor za javna dela verjetno odobril varianto k regulacijskemu načrtu, vendar pa ne bo sprejel načrta za gradnjo hitrih cestnih povezav, ampak bo predvidel nekatere spremembe. Če občinska uprava ne bo mogla preprečiti škode, ki bi nastala z gradnjo takih povezav, kot jih predvideva prvotni načrt, jo bo dežela pozvala, naj pripravi nov načrt.
• Vodstvo ACEGAT obvešča vse svoje upokojence, da bodo zaradi pol-prazniškega delovnega umika dne 31. decembra izplačevali pokojnine izjemoma v petek, 28. decembra.
S tradicionalnega lučanja v Boljuncu
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiimiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiauiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiniiiiiiiiiiimmiimiiiiiiiii
DEŽELNA PREDVIDEVANJA ZA LETO 1974
Glavno aktivno postavko proračuna predstavljajo davki (79.670 milijonov)
V deželnih blagajnah 7 milijard več kakor letos ■ Trije viri dohodkov
Kakor smo svoj čas zabeležili tudi v našem listu (glej Primorski dnevnik z dne 15. decembra 1973), je deželni svet v petek, 14. t.m., po petdnevni razpravi odobril proračun Furlanije - Julijske krajine za poslovno leto 1974. Med potekom razprave smo zabeležili tudi, da je vanjo posegla več kot polovica vseh deželnih svetovalcev, sama razprava pa se ni toliko poglobila v posamezne proračunske postavke, kolikor je rajši zajela širša vprašanja politične narave jn zlasti gospodarske in družbene smernice predvidenega razvoja naše dežele. Proračun je bil sprejet z glasovi KD, PSI, PSDI in PRI, proti so se izrekli svetovalci KPI, MSI, MF in PLI, predstavnik Slovenske skupnosti pa se je glasovanja vzdržal.
Proračun za poslovno leto 1974 predvideva, kakor znano, 91 milijard iir dohodkov in prav toliko izdatkov. Za primerjavo naj navedemo, da je proračun za poslovno leto 1973 predvideval 84 milijard lir dohodkov in prav toliko izdatkov, tako da bo dežela Furlanija r Julijska krajina v prihodnjem letu razpolagala s sedmimi milijardami več kakor letos.
V današnjem sestavku bi nekoliko podrobneje razčlenili «aktivni» del proračuna, to je postavko dohodkov, prihodnjič pa bomo analizirali predvidene izdatke. Ta drugi pregled bo seveda nekoliko daljši, saj so viri deželnih dohodkov neprimerno manj številni kakor postavke, v katere se delijo vsakoletni deželni izdatki.
Predvsem naj omenimo, da ima deželno odborništvo za finance v
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiHHiiiiiiifNiniiiiiiiiiiiiiiinnniiiiiiiiiiiiiMiiiiMiiiiiuiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiii
STIKI MED POBRATENIMI OBČINAMI
Prijateljsko srečanje med Dolino in Kočevjem
V zdravicah poudarjen pomen stikov med matičnim narodom in manjšino
V	okviru dobrih prijateljskih stikov in sodelovanja med obema krajevnima skupnostima so se prejšnjo loboto srečali predstavniki Kočevja in Doline. Skupini predstavnikov občinskih uprav, družbenopolitičnih in kulturnih organizacij sta vodila župana Miro Hegler in Dušan Lovriha I podžupanom Marinom Sandijem.
V	nagovorih na družabnem srečanju, ki je zaključil krog pogovorov i razvoju sodelovanja med dvema občinama, za kateri lahko sicer trdimo, da sta nekako oddaljena po zemljepisni plati, zgodovinsko povezana pa zaradi skupnega boja v NOB, ko se je večje število partizanov iz Brega borilo na Kočevskem, sta župana poudarila še enkrat pomen stikov med kraji, v katerih živi slovensko prebivalstvo na Primorskem, in družbenimi skupnostmi v Sloveniji. Taki stiki dejansko uresničujejo zamisel o enotnem jezikovnem in kulturnem prostoru, o čedalje tesnejšem sodelovanju ob najbolj odprti meji, o ustvarjalnem odnosu med matičnim narodom in manjšino onkraj meja.
Lovriha je v svojem nagovoru pozdravil kočevske prijatelje in poudaril pomen čedalje tesnejših vezi z vso Slovenijo. Zdelo se mu je še pomembno podčrtati, da črpa narodna manjšina iz teh stikov in vezi tudi moč v nenehnem boju za uveljavitev svoje narodne istovetnosti, za dosego vseh pravic, ki ji priti-čejo po republiški ustavi. To dolžnost. ki so si jo naši primorski ljudje naložili že v NOB, je zaključil Lovriha, moramo izpolniti danes do konca, da bo pred nastopom novih pokolenj uresničen cilj pravičnosti, ki druži bivše borce.
Miro Hegler je spregovoril v imenu občinske skupščine Kočevja, Zveze komunistov, SZDL, Zveze borcev in drugih družbeno političnih organizacij. Tudi on je podčrtal pomen skrbi, ki ga Slovenci v domovini morajo posvetiti, zaradi svojih revolucionarnih dolžnosti, manjšinam v zamejstvu. V ta okvir spa-
dajo tudi taki stiki med krajevnimi skupnostmi. Na tem področju ni bilo storjeno še vse, prvi korak pa je v spoznavanju. Pomembni so kulturni stiki, sodelovanje, izmenjava izkušenj in informacij.
V tem okviru je dozorel tudi pre dlog, naj bi Dolenjski list ros ve til eno izmed svojih rednih številk problemom Slovencev v Italiji s posebnim poudarkom na dolinsko občino. Še se bodo nadaljevale izmenjave, kakršnim smo bili priča še pred kratkim.
Po slovesu in obisku «koščka slovenske obale, pri Lepi Vidi» v Devinu, so se kočevski gostje odpravili domov, saj jih je čakala dolga pot, ob enih pa prepoved kroženja z zasebnimi avtomobili po našem ozemlju.
Urnik trgovin za praznike
Sobota, 29. decembra: običajen sobotni urnik in preklic tedenske zapore. Pekarne bodo odprte od
7.30	do 13.00 in od 16.30 do 19.00 z dvojno peko kruha; mesnice bodo odprte od 7.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.00.
Nedelja, 30. decembra: vse trgovine bodo zaprte.
Ponedeljek, 31. decembra: sobotni urnik in preklic tedenske zapore; pekarne bodo odprte od 7.30 do 13.00 in od 16.30 do 19.00 z dvojno peko kruha; mesnice bodo odprte od 7.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.00.
Po sklepu ministrskega sveta bodo v ponedeljek vse trgovine lahko odprte do 20. ure.
Torek, 1. januarja - novo leto: vse trgovine bodo zaprte.
Sreda, 2. januarja: zaprte bodo vse trgovine razen mlekarn, ki bodo odprte od 7.00 do 12.00; cvetličarn, ki bodo odprte od 8.00 do
13.00	in pekarn, ki bodo odprte od
7.30	do 13.00 in neobvezno od 17.00 do 19.00.
glavnem tri kategorije dohodkov, in sicer dohodke od davkov, dohodke od nedavčnih virov in dohodke od prodaje deželnega imetja oziroma od amortizacije aktivnih posojih in predujmov. Najpomembnejši je vir davčnih dohodkov (za prihodnje leto predvidevajo priliv 79 milijard 670 milijonov); na drugem mestu so dohodki od nedavčnih virov (10 milijard 220 milijonov); najšibkejši vir pa je priliv od prodaje imetja in od amortizacije aktivnih posojil in predujmov (1 milijarda 110 milijonov lir).
Dohodki od davkov. Erarialne davke iztrjuje država, del ustreznega izkupička pa se na osnovi zakona štev. 638 z dne 26. oktobra 1972 vrača v deželne blagajne. Omenjena vsota 79 milijard 670 milijonov lir predstavlja po vsem tem del priliva, ki ga javnim upravam zagotavljajo davek na zemljišča, davek na zgradbe, dohodninski davek, davki na dodatno vrednost (bivši davek na poslovni promet), na potrošnjo plina in električne energije in na potrošnjo tobačnih izdelkov. Če primerjamo ustrezne postavke s postavkami v deželnem proračunu za poslovno leto 1973, zapazimo, da so vsi predvideni zneski večji — le pri davku na potrošnjo tobačnih izdelkov je predviden manjši inkaso. Popravek so strokovnjaki pri deželnem odborništvu za finance vnesli zaradi tega, ker je bil ustrezni izkupiček v letu 1972 znatno manjši od predvidenega in vse daje slutiti, da bodo izsledki v letošnjem letu potrdili to težnjo in da se položaj ne bo bistveno spremenil tudi prihodnje leto.
Dohodki od nedavčnih postavk. Druga postavka predvideva priliv 10 milijard 220 milijonov lir od državnih in deželnih dohodkov, ki niso vezani na davčne vire. Sem spadajo na primer dohodki od državnih koncesij za obratovanje hidroelektrarn, dohodki od deželnih koncesij za lov in ribolov (in ustreznih denarnih kazni), in podobno. Važnejše podpostavke v tem okviru so dohodki od vrednostnih papirjev v deželni lasti (v letu 1974 naj bi ti dohodki znašali 115 milijonov lir), aktivne obresti od bančnih depozitov (6.500 milijonov) in vrednost obresti, ki jih država priznava za posojila v kmetijstvu in na področju ljudskih gradenj in ki jih dežela posreduje prizadetim posojilojemalcem (samo po znanem zakonu štev. 865 je predviden dohodek 1.331 milijonov lir).
Dohodki od amortizacije posojil in predujmov ter od prodaje deželnega imetja naj bi v prihodnjem letu dosegli skupno 1 milijardo 110 milijonov lir. Prodaja deželnega imetja naj bi vrgla 150 milijonov, amortizacija raznih nepremičnih 750 milijonov, povračilo posojil in predujmov 160 milijonov, itd. V to rubriko spada na primer tudi izkupiček od vrednostnih papirjev, ki jih bo deželna uprava prihodnje leto prodala oziroma ki bodo izžrebani po ustreznih amortizacijskih načrtih. V
tej zvezi naj omenimo, da spada v to kategorijo tudi dohodek, ki ga deželnim blagajnam zagotavljajo razne soudeležbe (na primer pri družbi «Autovie Venete», pri Friu-lii, itd.).
Božič v zasedeni opekarni pri Orehu
Zasedba opekarne pri Orehu se še nadaljuje. V pcnedeljek, 7. januarja se bodo delavci sestali z deželnim odbornikom za delo Stop-perjem. Na božično noč je v zasedeni tovarni bila polnočnica, ki jo je maševal duhovnik - delavec Gostovi ob prisotnosti sindikalistov in delavcev bližnjih tovarn ter sorodnikov delavcev opekarne Medtem so sindikalna združenja sprožila nabiralno akcijo za finančno podporo delavcem, ki zasedajo tovarno in ki se borijo za svoja delovna mesta.
Dežurni taksiji
Urnik dežurstva taksijev za nedeljo, 30. decembra 1973 in torek, 1. januarja 1974 je naslednji: NEDELJA, 30. DECEMBRA:
Do 7. ure taksiji štev. od 161 160; od 7. do 15. ure štev. od 161 do 36; od 15. do 24. ure štev. od 37 do 140.
TOREK, 1. JANUARJA:
Ddo 7. ure taksiji štev. od 161 do 180; od 7. do 15. ure štev. od 181 do 56; od 15. do 24. ure štev. od 57 do 160.
Včeraj popoldne, na praznik sv. Štefana, je bilo v Boljuncu tradicionalno lučanje, toda v manjšem obsegu kot pred leti. Tudi ta stari običaj izumira pod pritiskom motorizacije in potrošniške družbe. Skupina vaških deklet, vseh skupaj šest, je pred koncem večernic segla po «municiji» in z jabolki ter pomarančami napadala fante, teh pa je bilo zelo malo tedaj «Na gorici». Kot običajno je posegla vmes otročad in z velikim užitkom pobirala po trgu obtolčena jabolka ter «odgovarjala» na napad. Vse skupaj je trajalo dober četrt ure. Gostov iz mesta je bito malo, vaške mladine pa bi bito več, če bi bila prepovedana vožnja z avtomobili.
Pokrajinsko vodstvo PSI o rezultatih preverjanja
Po dolgih pogajanjih in razpravah bodo tajniki levosredinskih strank v prihodnjih dneh dokončno podpisali sporazum. S tem formalnim aktom med strankami bo tako zaključena dolga faza preverjanja.
Pokrajinsko tajništvo PSI je v zvezi s tem izdalo poročilo, v katerem je rečeno, da je pokrajinsko vodstvo stranke na zadnji seji odobrilo poročilo pokrajinskega tajnika Ghersija o zaključkih preverjanja ter ga poverilo, da podpiše dosežen sporazum. Glede tega je v poročilu med drugim rečeno, da manjšinske struje stranke niso nasprotovale doseženemu sporazumu, Pittonijeva struja pa se namreč ni udeležila glasovanja in je to svoje zadržanje opravičila s proceduralnimi razlogi.
Glede preverjanja se bo danes sestala tudi republikanska stranka.
• Tržaški župan Spaccini je sprejel člane sveta vojnega muzeja, člane so izvolili štirje ustanovitelji muzeja: tržaška občina in pokrajina, Pokrajinska turistična ustanova in Avtonomna turistična in letoviščarska ustanova.
Na sestanku so proučili razna vprašanja, ki zadevajo namestitev vojnega muzeja in izgradnjo potrebnih infrastruktur.
iiiuuiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiimimimiiiiiMiiiiiniiiiiiHimiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiitiiiiuiiiiiiiiiimi
STANJE ŽENSKE JE ZELO ZASKRBLJUJOČE
Po prepiru z vinjenim možem je iz obupa skočila na cesto
Identificiran mladenič, ki ga je pri Miramaru povozil brzec
V božični noči sta se v stanovanju. cer bil pijan, vendar se je po dalj-v Ul. dei Macelli 1 nad remizo A-1 šem zasliševanju izkazalo, da je ne-
cegata 53-letni upokojenec Valerio Prešel in njegova 51-letna žena Gemma Mervich hudo sprla. Zakonca sta se celo stepla, kar je žensko privedlo do obupa: najprej je razbila nekaj pohištva v spalnici, nato je stopila na okno. si strgala obleko in skočila s prvega nadstopja, to je z višine 7 metrov na cesto, kjer je hudo ranjena obležala. Levo nogo je imela zlomljeno v stegnu, zlomila si je tudi kolk in desno roko, ter se potolkla po stopalih in glavi.
Medtem ko so ranjeno žensko odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli v ortopedski oddelek s pridržano prognozo, so preiskovalci letečega oddelka zasliševali moža. Po pričevanju sosede in nočnega čuvaja re-mize je namreč kazalo, da je mož porinil ženo skozi okno. Mož je si-
...............................
ŽOM J£ Z »mn ZAVOZILA r OBCESTHI ZIB
Smrtne posledice trčenja pred jahalnico v Lipici
Trgovec je izdihnil v tržaški bolnišnici
Včeraj popoldne ob 15.20 se je pri Lipici pripetila huda prometna nesreča, pri kateri se je zelo resno poškodoval 69-letni trgovec Valerio Budihna iz Ul. Giulia 108, ki je kmalu zatem umrl zaradi lobanjskih in notranjih poškodb. Peljal se je v fiatu 1100 starejše registracije, ki ga je šofirala 62-letna žena Emilia Budihna. Namenjena sta bila iz Sežane v Lipico po cesti, ki pelje skozi gozd.
Nesreča se je pripetila ravno pred pokrito jahalnico, kjer cesta zavije na desno. Voznica ni izpeljala .desnega ovinka, temveč je zapelja-I la naravnost preko cestišča, tako da
je avto silovito trčil ob zid. Težko je razumeti, k-ko se je lahko nesreča zgodila: cesta je bila namreč suha in tudi ovinek je pregleden.
Pri silovitem trčenju se voznica sploh ni ranila, iz razbitin avta pa so reševalci izvlekli okrvavljenega in nezavestnega Budihno, ki si je prebil lobanjsko dno in utrpel hude notranje poškodbe. Z jugoslovanskim rešilnim avtom so ga hitro pripeljali v tržaško bolnišnico, kjer so ga sprejeli v oddelku za oživljanje. Njegovo stanje pa je bito izredno kritično: nekaj minut pred 17. uro je Valerio Budihna izdihnil.
dolžen in da je takoj po padcu skušal ženi pomagati.
Agenti železniške policije so končno identificirali mladeniča, ki ga je v nedeljo popoldne povozil vlak nekaj sto metrov pred miramarsko železniško postajo. Gre za 29-letne-ga Paola Zotterija po rodu iz Trsta, ki pa je že več let stanoval v Milanu, kjer je bival v Via Gorizia 30. Ker ni imel v žepih nobenih dokumentov, so ga lahko prepoznali samo na podlagi železniškega listka. Izkazalo se je. da je prišel iz Milana na obisk priletne matere, ki stanuje v Ul. Galilei 9, S kolodvora pa se ni napotil domov, temveč proti Miramaru. Stopil je na železniško progo in skočil pod brzec, ki je odpotoval iz Trsta ob 17.25. Zaradi teme in velike hitrosti ga strojevodja ni opazil, sicer pa bi bilo vseeno prepozno. Hitri vlak je nesrečneža popolnoma razmesaril, in komaj strojevodja naslednjega tovornega vlaka je opazil truplo.
Preiskava sicer še ni zaključena, vendar kaže, da je mladenič zavestno skočil pod vlak. Pred časom je bil v milanski umobolnici, zadnje čase pa se je zdravil pri raznih psi-hiatrih.
Na božični popoldan sta se zakonca Viola odpravila v Ul. Boccaccio 16, kjer je bival njun sin. Marcello in Violetta Viola iz Ul. Favetti 3 sta mu hotela voščiti vesele praznike, dočakalo pa ju je srblj'vo presenečenje. Ko sta odprla vhodna vrata, sta se znašla pred truplom sina. ki se je bil obesil na okvir vrat kuhinje. 43-letni Fulvio Viola, po poklicu mizar, je že dalj časa kazal očitne znake neuravnovešenosti, zlasti odkar ga je zapustila zaročenka.
Včeraj popoldne pa so sprejeli na zdravljenje v bolnišnico 25-letno Anno Lamanuzzi por. Buzzai po rodu iz Marseilla, bivajočo v Lakotišču 218. Mlada gospodinja je zaužila večjo količino uspavalnih tablet, vendar so ji pravočasno izprali želodec in bo ozdravela v treh dneh.
DANES V OPENSKI KINODVORANI
STROKOVNA PREDSTAVITEV HLAVATYJEVIH AKVARELOV
Razstavo prireja prosvetno društvo «Tabor» na Opčinah
V okviru svoje bogato razpredene prosvetne dejavnosti je p. d. *Tabor» na Opčinah priredilo v soboto uspelo slikarsko razstavo v a-triju openske kinodvorane v Narodni ulici, ki so ga za to priložnost preuredili v lično razstavno galerijo. Ta hvalevredni začetek svoje, upajmo, uspešne in dolgotrajne razstavne dejavnosti, je o-pensko društvo posvetilo slikarju R. Hlavatyju in njegovim novejšim akvarelom.
Razstava je privabila na otvoritev, ki je bila v soboto zvečer, precejšnje število obiskovalcev, predvsem domačinov, ki se za Hlavaty-jeva dela še posebej zanimajo. Razstava bo odprta do 6. januarja in je na ogled občinstvu vsak dan od 11. do 13. ure ter od 17. do 19. ure. Danes ob 18. uri bo v openski razstavni galeriji strokovna predstavitev Hlavatyjevih del ter njegovega dolgoletnega in uspešnega udejstvovanja na likovnem področju. Prosvetno društvo «Tabor» vabi javnost na ta pomembni večer naše umetnosti in na ogled zanimive razstave.
Javni sestanek o problemih šole
Rajonska konzulta pri Sv. Jakob je priredila v soboto javni sestanek o problemih šole, ki so povezani z energetsko krizo ter porastkom draginje. Sestanka se je udeležilo nad sto ljudi. V razpravo so med drugim posegli predstavnica odbora staršev slovenske šole v Ul. Frausin Benedetičeva, predstavnica študijske skupine AGLI pri Sv. Jakobu Barbo, ravnatelj srednje šole «Bergomas», predstavnica profesorskega zbora šole L. Da Vinci, predstavnik šolske komisije pri KPI prof. Spadaro ter občinski svetovalec Fabiani v predstavništvu načelnika demokrščanske svetovalske skupine v občinskem svetu Ri-naldija. Na koncu je konzulta sprejela resolucijo, s katero vabi oblasti naj sprejmejo takojšnje pobude, da bo vsestransko zagotovljen reden pouk na šolah. Konzulta je v svoji resoluciji posebej obsodila stanje, ki trenutno vlada v otroških vrtcih ter osnovnih šolah. Obenem je v resoluciji poudarjeno, da je podrobna proučitev stanja na vseh šolah na področju te konzulte pokazala številne pomanjkljivosti in težave kot n.pr. pomanjkanje učilnic in ustreznih didaktičnih naprav. Ob tem je izrazila željo, da bi oblasti čimprej poskrbele za izboljšanje takšnega stanja. Posebej je konzulta opozorila na nevzdržno stanje na slovenski strokovni šoli ter na šoli Da Vinci.
Brezobrestna posojila za univerzitetne študente
Vodstvo Tržaške hranilnice je pred kratkim odprto poseben sklad 50 milijonov lir za podeljevanje posojil univerzitetnim študentom, ki so na tekočem s študijskim programom in ki ne razpolagajo z visokimi dohodki. Posamezna študijska posojila bodo lahko dosegla do 500.000 lir in se bodo mogla obnavljati v naslednjih akademskih letih. Posojila so brezobrestna in jih bodo študentje vra-čali šele po doseženem doktoratu. Posojila veljajo v glavnem za viso-košolce, ki obiskujejo tržaško univerzo, v poštev pa pridejo tudi študentje, ki obiskujejo druge univerze, če v Trstu ni ustreznih fakultet. Glavni pogoji za sodelovanje na natečaju so naslednji: za bruce je predpisana srednja diplomska ocena vsaj 40/60, za visokošolce pa redno opravljen program izpitov; italijansko državljanstvo in stalno bivališče v eni izmed občin, v katerih je prisotna Tržaška hranilnica (Trst, Devin - Nabrežina, Repentabor, Milje, Dolina, Zgonik, Tržič, Doberdob, Poljano - Redipuglia, Ronke, San Canzian ob Soči, San Pier ob Soči, Štarancan, Turjak in Gradež); čisti družinski dohodek od dela do
1,500.000	lir (oziroma do 2,000.000, če je v družini več sinov). Prošnje za sodelovanje na natečaju in predpisane listine je treba vložiti najkasneje do 31. decembra 1973. U-strezne pole in podrobnejša pojasni-
NA RO Čl TE SE na
PRIMORSKI
DNEVNIK
za leto 1974
ZA VSE, KI PORAVNAJO CELOLETNO NAROČNINO DO 28. 2. 1974:
■	brezplačno mesečnik DAN
in
NAGRADNO ŽREBANJE
V VREDNOSTI 2.300.000 LIR Naročnino sprejemajo:
■	uprava: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 795-823
■	raznašalci
■	pošta: tekoči račun ZTT št. 11/5374
■	Tržaška kreditna banka: tek. račun št. 1192
Vsak nov naročnik bo prejemal do 31. decembra 1973 Primorski dnevnik brezplačno
la so na razpolago pri vodstvo Tržaške hranilnice (Trst, Ul. Cassa di Risparmio, 10).
Seznam davčnih zavezancev na vpogled na tržaški občini
Tržaška občina sporoča, da je na oglasni deski v občinski palači (Largo Granatieri, 3 — pritličje) za dvajset dni na vpogled občinstvu sklep deželnega odbora štev. 3145 z dne 19. decembra 1973 s priloženimi spiski davčnih zavezancev za odmerjanje občinskih davkov za leto 1974. Gre za spiske, ki obsegajo nove davčne zavezance in občane, ki so do 20. septembra prijavili spremembe v dohodkih, podvrženih občinskim davščinam.
Na božični predvečer so v občinskem zavetišču v Ul. Gaspare Gozzi oropali 60-letnega Antonia Kareja. Kmalu po polnoči sta ga dva stalna gosta zavetišča napadla, medtem ko je tretji stražil pred sobo. Odnesli so mu uro vredno 20 tisoč lir in prav toliko denarja ter izginili. Agenti letečega oddelka so oropancu pokazali več slik in med temi je prepoznal vse tri roparje-gre za 18-letnega Silvia Skovicha, 27-letnega Danila Rassetta in 46 letnega Luciana Candiolija. Do sedaj ni policiji še uspele, da bi zasledila roparje. Oropani Harej se je moral zateči v bolnišnico, ker so ga močno udarili po obrazu. Zdraviti se bo moral teden dni.
V nedeljo je izginila 80-letna Laura Rutigliano vd. Rutigliano stanujoča v Ul. S. Servolo 13. Njena 59-letna hči, Porzia Rutigliano por. Trizio iz Ul. della Guardia 44, jo je do včeraj zaman iskala in je njeno izginotje prijavila policiji. Ko je odšla z doma, je imela na sebi rdeč plašč, zeleno obleko in temno zelene škorje. Ima temne oči, bele lase, visoka je 160 cm, govori samo v apulijskem narečju. Kdor jo je videl, naj takoj obvesti policijo.
KJE BOMO SILVESTROVALI
Restavracija FURLAN
REPENTABOR
Bogata večerja — Veselo vzdušje — Igral bb orkester The Lords Sprejemamo rezervacije — Tel. 227125
STRAIN
Dolina št. 40
tel. 228116 Posebna postrežba ob slavnostnih pojedinah; poroke, rojstva, godovi, birme in druge slavnosti. — Možnost prenočitve. — Izbrana jedila in pijače.
Ob petkih zaprto.
SPREJEMAMO REZERVACIJE ZA SILVESTROVANJE.
Igral bo priznani ansambel
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 27. decembra JANEZ
Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.27 — Dolžina dneva 8.42 — Luna vzide ob 9.16 in zatone ob 19.23.
Jutri, PETEK, 28. decembra NEDOLŽNI OTROCI
Vreme včeraj: najvišja temperatura 13,5 stopinje, najnižja 8,7, ob 19. uri 10,7 stopinje, zračni pritisk 1015,8 mb rahlo narašča, veter 4 km na uro vzhodni, vlaga 68-odstotna, nebo 2/10 pooblačeno, morje skoraj mimo, temperatura morja 9,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 24. decembra 1973 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 14 oseb.
UMRLI SO: 67-letni Ermanno Bradač, 81-letna Caterina Seguito por. Suban, 27-letni Elio Giacca, 81-letna Anna Bocellari, 92-letna Elisabetta Štolfa vd. Degrassi, 77-letna Giulia Mattulich vd. Moltoari, 67-letni Ranieri Lipot, 16 letni Moreno Farnetti, 02-letna Maria Reitz, 78-letni Fedele Mognol, 51-letna Bianca Carini, 91-let-na Anna Maraspin, 81-letna Anna Zu-lian vd. Svara to sedem dni star Marco Spangaro.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
A. Barbo, Trg Garibaldi 4; Di Gretta, Ul. Bonomea 93; Godina AllTgea, Ul. Ginnastica 6; S. Luigi, Ul. Fellu-ga 46 (Sv. Alojzij).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) All’Alabarda, Istrska ulica 7: Al Galeno, Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan); de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; Miz. zan, Trg Venezia 2.
Razna obvestila
Odbor za postavitev spomenika padlim ter Zveza borcev iz Križa priredita silvestrovanje 1973 z zabavnim večerom v prostorih Ljud skega doma.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom
Štiridesetletnica gledališkega dela Staneta Raztresena
France Bevk — Boris Grabnar
KAPLAN
MARTIN
ČEDERMAC
(Dramatizacija romana)
Danes, 27. t. m., ob 16. uri ABONMA RED J
Gledališča
KULTURNI DOM Danes, 27. t. m., ob 16. uri za abonma red J — F. Bevk - B. Grabnar «Kaplan Martin Čedermac». POLITEAMA ROSSETTI Do nedelje, 6. januarja prihodnjega leta, bo Stalno gledališče iz Genove gostovalo z Goldonijevim delom «Grobijani». Režija Luigija Squarzine.
Kino
Nazionale 16.00 «La spada nella roccia». Walt Disney. Barvna risanka.
ExceSsior 16.00 «Come si distrugge la reputazione del più grande agente segreto del mondo». J. P. Beimondo in J. Bisset.
Gattacielo 15.30 «Sesso matto». Giancarlo Giannini in Laura Antonelli. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Fenice 16.00 «Il mio nome è nessuno». Igrata Terence Hill in Henry Fonda. Barvni film.
Eden 16.00 «Papillon». V glavnih vlogah igrata Steve McQueen in Dustto Hoffman. Barvni film.
Ritz 16.00 «Agente 007 vivi e lascia morire». V vlogi Jamesa Bonda igra Roger Moore. Barvni film.
Aurora 16.00 «La sepolta viva». Barvni film za vsakogar.
Capito! 16.00 «La schiava io ce l’ho e tu no». Igra Landò Buzzanca. Barvni film.
Cristallo 16.00 «Piedone lo sbirro». I-gra Bud Spencer. Barvni film.
Impero 16.30 «L’emigrante». Adriano Celentano to C. Mori.
Filodrammatico 16.30 «Le femmine sono nate per fare l'amore». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 «La proprietà non è più un furto». Ugo Tognazzi. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 16.30 «Un ufficiale non si arrende mai, nemmeno di fronte all'evidenza, firmato colonnello Buttigliene». Igrata A. Mac-cione in J. Duffilho. Barvni film.
Ideale 16.00 «Continuavano a chiamarti er più, er mezzo». F. Franchi, C. Ingrassia.
Abbazia 16.00 «Maciste il gladiatore più forte del mondo». Mark Forrest. Barvni film.
Astra 15.00 «Un magnifico ceffo da galera». Kirk Douglas. Barvni film-za vsakogar.
Radio 16.00 «Stando e Olito nel paese delle meraviglie». Čmobeli film.
Ariston 16.00—21.30 «Senza movente». Detektivka. G. Luis Trintignant. Laura Anto.iclli, Carla Gravina. Barvni film.
Izleti
CTS — UNIONTURIST, Ul. sv. Frančiška 20, prireja:
Izlet v Idrijo od 30. decembra do 1. januarja. Silvestrovanje in bivanje v hotelu «Nanos» v domačem krogu z izredno silvestrovsko večerjo. Cena 27.000 lir. še nekaj prostih mest. Za informacije telefonirati od 17. do 20. ure na številko 68-158 Za Silvestrovo v Bohinj «Vogel» izredne cene. Za vse informacije telefonirati od 17. do 20. ure na štev. 68-158.
KRZNA
SUPER ELEGANTNI MUDEU VIŠJA KAKOVOST MERE JOPIČEV OD 42 DO 54 NASIVK1
VEUK PRIHRANEK
PELLICCERIA CERVO
TRST	TEL. 796 301
Viale XX Settembre št. 16/111
Mali oglasi
128, 127 TAKOJŠNJA DOBAVA; 128 71, 72; 850 coupé 67, 69; 850 spyder 69; 124 coupé 68, 69; 124 67, 69; 850 special 68, 70; 500 L 68, 69, 70; fiat 750 66, 69, fiat 1300 66 in drugih 20 avtomobilov vseh vrst na ogled v Ul. Giulia 10 in Ul. Cologna 7 -AUTOSALONE TRIESTE.
Prispevki
Ob prvi obletnici smrti drage mame daruje hčerka Ude z družino 5.000 lir za šoto Simon Gregorčič v Dolini.
Naznanjamo žalostno vest, da nas je 25. decembra za vedno zapustil naš dragi
Danilo Sahar
Pogreb bo danes ob 15. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev sv. Trojice na Kattoari.
Žalujoči: Žena Fioretta, sinovi, sestra Argia, vnuka in drugo sorodstvo.
Katinara, 27. decembra 1973
Občinsko pogrebno podjetje, Ul. Zonta 7/C.
S SOBOTNE SEJE REPENTABRSKEGA OBČINSKEGA SVETA
Stalno naraščanje cen in stroškov neugodno vpliva na proračun 1974
Proračun predvideva vrsto del, ki jih bo občina izvršila s pomočjo prispevkov in posojil - Dozidava dveh učilnic k novemu šolskemu poslopju
Velika občina — veliki problemi, majhna občina — manjši problemi; kljub temu pa so potrebe tudi majhne občine, kakršna je repentabrska, dovolj občutene, da bi njeno načrtovanje na vzbujalo skrbi predvsem danes, ko se soočujemo z vedno bolj zaskrbljujočim in vrtoglavim naraščanjem stroškov in cen in ko občine zaradi davčne reforme ne morejo več računati na nekatere dohodke, temveč so v glavni meri odvisne od posojil in podpor višjih upravnih organov. Ta resnica je prišla do izraza tudi na zadnji seji repentabrskega občinskega sveta, na kateri so obravnavali proračun za finančno leto 1974. Sam župan Guštin, ko je na začetku orisal o-snutek proračuna, ki ga je izdelal občinski odbor, je poudaril, da postaja finančno stanje občine vse bolj kritično zaradi naraščanja stroškov za vzdrževanje nekaterih služb, obenem pa ne more občina več računati z nekaterimi dohodki. Tudi izdatki, je pri tem dejal župan, naj se za prihodnje finančno leto skrčijo na najbolj potrebne nastavke. Skupno znašajo izdatki 116.404.643 lir, kar predstavlja 41 milijonov 645.503 lire več kot za proračun 1973. Razliko z dohodki bo občina krila z raznimi posojili in prispevki.
Med dohodki je predviden deželni prispevek za razširitev pokopa lišča v znesku 22 milijonov in pol lir, medtem ko znašajo izdatki za uresničitev tega dela 26 milijonov in pol lir. Preostale štiri milijone bodo krili s posebnim posojilom. Z devetnajstih milijonov na 24 milijonov se je zaradi povišanja splošnih stroškov zvišalo tudi posojilo za i-zenačenje posojila, medtem ko bo znašalo posojilo za razne namene
11.385.000	lir. Pri tem so mišljena dela kot vzdrževanje cerkvenih poslopij (1.700.000 lir), stroški za šolski avtobus (935.009 lir), nakuo vozila za odnašanje smeti (4.000.000 lir), prispevek Konzorciju za suho-zemski terminal pri Fernetičih (4.000.000 lir), prispevek Konzorciju za javne prevoze (500.000 lir) ter razširitev javne razsvetljave (250 tisoč lir).
Med dohodki je med drugim predvidenih 9 milijonov lir od prodaje zemljišč ter posojilo v znesku 2 milijonov 245.000 lir za razširitev vodovodne napeljave.
Omenjene med dohodki predvidene postavke najdemo seveda tudi med izdatki, od katerih se dobršen del nanaša na stroške za plače občinskemu osebju ter številne druge manjše stroške za šolske potrebe, vzdrževanje občinskih poslopij in razna druga javna dela.
Med razpravo je svetovalec Colja (PSI) opozoril na deželni zakon, ki predvideva prispevek dežele slovenskim občinam za dvojezično poslovanje ter predlagal, da bi to postavko vključili med dohodke v proračun. Občinski svet je predlog o-svojil kot je sprejel tudi drugi Coljev predlog, da bi občina pomislila v prihodnjem finančnem letu tudi na potrebe prosvetnega delovanja v občini ter sploh na potrebe prostega časa. V ta namen bi morala poskrbeti za primeren prostor, kjer bi se lahko shajala mladina in kjer bi lahko imelo svoje prostore tudi prosvetno društvo. Takšen prostor bi lahko bilo staro šolsko poslopje na Colu, kjer je večja neizkoriščena dvorana, ki bi jo bilo treba le nekoliko popraviti in preurediti. Predlog je občinski svet ugodno sprejel ter dodal med izdatke postavko za preureditev dvorane v starem šolskem poslopju, v znesku enega milijona in pol lir.
Pred odobritvijo proračuna je Colja v svoji glasovalni izjavi dejal.
Tržaška občinska uprava je proučila vse predloge, ki so jih nakazale rajonske konzulte za izdelavo občinskega petletnega načrta ter na podlagi teh predlogov sestavila prednostno lestvico za javna dela, s katerimi naj bi občina začela u-resničevati ta petletni načrt na področjih posameznih rajonskih konzuli. O prednosti, ki jo občinska u-prava nakazuje za začetek izvajanja gradbenih del na področju, ki gre od Bazovice do Opčin, je na zadnji seji, ki je bila v petek zvečer, razpravljala tudi rajonska konzulta za vzhodni Kras ter po daljši razpravi izrekla o prednostni lestvici svoje mnenje, ki bi ga morala občinska uprava upoštevati pri dokončnem načrtovanju svojih posegov v prihodnji petletni dobi.
Prednostna lestvica občinske u-prave je sintetizirana v petih točkah. Na prvo mesto je postavila gradnjo občinskega krajevnega centra, nato zgraditev novega openskega pokopališča (obe vprašanji je konzulta načela že pri oblikovanju prejšnjega petletnega načrta). Sledi kot tretja točka sprememba gradbenega načrta za osnovno šolo v Villi Carsii s priključitvijo telovadnice, ki jo prvotni načrt ne predvideva, nato zvišanje dveh kril poslopja slovenske in italijanske
da kljub pomislekom glede nekaterih stroškov njegova skupina ne bo glasovala proti proračunu. Tudi zato, ker je občinska uprava uspošte-vala pri izdelovanju osnutka proračuna nekatere predloge opozicije. Z večino glasov so nato občinski proračun za finančno leto 1974 sprejeli (socialistična svetovalca sta se glasovanja vzdržala, komunistični svetovalec na je bil odsoten).
Repentabrski občinski svet je na zadnji seji razpravljal še o številnih drugih vprašanjih. Župan Guštin je na samem začetku seznanil prisotne z nekaterimi sklepi občinskega odbora. Glede splošnih odredb o varčevanju zaradi pomanjkanja goriva je dejal, da je uprava snre-jela vse ukrepe kot je ureditev novih urnikov za urade in trgovine. Obenem je občina poskrbela, da bi ne prišlo zaradi pomanjkanja goriva do občutnejših težav pri šolskem pouku. Župan je obenem seznanil prisotne z dejstvom, da je občina prijavila sodišču lastnika porušene kraške hiše na Colu ter podjetje, ki je hišo protizakonito porušilo. Pri tem je odredila, da morajo porušeno hišo spet zgraditi z istimi kra-škimi značilnostmi, ki jih je imela prej.
Glede konzorcija razlaščencev su-hozemskega terminala pri Fernetičih je župan dejal, da mora občina vestno spremljati njegovo delo z namenom, da bodo razlaščeni občani deležni pravične odškodnine. Na koncu pa se je dotaknil še problema avtobusnih povezav z občino ter izrazil svoje zadovoljstvo, da so vasi občine v perspektivi ustanovitve medobčinskega konzorcija za javne prevoza za sedaj ugodno povezane z mestom ob nedeljah in praznikih, ko je zaradi vladnega ukrepa o prepovedi vožnje z zasebnimi motornimi vozili problem veliko bolj občuten.
Med razpravo o teh vprašanjih
Prejšnji četrtek se je na županstvu v Dolini sestala novoustanovljena komisija za solo s celodnevnim poukom, ki se je pričel z letošnjim šolskim letom pri Domju in v' Ricmanjih. Deželni zakon z dne 25. avgusta 1971, št. 42, namreč v 2. členu predvideva, da mora občinski svet ustanoviti komisijo, ki ima namen povezati šolo in starše z občinsko upravo ter da spremlja vse, kar se dogaja pri tem novem načinu poučevanja. To komisijo, ki ji predseduje občinski odbornik Edvin Švab, sestavljajo dva občinska svetovalca, didaktični ravnatelj osnovne šole s slovenskim učnim jezikom, predstavnik sindikatov, predstavnik prosvetnega društva «Slavec» iz Ricmanj, predstavnik prosvetnega društva «Fran Venturini» od Domja in dva predstavnika staršev učencev osnovne šole pri Domiu in v Ricmanjih.
Sejo je pričel predsednik, ki ie predstavil to vrsto šole in obrazložil zakaj in kako je nastala ta komisija. Povedal je, da je to šele v poskusni dobi in da je namen deželne uprave ustanoviti šole s celodnevnim poukom povsod, kjer bi bilo to mogoče in da bi že do leta 1980 zajele 80 odst. otrok.
Nadalje je ravnatelj Dobrila, ki
nižje srednje šole na Opčinah, kot zadnje pa občina predlaga zgraditev otroških jasli na Opčinah.
Po daljši razpravi je konzulta na predlog nekaterih slovenskih svetovalcev (SS in KPI) nekoliko spremenila ta vrstni red ter predlagala, da ostanejo prve štiri točke nespremenjene in da preide na peto mesio zgraditev slovenskega vrtca v Gropadi - Padričah, na šesto mesto zgraditev slovenskega o-troškega vrtca v Bazovici in šele na sedmo mesto zgraditev otroških jasli, med' a ko je na osmo mesto predlagala ureditev kanalizacije po vseh vaseh vzhodnega Krasa, ker postaja stanje v tem pogledu nevzdržno.
V nadaljevanju razprave je komunistični svetovalec Wilhelm opozoril na pereče vprašanje avtobusnih povezav med Opčinami in ostalimi vasmi vzhodnega Krasa. Te vasi so, posebno ob nedeljah in praznikih, odkar je v veljavi vladni ukrep o prepovedi vožnje z zasebnimi motornimi vozili, popolnoma odrezane od Opčin, Bani pa so še posebej popolnoma odrezani tudi od mesta. Zato konzulta zahte va, da avtobusno podjetje ACEGAT podaljša vožnje svojih avtobusov od Trebč do Opčin.
je svetovalec Colja izrazil nekatere pomisleke, obenem pa je v zvezi z vprašanjem o varstvu in zaščiti o-kolja predlagal, da bi bila repentabrska občina pobudnik srečanja med predstavniki vseh slovenskih občin na Tržaškem, na katerem bi sklepali o koordiniranih pobudah za zaščito Krasa.
Občinski svet je na zadnji seji sklepal tudi o večkrat iznešeni zahtevi po razširitvi novega šolskega poslopja na Colu, ki ne zadošča vsem potrebam. V ta namen je svet o-dobril prenos že nakazanega noso-jila v znesku 15 milijonov lir na prihodnje finančno leto za dozidavo še dveh učilnic ter vmesnega hodnika. Obenem je svet poveril izdelavo načrta arh. Jagodicu, ki je izdelal načrt tudi za že obstoječe poslonje.
Občinski svet je nato sklepal o razpustitvi sedanjega zdravniškega, živinozdravniškega ter tehničnega konzorcija ter o ustanovitvi novega tehničnega urada skupno z zgo-niško občino ter novega medobčinskega zdravstvenega konzorcija, kot ga predvideva deželni zakon št. 58. Ob tem je Colja prebral zahtevo odsotnega svetovalca Baissa (KPD naj bi občine urejevale odnose z zdravstvenimi ustanovami v obliki konvencij z namenom, da bi izločile zasebne zdravstvene ustanove, ki težijo k špekulativnim nameram.
Na koncu je občinski svet odobril vrsto sklepov občinskega odbora kot n. pr. sklep za ojačenje vodovodne napeljave, odobritev načrta za sanacijo občinskega proračuna, sklep za poimenovanje italijanske sekcije osnovne šole no na-pežu Janezu XXIII., kot je predlagal odbor italijanskih staršev ter preklic prvotnega sklepa repenta-brske občine, ki daje ugodno mnenje za postavitev naftovoda ANIC Trst - Portogruaro.
je sicer predstavnik staršev, okisal kako ta šola deluje pri Domju in v Ricmanjih. Predvsem je dejal, da je cilj tega poučevanja ta, da bi učenci ne pridobivali znanja le na podlagi poslušanja, pisanja in branja, temveč, da se jim nudi tudi material, ki ga morajo učenci obdelovati, uporabljati in raziskovati. Zjutraj pouk tako pri Domju kot v Ricmanjih poteka normalno z običajnimi predmeti; popoldne pa se prva dva razreda v Ricmanjih preselita k Domju, zadnji trije pri Domju pa v Ricma-nje, tako da popoldne pouk poteka pri Domju za prva dva razreda, v Ricmanjih pa za druge tri. Popoldanski predmeti so raznoliki, kot dramatiziranje, petje, ročno delo, vrtnarstvo, fotografija in podobno.
Sledila je diskusija o raznih problemih. Pri tem je Švab poudaril, da je občinska uprava dala v proračun za leto 1974 za šolo s celodnevnim poukom 18 milijonov lir —-sem spada tudi denar potrošen v letošnjem poslovnem letu — in da bo z novim letom začel voziti novi šolski avtobus, ki ga je sicer občinska uprava naročila že septembra, a ga je dobila šele sedaj.
Sklenili so tudi, da si bodo v mesecu januarju ogledali obe šoli in imeli sestanek z učitelji,
Upamo, da se bo ta novi način pouka ukoreninil in da bodo res čez nekaj let vse šole v občini delovale s celodnevnim poukom. To bi bil lep korak naprej v naši zastareli šolski ureditvi.
V. L.
TUDI V BOLJUNCU
Izvoljen odbor Združenja staršev
Tudi v Boljuncu, kot v mnogih drugih krajih, so starši otrok slovenske osnovne šole ustanovili svoje združenje.
Ustanovni občni zbor je bil v četrtek, 20. t. m. v prostorih slovenske osnovne šole, kjer bo tudi sedež združenja. Občnega zbora so se u-deležili v glavnem starši otrok, ki obiskujejo slovensko osnovno šolo v Boljuncu in soglasno odobrili pravilnik, ki ga je pripravil pripravljalni odbor. Po odobritvi pravilnika pa so izvolili petčlanski odbor. Izvoljeni so bili Laura Coffoli (Kofol), Ernesta Slavi (Slavec), Neva Štefančič, Magda Mauri (Maver) in Aldo Zobec.
Na prvi odborovi seji bodo razdelili funkcije.
M.
Občinski zdravstveni funkcionar je sporočil, da so prejšnji teden od 17. decembra do 23. decembra letos u-gotovili naslednje primere nalezljivih bolezni: 22 primerov škrlatinke, dva primera nalezljivega vnetja črevesja pri otrocih (en primer izven tržaške občine), 9 primerov ošpic, 25 primerov noric, en primer oslovskega kašlja, primer trakulje, 7 primerov srbečice (od katerih 4 izven občine) in dva primera nalezljivega vnetja jeter (od katerih eden izven občine).
iiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiHiiiisiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii'iiiiiiiiiiiin
SKLEPI PETKOVE SEJE KONZULTE
Konzulta za vzhodni Kras zahteva slovenske vrtce
Zahteva, da bi ACEGAT podaljšal vožnje avtobusov po va. seh vzhodnega Krasa ob nedeljah in praznikih do Opčin
..........
V DOLINSKI OBČINI
NOVA KOMISIJA ZA SOLO S CELODNEVNIM POUKOM
Komisiji predseduje občinski odbornik Edvin Švab
1 NEDELJSKE RAZPRAVE OBČINSKEGA SVETA V GORICI
Milev sl»« envlslie krize ie mogolia z oHi
Vodnjak s koritom na Vrhu
Kako šolska oblast ovira rast demokratične in protifašistične zavesti mlade generacije ■ j\/lisovci o goriški fronti - Raštel ne bo otok za pešce
Nekoliko z zamudo objavljamo poročilo o nedeljski občinski seji v Gorici, ker so bili med tem časom prazniki in naš list ni izšel. Nedeljska seja, verjetno prva v zgodovini tega demokratičnega telesa, je povsem uspela navzlic odločitvi, ki jo je občinski odbor sprejel, da svetovalcem ne izplača nagrade v obliki žetona za udeležbo na sejah. Svetovalci so se namreč strinjali o tem, da mora občinska uprava varčevati, tako z elektriko kot tudi z denarjem, kar pomeni, da bo «prihranila» z vsako sejo po 200.000 lir.
Sedaj pa skušajmo čimbolj na kratko obnoviti nedeljsko razpravo, ki je bila skoraj v celoti izrazito politično obarvana. Župan De Simone je obravnaval Sanzinovo (PSI) interpelacijo glede ogleda filma «U-mor Matteottija» za šolsko mladino. Študentje zavoda Fermi so namreč hoteli imeti matinejo, da bi mogli o filmu in zgodovinskem trenutku, ki ga obravnava, imeti šolsko diskusijo. Župan je občinskemu svetovalcu posredoval odgovor šolskega skrbnika, ki ni privolil v ogled filma zaradi dijaških manifestacij in ker ni hotel ustvariti povoda za druge podobne primere. Šolski skrbnik je mnenja, naj bi študentje šli v kino na svojo roko.
Svetovalec Sanzin je vzel na znanje županovo posredovanje in hkrati kritiziral obnašanje šolskega predstojnika, ker ni še dojel velikih sprememb, ki so se v družbi in zlasti v šoli izvršile od njegove mia dosti do danes. Tudi kar zadeva po stopek ni vse v redu, saj so štu dentje in tudi ravnatelj zavoda iz vedeli za stališče šolskega skrb nika šele iz županovih ust. To je lep dokaz odlaganja odgovornosti za sprejemanje odločitev.
Druga interpelacija, ki so jo vložili misovci, se je nanašala na go-riško fronto. Pedroni (MSI) je o dogodku potegnil staro ločnico, ki je razmejevala fašiste in protifaši-ste, češ da sta bila na Goriškem dva sovražnika, «slavokomunisti» in Nemci. Po njegovem na vzhodni i-talijanski meji ni bilo prostora za «italijanske partizane», ker je bil vmes Porčinj. Pedronija in njegove, kakor je dejal, so motile garibaldinske uniforme v sprevodu in bojne zastave njihovih odredov. To nam je popolnoma razumljivo, saj so pod temi zastavami garibaldinci in partizani preganjali fašiste, nemške zaveznike, jih tolkli in vojaško dotolkli. Po Pedronijevem mnenju predstavlja «obujanje spominov na jugoslovanski boj. na italijanskem ozemlju odpovedovanje nacionalnim interesom ter žalitev zgodovine». Če pa se je to vseeno moralo zgoditi, tedaj je po Pedronijevem mnenju idejna podlaga odporniškega gibanja služila kot vzgib za uresničevanje zgodovinskega kompromisa.
Odbornik Brancati je upošteval Colellov (KD) predlog, naj bi posta Raštel otok za pešce. Takšni zamisli pa so se uprli trgovci v tej ulici. Predlagatelj interpelacije Co-lella je nato predlagal, naj bi vsaj prepovedali ustavljanje vozil v tej ulici.
Sledila je obsežna razprava o odstranjevanju težav, ki jih prinaša energetska kriza. Izmed večjega števila predlogov, ki jih je v svoji resoluciji navedel svetovalec Chia-rion (KPI) je župan sprejel samo tistega, ki se nanaša na javne prevoze. Dejal je, da je dežela namenila eno milijardo lir za globalni pristop k temu vprašanju.
Svetovalec Chiarion je nato obsežno analiziral sedanji položaj v svetu in pri nas, za katerega je po eni strani značilno pomanjkanje nafte, po drugi strani pa polna skladišča s to surovino. Svetova-
lec je dejal, da se petrolejske družbe (sedem sester) zavedajo, da je konec razdobja sedmih debelih krav in hočejo s prodajo nafte čimveč zaslužiti. Treba je nastopiti proti skrivanju zalog nafte in izdelati načrt o uporabi energije, kakor je to že v namenih KPI in KD. Svetovalec je zahteval povratek k politiki Matteia, ki naj izloči posredništvo velikih petrolejskih družb ter nadomesti njihovo vlogo z državnim podjetjem ENI. Podprl je svo-ječasni predlog predsednika upravnega sveta mestnih podjetij Marini-ja. za raztegnitev plinskega omrežja na vse občinsko ozemlje, ker izvedba takšnega načrta za podjetje ne predstavlja nobenih težav.
Sedanja energetska kriza ima realne vzroke ter ne moremo več računati na cenen bencin; lahko se
bo celo zgodilo, da ga beano dobivali na karte. Iz tega izhaja potreba po okrepitvi javnih prevozov in ustanovitvi konzorcija za javne prevoze na širšem področju po vzgledu Trsta in Pordenona. Svetovalec Chiarion se je dotaknil tudi draginje, ki izhaja iz dražitve jestvin ter je navedel pripravljenost večjega števila goriških mesarjev, da bi se sporazumeli z občino in dobili uvozno dovoljenje. S takšnim postopkom uvažajo meso, za primer, turinski mesarji ter omogočajo v nadrobni prodaji precejšen prihranek. Svetovalec je še predlagal večje demokratično nadzorstvo pri formiranju cen jestvin.
' Seja se je končala ob 13. uri. Ker je bila po vsej verjetnosti zadnja, je župan na njej izrekel svetovalcem tudi novoletna voščila.
Prva svetovna vojna je na gori-škem Krasu povzročila popolno razdejanje. Ljudje so se sicer umaknili pred fronto, s seboj so odnesli najnujnejše, pustili na so zp-adbe, ki jih je vojna vihra porušila do tal.
..................................minil.im...n..
Mladi smučaiji so odšli na Lažno
Iz, Gorice je včeraj odpotovala na Lažno skupina kakih trideset mladih članov Slovenskega planinskega društva v Qorici. Zimovanje je pripravilo društvo za svoje naj-mla.jše člane. V planinskem domu na Lažni bodo ostali deset dni, seveda v upanju, da bi sneg čimprej pobelil Trnovsko planoto. Mladi so odšli opremljeni v smučarske kroje, saj je prvotni namen zimovanja smučarski tečaj. Do sedaj pa jim je vreme prekrižalo račune.
Mladi smučarji pa so odšli kljub temu na Lažno, da bodo tam, v prijetni družbi preživeli zimske počitnice. Z njimi sta odšla predsednica društva Jožica Smetova in spremljevalec Rudi Cantelli. Ko bo zasnežilo jim bodo na voljo smučarski učitelji Smučarskega kluba iz Nove Gorice.
Na sliki so naši mladi planinci pred odhodom na obmejnem prehodu pri Rdeči hiši včeraj zjutraj.
Si že poravnal celoletno naročnino za Primorski dnevnik?
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimniiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiuiuuiiiiiiiiiiii
V SOBOTO ZVEČER V ŠTEVERJflNU
Padel z lesenih stopnic in na dvorišču zmrznil
Ponesrečenec je 50-letni invalid Lojze Škorjanc
V kmečki hiši na Križišču štev. 14 v Števerjanu se je v soboto, pozno zvečer, pripetila nesreča. 50-letni Lojze Škorjanc, invalid s poškodovano desno nogo, je padel, potem ko se je vrnil domov, z lesenih stopnic na dvorišče in tam ostal celo noč, dokler ga ni naslednjega dne, mrtvega, našel brat Miroslav.
Pokojni Lojze Škorjanc je bil v soboto zvečer s prijatelji in znanci v gostilni Dvor, okrog 23. ure pa se je vrnil domov. Šel je po zunanjih lesenih stopnicah v prvo nadstropje, kjer je imel svojo sobo. Mož je živel sam. V isti hiši pa stanujejo tudi drugi njegovi sorodniki. Ko je hodil po stopnicah je verjetno izgubil ravnotežje in padel po stopnicah na dvorišče. Tu je ostal v nezavesti. Zdravnik je naslednjega dne, po pregledu, ugotovil, da je Škorjanc umrl zaradi mraza.
Številne prireditve v goriški umobolnici
Za božične in novoletne praznike je terapevtska skupnost v goriški psihiatrični bolnišnici pripravila vrsto prireditev, podobno kot v prejšnjih letih. V nedeljo so v novi telovadnici odprli slikarsko razstavo, na kateri 46 posoških slikarjev raz-
stavlja 84 slik. Poleg tega so imeli še kinopredstave za bolnike, razdeljevanje darilnih paketov in druge podobne prireditve. Včeraj zvečer so imeli tudi ples s srečolovom.
Danes bodo imeli v bolnišnici gledališko predstavo. Ta bo ob 20. uri. Nastopila bo gledališka skupina «Orazero» iz Padove s komedijo «Le olimpiadi dei clowns» Luigija Candonija. Ta gledališka skupina je nastopila s komedijami že v raznih krajih, tudi v najbolj zakotnih.
Življenje bolnikov v psihiatrični bolnišnici bodo skušali v teh dneh ublažiti še z nekaterimi prireditvami. V ponedeljek bodo imeli silvestrsko večerjo s plesom, skoro vsak večer bo kinopredstava, prireditve bodo zaključili s plesom v nedeljo, 6. januarja.
Jutri v Sovodnjah nastop tržaškega gledališča
Stalno slovensko gledališče bo jutri pričelo s svojimi nastopi na podeželskih odrih v tej sezoni. Tudi letos bo na vrsti ljudski pisatelj odrskih del Jaka Štoka, čigar dela so navdušila ob prejšnjih prilikah naše občinstvo. Tokrat imajo na sporedu dve enodejanki: «Mutasti muzikant* in «Ne kliči vraga*.
.avtaj taonnsTV nmr.!
Milo vreme
Pravijo, da bo za Novo leto hladneje, morda bo celo snežilo. Napoved je vsekakor drzna, lahko pa se tudi uresniči, zakaj tisti, ki so napovedali hlad ob obratu leta, so napovedali tudi milo vreme za minule praznike: in so zadeli v črno, V torek je sicer deževalo kot iz škafa, v plohah, z občasnimi bliski in grmenjem. Potem se je razjasnilo in je postalo razmeroma toplo ta za letni čas. Včeraj, na primer, je bilo sončno, nekoliko vlažno in vse prej kot zimsko. Mladini, ki preživlja novoletne počitnice, gre takšno vreme precej narobe, ker so jih tako dolgo in nestrpno pričakovali. Zimske počitnice pa pomenijo sneg, smučanje itd. Ker pa ima vsaka medalja dve strani, ju ima tudi sedanje vreme. Kurilnega olja ni dovolj, drago je, sploh so postali dragi vsi viri energije. Če bi se mraz, kakršnega smo imeli pred tedni, nadaljeval, bi vsak dan odštevali lepe denarce za gretje, ali pa bi zmrzovali. In če pomislimo na toliko družin, zlasti upokojence, ki se preživljajo s skromnimi prejemki, potem je sedanje milo vreme kot praznični dar, kakršnega niso pričakovali.
Dovoljenja za vožnjo ob nedeljah
še danes lahko zaprosijo na goriški prefekturi dovoljenje za vožnjo z avtomobilom ali motorjem v nedeljo, 30. decembra, vsi tisti, ki se bodo morali ta dan voziti na delo, seveda če ninjajo na razpolago avtobusa ali vlaka. Goriška prefektura, ki je dala dovoljenje vsem, ki so ga dejansko potrebovali, meni, da bi bilo potrebno, da bi ljudje, ki morajo v nedeljo na isto delovno mesto in ki bivajo v bližini, potovali z istim vozilom. Prav tako bo prefektura odslej dajala manj dovoljenj tistim, ki živijo v krajih, ki so blizu avtobusnih prog, saj sta tako goriško kot tržiško avtobusno podjetje precej povečali število nedeljskih prog.
V	poročilu goriške prefekture je tudi rečeno, da se je prebivalstvo naše pokrajine disciplinirano držalo prepovedi vožnje z avtomobili ob nedeljah in praznikih.
Položaj v tovarni Detroit-Sem v Tržiču
Tovarna Detroit-Sem v Tržiču je od ponedeljka zaprta zaradi počitnic, ki bodo trajale do 2. januarja. V tovarni so le čuvaji, pred njo pa je stalno skupina, ki hoče javnost opozoriti na resen položaj, ki je nastal z odpustom 20 delavcev.
V	torek zjutraj, na božični praznik, so delavci tovarne priredili na glavnem trgu v Tržiču sindikalno zborovanje, da bi opozorili prebivalstvo na položaj v tej tovarni.
Govorili so zastopniki sindikalne federacije kovinarjev ter župani o-koliških občin. Motorizirana kolona je nato šla v vse vasi tržiškega okoliša, da bi vse prebivalstvo
pppzorila na tovarni.
nevzdržen položaj v
Danes zjutraj se bodo zastopniki enotne sindikalne federacije kovinarjev sešli V Trstu z deželnim odbornikom za industrijo Stopperjem. Prav tako se bodo sindikalni predstavniki sešli z delegacijo goriške-ga pokrajinskega sveta. Okoliške občine so že objubile vso pomoč delavstvu te tovarne.
Drevi v Sovodnjah seja občinskega sveta
Drevi ob 19. uri bo zadnja letošnja seja občinskega sveta v Sovodnjah. Na dnevnem redu so poročila župana, odobritev zaključnih računov za obnovitev strehe vrtca v Rupi, zvišanje zavarovalnine proti tatvinam v občinskih uradih, mesečna nagrada županu v letu 1974, pooblastila uslužbencem za nadure v prihodnjem letu, letna nagrada občinskemu tajniku za naslednje leto ter ratifikacija nekega odborovega sklepa.
Finančni stražniki iz Tržiča so na božični praznik ustavili v Trži-škem zalivu 36- letnega Renata Cap-pelarija iz Vidma, ki se je vozil z motornim čolnom. Cappelari je bil prepričan, da velja prekinitev prepovedi vožnje z avtomobili tudi za motorne čolne, kar pa ne drži.
• V dvorani Espomega bodo drevi, ob 20.30 za «Piccolo cineforum» predvajali film «L’ora dei forni». Film prikazuje položaj v Argentini 1968. leta. Vstop samo s člansko izkaznico.
Uspele nedeljske tombole v Štandrežu
Že dve nedelji popoldne je bilo na sedežu prosvetnega društva «O. Župančič» v Štandrežu zelo živo. Domači prosvetni delavci so izkoristili prepoved vožnje z avtomobili ob nedeljah in povabili člane, njihove sorodnike in tudi druge vaščane v sedež, da bi skupno in v prijetni družbi preživeli nedeljsko popoldne. Na sporedu so imeli razne družabne igre, tombolo. Seveda ni manjkalo petja.
Društvena dvorana je bila v obeh primerih nabito polna. Skoro gotovo je, da bodo v domači prosvetni dvorani podobne prireditve ponovili tudi ob priliki prihodnjih praznikov, med katerimi ni mogoče uporabljati avtomobilov.
V nedeljo popoldne so imeli v štandrežu tudi šolsko prireditev, na kateri so nastopili otroci domače osnovne šole. Tudi ta dvorana je bila za to priliko polna, po prireditvi pa so številni starši in o-troci odšli v dvorano PD «Oton Župančič».
Za 2.300.000 lir nagrad celoletnim naročnikom na Primorski dnevnik
S tem se je uničila značilna kraška arhitektura, ki je tudi včasu povojne obnove niso več upoštevali. Tako je s stališča kraške arhitekture goriški Kras povsem obubožaL Ostali so le redki primerki izklesanega kamna, ki so ga domačini u-porabljali pri gradnji, toda tudi to povsem slučajno. Ohranilo se je tudi več vodnjakov, ki dokazujejo sposobnost kraških kamnarjev. Nekaj jih še stoji, ostale pa jih hranijo v kosih, da jih sestavijo. Na Vrhu smo našli dva lepa primerka, korito in vodnjak, sklesana iz kraškega kamna. Kakor vidimo na sliki, svoje vloge še nista zaključila.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Ljudski oder Jaka Štoka MUTASTI MUZIKANT in
NE KLIČI VRAGA
(enodejanki)
Jutri, 28. t. m., ob 20. uri v Kulturnem domu v SOVODNJAH V soboto, 29. t.m.. ob 20. uri v Župnijski dvorani v ŠTEVERJANU
Razna obvestila
Pri raznašale!!) Primorskega dnevnika je v prodaji Jadranski koledar za leto 1974 s štirimi priloženimi knjigami. Koledar in knjige je moč dobiti tudi v knjigarnah. V Gorici prodaja koledar tudi Jožica Smetova
Mladinski krožek Gorica vabi mlade iz mesta in okoliških vasi, da se ob nedeljah in praznikih udeležijo plesnih čajank, ki jih prirejajo v klubski dvorani na Verdijevem kor-zu 13. čajanke bodo na sporedu vsako nedeljo in ob prazrrkih od 18. do 22. ure. Vabila, brez katerih ni vstopa, se lahko dobijo pri Elijani Bensa na sedežu SPZ, Ulica Malta 2 in nri Ivu Berdonu v štandrežu.
Pokrajinska uprava v Gorici javlja, da potrebujejo v zavodu za predšolsko mladino (IPAPI) v Ulici V. Veneto nekaj žensk v starosti od 18. do 32. leta z opravljalo ljudsko šolo za pomožno službo. Prošnje je treba nasloviti na pokrajinsko upravo, Kor-zo Italija 55.
Kino
Gorica
VERDI 17.00—21.30 «Piedone lo sbirro». B. Spencer. Barvni film.
CORSO 16.30—21.30 «Ci risiamo vero Previdenza?» T. Milian in C. Andrea.
MODERNISSIMO 16.15—22.00 «Il Rugantino». A. Orientano in C. Mori. Barvni film.
VITTORIA 16.30—21.30 «Il sergente Rontiglioni». F. Franchi in M. Carotenuto». Barvni film.
CENTRALE 17.15-21.00 «La stella di
latta». J. Wayne.
Irzic
AZZURRO 17.30—22.00 «La schiava io ce l’ho e tu no». Landò Buz-zanca in C. Spaak. Barvni film.
EXCELSIOR 16.30—22.00 «L'assassino di pietra». C. Bronson. Barvni film.
PRINCIPE 17.30-22.00 «Un tocco di classe». Glenda Jackson. Barvni film.
Nova Gorica
SOČA «Ljubezen v ritmu bazuke», angleški barvni film — ob 18. ih 20. uri.
SVOBODA «Dnevnik poldevice», švedski barvni film — ob 18. in 20. uri.
DESKLE «Ognjeni obračun», ameriški barvni film — ob 19.30.
RENČE «Team revolverašev», ameriški barvni film — ob 19. uri.
PRVAČINA «Vrag vzemi profesorje», nemški barvni film — ob 16. in 20. uri.
KANAL Prosto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in nonnčt le dežurn* lekarna Tavasani, Korzo Italija 10, tri. 2576.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Sant’Antonio, Ulica Romana, tel. 40497.
Iz goriskega matičnega urada
24. decembra se je v Gorici rodilo 7 otrok, 4 osebe so umrle.
Rodili so se: Marco Piani, Fabio Bertolini, Domenico Picene, Patrizia Dessabo, Baria Giangaspero, Vanja Gomiscech, Stefano Peruzzo.
Umrli so:	25-letni radiotehnik
Fulvio Ciani, 81-letna gospodinja Angela Zorzut vd. Cocetta, 90-let-ni upokojenec Carlo Bressan, 75-letna gospodinja Adelajde Kuljat vd. Brescia.
PRIMORSKI DNEVNIK
4
Sovjetski avtomobilisti in bencin
Sovjetska zveza je drugi proizvajalec nafte na svetu. Dragoceno tekočino pa izvaža le, kolilcor je ima preveč. Letno obdrži za svoje potrebe okrog 350 milijonov ton nafte.
Kako bo v bodoče, ni mogoče predvideti, vsekakor pa danes nafta, to se pravi bencin ne povzroča glavobolov privatnemu potrošniku. Vendar mu danes grozita dve nevarnosti: prva je ta, da se število privatnih lastnikov vozil stalno naglo veča; sovjetska proizvodnja o-sebnih avtomobilov je pred kakimi desetimi leti znašala okrog 200.000 vozil letno, danes jih proizvajajo nad milijon, pa so še dolge vrste, čakajo na svojega «železnega konjiča». Pomeni, da se bo tudi privatna potrošnja bencina v bodoče močno povečala.
Drugič pa, sodeč po planskih predvidevanjih, bodo v SZ močno vlagali v kemijsko in petrokemij-sko industrijo, a spričo tega bo SZ potrebovala več nafte, kot je danes proizvede (nad 370 milijonov ton). Seveda je ta bojazen zgolj teoretična, saj razpolaga samo zahodna Sibirija z največjimi doslej raziskanimi naftnimi nahajališči na svetu. Pričakovati je torej, da bodo naložbe na njeno izkoriščanje vedno usklajene s potrebami.
Sovjetski potrošniki so lahko zadovoljni tudi kar se tiče cene bencina, zakaj ta se zadnjih petnajst let sploh ni povišala, vtem ko so se realni dohodki državljanov dvigali iz leta v leto. Bencin je bil in tudi ostal cenejši od mineralne vode. Tudi z njegovo kvaliteto sn ljudje zadovoljni. Največ porabijo 93-oktanskega bencina, ki najbolj odgovarja «volgi», «žiguliju» in «no-skviču». Manj jih kupuje 95- do 98-oktanski bencin, največ oni, ki imajo avtomobile tujih znamk. Taksisti pa povečini preurejajo svoje «volge» za 80-oktanski bencin.
Niso pa tako kot v zahodnih evropskih deželah razvite tudi razne storitve na sovjetskih bencinskih črpalkah. V glavnem si morajo odjemalci sami postreči. Nihče jim. med drugim, ne bo n. pr. očistil blatne prednje šipe, kot je pri nas navada, ali postregel s kako drugo uslugico. Zdi se nam, da je to — čeprav se bo komu zdelo nasprotno — popolnoma v redu. Predvsem se s tem ljudje lastnih avtomobilov ne navajajo na tisti pretirano imenitni občutek oziroma kompleks «gosposkosti», od katerega so danes vse sorte malomeščani že kar nevarno bolni, po drugi pa se nameščenci na črpalkah ne ponižujejo in ne spreminjajo v ponižne slage teh «gospodov», da bi jim ti za to potem z viška navrgli še kak <*roš napitnine povrh plačane cene za bencin. Predvsem pa ne bo avtomobilistu po dolgem sedenju prav nič škodilo, če si bo vsaj ob tej priložnosti nekoliko pretegnil svoje telo, se razgibal in si obenem sam pomagal.
Bolj resna pomanjkljivost je v SZ dejstvo, da je bencinskih črpalk premalo, zlasti v mestih in pa, da je avtomobilist v tem pogledu slabo orientiran, ker ni zadostnega števila ustreznih znakov. V Moskvi je n. pr. treba prevoziti tudi do 20 km, preden prideš do bencinske črpalke, pa še to samo v primeru, da ti je že znano, kje se nahaja. Boljše je na odprtih cestah, kjer je tudi več opozorilnih znakov, ki ti povedo, koliko je še do prve bencinske črpalke.
Še je, kar povzroča težkoče sovjetskim avtomobilistom: namreč to, da nekje lahko kupiš bencin za gotov denar, drugje pa samo za bone. V mestih imajo nameščenci na bencinskih črpalkah vrh tega po eno uro počitka, da lahko obedujejo: v tem času črpalke ne poslujejo. Seveda je to lastnikom vozil že znano in se na črpalkah med 13. in 14. uro sploh ne ustavljajo.
Vendar se tudi v sovjetski tozadevni servisni služi nekaj spreminja. Čas in nove okoliščine zahtevajo svoje. Sovjetska zveza ni več tako zaprta, kot nekoč, vse bolj se odpira proti svetu, ki jo želi spoznati morda prav zaradi tega, ker je bila toliko časa osamljena, neznana, domala zagonetna dežela. Čez njene meje se vse bolj pomikajo cele trume turistov. Na vse načine, tudi z avtomobili Zato v SZ zadnje čase grade številne nove modeme servisne postaje z večjim številom črpalk, s posebnimi oddelki za avtomatično pranje vozil 'td. Na izhodu iz 7-milijonske Moskve, ob cesti proti letališču Vnukovo, že delujeta dve taki povsem sodobni bencinski postaji z vsemi potrebnimi servisnimi napravami. SZ se torej tudi v tem pogledu naglo prilagaja novim pogojem razvoja.
S POTI PO BLIŽNJI ISTRI
Med istrskimi podeželani ali «ljudmi brez plašča»
rw	v
Ze v mladih letih se privadi na zimo - Ce bi pomehkuženi meščan živel v njegovih razmerah, bi mu ne bilo lahko
Otok Tu Tulla v otočju Samoa
Temu zapisu smo imeli namen dati naslov «Ljudje brez plašča». In vendar ljudje, o katerih bomo pisali, niso brez plašča. Imajo ga. Pogosto niti ne le enega, pač pa dva, celo tri in vsi ti plašči so več ali manj dobri, če ne celo povsem novi. Toda vsi visijo v o-mari, kajti ljudje tod oblečejo plašč samo ob velikem prazniku, včasih kadar gredo v mesto, ali kadar nekoga spremljajo na zadnji poti. Sicer pa so vedno brez njega. Skozi vso zimo, pa čeprav je zunaj mraz, pa čeprav preživijo večino dneva na prostem. Toda plašč pri delu ovira, moti, je neroden in pravzaprav proti vetru, proti mrzli burji, kaj malo zaleže.
In vsi, kot smo rekli, delajo na odprtem. Vsi, moški in ženske teh vasi Gornje Bujščine, ki imajo plašče, ki pa jih le redkokdaj oblečejo, prebijejo vso zimo, vsaj ve-
čino zime na prostem na delu. Mrzli meseci so tod nekoliko manj mrzli kot drugod, zato pa so polni opravkov, polni dela. V tem času ljudje sekajo drva, po katerih je posebno zadnje čase, v dobi energetske krize, vsepovsod vedno večje povpraševanje. In kmetje sekajo deloma za sebe, za lastne potrebe, deloma za prodaj. Gozdovi so po navadi daleč od vasi, na slabo dostopnih hribih in gričih in težko je drva spraviti domov ali na trg. Res je, marsikateri kmet ima motorno žago in tudi traktor, vendar je še vedno več tistih, ki razen krepkih rok, žage in sekire ter volovske vprege, nima nič in se je le s tem treba lotiti trdega istrskega hrasta.
In v času, ko istrski kmet pripravlja drva za kurjavo zase in za trg, je na vrsti tudi obiranje oljk. Sekanje dreves in priprava drv je moško delo, obiranje oljk
....................................
V ŠTIRIINDVAJSETIH DNEH OKOLI SVETA
V samih dveh urah smo v letalu preživeli celih šestindvajset ur
Kava iz poprovca - Skok čez «mednarodno črto datuma» - Na otokih Fidji Čudoviti otoki - Koral, ki spreminja barvo - In že smo na poti napeto celino
4.
Mesto Apia je ohranilo arhitekturo iz dobe, ko je bilo glavno mesto kolonije in skoraj vse zgradbe so še leseno, celo parlament je odprta «fale», po kateri se sprehajajo kokoši tudi med samim zasedanjem. Glavno bogastvo je tu banana, toda tudi kokosov oreh in kakaovec. Obstaja pa tudi živinoreja, pa čeprav je dokaj čudno videti čredo krav, ki se pase med kokosovimi palmami.
Tri dni smo se ustavili tu, vse do 14. avgusta in smo v tem času imeli možnost, spoznati vse lepote kraja, kjer se zdi, da je življenje ostalo takšno, kakršno je bilj> pred, davnimi leti. Domačini Še upirajo industrializaciji in tako imenovani pomoči od zunaj, ker si želijo, da bi njihovi otoki ostali nespremenjeni. Hkrati trdijo, da kar pridelajo na otokih, zadostuje za vse njihove potrebe.
Na otoku je več manjših rek, ki zaradi hribovitega terena tvorijo več vodnih slapov, med katerimi sta tudi slapova Falefa in Tia-vi. Vasi, ki jim domačini pravijo «nu'u», sestavljajo že omenjene odprte hiše, tako da lahko opazuješ vse, kar se na domovih dogaja. Ljudje so zelo gostoljubni in vas radi povabijo v svoje «fale» in vam ponudijo — če drugega ne — vsaj skodelico svežega kokosovega mleka.
V bližini mesta Apia je naselje Vailima, kjer je živel pisatelj Robert Louis Stevenson, avtor «O-toka zaklada» in «črne puščice» Pokopali so ga na hribu blizu naselja Vailima in grob je redo-stopen, ker si je Stevenson zaželel večni počitek v divjini.
Domačini so ponosni na naselje Lefaga, kjer so leta 1952 snemali film «Vrnitev v paradiž» po romanu Jamesa Mitchnera. v katerem je glavno vlogo igral Gary Cooper. Na plaži smo se kopali in sončili na pesku, ki je popolnoma bel zaradi svojega koralnega izvora.
Biser otočja Samoa pa je otok Manono. Je to majhen otoček, ki je le malo oddaljen od otoka Upo-lu. Na otoku preživimo ves dan, kot gostje naselja in njegovega župana. V našo čast so izvedli tudi tako imenovani «Samoan Kava Cerremony», ki predstavlja dobrodošlico za tujce. Goste sprejmejo v največji hiši in nato jim krajevni župan izreče dobrodošlico, ki se ji pridružijo še pozdravi vaških veljakov. Domači vodič prevaja sproti govore v angleščino, naša vodnica Cristina pa prevaja iz angleščine v italijanščino.
Med tem se v leseni posodi, ki je podobna skledi z nogami, pripravlja «kava». Vlakna poprovca namakajo in trejo v vodi. dokler
.......................................................................■■■■mul
Tirila v otočju Samoa, kjer smo bili
Horoskop
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Zadovoljive okoliščine glede realizacije vaših ambicij. Zavrnite vse poskuse prilizovanja.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Da bi poenostavili stvari, bodite nekoliko bolj popustljivi. Nekega čustvenega vprašanja ne boste rešili.
DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Če imate namen doseči svoj smoter, preglejte metode svoje organizacije. Privoščite si nekaj počitka.
RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Ne prevzemajte težkih in nedobičkonosnih nalog. Novice, ki jih pričakujete, bodo zakasnile.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Trenutno bo vaša dejavnost zmanjšana. Novi prijatelji vam bodo pomagali dvigniti moralo.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Morali boste posvetiti vso pozornost nekemu upravnemu vprašanju. U-
spešno se boste zoperstavili e-goizmu.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Pozitiven dan, kljub nekaterim manjšim dvomom. Ne jemljite preveč resno svojih stremljenj.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 21. 11.) Kar najbolj resno razvijajte svoje poklicno znanje. Ogibajte se vsem, ki niso iskreni.
STRELEC (od 22. 11. do 20. 12.) Ocenjujte vsa vprašanja z realizmom. Obogatili boste svojo notranjost z novim doživetjem.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Posvetite se reševanju finančnih vprašanj. S svojo intuicijo boste rešili čustven odnos.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Vaše zaupanje bo poplačano z u-spehom. Pazite se pred vsiljivci.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) čas je primeren, da načnete neko zanimivo poizvedovanje. Otresite se svoje škodljive nedejavnosti.
se ta ne spremeni v temnorjavo tekočino. To tekočino nato natočijo v lupine kokosovega oreha in najprej jo pokusi «mataj», torej župan, nato pa vsi gostje. Temu sledijo priprave za kosilo. Tu kuhajo na prostem, kajti «fale» ne pozna naše kuhinje. Vaške ženske in mladenke, ki nimajo oprav ka s kosilom, pa plešejo svoje plese in pojejo svoje pesmi. Oble čene so v karakteristično obleko «lava». Pravzaprav je oblačilo do mačink sestavljeno iz krila in nedrčka z ornamentalnimi motivi, ki pa so ročno narisani. Kosilo postrežejo kar na tleh in sicer na listih bananovcev, v tem ko dekleta ob strani podijo muhe s palmovimi vejami. Jemo kar z rokami in hrana je okusna. Največ je seveda rib in sadja. Šele potem, ko so se gostje in moški prebivalci vasi najedli, smejo «k mizi» tudi ženske. Medtem pa se narodni plesi nadaljujejo, dokler se ne vrnemo proti svojemu hotelu. Od gostoljubnih prebivalcev se poslovimo s pozdravom «tofa» — na svidenje.
MELANEZUA FIDJI
V sredo, 15. avgusta popoldne smo zapustili Apio in po tisoč kilometrih letenja smo po 26 urah to je 16. avgusta ob 18. uri prispeli na letališče Nadi na otoku Viti Levu na otočju Fidji. Pot je v resnici trajala le nekaj nad dve uri. toda v tem času smo prekoračili «mednarodno črto datuma» in torej preskočili 24 ur in s tem izgubili en dan. V družbi se je nekdo jezil, ker je s tem izgubil praznik velikega šmarna.
Otočje Fidji sestavlja približno 840 otokov. Celotna površina meri kakih 18.270 kv. km od česar odpade 87 odst. na največja otoka Viti Levu in Vanua Levu. Na vsej tej površini živi nekaj nad pol milijona ljudi. Skoraj polovica teh je indijskega porekla. Otočje pripada Melaneziji, odkril ga je 1634. leta Abel Tasman, pozneje pa še slavni Cook. Od 1874. leta dalje je bilo področje angleška kolonija, od 1970. leta pa je dežela članica Commonwealtha. Zaradi svojega zemljepisnega položaja so pristanišča Suva, ki je tudi glavno mesto, Lautoka in Levuka zelo pomembna in imajo velikanski promet. In tudi letališče Nadi je zelo pomembno središče za letalski promet. Največje bogastvo otoka je sladkorni trs, veliko pa
je tu tudi bananovih palm in ko-kosovcev.
Na otokih Fidji srečamo tudi veliko turistov, posebno Japoncev. Avstralcev in Novozelandcev. Brez pretiravanja lahko rečemo, da so ti otoki nekakšen paradiž in naziv, ki ga domačini uporabljajo, je popolnoma upravičen. Zaradi tega tudi številni hoteli, ki jih je na Viti Levu kakih 20 in med njimi jih je veliko, ki so prve kategorije.
Tu obiščemo mesto Lautoka, ki je po važnosti drugo mesto na otoku. Zanimivo je predvsem o-biskati mestni trg, kjer se srečamo s pisano množico domačinov v karakterističnih oblačilih.
V petek, 17. avgusta, je na sporedu celodnevni izlet na otok Tai, na majhen koralni otok z gozdičem
palm. Tu se kopljemo, občudujemo morsko dno, kjer ujamemo tudi lepe morske zvezde temnomodre barve. Pod vodo opazujemo tudi žive korale, ki so rjavkaste barve, toda brž ko se jih dotakneš, cela «kolonija» spremeni barvo in postane sivozelena. Pojav traja 10 do 15 minut, nakar koral dobi spet svojo originalno barvo. O-gled morskega dna je še lepši s čolnom, ki ima stekleno dno in s katerim se odpeljemo na koralne čeri. Ob zvokih domače godbe nam opoldne postrežejo z obilnim «barbecue», z jedmi, ki so jih «skuhali» v pesku. Ko se proti večeru vračamo v hotel, je vsem žal. da smo premalo časa prebili v tem čudovitem kraju.
MILADIN ČERNE (Nadaljevanje sledi)
pa je delo vseh, moških, žensk in otrok, seveda če niso v šoli. Obiranje oljk pa zares ni kaj prijetno delo, ker te na visokih lestvah tudi blag veterc prepiha. Pobijanje oljk na tleh pa tudi ni prijetno, ker je hladno vse, česar se dotakneš, da te kmalu zazebe v prste in ko ti postanejo trdi, je treba na ogonu zakuriti o-genj iz dračja in suhljadi, da si ogrejemo prste.
Pa tudi sicer ima istrski človek tudi pozimi veliko dela. Ko pospravi v kleti, je na vrsti živina, so na vrsti opravki na dvorišču in vsa ta dela se opravljajo v zimskih mesecih, v mrazu, kajti sicer v drugih letnih časih je veliko dela na polju. Zato lahko rečemo, da je kmet tega področja pozimi prav toliko na planem kot poleti. In tu se nihče ne sprašuje, koliko stopinj kaže termometer. Pravzaprav ga nihče nima in nihče ne vprašuje, če je živo srebro nad ničlo ali pod ničlo. Namesto termometra je tu koritce za vodo za perjad. Ko je voda v koritcu en sam kos leda, je jasno, da je mraz, da je pod ničlo. In tudi ko je v lokvi za nejrajanje živine dva prsta debel led, je jasno, da smo krepko pod ničlo.
In tudi če smo pod ničlo, kaj potem? Delo ne čaka. Delo se na vreme ne ozira. In vtem ko se meščan razburja ob vremenski napovedi, vtem ko se mestni človek razvnema glede energetske krize in razpravlja ali bodo Arabci dali nafto ali ne, ali bo v bojlerju do-vol tople vode ali ne, ali bo v slehernem kotu stanovanja vsaj 20 stopinj Celzija, se podeželan ne zmeni za vse te/«probleme», ker je vajen, da ga v poletnih mesecih žge sonce in da mu v zimskih mesecih mraz prešine vse kosti. Zato ne gleda na termometer in ne posluša vremenskih napovedi, ker mu vse to nič ne pomaga.
Meščan ima svoje poletje in svojo zimo, kot jo ima tudi istrski kmet, le da sta letna časa za njiju povsem različna. V istrskem domu je bilo od davnaj ognjišče z enim dimnikom, skozi katerega je z dimom odhajala tudi toplota. Sedaj so na mesto starega ognjišča postavili štedilnik, marsikje celo električnega, predvsem pa štedilnik na drva. In ta štedilnik je edini vir toplote za kuho in ogrevanje. Zato je že kuhinja koma; komaj topla, ostali prostori istrskih dotriov pa so hladni, mrzli. Posebno v dneh, ko okoli vogalov zavija, burja, ki s‘akne sleherno odprtino/ sleherno špranjo, ki jih je v starih istrskih hišah veliko.
Če bi se v to okolje preselil pomehkužen meščanski človek, bi se kaj kmalu prehladil, v tem ko podeželana to veliko ne moti, saj se je na tak način življenja privadil že v otroških letih in je na takšno živlienje obsojen do groba. Zato ni nič čudnega, če kmet Gornje Bujščine ne poteene iz o-mare ali z obešalnika plašča sleherni dan, za vsako rabo.
T. F.
NARRATIVA — SAGGISTICA -GRANDI OPERE. Katalog založbe Società Editrice Internazionale, Turin, Corso Regina Margherita 176.
COOPERAZIONE — Problemi e prospettive di sviluppo dei paesi emergenti — Leto 1973, zvezek prvi. Iz vsebine: Sui criteri di valutazione dei progetti di Cooperazione tecnica; Esperienze italiane di sviluppo e cooperazione internazionale ; Incremento democratico e sviluppo economico; I Paesi industrializzati ed il Terzo mondo; Re-publica Federale Tedesca.
ESSO RIVISTA - 25 letnik, štev. 4-5 1973.
...............................ni.........
Fastova Govorica telesa in še Parkinsonov zakon
Pred seboj imamo dve knjigi, ki sta ju izdali dve slovenski založbi. Nista niti leposlovni, niti dokumentarni. Obe sicer govorita o različnih stvareh. Sta si pa podobni. Zato naj o obeh skupaj zapišemo nekaj besed in nanju opozorimo bralce.
Knjigo GOVORICA TELESA je napisal ameriški pisatelj Julius Fast, ki pri nas in v svetu ni dosti znan. Svojo pisateljsko kariero pa je začel prav s poljudnoznanstvenim delom Govorica telesa, ki je izšlo leta 1971. Ta zanimiva knjiga, ki jo zdaj dobivamo tudi mi (prevedla sta jo Vlasta Lovec in Vladimir Vajda, izdala pa založba Lipa v Kopru), je posvečena mladi vedi, vedi o govorici telesa, ki jo strokovno imenujejo kinezika. V tem poljudnoznanstvenem delu avtor torej na zanimiv način razpravlja o govorici človeškega telesa, o tem kako z raznimi gibi, kretnjami, z lego posameznih udov, z gibanjem v prostoru, pa z mimiko obraza, kimanjem glave, odpiranjem in pre-
mikanjem oči, človeško telo oddaja drugim ljudem sporočila.
Knjiga je razdeljena v enajst poglavij, v katerih razpravlja o govorici telesa in sporočilih, ki jih s telesom hote ali nehote oddajamo v družbi. Pri tem pa ne gre zgolj za zavestna sporočila bližnjim, temveč tudi za nehotena sporočila, ki jih človek s svojim obnašanjem oddaja. Zato to sporočanj j ostaja včasih brez odmeva, včasih pa doživlja celo nepričakovano, nasprotno reakcijo.
Bralec te poljudno in dovolj privlačno napisane knjige nam torej v svojem delu prikazuje različne oblike telesne govorice in nam pomaga tako bolje razumeti mimiko, kretnje, hojo in vedenje sploh. Pri tem nam pove, kdaj lahko znanje o telesni govorici uporabnnc za svoj osebni uspeh, kdaj se lahko z njo uspešno upiramo neprijazni okolici. Na podlagi avtorjevih raz glabljanj pa lahko tudi spoznavamo in presojamo ljudi, s katerimi prihajamo v stik Gre torej za knjigo o pri nas več ali manj docela neznani kineziki, za prve ko-
rake v svet človeške govorice in za prva tovrstna spoznavanja. V časih, ko preučujemo odnose med ljudmi, bo knjiga Govorica telesa prišla marsikomu prav. Tudi dovolj zanimiva je za branje in poučna obenem.
Druga knjiga PARKINSONOV ZAKON, s podnaslovom Prizadevanje za napredek, je v obliki poljudnoznanstvenega dela napisana satira na sodobno birokratsko družbo. Napisal jo je C. Northcope Parkinson, ki v vrsti poglavij skuša prikazati in tudi ironizirati preveliko kopičenje administracije t" sodobni družbi, zlasti v zahodnem svetu, ki ga pobliže pozna, pa vendar tako. da lahko njegove ugotovitve in izsledke prenesemo tudi na naše razmere. Prav zato je to pričevanje, sestavljeno iz vrste člankov, nastalih v različnih časih in objavljenih prvotno v raznih magazinih, kot študije o upravljanju, zanimivo branje tudi za našega človeka. Knjigo je prevedla Ttora Debenak, izdala pa Mladinska knjiga.
Sl. Ru.
21.50
22.20
22.30
ČETRTEK, 27. DECEMBRA 1973
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
12.30	Poljudna znanost lakaj Tota?
12.55 Sever kliče Jug
13.30	DNEVNIK
14.00	Ital. kronike:
Umetnost in slovstvo
17.00	DNEVNIK
17.15	Program za najmlajše:
Odkrivanje živali: gos
17.30	Zgodba svinčenega vojačka Risan film
17.45	Program za mladino
Od božiča do novega leta:
CIRCUS STORY
18.45	Poljudna znanost Zakaj Toto?
19.15	Ital. kronike in vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.45	Iz lica v lice z repatico
V teh dneh je repatica na dnevnem redu, skoraj tako kot problem energije. Toda kaj je sploh repatica, od kod prihaja, kje je njen konec, kaj repatica pomeni, je del sončnega sistema, zakaj repatice vedno «prinašajo» zlo? Vse to so vprašanja, o katerih se govori in piše in na vsa ta vprašanja bo skušala nocoj odgovorili oddaja, ki jo je pripravil Mino Damato ob sodelovanju cele vrste strokovnjakov in sodelavcev.
Oddaja predvideva vrsto neposrednih povezav z raznimi centri in strokovnjaki, tudi s samimi kozmonavti, ki sedaj z vesoljske ladje Skylab pobliže sledijo repatici Kohoutek, ker so pač izven zemeljskega ozračja in jih zato ne motijo «filtri», ki jih predstavlja zemeljsko ozračje Novi operni pevci za tri velike mojstre Filmske premiere DNEVNIK Vremenska slika
DRUGI KANAL
18.15	Protestantizem
18.30	Vir življenja
Tedenska rubrika o judovskem življenju in kulturi
18.45	športni dnevnik
19.00	Douglas Fairbanks BAGDADSKI TAT
Film «Bagdadski tat» je bil napravljen leta 1924 po ideji iz «Tìt.oc in ene noči». Scenarij je napisal Elton Thomas, ki ni nihče drugi kot Douglas Fairbanks, režiral pa ga je' Raoul Walsh. Nocoj je na sporedu pravzaprav drugi del tega filma. Zgodba pripoveduje o treh pretendentih, ki bi radi dobili za ženo Kalifofo hčerko, v katero je zaljubljen bagdadski tat Ahmed. Ahmed pa se ne zmeni za nevarnosti, za pasti, ki so mu jih nastavili na vsakem koraku, pač pa se napravi nevidnega in s tem mu uspe premagati strahotnega mongolskega princa, ki se je bil polastil Bagdada. S tem pa pride tudi do princese, ki ga že dolgo ima rada
20.00	Ob 20. uri
20.30	DNEVNIK
21.00	RISCHIATUTTO Nagradno tekmovanje
22.15	Vitezi neba Filmska nadaljevanka
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
17.15	šolska TV:
Nova matematika
17.25	Iz slovenske književnosti:
F. Celestin: Roza
18.00	Obzornik
18.20	Shane Serjjski film
19.10 Delavska TV tribuna:
V današnji oddaji cikla «Delavska TV tribuna» bodo delavci in sodelavci zagrebške TV spregovorili o vprašanju Skupnih služb v podjetju. Potrebno je namreč ugotoviti, kakšen je njihov položaj glede na neposrednega proizvajalca, ali imajo skupne službe iste ustavne pravice, da bi se konstituirale kot TOZD, ali ne, če niso konstitiirame kot TOZD, s katero ali del katere TOZD naj bodo?
19.40	Pri Dedku Mrazu
S. Makarovič: PIKIN KUŽEK
20.00	DNEVNIK
20.25	Kam in kako na oddih
20.40	četrtkovi razgledi Tisoč let Škofje Loke
21.30	1. S. Turgenjev:
OČETJE IN SINOVI
Da bi mogli laže spremljati drugo nadaljevanje, bomo povze li kratko vsebino prvega nadaljevanja: Arkadi j se po končanem študiju vrne k očetu na deželo. S seboj pripelje prijatelja Bazarova, ki se prav tako vrača domov, vendar brez kake naglice in se zato za nekaj časa nastani pri Kirsano-vih. Arkadij zve, deloma od očeta, deloma pa sam odkrije da si je oče po materini smrti ustvaril novo življenje s služkinjo Feničko, s katero ima sina. Očetovo početje odobrava in prepričuje očeta, naj se znova oženi. Toda oče, ki je sicer napreden, tega noče slišati. Mladeniča prineseta na podeželje precej nemira s svojimi nihilističnimi idejami
22.20	POROČILA
KOPRSKA BARVNA lELEVIZIJA
20.00	Risanka
20.15	DNEVNIK
20.30	PRVA NOČ Celovečerni film
22.00	Islandija
Documentami film, ki ga je napravil Slavko Jančar
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba: 11.35 Slov. razgledi; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Mario Bugamelli; 19.10 Božični motivi; 19.25 Program za mladino; 20.00 Šport; 20.35 Dva pisatelja; 21.05 Skladbe davnih dob; 21.25 Počitek ob glasbi.
TRST
12.10	Plošče; 14.30 Deželne kronike; 15.10 Program za mladino: 16.20 Operna glasba; 19.30 Deželne kronike.
KOPER
6.30,	7.30, 12.30, 14.30, 16.30,
18.30.	20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 9.00 Glasbena galerija; 10.10 Oddaja za mladino; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Turistične beležke; 15.10 Operne arije; 15.40 Oddaja za mladino; 16.40 Polke in valčki; 17.00 Mladinski klub; 17.45 Primorski kulturni ustvarjalci ;
18.00	Ob juke boxu; 19.00 Male skladbe velikih mojstrov ; 20.00 Glasba v večeru; 21.00 Radijski oder; 22.25 Violinist Dejan Bravničar.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 21.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.15 Vi in jaz;
10.00	Posebna reportaža; 11.30 Četrti program: 14.40 Nadaljevanka;
15.10	Program za mladino: 16.00 «Sončnica»; 17.05 Popoldanski spored; 17.30 Program za mladino;
18.00	Radijske kronike naše bodočnosti; 18.45 Sindikalno ekonomski program; 19.20 Nove ital. popevke; 19.50 Božične skladbe; 20.20 Ponovno na sporedu; 21.15 Neapelj
in njegove popevke; 21.45 Fantastična znanost.
II. PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Po ročila; 7.40 Lahka glasba; 8.40 Kako in zakaj; 8.55 Orkestri; 9.10 Pred nakupi; 9.50 Radijska nada Ijevanka; 10.10 Pesem za vsakogar; 13.50 Kako in zakaj?, 14.00 Plošče ; 15.00 Filmska glasba ; 15.40 Glasbeno - govorni spored:
17.30	Posebna reportaža; 17.50 Telefonski pogovori; 20.10 Plošče III PROGRAM
9.30	Na sporedu je Smetana:
10.10	Koncert; 11.40 Plošče resne glasbe; 12.20 Sodobna ital. glasba; 13.00 Glasba skozi čas; 14 3(1 Koralna glasba; 15.15 Skladbe za klavičembalo; 15.30 Simf. koncert; 17.20 Strani iz albuma; 18.00 Fran coske popevke; 18.20 Lahka glasba; 19.15 Večerni koncert: 19 45 L. Refice: Margherita da Mortona.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00 ,9.30 Poročila; 6.50 Na današnji dan;
8.10	Glasbena matineja; 9.«h Ka
rol Pahor:	Istrijanka; Q 35 Iz
glasbenih šol; 10.15 Po Talijinih poteh; 11.15 Z nami doma; 12.10 Operetni zvoki; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Za mladi svet; 14.40 «Mehurčki»; 15.40 Tenorist Wieslaw Ochman ;	16.00
«Vrtiljak» ; 16.40 G. Abecassis : Japonska malo drugače ;	17.00
«December 73»; 17.45 Kulturna kronika; 18.000 Aktualnosti; 18.15 Simf. koncert; 19.00 Lahko noč, otroci!; 20.00 Četrtkov večer; 21.00 Humor z vsega sveta; 21.40 Glasbeni nokturno ; 22.15 Popevke ; 23.05 Anakreontika; 23.15 Beethoven: Septet.
SPORT SPORT SPORT
NOGOMET _ * ;
PRI FIFA V ZUERICHU
Danes se bodo dogovorili kdaj tekma SFRJ-Španija
Brazilija, Italija, ZRN in Urugvaj nosilci skupin za SP
BEOGRAD, 26. — Trije predstavniki jugoslovanske nogometne zveze, sekretar Vasilije Stojkovič, prof. dr. Mihajlo Andrejevič in član izbirne komisije Miljan Miljanič, so odpotovali v Ziirich, kjer se bodo jutri srečali s španskimi predstav niki in s predstavniki mednarodne nogometne zveze, da bi določili datum dodatne nogometne tekme med Jugoslavijo in Španijo, za uvrstitev v finalni del svetovnega nogometnega prvenstva.
Jutrišnji datum za neposredne pogovore je predložil sam predsednik FIFA Stanley Rous, potem ko so Jugoslovani formalno zavrnili nje govo ponudbo, da bi dodatno srečanje odigrali 16. januarja v Parizu. Jugoslovanska nogometna zveza je naslovila na mednarodno nogometno zvezo, na evropsko nogometno zvezo in na prireditelja svetovnega nogometnega prvenstva pisma, v katerih je obrazložila, zakaj je zavrnila predlagani datum 16. januarja. Glavni vzrok je ta, da je v tem obdobju jugoslovansko nogometno prvenstvo prekinjeno zaradi zimskega počitka, drugi pa ker Španija ni hotela odigrati odločilne tekme pred koncem letošnjega leta, v nasprotju s predpisi svetovnega nogometnega prvenstva. Jugoslovani so namreč predlagali, naj bi zadnjo tekmo odigrali 28. decembra v Atenah.
* * *
FRANKFURT, 26. — Prireditelj-ski odbor svetovnega nogometnega prvenstva se bo sestal 5. januarja v Frankfurtu, da bi določil sestavo skupin finalnega turnirja za SP, ki bo v Zah. Nemčiji od 13. junija do 7. julija.
V jutranjih urah bodo prireditelji izbrali način žrebanja in bi morali določiti nosilce skupin ter razdeliti finaliste po geografski razporeditvi. Predsednik brazilske športne konfederacije Joao Havelange je že razkril, da so nosilci skupin Brazilija, Italija, Zah. Nemčija in U-rugvaj, ki so se v tem vrstnem redu uvrstili na zadnjem svetovnem prvenstvu v Mehiki. Čeprav ni še nihče tega uradno potrdil, je to najbolj verjetno, ker koledar že predvideva, da bo igrala ZRN v prvi skupini (Berlin in Hamburg), Brazilija v 2. skupini (Dortmund, Gel-seiikirchen in Frankfurt), Italija v 4. skupini (Miinchen in Stuttgart), Urugvaj pa v 3. (Dortmund, Diis-seldorf in Hannover).
Svetovno prvenstvo bo uradno odprla Brazilija, ki bo igrala. 13. junija ob 17. uri v Frankfurtu proti, ekipi, ki bo imela prU žrebu številko 5.
KOŠARKA
PORAZ OLIMPIJE V 1. zvezni moški jugoslovanski košarkarski ligi so včeraj dosegli take izide:
Olimpija — Radnički	89:90
Željezničar — Jugoplastika 0:2 Lokomotiva — Partizan 78:73 Crvena zvezda — Borac 81:76 Zadar — Rabotnički	85:69
Metalac — Industromontaža 79:75 Beograd — Bosna	71:60
KOLESARSTVO
MADRID, 26. — Belgijski kolesar Eddy Merckx bo pričel s svojo tekmovalno sezono 13. januarja v Ca-stelfelsu pri Barceloni, ko se bo udeležil krosa skupno z Ocano, Thevenetom, De Vlaeminckom in Van Dammejeni.
ATLETIKA
VIAREGGIO, 26. — Rimski predstavnik Mario Viani je zmagal na 23. krosu za «Pokal sv. Štefana», si se je odvijal danes v Viareggiu na razdalji 7 km. Viani je stalno vodil od prvega kroga dalje.
V prijateljskem šahovskem sre-inju, ki se je odvijalo v prostorih
zgoniške gostilne, je šestčlanska e-kipa ŠD Kontovel premagala izbrano vrsto ŠK Kras z izidom 4:2.
Povratno srečanje bo na Konto-velu v prvih dneh prihodnjega leta.
- bs -
Družabni večer Olimpije
Pred dnevi je bil v gostilni Rio-Imo pri proseški postaji družabni večer športnega društva Olimpija iz Gabrovca. Bilo je to srečanje od-bora, igralcev in simpatizerjev ob zaključku prvega dela prvenstva.
V uvodu je podal poročilo predsednik Mario Rustja, v katerem je presodil športno dejavnost društva v drugem polletju. Izrazil je prepričanje, da bo ekipa, po raznih nezgodah, ki so jo prizadele v tem delu prvenstva, izkoristila presledek ob novoletnih praznikih in v nadaljevanju popravila svoj položaj na lestvici.
Spregovoril je tudi novi trener Antonelli, ki je soglašal s predsednikom in je izrazil svoje zaupanje v bodoče možnosti ekipe.
Nato se je razvil pogovor med vsemi prisotnimi ob kozarcu domačega vina.
ek
NOGOMET	• V" U
V PRVENSTVU 2. AMATERSKE LIGE
DERBI VESNA-PRIMORJE BREZ ZMAGOVALCA
Borbenost Zarje ni zadostovala niti za točko - Brežani že obsojeni na izpad?
VESNA — PRIMORJE	1:1 tiča, Ternisco.	~ la celo jugoslovanski državni rekord
CIUDAD MEXICO, 22. — Italijanska ženska nogometna reprezentanca je doživela na svoji južnoameriški turneji že tretji zaporedni poraz: tokrat jo je premagal Peru z 2:0.
VESNA: R. Tence, Verzier, Botti, Germani, Tence, Skrem, Caharija, Valente, Kelemenich, Bortoloti, B. Tence, Zudini.
PRIMORJE: Štoka, Bezin, Visin-tin, Bukavec, Vatta, Tomizza, Barnaba, Barbiani, Bolcich, Prašelj, Drioli.
Sodnik: Collucci.
Križani se v tekmi s Primorjem niso najbolje izkazali. Ekipa je zaigrala precej medlo in to so Pro-sečani temeljito izkoristili, zlasti v prvem polčasu. Rezultat njihovega pritiska je bil gol, ki ga je Prašelj dosegel že v 6. min. p.p. Vesna je skušala sicer izenačiti, vendar je krilska vrsta Prosečanov tokrat držala kot dober jez, katerega Križanom nikakor ni uspelo prebiti.
V drugem polčasu se je Vesna še ostreje pognala v napad, vendar je prišla do izečenja (po zaslugi Skrema) šele nekaj minut pred koncem tekme z golom, za katerega so mnogi menih, da ni bil dosežen povsem pravilno.
Vsekakor je bila teka tekma lepa in borbena, Vesna pa je prišla do točke tudi z nekaj sreče, saj je skoraj prav do konca tekme kazalo, da bo Primorje zasluženo ostalo lastnik obeh točk, kar se pa ni zgodilo.
ZARJA — LIBERI AS	0:1
ZARJA: Babuder, Rismondo, Komar, Primožič, Methka, Križman-čič, Grgič, Bon, Desi, Žagar, Kažem, Kalc, Tasso.
LIBERTAS: Visnovi, Vidoni, Pao-lich, Paoli, Nuchetin, Causchi, Rus-I so, Ferrara, Auber, Vascotto, Mot-
SODNIK: Brajda.
STRELEC: v 10. min. p.p. Va-scoto.
V zaostali tekmi 2. AL je Zarja klonila tržaški enajsterici z minimalno razliko. Vse je kazalo, da bo Zarja iztrgala Libertasu dragoceno točko. Bazoviški nogometaši so se namreč borili prav do zadnjih minut. Nekoliko pa se je obramba Zarje zmedla v prvem polčasu, kar so nasprotniki, seveda, izkoristili in dosegh odločilni gol. Tekma se je začela z rahlo premočjo Zarje, na katero so igralci Libertasa odgovarjali s protinapadi. Že v 10. minuti je dosegel gol Libertas. Zarji-na obramba je nekoliko popustila, kar je Libertas seveda takoj izkoristil in v hitrem protinapadu poslal žogo v desni kot vrat. Ta zadetek je prisilil Zarjo, da je bolj ostro pritisnila. Skušala je izenačiti, kar pa ji ni uspelo, čeprav je bila vso tekmo pred vrati nasprotnikov.
LESTVICA: Flaminio 18, Stock iu Vesna 17, Audax in Muggesa-na 16, Libertas 14, Primorje 13, S. Anna 12, Juventina in Inter SS 11, Zarja in Edera 10, Fossaioli in Duino 9, Campanelle 7, Breg 2.
Kolesarski klub Adria iz Lo-njerja sporoča, da bo 2. REDNI OBČNI ZBOR v soboto, 29. decembra 1973 ob 20. uri v Lonjerju z naslednjim dnevnim redom:
1.	Izvolitev predsedstva
2.	Poročilo predsednika
3.	Poročilo tajnika
4.	Poročilo blagajnika
5.	Predlogi za spremembo statuta
6.	Razprava o poročilih
7.	Razrešnica staremu odboru
8.	Volitve novega odbora
9.	Razno
uiiiiiiniimiiiiiiiiiiimiiimiiiiMmiiiimiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiimiimimiiiiimimmiiiimHimu
ODBOJKA
V ZENSKI B IN MOŠKI C LICI
Bor in Kras po prvem delu prvenstva nista izpolnila pričakovanj navijačev
Kljub porazu pa sta obe šesterki v sobotnih tekmah igrali zelo slabo
JUNIR CASALE MONFERRATO -BOR 3:2 (7:15, 15:10, 15:17, 15:9 15:10)
BOR: Pernerčič, Bezeljak, Kalan, Rauber, Jevnikar, Prašelj, Furlanič, Kufersin, Božič in Bolčina.
Odbojkarice Bora so končale prvi del prvenstva s.-poražbftV jfo je bil njihov drugi zaporedni neuspeh po izrpdpq. ogorčenem boju,y,l^i je trajal può umani kot pet .nizov. To je vsekakor velika škoda, ker so tako Tržačanke na repu lestvice in imajo enako število točk kot njihove neposredne nasprotnice za obstanek v 2. ligi, zastopnice DMA. Na slabi Marzotto pa ni potrebno računati, ker nima mesta v tej konkurenci.
Borovke so prispele v Casale Monferrato s skoraj triurno zamudo in so tako imele le malo časa za sprostitev po dokaj dolgi vožnji. Vse te nevšečnosti v prvih treh setih niso pokazale vidnih znakov. Gostje so tudi to pot odlično pričele, kot je pač njihova letos že ustaljene navada. Domačinke jim niso prišle še zdaleč do živega, saj so izbojevale v prvem setu samo sedem točk. Začetek drugega seta ni bil več tako dober in začetno vodstvo Ju-niorja je bilo preveč izdatno, da bi ga lahko gostje kaj več kot omilile. Po izredno ogorčenem boju so borovke še enkrat prešle v vodstvo, ki je bilo, žal, poslednje v tem nastopu. Odločilna dva seta sta pripadala Juniorju in s tem tudi dve dragoceni točki.
V teh odločilnih posegih je bilo opaziti v vrstah «plavih» utrujenost in tudi nekaj že kroničnih napak, ki so v največji meri pripomogle k temu tesnemu porazu.
(V F.
KRAS — CASADIO RAVENA 1:3 (13:15, 15:6, 15:3, 15:10)
KRAS: Živec, Vesnaver, Budin, B. in R. Milič, Zadnik, Škrk, Peterlin, Ušaj, Bitežnik in Marušič.
CASADIO: Bellini, Mariani, Ram-belli, Zauli, Chierici, Santi, Boldri-
ni, Maioli, Venturi, Salvigni, Pezzi in tretji set.
primernega protiorožja. Casadio je v velikem slogu tako osvojil drugi
in Petrani.
SODNIKI: Bondoli in Zacchigna (oba iz
(BO), Schirò Trsta).
V zadnjem kolu prvega dela prvenstva moškunlodbojkarske C lige je šesterka Krasa podlegla tudi vb-deči ekipi Casadia iz Ravene in tako obtičala nnai (predzadnjem mestu lestvice. Kljub predvidenemu porazu pa so tokrat Krasovi odbojkarji prijetno presenetih, saj so (posebno v prvem delu srečanja) zaigrali kot prerojeni in spravili celo v težave odlične goste. Novi trener Ja-drijevič je torej dosegel od igralcev, da so stopih na igrišče samozavestno in so z borbenostjo ter prizadevnostjo prikrili nekatere že kronične šibke točke. Ko so se gostje razigrali, je seveda prišla do izraza pomanjkljiva obramba in sprejem servisov Krasovih predstavnikov. Vendar je hvalevredno dejstvo, da je znala ekipa prav v najbolj kritičnem trenutku reagirati in po tem, kar smo videli v soboto v Nabrežini, lahko sklepamo, da so možnosti Krasa za obstanek v ligi res stoodstotne. Treba si bo le še bolj zavihati rokave. Številni navijači, ki so napolnili telovadnico, so bili zadovoljni z igro Krasove ekipe. Žal, ne bo v povratnem delu prvenstva nastopal Ladi Budin, ki bo te dni obleke! vojaško suknjo, vendar bi morah krasovci vseeno izboljšati svojo uvrstitev na lestvici.
Prvi set je bil na visoki tehnični ravni in enakovredna igra pod mrežo je navdušila občinstvo. Krasovci so se borih kot levi in po veliki izenačenosti jim je uspelo zasluženo osvojiti set z najmanjšo razliko.
Upanje na senzacijo pa je splahnelo že v drugem setu, ko so se odlični gostje razigrali in prikazali moderno, hitro in učinkovito odbojko, proti kateri Kras ni imel
| V četrtem setu so krasovci še enkrat napeli vse sile, v upanju, da bi si zagotovili končni uspeh. Priča smo bili zagrizeni borbi in krasovci so vodih vse do stanja 9:7, ko je prišla do izraza večja izkušenost gostov, ki so zasluženo pospravili
cb'e točki' ________
Sedaj je prvenstvo C lige prekinjeno za dobo treh tednov, v katerih bodo skušah krasovci z rednimi treningi zopet priti v dobro formo.
- bs -
Bregov nogometaš Fulvi j Slavec
V drugem polčasu se igra ni bistveno spremenila. Zarja je imela le eno priložnost za izenačenje in to v 20. min., ko je Bon (sam pred vrati streljal previsoko čez prečko. Kljub vsem naporom Zarje se do konca tekme rezultat ni več spremenil in Bazovci so morah poraženi zapustiti igrišče.
R. A.
BREG - INTER SS	0:1
BREG: Pavento, Vidos, Slavec, Saxida, Race, Strnad (d.p. Forna-zaris), Samec, Gasperutti, Marke-žič, Grahonja.	.
INTER SS: Princig, Celigoi, Calabrese, Marzari, Olenik, Beorchia, Renier, Marchetti, Cacovich, Ber-netti (Antonini), Mustacchi.
STRELEC: v 22. min. Bemetti.
Še tako skromni upi Brega za obstanek v ligi so po tej tekmi pokopani. Tudi tokrat «plavi» niso zaslužili poraza, kajti prevladovali so na igrišču in precej streljali na nasprotna vrata. Oškodovani so za točko, ko je Olenik na sami gol črti z roko ustavil žogo, ki bi sicer šla v mrežo. Sodnik ni dosodil niti enajstmetrovke. To odločilno napako je hotel v nadaljevanju igre popraviti s tem, da je večkrat žvižgal Bregu v korist, kar pa ni pomagalo. Vsekakor bolj kot v sposobnosti in borbenosti naših igralcev je treba iskati krivdo v njihovih neuspehih, v razpoloženju, ki je sedaj zlezlo na «ničlo». Dogaja se namreč, da se morajo boriti za gol za vsako ceno, to pa se jim maščuje.
Na slabem blatnem igrišču, ki je bilo še najbolj podobno riževemu polju, je zmagal tisti, ki je prvi poslal žogo v vrata. To se je zgodilo v 22. min. zaradi nesporazuma v obrambi, ko se je žcga odbila cd nekega igralca, in se zakotalila pred noge Bemettija. Ta ni imel težav in je iz ugodnega položaja premagal vratarja «plavih». Zagrizen odgovor «plavih» ni obrodil sadu mti v drugem delu tekme, ko je prišlo do zamenjave Strnad - Fornazaris in je igra pridobila na učinkovitosti. Nasprotnikom je treba priznati, da so bih zelo budni v obrambi, kjer sta izstopala veterana Olenik in Marzari. Med Brežani se nam zdijo vredni omembe posebno Slavec, Saxida in Markežič.
'.#Wi	IST
V A SKUPINI C LIGE
Po porazu v Savoni Triestina zadnja
Nedeljsko kolo A skupine C lige ni bilo naklonjeno Triestini, ki je morala prepustiti obe točki Savoni (1:0), zadnji na lestvici. Tržačani so tako zdrknih prav na dno in so talco zadnji na lestvici, na kateri vodi še vedno Venezia pred Alessandrio in Leccom. Od vodeče skupine se je odlepil Belluno, ki je moral prepustiti obe točki Ve-nezii, medtem ko je na četrtem mestu še vedno Udinese, ki je zmagal tudi proti Trentu. Na repu pa je Savona dohitela Triestino in Der-thono, ki ni mogla nič proti razigranemu Leccu. S kar tremi točkami prednosti pred zadnjeuvršče-nimi pa je Legnano, ki je odpravil elodiasottomarino.
Za Tržačane je postal položaj zelo kritičen, saj ni nihče pričakoval, da bodo podlegli tudi na nenevarnem igrišču v Savoni. Triestina je sicer predvajala lepo igro, manjkalo pa ji je hitrosti, tako da se je pustila najprej presenetiti, nato pa ni znala nadoknaditi zamujenega.
ATLETIKA
Pred dnevi je umrla ena prvih slovenskih atletinj Jelka Tratnik, por. Bakarčič. Udejstvovala se je v letih med obema vojnama in je pred drugo svetovno vojno postavi-
v skoku v višino (149 cm), kar je bil tedaj izreden dosežek. Bila je vsestranska atletinja, saj je dosegala izvrstne rezultate v tekih, skokih in metih.
BOKS
ZÙRICH, 26. — švicarski boksar Chris Cervert je osvojil naslov evropskega boksarskega prvaka mušje kategorije, potem ko je premagal italijanskega prvaka Atzorija s k.o. v 7. kolu.
ROKOMET
Slovenski rokometaši so slavili svoj največji uspeh v zgodovini slovenskega rokometa. Po zmagi nad Rabotničkim s 26:17 se je ljubljanski Slovan kot prvi slovenski klub uvrstil v finale jugoslovanskega pokala. V drugem polfinalu je Borac premagal Celje s 23:19.
Zarja je v zadnjih kolih prvenstva 2. AL igrala zelo uspešno, v nedeljo pa kljub temu ni uspela preprečiti (sicer tesnega) poraza v tekmi z Li-bertasom. Na sliki: Tržačani v napadu pred vrati Bazovcev, vendar jih je domači vratar prehitel
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiniiiiiiiiiiniia
KOŠARKA
V MOŠKI PROMOCIJSKI LICI
Kontovel in Bor premalo moči za uspešno igro v 2. polčasu
Med mladinci je Patriarca visoko premagala openski Polet
KONTOVEL — POM DELFIN 58:72
(25:34)
KONTOVEL: Starc 35. A. Zava-dlal 9, D. Zavadlal 3, Kralj 6, Lisjak 3, Štoka, Luksa 2, Bukavec in Daneu.
POM: Misciali 14, Zuccon 8, Bianco, Ben'gni 2, Russi 7, Davanzo 6, Bobis 1C, Furioso 13, Calci 2, So-ranzio 10.
PET OSEBNIH NAPAK: D. Zava-dla! 38:42, Starc 58:68.
PROSTI METI: 18:36.
SODNIKA: Tommasi in Deboni iz Trsta.
Kontovelci so v nabrežinski telovadnici gostili solidno ekipo POM iz Tržiča, ki spada v sam vrh lestvice. To so Tržičani tudi dokazali, že v peti minuti so vodih z rezultatom 11:2. Kontovelcem se ni obetalo nič dobrega, a pravočasna «minuta» je pomagala, da so uredili svoje vrste in zaigrali bolj sproščeno. Na dan je prišla izkušenost S‘arca in obeh-^Zavadlalov, kL so bili glavni pobudniki vseh akcij v nanadu. Toda vsa prizadevnost ni zadostovala, da bi ujeli nasprotnika, ki je bil stalno vodil za usodnih devet košev.
V drugem delu igre so domačini začeli zelo dobro; ubrali so agresivno igro in že v drugi minuti so znižali vodstvo na štiri koše. Tedaj pa so nerazumljivo popustih in s tem se je okoristil nasprotnik. Zadnja priložnost se je ponujala Kontovelcem v 6. minuti, ko so zaostajali za tri točke (35:38). Toda prav v teh odločilnih trenutkih je domačine pokopala smola in utrujenost. Za nameček pa je sodnik popolnoma nerazumljivo dosodil še peto o-sebno napako D. Zavadlalu, ki je b;l dotlej v veliko pomoč celotni ekipi.
Kontovelci so kljub porazu zaigrali zares dobro in so zapustili igrišče z dvignjeno glavo. Za pravi podvig pa je poskrbel Starc, ki je s 35 koši prekosil samega sebe.
H. L.
SAGRADO — BOR 61:50 (24:30)
SAGRADO: Zamolo 14, Silvani, Scaramella 26, Vittori 3, Fabbro, Bernabè 4, Bon 6, Monorchio 2, Marsoni 6, Aglialoro.
BOR: Koren 8, Francia 4, Bara-zutti 8, Pertot 2, Vatovec 5, Klobas 19, Fabjan 4.
SODNIKA: Massa in Micheli iz Tržiča.
PROSTI METI: Sagrado 7:16 in Bor 14:20.
PET OSEBNIH NAPAK: Koren (50:59).
Vse je kazalo, da bo našim košarkarjem le uspelo doseči prvi par
točk v gosteh. Borovci so namreč začeh zelo dobro in so zadovoljili predvsem v obrambi, kjer sta Koren in Klobas domačinom uspešno zapirala prostor. Tudi v napadu je kazalo dobro, saj je mladi Vatovec (letnik 1957) na splošno dobro vodi! igro svojega moštva. Žal, na je Fabjan že v 13. minuti prvega polčasa zbral štiri osebne napake, tako da ni mogel pomagati v obrambi tako kot zna. Fabjan služi vojaški rok in tri mesece sploh ni treniral. Če upoštevamo to dejstvo, je bil njegov doprinos na nedeljski tekmi več kot zadovoljiv. Že v tem srečanju pa je bivši Borov najboljši strelec dokazal, da bo v nadaljevanju prvenstva zelo koristen v tem mladem moštvu.
Nedeljsko srečanje v Zagraju pa je še pokazalo, da borovci ne znajo zdržati enakega ritma v obeh delih igre. Medtem ko zaigrajo v prvem polčasu zbrano in odločno, vidno Wustijo v (jrugem delu igre. To pa Jih je drago stalo tudi v Zagraju, saj so domačini s Scaramellom v odlični formi stanje najprej izenačili,,, nata, .pa so .zmagah celo z 11 točkami razlike.
Naj še omenimo, da je Bor nastopil z zelo okrnjeno postavo. Ka-pič in Kralj sta odpotovala na smučanje, Hrvatič je bil službeno zaposlen, Ražem pia si je poškodoval nogo. Zadovoljiv podatek te tekme pa je bilo razmerje prostih strelov (14:20).
MLADINCI
PATRIARCA - POLET 123:65
(67:35)
POLET: Daneu 8, Guštin 25, Dolenc 9, Kraus 4, Škerlavaj, Tavčar 2, Starc 2, Edi Sosič 15.
PROSTI METI: 11:26.
Poletovi košarkarji so v predzadnjem kolu mladinskega prvenstva doživeli svoj najhujši poraz. Igrah so sicer proti močni peterki Pa-triarce iz Gorice, ki je prvič nasto pila s popolno postavo, igrali so brez kapetana Adrijana Sosiča. Res pa je tudi, da so naši košarkarji igrali povsem nezbrano v obrambi, v napadu pa so nemarno zapravljali priložnosti za dosego košev. Proti obrambi domačinov so bih poletov-ci kar brez moči.
Patriarca je daleč najmočnejše moštvo v tem prvenstvu. Prvič so Goričani nastopih s popolno postavo in pokazali so res tako košarko, kot je ostale ekipe ne zmorejo. V vrstah Patriarce je zelo uspešno igral slovenski košarkar Jordan Marušič, ki je v obrambi lovil vse odbite žoge, v napadu pa je dosegel 25 točk.
IZIDI MLADINSKIH MOŠTEV NARAŠČAJNIKI
Inter 1904 — Bor Ricreatori — Kontovel
138:43 53:28 b. L
ŠPORTNIK LETA
Jugoslovanski športni časopis «Sportske novosti» je v tradicionalni vsakoletni anketi proglasil za najboljšega jugoslovanskega športnika v letu 1973 boksarja Marjana Beneša (pred Parlovim, Šurbekom, Šušnjem, čosičem in drugimi), za najboljšo športnico pa atletinjo Jelico Pavličič (pred Tortijevo, Ur-bančičevo, Fočičevo in Antičevo).
Za najboljšo moško ekipo v državi so proglasih državno košarkarsko reprezentanco, za najboljšo žensko ekipo pa državno rokometno reprezentanco.
Cesena	—	Sampdoria	1
Genoa — Bologna	X
Inter — L. R. Vicenza	1
Napoli	—	Milan	2
Roma — Fiorentina	X
Torino — Foggia	X
Verona — Lazio	2
Arezzo — Ascoli	x
Bari — Como	X
Brindisi	—	Brescia	X
Catania	—	Atalanta	1
Catanzaro — Taranto	1
Palermo — Parma	X
KVOTE:
13 - 3.396.700 lir 12 — 136.800 lir
1. -
2. -
3. -
4. -
5. -
6. -
1.	Formianar
2.	Isolano
1.	Zelasco
2.	Vintore 1 Unisono 2. Axia
1.	Barbaggio
2.	Smalto
1.	Bambuk
2.	Goldfinger
1.	Eloyse
2.	Hazu
X
2
X
X
X
1
2
X
2
1
2
X
KVOTE:
12 - 2.966.510 lir 11 — 177.100 lir 10 —	16.100 lir
SPECTATOR:
MAFIJA
VČERAl in DANES
Optimist je tudi Michele Pantaleone, socialistični poslanec In prav tako večletni borec proti mafiji, ki je prav tako zelo pomemben sodelavec komisije :
«Korenine vsega so v politiki. Na eni strani je aktivnost cornisi j e. Njeni dokumenti bodo začeli hitro prihajati iz pre-ialov in vrstili se bodo številni procesi. Na drugi strani je neka politična stranka, ki je, po mojem mišljenju, v idealnih pogojih, da se osvobodi nekih nevzdržnih vezi. Na Siciliji nimajo niti krogi, ki so se najbolj kompromitirali z mafijo, več Interesa, da vzdržujejo zveze z njo. V zadnjih nekaj letih se |e politična panorama otoka znatno spremenila: krščanska demokracija ima končno čvrsto lokalno oblast, vse ima v rokah, predstavlja desnico v vseh odtenkih, posrečilo se ji je iztisniti iz igre monarhiste in neofašiste z vsemi interesi, ki so jih predstavljali. Za nekatere notabile krščanske demokracije je napočil čas, da se pokažejo pogumne. Prvo, kar naj bi žrtvovali, prijateljstva na visoki ravni, najbolj vidna kompromitiranja, so pa je logično, da bodo prve žrtve stari prvaki mafije, ki imajo okrog sedemdeset let in veliko avtoriete. Lahko sem tudi sam opazil te dni, da so manjši zlikovci manj presenečeni. Operacija je usmerjena mnogo više, kot pa stoje oni.»
Pantaleone sodi, da je za komisijo bistvenega pomena sama dialektika raznih političnih sil, iz katerih je sestavljena, pa bo zato tudi opravila svojo nalogo:
«Tega ni več moč zaustaviti. Težko delo bo, morda tudi po-
časno, toda izvršeno bo do konca.»
Prevladuje prepričanje, da policaji in preiskovalni sodniki v Palermu na Siciliji niso nič drugega, kot izvrševalci strogih direktiv, ki prihajajo iz Rima, tam pa vse vodi šef policije Angelo Vicari, ki ima zvezo z ameriškim FBI in ne samo s pro-timafijsko parlamentarno komisijo. Nino Sorgi, eden izmed najuglednejših penalistov v Palermu, misli v svoji izjavi za rimski tednik «Espresso» Tako-le:
«Frank Coppola in njegovi kompanjoni so bili prijeti, po mojem mišljenju, na pritisk Američanov. Ekonomska aktivnost, ki jo v Združenih državah razvijajo italo-ameriški člani mafije ali njihovi eksponenti, je zavzela zaskrbljujoč obseg. Gre za kapital« v milijardah, pridobljenih s prodajo mamil ali raznimi vrstami tihotapstva, te kapi tale pa premeščajo v konjske dirke, v organizacijo boksa, v avtomate za stavo, pa tudi v večje špekulacije, industrijske in bančne. Mafija v Ameriki je na poti, da postane močna finančna družba, Id se poslužuje terorja, ameriška policija pa ni v stanju, da bi se borila brez naše pomoči. To je eden izmed vzrokov, ki so nas prisilili, da smo začeli z operacijo proti mamilom, o čemer vemo vsaj že dvajset let. Sistematsko so registrirali celo vrsto telefonskih razgovorov, srečanj, letalskih potovanj. Omenjene indicije so povezali s serijo vrtoglavih obogatitev in «primer» je bil odprt. To je nedvomno odlična priložnost, da zadamo mafiji hud udarec. Toda to ima tudi svojo ceno. Proces takšne vrste bi lahko dobil razsežnosti procesa tudi proti vodilnemu italijanskemu razredu z nekaterimi razvejanji v Ameriko. V svetu mafije je sleherna epizoda povezana s stotinami drugih epizod v času in prostoru.»
Ko komentira to zelo zanimivo, zdi pa se, da tudi kompetentno izjavo, pravi rimski «Espresso» :
«Ali je italijanski vodilni razred, še posebej pa sicilijanski, pripravljen plačati to ceno? To je vprašanje, ki so ga te dni zastavili številni, ker so očitni politični motivi novega udara po mafiji. Tisto, kar je treba vzeti kot zanesljivo, je to, da pobud takšnega obsega ne storijo brez predhodnega skrbnega preučevanja vseh možnih posledic in brez čvrste odločitve, da bodo
šli do konca. V okolju mafije bi sleherna oprostitev vrhunskih članov mafije, ki so zdaj aretirani, vplivala kot dokaz slabosti začete bitke proti mafiji, oziroma kot dokaz moči mafije. To bi bil dokaz, da je mafija neuničljiva, njen ugled bi še bolj porastel, dobila bi nekaj spričevalu podobnega o svoji nedotakljivosti. če bodo čez šest mesecev Frank Coppola in ostali prišli na prostost, bo to za mafijo nekaj, kot da je zmagala v neki odločilni bitki.»
DANILO DOLCI DOKAZUJE, A NADŠKOF RUFFINI POBIJA
Danilo Dolci, ki je znan po vsem svetu, ima v Partinicu svoj Centro Studi in od tam vodi na Siciliji novo gibanje v dobro ljudstvu brez pravic. Organizira pasivno rezistenco, vodi razne akcije, pa tudi javna dela, razkrinkuje mafijo in korup cijo ter uživa moralno pomoč italijanskih in svetovnih naprednih krogov, medtem ko ga reakcija preganja.
Danila Dolcija so novembra 1963 poklicali pred komisijo za boj proti mafiji, da bi povedal, kar je vedel o delovanju Franka Coppole na političnem polju. Pred komisijo je povedal, kako sta Coppola in mafija naredila iz Messerija senatorja. Dolci je kasneje o tem govoril tudi javno, na nekem zborovanju intelektualcev v rimski Casa della Cultura, pa tudi pisal je o tem. Dolci je zbral tudi dosjeje dokumentov o tej povezavi mafije s politiko glede na konkreten primer Coppola - Messeri. Omenjenega zborovanja v Rimu so se udeležili tudi nekateri senatorji in poslanci.
Preden je Dolci na tem zborovanju in v neki publikaciji objavil pismene dokaze, je gangster Frank Coppola tožil sodišču Dolcija in liste, ki so prinesli njegove izjave zaradi klevete.
Senator Messeri pa je tiskal velik lepak in ga dal nalepiti po zidovih Partinica in drugih sicilijanskih mest. Naslov na lepaku je bil: «Odgovor Danilu Dolciju».
Messeri pravi, da je v časnikih bral, kaj je bil Dolci izkazal pred komisijo in izjavil novinarjem. To, kar pravi Dolci, je najnavadnejša kleveta, služi pa določenim političnim interesom.
Zato Dolci poskuša, da nekega poštenega demokrščanskega po litika «moralno linča» in «ga povezuje s kriminalno aktivnost jo». Messeri pravi:
«Ker vse to zadeva mene osebno, pozivam dotičnega ne srečnika, da dokaže moje sodelovanje v takšni aktivnosti Do kler ne bo ponudil dokazov, pa tudi najmanjših, za vse, ka trdi, bom smatral Danila Dolcija za navadnega klevetnika lo pova in kriminalnega Upa. Te kvalifikacije razširjam tudi n tiste, ki ga pri tem navdihujejo in favorizirajo.»
Seveda, ni ugodno za nekega demokrščanskega poslanca h člana vlade sloves, da Je bil izvoljen s pomočjo mafije in ne kega italo - ameriškega gangsterja in večkratnega morilca.
Toda Danilo Dolci je odgovoril na omenjeni Messeriiev le pak. Poglejmo kako:
«Ko sem bdi 13. novembra poklican pred parlamentarno ko misijo za boj proti mafiji, da bi poročal o fenomenu mafij« na našem območju, sem mislil, da je naloga našega Centra zi Saidi j e predvsem iskati naravo tega fenomena in vztrajati, da b se našli instrumenti ter metode, ki so potrebni proti mafiji No ker je komisija od mene zahtevala, naj bolje preciziran nekatere bistvene indikacije, še posebej glede delikatne teme to je zveze med nekaterimi člani parlamenta in mafijo, sme sprejeli omenjeni poziv, vendar z nekaterimi pripombami :
1.	Naše delo je predvsem, to poudarjam, pozitivno delo z* razvoj in se nameravamo z mafijo ukvarjati toliko, kolikoi je ena temeljnih zavor demokratskega razvoja v njegovih javnih aspektih in samo kolikor zadeva območje, kjer delujemo Zato želimo natančno dokumentirati nekatere zveze, ki so se tudi javno izrazile in za katere na območju vedo, ne da bi se pri tem vtikali v zasebne zadeve posameznih oseb.
2.	Dokumentacija (Id smo jo uredili po kronologiji dejstev, katere zadeva) je bila zelo skrupolozno zbrana in čim bolj sme jo mogli zbrati med osebami, ki so odgovorne in pripadajo vsem političnim strujam.
3.	Naslednje mesece nameravamo objaviti tudi drugo gradivo.»
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PR 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70
Podružnica
GORICA. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADIT» * DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno *
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Glavni urednik Stanislav Renko
Stran 6	27. decembra 1973 Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Izdaja In tiska ZTT • Trsi
PO SPOROČILU FRANCOSKE POLICUE
Prevratniška palestinska organizacija odkrita pred nekaj dnevi v Parizu
Gverilci noj bi imeli v načrtu teroristično akcijo proti neki evropski državi Izredno nadzorstvo v Ciampinu in bojazni pred ponovnim prevratniškim napadom
PARIZ, 26. — Pariška policija je danes sporočila, da je pred nekaj dnevi odkrila ilegalno propalestin-sko teroristično organizacijo, ki je imela svoj sedež v neki vili nedaleč od francoske prestolnice. Doslej so agenti aretirali trinajst gverilcev in jih prijavili sodni oblasti zaradi nedovoljene posesti razstreliva in strelnega orožja, ponarejevanja dokumentov in vrste drugih manjših prekrškov.
Policijska akcija se je začela že novembra. Kaže. da je že takrat francoska obveščevalna služba DST zbrala vrsto indicij, po katerih naj bi ena ali več organizacij palestinskega odporniškega gibanja pošiljala v Francijo orožje in razstrelivo, da bi ustanovila v tej državi osrednji operativni sedež za akcije v vseh evropskih državah. Do prvih konkretnih rezultatov pa so franco-
SAM0 ZA PSE
Gre za bedarijo ali za neokusno šalo, so se spraševali francoski listi, ko so komentirali reklamno kampanjo novega hranilnega proizvoda za pse. Konzervo proizvajajo v Zahodni Afriki, katero že nekaj mesecev pesti strahovito pomanjkanje. «Veseli smo — piše v reklamnem listu — da vam lahko predstavimo svoj proizvod XXX. Gre za ribjo konzervo, ki jo proizvajamo neposredno v Črni Afriki. Ribe lovimo v prozornem, neonesnaženem morju in jih sušimo na belih, čistih plažah. Naše ženske jih skrbno čistijo in pripravijo tako, da ohranijo fosfor, kalcij, vitamine in beljakovine. Naš proizvod bo res osrečil vaše pse.»
BOŽIČNO DARILO
Pred nedavnim so dali v ZDA v prodajo velik poster, s katerega se smehljata Richard Nizon in Spiro Agnew, oblečena v črtaste obleke zapornikov. «V nekaj dneh smo prodali 50 tisoč izvodov lepaka in' smo šele začeli,» je veselo komentiral založnik, ni pa hotel točneje povedati, na kaj se nanaša.
KRATKOVIDNI LOVCI
Nekoč prepolna lovišča v Pomurju so italijanski lovci zaradi kratkovidnosti pomurskih lovskih družin dobesedno iztrebili. Letošnjo zimo pomurska zelena bratovščina celo ne more opraviti lovskega krsta po starih šegah, ker je za ta obred nujno potreben pravi divji zajec.
Nemara bi si lahko pomagali s kozlom, ki so ga ustrelili?
ski policisti prišli 19. decembra v kraju Modane. Tistega dne so obmejni stražarji aretirali dva Alžirca in enega Palestinca, ki so potovali iz Pariza v Italijo z avtom, v katerem so bila pripravljena skrivališča za orožje. Aretiranci niso imeli s seboj orožja, kaže pa, da so priznali, da so pustili tovor v neki vili v bližini Pariza.
Že naslednjega dne so agenti vdrli v vilo, kaže, da gre za vilo v vasi Williers sur Marne, aretirali drugih deset članov teroristične organizacije in zaplenili orožje ter razstrelivo. Zanimivo je, da medtem ko so bili prvi trije aretiranci Arabci, je ostalih deset turške narodnosti. Slo naj bi za aktiviste turške ljudske osvobodilne fronte, ki de luje v tesni povezavi z istoimensko palestinsko fronto.
Kljub tajnosti preiskovalnega postopka se je izvedelo, da so policisti prijavili doslej teroriste preiskovalnemu sodniku iz Corbeila zaradi nedovoljene posesti razstreliva in strelnega orožja ter zaradi ponarejevanja dokumentov. Nekateri tuji opazovalci menijo, da so imeli aretirani teroristi v načrtu teroristično dejanje v neki tuji državi še pred koncem letošnjega leta. Govori se, da bi lahko bila ta država tudi Italija. Francoska policija še vedno aktivno išče nekatere člane skupine, ki so se doslej izognili pastem, ki so jim jih nastavili agenti, in izginili kot kafra. Možno je tudi, da bo sčasoma preiskavo prevzelo sodišče za varnostna vprašanja, čeprav se doslej za zadevo zanima navadno sodišče.
V zadnjih časih poročajo iz vseh evropskih držav o ustanavljanju domnevnih palestinskih terorističnih central. Že nekaj dni je nemška po licija v alarmnem stanju, ker naj bi se po poročilih obveščevalne službe vtihotapili v državo palestinski komandosi. Zaradi tega so poostrili nadzorstvo nad vsemi letališči in posebne protigverilske skupine so stalno pripravljene za po seg. Govori se, da so teroristi oho roženi s prenosno raketo sam - 7 sovjetske izdelave, kakršno sta imela arabska terorista, ki so ju italijanski policisti pred nekaj meseci aretirali pri Ostii. Po poročanju nekaterih nemških listov naj bi ra keto pripeljal v Bruselj libijski diplomatski kurir. Če je to res je na dlani, da bi se odnosi med Li-
Glasilo sovjetskih pisateljev «Lite. ratumaja gazjeta» pa danes trdi v zvezi s pokolom v Fiumicinu, da je akcijo pripravila in izvedla izraelska obveščevalna služba, saj le Izraelu koristi taka strategija napetosti in propad ženevske mirovne konference.
Čilska vlada izgnala švedskega zdravnika
SANTIAGO DE CHILE, 26. -Čilski generali so izgnali iz države švedskega zdravnika Erika Ag-stroma. Le ta je dopotoval v Santiago v soboto, da bi zdravil Rolanda Calderona, bivšega ministra za poljedelstvo, ki je bil ranjen v bivšem kubanskem veleposlaništvu.
■JiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiifiiiHiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
SKORAJ V SKLADU Z VLADNIMI OMEJEVALNIMI UKREPI
Spremenljivo vreme in zmeren promet značilna za božične praznike v Italiji
Življenje je bilo precej živahno le v zimskih smučarskih središčih - Globe za izletnike z motornimi čolni - Več nesreč je bilo zaradi megle in dežja
RIM, 26. — Božični prazniki v I kaj lepih dni na soncu in na za Italiji so potekli skoraj neopazno I sneženih pobočjih, za veliko večino prebivalstva, vsaj To velja še prav posebej za kra-
bijo in Belgijo lahko zelo zaostrili.
Kakor koli že, kaže pa, da je ravno belgijska obveščevalna služba tista, ki že nekaj mesecev obvešča sorodne organizacije drugih evropskih držav o domnevnih terorističnih naklepih palestinskih komandosov. Kaže, da so italijanske oblasti prav na opozorilo belgijske varnostne služe odredile posebno nadzorstvo na letališču Ciampino.
Že včeraj popoldne so posebni oddelki italijanskega letalstva in protigverilske skupine karabinjerjev obkolile letališče. Vojaki skrbno pregledujejo vsakogar, ki pride na letališče, tudi civilne uslužbence, ki so tu zaposleni že dalj časa. Včeraj so na primer ustavili in skrbno pregledali nemško letalo, ki je bilo namenjeno v Strasbourg. Policija sedaj aktivno išče potnika, ki je bil na seznamu nemškega letala, a ki se ni javil pravočasno za odhod.
Kot je znano je rimsko letališče Ciampino le delno odprto civilnemu prometu. Poslužuje se ga v glavnem družba Itavia za polete na notranjih progah, druje letalske družbe pa se ga poslužujejo le za polete charter.
Alarm na tem letališču naj bi bila posledica obvestila belgijske obveščevalne službe, da palestinski teroristi pripravljajo napad proti nekemu evropskemu letališču. Značilno pa je, da je neko italijansko letališče prvič po vojni toliko časa in tako strogo zastraženo.
Teroristi iz Fiumkina pripravljali atentat na H. Kissingerja?
BRUSELJ, 26. — Kot poroča tiskovna agencija UPI, ki citira v tej zvezi vesti iz vojaških in diplomatskih krogov, naj bi teroristi, ki so prejšnji teden napadli letalo družbe Pan Am v Fiumicinu. imeli v načrtu atentat na ameriškega zunanjega ministra Kissingerja. Akcijo naj bi pripravili po naročilu libijske vlade.
Kot poroča časnikarska agencija naj bi teroristi pripravili načrt zà napad na Kissingerjevo letalo na beirut-skem letališču. Libanonska vlada pa naj bi pravočasno odkrila zaroto in preusmerila letalo na vojaško letališče Rayak, kakih 70 kilometrov od prestolnice. Ker je prvotni načrt, propadel, naj bi nato Libija ukazala teroristom naj napadejo letalo ameriške družbe na italijanskem letališču.
Predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva George West je v zvezi s poročanjem agencije UPI izjavil, da nima informacij, na podlagi katerih bi lahko potrdil ali demantiral poročilo.
F'o vesteh iz istih virov naj bi bili teroristi člani organizacije Nacionalistična mladina za osvoboditev Palestre. šlo naj bi za odsek «črnega septembra», organizacije, ki naj bi jo podpirala in finansirala Libija, člani iste organizacije naj bi bili odgovorni za teroristični napad na izraelsko veleposlanštvo v Nikoziji aprila letos in za pokol na atenskem letališču avgustu letos.
Iz Kuvajta medtem poročajo, da se je danes sestala preiskovalna komisija palestinskega odporniškega gibanja. ki vodi preiskavo o pokolu na rimskem letališču. Komisija naj bi sproti obveščala o svojih odkritjih vse arabske vlade in naj bi zaključila svoje delo konec januarja, šele nato naj bi bil proces proti teroristom, ki jim bo sodilo revolucionarno sodišče.
............................................................
ISTOČASNA NAVZOČNOST KOZMONAVTOV SZ IN ZDA V VESOLJU
V PREDMESTJU FIRENC
Čeprav se je živo srebro spustilo pod ničlo, se pogumni Pražani kopljejo v Moldavi
kar se tiče velikega množičnega prometa, ki je bil značilen za prejšnja leta. V mnogih večjih krajih, glavnih deželnih mestih in celo v samem Rimu je bil avtomobilski promet zelo zmeren, včasih skoraj ničen, tako da so ljudje imeli vtis, kot da gre za katero si bodi nedeljo v teh časih omejevanja potrošnje bencina in energetskih sredstev nasploh. V Rimu so skupine turistov, po Večini Italijanov, obiskale bazi-liko sv. Petra, kolosej, in druge znamenite kraje. Gotovo pa je da je bilo število teh turistov precej nižje od tistega v prejšnjih letih.
Vreme je sicer nagajalo, toda le redki so se odločili za izlete z avtom v bližnje kraje mesta. Šele pozneje se je promet nekoliko okrepil, toda v nobenem primeru ni predstavljal nobenega problema za policijske organe. .Tudi na avtoce stah je bil promet pod normalno ravnijo.
V Benetkah je danes sicer sijalo sonce, toda na Trgu sv. Marka so bili v glavnem samo domačini. Redki med njimi so bili drugi italijanski in tuji turisti. V popoldanskih urah se je nekoliko okrepil promet z ladjami, ki peljejo na bližnje o-toke. Precejšnje število Benečanov je že v prejšnjih dneh odšlo na področje Dolomitov, posebno v Cadore.
Ko gre za zimski turizem in izlet-ništvo, je treba omeniti, da so snežne padavine v zadnjih dneh pobelile vse zahodne in osrednje Alpe. Snežiti je nehalo šele pri Karnijskih Alpah, kar pomeni, da so vsi Julijci ostali brez snega, oziroma da je snežilo le na več kot 1000, če ne 1500 m. Od Piemonta do Cortine d’Ampezzo pa je precej snega. Na dolomitskih prelazih ga je zapadlo od 80 do 90 cm, kar je omogočilo smučarjem, da prebijejo ne-
je v Piemontu, kjer so bile snežne padavine še močnejše. Sneg je spočetka povzročil nekaj težav, toda kmalu so vse smučarske naprave (žičnice, vlečnice itd.) začele delovati s polno paro. Nenaden dvig temperature je povzročil snežne plazove, ki pa sicer niso povzročili hude škode, pač pa so le nekoliko zavirale promet. Delavci cestnega podjetja so delali več kot 24 ur, da so odprli cesto, ki pelje proti Sestrieru. Nekaj vasi je sicer izoliranih, toda ljudje so že navajeni na te zimske nevšečnosti. Resnejši je bil položaj tam. kjer se je zrušilo nekaj poslopij zaradi teže snega. Huda nezgoda je prizadela v Cuneu cirkus Liane Orfei. Zaradi teže snega se je namreč zrušilo ogrodje velikega platnenega šotora Do te nezgode je prišlo, ker je v Cuneu in okolici zmanjkal električni tok ter so zato prenehale delovati električne naprave, ki skrbijo za otajanje snega. Pri nezgodi sta poginila dva konja.
Drugje, kot v Milanu in v Genovi, je bilo vreme zelo lepo in v nekaterih krajih so bile restavracije polne izletnikov. V Milanu je bil mestni promet v današnjih jutranjih urah zelo zmeren. Tudi na pokrajinskih in drugih cestah se je odvijal normalno.
V mnogih drugih krajih Italije pa je bil turistični promet zelo slab. To velja posebno za Sardinijo, kjer so v nekaterih primerih zabeležili več kot 50-odstoten padec. Nekaj podobnega se je dogajalo tudi na Siciliji.
Zanimivo je, da je Štefanov praznik bil precej grenek za mnoge ljubitelje ribolova in izletov z motornimi čolni v Cagliariju. Ljudje so bili prepričani, da začasna ukinitev prepovedi vožnje z motornimi sredstvi zadeva tudi motorne čolne
So jaz 13 pristal pri Karagaudi Sprehod dveh člaaov skylaba 3
Klimuk in Lebedev sta preživela v vesolju 8 dni - Amerikanci slikali komet «Kohoutek»
MOSKVA, 26. Sovjetska vesoljska ladja «sojuz 13» se je danes vrnila na Zemljo po osemdnevnem kroženju okoli nje. Poveljnik Pjotr Klimuk in letalski inženir poleta Valentin Lebedev sta «mehko» pristala z ustreznimi padali v osrednji sovjetski Aziji, kakih 200 km proč od Karagande v Kazahstanu in nedaleč od Kozmodroma Bajkonur. Vest je sporočila sovjetska tiskovna agencija Tass.
Pobuda «sojuza 13» spada v vrsto treh najdaljših sovjetskih raziskav v vesolju. Začela se je pred osmimi dnevi ter je potekla po predvidenem načrtu. Povratek na Zemljo pa je bil precej tvegan, ker je na področju, kjer je pristala vesoljska ladja, divjala huda snežna nevihta. Celo sam gen. Vladimir šatalov, ki je zadolžen za vzgojo sovjetskih vesoljcev, je izjavil, da je bil zelo zaskrbljen zaradi razmer pri pristajanju.
V nekaterih znanstvenih krogih ne izključujejo možnosti, da sta Klimuk in lebedev opravila tudi nekaj pos kusov v zvezi s pripravami za skupni polet z Amerikanci do katerega bi moralo priti v letu 1975.
Kot smo že omenili je polet «sojuza 13» tretji po časovni dolžini. Sov-
jetsko prvenstvo pripada «sojuzu 11» (katerega polet pa se je tragično zaključil za tri vesoljce posadke). «Sojuz 9» je 1. 1970 ostal v vesolju 17 dni. «Sojuz 12» je krožil okoli Zemlje le 2 dni, kar pa so sovjetski vesoljski krogi že vnaprej napovedali.
Tragedija «sojuza 11» 1. 1974 je močno vplivala na celoten razvoj sovjetskih vesoljskih raziskav.
Sovjetska zveza je včeraj izstrelila nov umetni satelit za telekomunikacije. Gre za vesoljsko napravo, ki spada v vrsto «molnj» ter je druga po vrstnem redu.
Satelit kroži okoli Zemlje po teh parametrih: apogej: 40.865 km, peri-gej: 466 km, čas kroženja: 12 ur in 17 minut, naklon krožnega tira: 6,28 stopinje.
Po sporočilu agencije Tass ima «molnja 2» nalogo, da poskrbi za telekomunikacije v Sovjetski zvezi, se pravi za sovjetske televizijske oddaje ter za oddaje «intervision» socialističnih držav.
Kot je razbrati iz podatkov o parametrih je eliptični tir telekomunikacijskega satelita zelo raztegnjen, kar mu omogoča, da ostane dalj časa nad sovjetskim ozemljem.
Iz Houstona sporočajo medtem, da sta ameriška vesoljca Gerald Carr in William Pogue opravila včeraj vesoljski «sprehod», ki je trajal sedem ur, in sicer od 17.56 do skoraj 1 ure po polnoči. S tem sta prekosila svoj prejšnji rekord za eno uro in pol. Prejšnji «sprehod» je posadka «skylaba 3» izvedla 22. novembra.
V teh sedmih urah «spreroda» sta vesoljca doživela vrsto nepopisnih pogledov na Zemljo in na vesolje. S prostim očesom nista mogla videti zvezde repatice «Kohoutek». Opazovanje je onemogočala bleščeča svetloba v višini 400 km nad Zemljo.
Zato pa sta vesoljca s pridom uporabila fotografske kamere in teleskope s katerimi sta poscia kmet, ozvezdja ter Zemljo.
Sedemurni sprehod je delal precejšnje preglavice vesoljcu Edwardu Gibsonu, ki je medtem upravljal postajo. Vsak premik njegovih dveh tovarišev na zunanji strani postaje je povzročal premike ladje, ki jih je moral krmar popravljati. V sedmih urah je 600-krat izstrelil majhne smer-nostne rakete ter pri tem porabil eno desetino goriva v «skylabovih» rezervoarih.
ter so se zato brezskrbno podali na izlete. Ustavili pa so jih nadzorni organi, ki so jim naložili hude kazni.
V teh dveh dneh je prišlo v Italiji do več smrtnih prometnih nesreč, katerim pa sta v mnogih primerih botrovala megla in dež. V Rovigu je neki avtomobilist podrl na tla mater, sinčka in 5-letno deklico, ki je umrla med prevozom v bolnišnico. Deček se bori v bolnišnici s smrtjo, mati pa je hudo poškodovana. Druge smrtne nesre-
če so se pripetile v bližini Benetk, pri Padovi, pri Veroni, pri Neaplju, Bologni, Modeni, Ferrari, Riminiju, Parmi, Arezzu in Carrari. V nekaterih primerih je šlo za motocikliste, ki so povozili pešce (v enem primeru je krivec zbežal po nesreči), v drugih pa za avtomobiliste, ki so tudi podrli pešce, ali pa so trčili v avtomobile, ki so prihajali nasproti, oziroma so zavozili s ceste ter trčili v stene, ali pa se skotalih v jarke.
Urugvajski boksar ubit v spopadu s policijo
Moški je skušal na železniški postaji Santa Maria Novella ugrabiti hčerko nekega gasilca
FIRENCE, 26. — Agenti letečega oddelka florentinske kvesture in o-rožniki krajevnega preiskovalnega oddelka so danes ubili v oboroženem spopadu 35-letnega urugvajskega državljana Carlosa Femanda Gomeza. Moški, ki naj bi bil bivši boksar, je skušal danes zjutraj ugrabiti na železniški postaji Santa Maria Novella 2-letno deklico Caterino Marra, hčerko gasilca Domenica Marre.
Domenico Marra se je danes zjutraj odpravljal z družino na vlak, ki naj bi ga peljal v Reggio Cala-brio, ko se mu je približal Urugvajec in mu strgal iz rok malo Caterino. Dogodku sta bila priča policijska agenta, ki sta nemudoma posegla. V prerivanju je Gomez izpustil deklico, a se je polastil samokresa enega od dveh policistov. Nato jo je umo pobrisal proti izhodu, skočil v taksi in ukazal odpeljati proti predmestju. Tu je moški z orožjem v roki prisilil 37-letnega lovca Giuliana Meglia da mu je odstopil svoje vozilo. Nato je nadaljeval beg iz mesta.
Medtem sta kvestura in poveljstvo karabinjerjev organizirala lov na Urugvajca, ki so mu agenti prišli kmalu na sled. Gomez je najprej skušal bežati, ko pa je videl, da so mu policisti za petami, je začel nerazsodno streljati proti njim. Za las je zgrešil dva policista in lažje ranil orožniškega podčastnika Maffeia. Agenti so zato segli po orožju in pokosili Gomeza z dobro pomerjenimi rafali iz brzostrelke.
Mladi Urugvajec, ki naj bi bil vpleten v trgovino z mamili, je bil pred nekaj dnevi že vpleten v neki nerazumljiv dogodek. Okrog polnoči 24. decembra je Gomez, ki je potoval z brzcem iz Rima v Amsterdam, skočil na postaji Terontola (Arezzo) z vlaka in stopil na krajevni vlak, ki je peljal v nasprotni smeri proti Chiusiju. Ker se je ta vlak že premikal, je vlakovodja potegnil alarmno ročico in dal ustaviti vlak, da bi moški lahko splezal v vagon. Gomez pa je nepričako vano spet skočil z vlaka in jo po-
brisal po gmajni. Orožniki so ga našli devet ur pozneje pri vasi Castiglione del Lago pri Perugii. Odvedli so ga na policijsko poveljstvo in ga zaslišali ter nato osvobodili, ker ga niso mogli obtožiti nobenega prekrška. Urugvajec je nato odpotoval v Firence po kratkem obisku v vasi Nami.
Sodna oblast je odredila preiskavo, da bi ugotovila, zakaj se je Gomez napotil v Amsterdam in zakaj je tako nepričakovano skočil z vlaka v Terontoli. Kaže, da je nekaterim prebivalcem te vasi zaupal, da potuje v Amsterdam, kjer naj bi se pripravil za boksarsko srečanje. Očividci današnjega poskusa ugrabitve pa pravijo, da je Gomesr zamomljal nekaj nerazumljivih besed, ko se je pognal proti mali Ca-terini, da bi jo iztrgal iz očetovih rok.
Le Due Tho o položaju v Južnem Vietnamu
PARIZ, 26. — V intervjuju s časnikarjem francoskega televizijskega dnevnika je hanoiski diplomat Le Due Tho, ki je skupaj s Henryjem Kissin-gerjem pripravil osnutek pariškega sporazuma za mir v Vietnamu, izjavil, da podpisani dokumenti priznavajo obstoj dveh vlad in dveh vojsk v Južnem Vietnamu. Dodal je tudi, da se položaj v tej državi ne bo zboljšal, dokler ZDA ne bodo priznale obstoja ZRV in ne bodo prenehale t vmešavanjem v južnovietnamske notranje zadeve.
V odgovoru Le Due Hhoju je vodja saigonske delegacije na medvietnam. ski konferenci, ki je bila prejšnji teden odložena «sine die», poudaril, da njegova vlada ne priznava obstoja ZRV, ki je po njegovem le lutka ha-noiskega režima.
TEHERAN, 26. — Iranska policija je zaplenila nedaleč od Teherana 43 stotov opija, katerega vrednost cenijo okrog 600 milijonov lir.
Novi program šamponov kozmetike NARTA
z naravnim ekstraktom kamiličnih cvetov
KAMILIČNI ŠAMPON
Narta
z naravnim ekstraktom kamiličnih cvetov preprečuje vnetje in iritacijo kože. Priporočljiv je predvsem za umivanje občutljivega lasišča
z naravnim ekstraktom koprive
KOPRIVNI ŠAMPON
Narta
z naravnim ekstraktom koprive pospešuje prekrvavlje-nje lasišča in je predvsem primeren za umivanje tankih in redkih las
z naravnim ekstraktom hmelja
GOLDING ŠAMPON
bogat z vitamini B skupine Narta
z ekstraktom hmelja in vitamini skupine B neguje in krepi lase. Priporočljiv je za pranje mastnih las
BREZOV ŠAMPON NARTA
s sokovi in vonjem breze neguje lase. Priporočljiv je za umivanje vseh vrst las
I

Izdeluje ILIRl3A kozmetika narta