124
Zemljepisni in narodopisni obrazi.
Nabral Fr. Jaroslav.
55. Glinja.
Okostnica naše zemlje je s trdega in čvrstega kamenja, in da ni na zemlji vode in zraka, ostal hi ta trdi oklep za vse čase nespremenjen. Zemljo bi objemalo golo in pusto kamenje nekako tako, kakor je to na mesecu. Toda voda in zrak ste dve sili, kateri zje-date najčvrstejše kamenje. Zato se površje naše zemlje vedno menja. Kamenje se drobi in krši. in vplivom vode in zraka se tudi spreminja, tako da • iz njega p« stajajo povsem nove tvari. Voda in zrak izvajata tedaj v kamenju dvojo spremembo. Ena sprememba pokazuje se v tem, da se kamenje drobi, pri čemur se je ono samo v veče ali manje kosce razdrobilo, ali tvarno se ni prav nič spremenilo. Druga vrsta spremembe postaja tako, da se vplivom vode in zraka poedine sestavine v kamenju tvarno po vsem spremene, in da iz tega postanejo nova telesa. Tako postaja v kamenju vplivom vode in zraka naša glinja in porcelanika.
Glinja in porcelanka ste si po naravi svoji po vsem slični. Kedar je glina vsa čista, tedaj jo nazivamo porcelanka. Navadno glinjo vsak dobro pozna. Glinja ta je postala po gorah v kamenju, kjer jo je voda pobrala in potem popustila po dolovib. Tudi ona ni drugo nego porcelanka, samo da jo je voda pomešala s peskom, apnom in drugimi primesinami. In od teh .primesin ima glinja različno bojo, ter je vsled tega ali belkasta, siv-kasta, rumenkasta ali rudečkasta. Če je glinja popolnoma onečiščena, tedaj jo nazivamo ilovica.
Najčistejša glinja ali porcelanka sestoji po kemijski svoji naravi iz kremene kisline, aluminija in vode. Kre-rneno kislino poznamo. Beli kremen, ki ga v steklarstvu upotrebljujejo, to je čista kremena kislina. Aluminij je bela srebrnasta kovina, iz nje izdelujejo naša peresa. V novejšem času začeli so aluminij na debelo dobivati iz neke glinjene rude, in iz njega izdelujejo razne ures-niue, tudi so začeli topove delati iz njega, ki so mnogo laglji in čvrstejši od ostalih topov. Aluminij ima v obrt-nosti še gotovo lepo prihodnost, ker je ob enem lahek, trden, in se sveti kakor srebro. Da se z drugimi kovinami mešati, z bakrom dela sosebno lepo, zlatu podobno zmes.
Kakor je glinja med mineralnimi proizvodi naše zemlje neugledna, vendar je ona za obstanek živih stvari
in za kulturni razvoj človeštva neizmerne vrednosti. Glinja dela po obronkih gora iu po dolovih mehko zemljo, v kateri rastline razprostirajo korenine in srkajo hrano. Sama glinja, v katerih ni drugih primesin, vpija mnogo vode, pa je skozi sebe dalje ne pušča Kjer vidimo, da na površju zemlje luže stoje, moremo za gotovo trditi, da ondi leže plasti glinje, katere vode ne puščajo skozi. Vlažna glinjena tla uazivajo se v gospodarstvu hladna zemlja. Kedar se glinjena zemlja prehudo posuši, tedaj se zelo razpoka. Eno in drugo svojstvo glinje ni priljubljeno v gospodarstvu. Pravo vrednost dobiva glinja za gospodarstvo še le ondaj, kedar je v njej drugih primesin. Tako na primer primešani pesek zrahljuje glinjo iu dopušča, da voda skozi zemljo laglje prehaja in apno v glioi greje zemljo.
V kulturi človeški zadobila je glina osobito važnost. Človek je s početka umišljal si za vsaudaojo uporabo posode iz raznih snovi. Jemal je v ta namen kože, les trde lupine razuih sadežev, školjke, delal je posode iz kovine, izumil je .^teido, ali vse to ni moglo dokopati se do one važnosti za kulturni razvoj ljudski, do katere se je dokopalo izdelovauje glioje. Od najstarejših časov pa do danes bavil se je človek po vsi zemlji z izdelovanjem gline, in v tem izdelovanju se povsodi zrcali sam napredek človeški.
Človek je izdeloval glinjene posode uže v najstarejših časih. V predzgodovinski dobi, v katero so nas napotila še le novejša geologiška raziskovanja, nahajamo uže stare ostanke človeškega dela in prve glinjene po^ sode. Okolo prastarih stavb na kolih, katere si je človek postavljal po jezerih, nahajamo jako mnogo zdrobljene glinjene posode. Sem in tje je tega drobiža toliko, da moramo po njem sklepati uže na pravo trženje z glinjeno posodo. V Egiptu globoko v naplavini, ki jo leto na leto nareja Nil, dobivajo prav pogosto črepinje pološčenega posodja. Ako bi računali po legah te naplavine, našli bi, da je to posodje več tisoč let staro, in vendar je lepo izdelano.
Kako so starodavni narodi svoje posodje izdelovali, tega dan danes kaj pak ne vemo, nego samo ugibamo. Ni dvomiti, da so oni ta posel enostavno opravljali, kakor to delajo še dan d,anes najnižje stoječi narodi. Prve očitnejše sledove ob izdelovanju glinjenega posodja nahajamo v prastarih spomenikih egipetskih, na katerih je človeška roka v slikah izrezala delavce pri delu, kako posodo izdelujejo. Vidimo tu, kako ljudje z nogami tlačijo ilovico, potem, kako ti posodo uoblikujejo sedaj z golo roko, sedaj na lončarskem kolesu. In razno orodje, ki se poleg vsega tega vidi, samo nam kaže, da je izurjenost človeška uže ondaj poznala ista pomagala , katera človek tudi dan danes upotrebljuje. Druge slike nam zopet pokazujejo, kako se je posodje žgalo, kakošne so bile peči, kako se je posodje v peč pokladalo in ven jemalo. Staro egipetsko posodje, a vzlasti ono v kraljevih grobnicah, pokazuje še rudečo bojo, s kakoršno so posodo opisovali.
125
Tudi stari Izraelci so bili vešči v izdelovanju gli-ojenega posodja uže v najstarejšem času. Lončarstva spominja sv. pismo na več mestih.
V Evropi se je med Kulturnimi narodi lončarstvo v Gršiii na veliko razvilo. Ni dvomiti, da je tudi tu lončarstvo doma se izciuiiio, kakor je tudi to gotovo, da je napredek v izdelovanju posodja došel z Egipta k Grkom. Za Homerove dobe bilo je na otoku Samosu lončarstvo na dobrem glasu, in je tudi v Homerovih pesmah na široko popisano. Citajoč ta popis dejal bi človek: Gledi, Homer opeva vse tako, kakor da je obiskal in ogledal kako našo veliko tvornico, tako je ves postopek tadanjih časov današnjemu sličen. Iz te prastare dobe ohranila so se nam tudi še imena nekaterih glasovitih lončarjev. Grki, kot osobiti ljubitelji umetnosti, niso bili zadovoljni edino le z lepimi oblikami svojih posod, nego so jih opisali tudi z ukusnimi risarijami in krasnimi slikami. Bilo je glasovitih slikarjev, kakor Phidija, Polyklet in drugi, kateri se niso sramovali delati slik lončarjem, da jih oni na svoje posode preneso. Oblika grških posod je jako enostavna, ali ob enem vrlo ukusna, tako, da so jo v novejšem času začeli posnemati.
Dovršenejše in ukusno izdelovanje glinjene posode prešlo je z Grške na Italijansko. Tudi tu je, kakor na Grškem, uže popreje lončarstvo napredovalo, ali ukus grški je oživil lončarijo v Italiji. Etrursko lončarstvo je bilo na Italijanskem na posebno dobrem glasu, in posebni lik etrurskih posod razvil se je mnogo lepše vplivom grških uzorcev. Pri starih Rimcih bila je navada, postavljati v grobnice pepel mrtvih v posodi, in tako se je nam ohranila iz one davne dobe sila množina raznolikega posodja. Vse to posodje pokazuje, kako fin in čist ukus so imeli starodavni narodi.
Za časa Plinijevega bilo je na italijanskem več mest, katera so bila na glasu zaradi ukusnega posodja, ki je prihajalo v trgovino od njih. Vrči z otoka Kiosa bili so v toliki veljavi, da so jih najodličnejšim ljudem ua poklon dajali, kedar so hoteli njihovo milost si nakloniti. Vse to ukusno posodje izdelovali so iz rudeče glinje, slike pa so napravljali s črno bojo. Najstarejše grške posode bile so iz rumeukasto-sive glinje, a slike so jim bile črne. Po tem so začeli izdelovati posode iz rudečkaste glinje s črnimi slikami, in naposled rudeče slike na črni posodi.
Kakor so se Rimci razprostrli daleč po Evropi, tako so tudi po svojih naselbiuah gojili umetno lončarstvo, kar dokazuje izkopano posodje po vseh večih mestih, kjer so se bili naselili. Posode rimske se odlikujejo z lepo rudečo bojo, in bile so dosti potov ukrašene z uzvi-šenimi risarijami, katere so dajale posodam poseben lik.
Razen rimskih posod nahaja se po Evropi jako pogosto iz prastare dobe slovansko posodje, ki je bilo po grobovih zakopano. Aro to posodje tudi ni bilo tako ukusno in dovršeno kot rimsko in grško, vendar ono pokazuje, tla se je lončarstvo pri Slovanih povsem samo-staluo razvijalo.
Stari   Izraelci   so   znali   svoje   posode   pološčevati,
kakor  tudi Egipetci.    Ali   ta   i/um   ni   bil   povsodi razširjen.    Slovani posodja niso pološčevali.
Potem, ko je razpalo rimsko cesarstvo, a vzlaati za dobo selitbe, propal je v Evropi ves napredek. Tako je propalo tudi umetno lončarstvo. V tem mrtvilu bil je vendar en narod, pri Katerem se je ohranila težnja za naukom in umetnostjo. Bili so to Arabci, ki so nekaj z Azije, nekaj s Špaujolskega vcepljali Evropi svoje znanje in svoj ukus. Arabci so jako napredovali v kemijskih in tehniških naukih, bih so polni fantazije in posebnega ukusa, ter so se z veliko ljubeznijo bavili z lončarstvom. Razen Arabcev bih so tiste dobe v lončarstvu osobiti izvedenci tudi še Perzijanci. Eni in drugi so umeli delati vrlo krasen email. Ob križanskih vojskah prinašali so v Evropo ukusno posodje z vznoda, in to je jelo spodbadati naše delavce na lepše in ukusuejše izdelovanje. Posebno so se razširile po Evropi arabske posode s Španjolske V petnajstem stoletju je začelo- v Evropi se daniti, znanost in umetnost ste začeli vzdi-govati se. Na Italijanskem se je vzdignilo tudi lončarstvo, in od tam se je razširilo po ostali Evropi. Za re-nesance izdelovala se je po Francoskem, sem ter tje tuai po Nemškem prav divna posoda. To je trajalo do osemnajstega stoletja, ko se je začel ukus pačiti.
Ne smemo prezreti še enega naroda, pri Katerem, se je lončarstvo in izdelovanje porcelana razvilo bilo uže v najstarejši prešlosti. Tu so Kitajci. Za cesarja Hoaug-Ti, ki je okoio 2650. 1. pred Kr. viadal, uiio je uže velikih cesarskih loučarnic, po Katerih so bili nameščeni izvedeni uradniki kot nadzorniKi. Kakor innugi kitajski izumi, tako tudi lončarstvo ni prestopilo meje kitajske, bilo je za ostali svet prav tako, kakor da ga nikdar ni bilo.