J 28
Ocene in poročila o publikacijah in razstavah
ARHIVI XXI 1998
vse državne in iavne ustanove z Ictrirn; poročili dclžne javno prcdsia^iti svoja dela, da bode - bomo -navsezadnje tudi davkoplačevalci Eli naročm.o vedeli, kam je šel njihov naš - denar. Sanjam o tem, da bode vsa dela predstavljena jasno in pregledno - s cenami /red - da borne vedeli, kaj je drago in kaj pečeni, kaj vredno in kaj ceneno. In sanjam o času, ko bo v teh leinib poročilih napisano tudi to, kam vse po svetil so bila prodana, zamenjana, izpsojena, predstavljena naša dela.
Naj mi bodo za tale praznik oproščene sanje. Sanje, ki so vsaj v enem delu npredmetene. V delu gospoda Ivana Ncmam^a, za katero upam, da se bo najbolje in v vsej svoji vrednosti in dragocenosti predstavilo čim vcekrat vsem [istim, ki imajo radi slovenski film. Čeprav le v nakladi kakšne pesniške zbirke.
Igor Košir
Slovenski film in njegovo varovanje. 30 let Slovenskega filmskega arhiva pri Arhivu Republike Slovenije, Ljubljana 1998, 128 strani
Z ibornikom prispevkov pod skupnim naslovom "Slovenski film in njegovo varovanie smo zaznamovali 30-lclnico delovanja Slovenskega filmskega arhiva pr Arbi''u RepuL.ike Sloveniji , i s tem hkrati tudi 30 let celovitega organi>,iranega zavarovanja slovenske filmske dediščine Gre za obdobje, v katerem je Slovenski filmski arb.-, kot je v predgovoru v publikaciji zapisal direktor Arhiva Republike Slovenije mag, Vladim.i Zumer, zbral strokovno obdelal veČino ohranjenih slovenskih dokumentarnih, kratkih in celovečernih igranih ter animiranih filmov. Hkrati smo z zborni kori želeli prav v obdobju, v kale rem Slovenski filmski arhiv postaia redni član Medna rodne zveze filmskih arhivov 'FIAF), domaČo in tujo strokovno javnost seznani1- s slovensko filmsko pro dukcijc in z, ustanovami, ki skrbe za njeno varstvo, zalo je večina prispevkov objavljena tudi v angleščini, v celoti ali v povzetkih.
Prvi dei publikacijo prinaša pet daljSih prispevkov.
Mag. Lojz Tršan, vodja Slovenskega filmskega arhiva, je avtor zgodovinskega pregleda razvoja film skega arhiva in njegovega strokovnega dela.
Ivan Nemanič, prvi in dolga leta edini slovenski filmski arhivist, je na slikovit način opisal .številne zelo zanimive utrinke iz svoje dolgoletne prakse Med drugim je zapihal, kako je razrešil uganko Cankai jevega dvojnika v filmu "Ljublj: na 1909", kako je prišlo do premiere lilma "Ormož - jugoslovanski Ollspach" 57 let po njegovem nastanku in kako mu je uspelo tik pred razpadom Jngoslavi,- i>, Jugoslovanske kinoteke v Beogradu pripeljati v Slovenijo fihne Triglav filma.
Prof. Igor Košir, predavatelj na Akademiji za gledališče, radio, film in lelcvzijo (AGRFT1 je v
znanstvenem eseju "O dokumentarnem filmu i dokumentarnosti filma' opisal postopek nastajanja doku mentarnega filma, od zunanjih pobud, prek zapletenega procesa dojemanja vplivov okolja in odzivov nanje, do oblikovani filma kol nevc, samostojne slikovno-zvokovne celote. Opiral je načine dojemanja filmov m razlike med filmom m v:deom. postopke nastanka dokumentarnih prispevkov od zamisli do montaže, dramaturško zgradbe, filmov, proolemc pri snemanju dokumentarcev, vlogo besedila in glasbe. Nakazal je etična in moralna vprašanja v zvezi z dokumentarnimi filrm ter ornen 1 vlogo in pomen medijev v sodobni družbi.
Filmski kritik Zdenko V.-dlovce je v Kratki zgod bi o slovenskem filmu" predstavil prerez skozi vse slovenske dolgometražne igrane filme od filma "V kraljestvu Zlatoroga" do 'Oíüscidcrja" in jib umestil v ideološko-po'i ti čne, dinžbcno-SoJalnc in kulturno-umetniške okvirje.
Režiser Milan Ljnbič se v prispevku "Arhivski posnetki kot pričevanje ljudi in casa v obliki spo minov kutično ozira na čas, ko je začenjal svojo kariero pri "Kroniki" kot avtor filmskih portretov. Pokaže na šablone, ki so takrat veljale pri tem delu, in na težave j -i posodabljanju v obdobju, ko jc pozneje sam prevzel vodstvo "Kronike" pri Viba filmu. Opo zarja tud aa prcdnosl filmrkih posnetkov glede ka kovesti in trajnosti pred elektonskimi, katere jc pozneje začela snemali televizija, na pomen filmskih portretov za nacionalno zgodovino hkrati pa tudi na prem ijhno poznavanje lc-tch eelo med strokovnjaki.
V dnigem delu publikacije so objavljeni kratki prispevki z osno"ninu podatki o nstanovah, ki skrbe za slovensko filmsko dediščino, z.a njeno ohranitev, ter strokovno obdelavo z različnih vidikov in prezen-taeiji). To so poleg Slovenskega filmskega arhiva Slovenska kinoteka, Tilmski sklad Republike Slovenije, Radiotdcvizija Slovenija, Akademija z.a gledališče, radi , film in televizijo, Avdiovizualni laboratorij Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akiidemi je znanosti i umetnosti, Društvo slovenskih filmskih usivarialccv m Zveza kulturnih društev Slovenije. Fmpevke so napisali Silvan Pnrlan, Nerina Koejančič, al'ana Rez.ee-Slibilj, Franci Slak, dr. Naško Križnar, Danica Ikovie in Peter Milevanovič Jarh
Slovenska besedila jc lektoriral Dušan Maher, prevode v angleščino je pripravila Nuša Podobnik, zunania oprema jc delo Edite Kobc
Vladimir Kalošit
Mag. Milko Mikola, Notranji sovražniki v dokumentih okrajnih partijskih komitejev z območja Zgodovinskega arhiva v Celju, Zgodovinski arhiv v Celju, Mali tiski 3, Celje 1998, 61 strani
Zgodovinski arhiv v Celin je v začetku leta 1998 izdal treij zvezek v ediciji Mali tiski. Avtor, arhivski
ARHIVI XXI 1998 
Oceni: in poročila o publikacijah in razstavah
127
svetovalce mag. Ni 11 ko M i ko I a je /a objavo pripravil izbor dokumentov f/. okrajnih partijskih komitejev, katerih gradivo hrani arhiv. Dokument i so i/hran i tako, ila se bralec lahko sez.nan z bojem part-' : prc'i različnim v partijskem izrazoslovju imenovanim "no tranjim .sovražnikom".
Avtor z izdajo teli dokumentov bralcu omogoča, kot pravi v nvoilu, "da sc i' prve roke scznar. z. nekaterimi vidiki ideološkega in političnega nasilja, ki gaje izvajal komniiistieni režim v Slovemji, predvsem v obdubjn J945-J 9^2, to je v tistem obdobin, ki ga v slovenski povojni zgodovini lahko povsem upravičeno obravnavamo knt obdobje odkritega stalinizma".
V uvodu nas avtor seznani s splosnir li značilnostmi komunističnega režima v Sloveniji tpona zorjenc so s posameznimi najznačilnejšimi tirimJnj! Mag Milko Mikola sc s proučevanjem le-tega tudi sicer znanstveno ukvarja.
Seznam dokumentov je nastajal sproti, olj ureianju in popisovanju gradiva številu li partijski) fondov.
Dokumenti so objavljeni tako kot so nastali, to je z vsemi pravopisnimi in ilrugii li napakami in brez komentarja, tako La si *odbo o dejavnosti partije prou "notranjim sovražnikom" ustvari bralce sam. Zaradi slabe kakovosti dokumentov le- 1 nuu> lolokopiruni ampak so prt tipkani.
Dokumenti nižjih partijskih organov so zanimiv' predvsem zalo ker iz. gradiva le-teh lahko razberemo, kako so se smernice osrednjih partijskih organov za boj z "notranjimi sovražniki" izvajale v praksi.
Izbor dokumentov ki so objavljen v ediciji Mali tiski 3, obsega najznačilnejše dokumente, k so nastali pri dclovan|ii teh partijskih komitejev: Mesnica komiteja KPS (ZKS) C"!jc 1945- 1954 Okrajnega komiteja KPS (ZKS) Celje-okolica, 19451954
Okrajnega komiteja A PS (ZKS) Celje, ¡954 1965 Okrajnega komiteja KPS {'/.KS) Slovenske Konjice. 1945 I r,4H
Okrasnega komiteja KPS (ZKS) Šntari /tri Jelšah, 194 i 194S
Okrajnega komiteja KPS (ZKS) Šoštanj, ¡945-1955 Okrajnepa komiieja KPS (ZKS) Trbovlje, 1945- 1958
Vsebina dokumentov se nanaša na bo; partij j proti trgovcem, "kulakom", Cerkvi, duhovščini n drugim t,"■ko imenovanim "klerikalnim elementom", kot so bi!; vcmjoei profesorji, učitelji, dijaki in delavci v državnih službah.
Največjo pričeval no t-rednosl ima brez dvoma na konci' zvezka objavljeno pismi) (foiokopiia) obupane pionirke maršalu Titu, v katerem je učenka >pisala razmere v svoji družini, sicer značilne za marsikatero družino v tako imenovanem "obdobju stalinizma".
Mag. Milko M i kola ima neizmerno energija za pregledovanje, urejanje in raziskovanje novih arhivskih fondo iz. obdobja povojne zgodovine, zato lahko kmaln pričakujemo izdaje novili zvezkov na u, temo.
Izbor dokumentov ne bo zanir.iiv le za ar i i iste m zgodovinarje, amoak tudi za vse tinlej ki želijo iz prve roku izvedi i, kaj je prinesel režim enonmja po drugi svetovni vojni.
Bojan/1 Ar ¡slovi nk
Vlasta Tut, 50 let Glasbene šole Vinka Vodnpivca Ajdovščina. Izdala in založila Glasbena šola Vinka Vodopivca Ajdovščina v sodelovanju s Pokrajinskim arhivom v Novi Gorici, Ajdovščina 1998, 68 strani
Letos mineva petdeset let od ustanovitve glasbene šole v Ajdovščini. Ob Icj priložnosti je biia pc stavljena razstava dokumentov o petdesetletnem delovanju Šole, izšel na je luui ibilejri zbornik Avtorica zbornika je Vlasta Till, arhivska svetovalka v Pokrajinskem arhivu v No^i Gorici.
"Glasba je pol življenja. Ni samo umetnost, jt moč, je tolažba in upanje. Je več kol pol življcn:a, tuHi življenje celo," je na prvo stran Jffljižicc napisala enaindcvctdcsetlctna Lida Kalinova, prva ravnateljica šole.
Publikacija ima več delov Osrednji, najdaljši, namenjen prikazu razvoja šole, se začenj- z bogatim glasbenim, predvsem pevskim izročilom Zgornje Vi pavske doline in sega dr danasniih dni. Iz študije je mogoče razbrati, tla je sola v petdesetih letih svoje zgodovine (delovati je začela februarja I94S kol mestna glasbena šola) doživljala številne vzpone ir padce. Pestile so jo finančne težave, pomni ¡kanje prostorov kadrov, instnuncnlov, a je kljub temu ves čas vztrajala v svojem kulturnem poslanstvu in postopno sir la svojo dejavnost. Prvih gojencev je bilo 91, danes jih je približno 300.
Poleg zgodovinskega orisa so v publikaciji lud' drugi prispevki.
Uvodno besedo ic napisala sedanja ravnateljica Martina Černe Voilopivcc, preberemo pa lahko tudi spomir.skc zapise nekdanjih licence v, učiteljev in rav nateljcv Darje Vidmar. Kla"dija Koloinija, Alck sandrc Trcbižan in Sonje Kodrič.
Iz preglednic statističnih podatkov o necncih in predmetniku je za ves čas obstoja šole mogoče dobili sliko o skupnem številu učencev v posameznih šolskih letih razvidno pc je ti idil katere instrumente so igrali.
V seznamu zaposlenih so zajeti vsi, ki so dc'ali na šoli (glasbeni pedagogi, ravnatelj administrativno in tehnično osebje). Svoje ime bodo v publikaciji našli tudi vsi učenci, ki obiskujejo ajdovsko šolo v jubilejnem letu 1997/()8. pa Člani sveta staršev in sveta solc.
K.,|ižieo bogaiiio reprodukcije nekaterih doku mcnlcv in številne fotografiji, povezane /.dejavnostjo Šole
Avtorica publiakcijc sc je naslonila predvsem na arhivske vire. Poleg dokumentacije glasbenih šol v Ajdovščini m Novi Gorici je pregledala tudi arhivsko gradivo številnih upravnih organov, ki so sc ukvarjali s problematiko glasbene šole na različnih ravneh. Marši kak dokument so pc sodi I i tudi zasebni lastniki
Naslovnico publiakcijc jc oblikoval slikar Danilo Jcjčic.
Aleksandra Pavšie-Milasi