A®
dnja
<a-v



4
aoX° «
<ž>	.e>
^r o a *
Leto XII	številka 2	cena 1,46 EUR	24. februar 2010

Pustne norčije sproščajo pozitivne energije....................str. 8-9
47. seminar o hmeljarstvu z mednarodno udeležbo.................str. 28
[
YAMAHA
Drešinja vas 18 Petrovče, tel.:03/ 5707-151
d^ProMotor
KREDITI gotovinski do 8 let OPREMA NA OBROKE LEASINGI od 1 do 3 leta	od 3 do 24 mesecev
Utrip brezplačno prejemajo gospodinjstva v občinah Žalec, Prebold, Polzela, Braslovče in Tabor, občani Vranskega pa ga lahko kupijo v Bistroju Brglez, Vransko.
Uporabniki storitev zadovoljni
Upravna enota Žalec je lani prejela za 9 odstotkov več upravnih zadev kot leto prej. Rešili so jih 97,40 odstotka, kar je nekoliko bolje kot leta 2008. Za 27 odstotkov ali za skoraj 10.000 zadev pa se je povečalo število tako imenovanih drugih upravnih zadev. To je le nekaj statističnih podatkov iz obsežnega poročila UE Žalec o delu v lanskem letu.
Marjan Žohar je o povečanem številu zadev povedal:
»Ugotavljamo, da je struktura upravnih zadev v letu 2009 v obratnem sorazmerju glede na stanje recesije; povečujejo se številni postopki, ki so odraz dogajanja v družbi. Ustavljeni postopki zaradi pomanjkanja sredstev za izvedbo, ponovno preverjanje zaključenih postopkov, s katerimi bi bilo mogoče pridobiti več pravic ali bi bile dodeljene nove pravice, so v nenormalnem porastu. Kljub večji kadrovski
podhranjenosti zaradi odhodov uslužbencev smo upravne zadeve reševali v predvidenih rokih ...«
Povprečna ocena t. i. mesečnega barometra, s katerim ugotavljajo zadovoljstvo strank z njihovih delom in servisom, je bila lani 4,66 oz. več kot leto prej, kar kaže, da so uporabniki storitev UE Žalec zelo zadovoljni z njihovimi storitvami.
Več na str. 7.	K. R.
Obilna zima marsikomu otežila delo
obilna zima precej otežila vsakodnevno delo. Med njimi so gotovo tudi poštarji. Zima pa je povzorčila tudi nemalo težav v prometu in kar nekaj škode na elektro omrežju in drugod.	L. K.
Poštar Boštjan Štorman s Polzele je imel
Letošnja zima je poskrbela za pravo snežno idilo, kot že dolgo ne. Čeprav bi si mnogi želeli, da bi poskrbela tudi za predpraznični čas ob koncu minulega leta, pa je debela snežna odeja vendarle omogočila veliko zimskega veselja.
Najbolj so ga seveda veseli otroci, ki jih je kljub odju-
zimskih razmerah precej težje delo gi zadnjih dni, nekaj snega počakalo tudi do počitnic ta teden. Manj veseli pa so bili najbrž to zimo tisti, ki jim je
Žalec, Savinjska cesta 87 tel. 03/713 26 60, 713 26 66
d /'•
Prazarna in kavni buti
Nagradna igra za nakup nad 8,35 €!
Nagrade:
3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic
1.	Martina Bučar,
Kavče 16 a, Velenje
2.	Zdravko Ribnikar, Kajuhova 40, Kranj
3.	Jože Ogrinec,
Podgorje 4, Kamnik
PRESTAVLJENA AKCIJA
"SAVINJSKI SMUČARSKI IZZIV"
BO NA GOLTEH V NEDELJO, 14. MARCA.
KUPON Z 20% POPUSTOM LAHKO DOBITE NA SPLETNI STRANI: WWW.SPORT-IZZIV.SI.
DODATNE INFORMACIJE:
ZKŠT Žalec, OE Šport, tel.: 712 12 67.
Poslovni čas uredništva
Poslovni čas uredništva je od ponedeljka do četrtka od 8. do 11. ure in od 13. do 15. ure, ob petkih pa od 8. do 11. ure. Informacije in rezervacije tudi na tel. št.: 712 12 80, faks: 712 12 76, zkst.utrip@siol.net, www.zkst-zalec.si/utrip).

Jubilejna vrata
Odlična kakovost po neverjetni ceni
Garažna sekcijska vrata
M-vodoravm motiv, površina Woodgratn. RAL 9016 vklj. motorni pogon Hörmann ProMatic, montaža in 8,5 % DDV, v 4 akcijskih dimenzijah:
2375 X 2000 mm, 2375 x 2125 mm. 2500 X 2000 mm. 2500 x 2125 mm.
875 €
matjaž
Generalni uvoznik za vrata Hörmann v Sloveniji
Matjaž d.o.o. T. +386 (0)3 71 20 600 PE Ljubljana T. +386 (0)1 24 45 680 www.matjaz.si • info@matjaz.$i
929 €
Ustvarjamo pozdrave
foto: T. T.
Iščimo dobro, pišimo o lepem, blagem in poštenem...
Priznam, malo pa sem zavidala v teh olimpijsko obarvanih dneh našemu rojaku, Petrovčanu, j športnemu novinarju Petru Kavčiču, kije kot poročevalec RTV Slovenija na olimpijskih igrah v Vancouvru po herojsko pridobljenem odličju prvi spregovoril z našo najboljšo tekačico na smučeh Petro Majdič. Olimpijska medalja za Slovenijo, lesk pravzaprav ni pomemben, je že sama po sebi novica z neverjetno pozitivnim nabojem. Toda, če tej Petrini medalji dodamo še okoliščine, koje po grozoviti smoli, šoku in nekaj zlomljenih rebrih z neverjetno željo, trdo voljo in pozitivno avtosugestijo pritekla iz pekla v raj, potem vse druge »zveneče« aferaške, bulmastifovske, politično-revanšistične in še kakšne druge banalne zgodbe teh dni v trenutku zbledijo. Povrne se nam upanje v dobro. Hvala bogu!
To je tisto, po čemer so v svojih nagovorih na kulturnih proslavah po dolini v najširšem smislu stremeli bolj ali manj vsi govorci. Da poiščimo dobro in tudi pišimo o tem raje kot le o slabem, je ugotavljala slavnostna govornica v Žalcu, potem koje obžalovala, daje postalo zelo popularno izpostavljati le tisto slabo, kruto in izprijeno. Da pustimo kulturi sobivanja z ljudmi več možnosti, tisti, ki bo zmanjševala predsodke in nestrpnosti do drugačnosti, je bilo slišati v Preboldu. Da se moramo delati in truditi za to, da bomo zanamcem predali trdi hram našega dela, za čigar temelje so poskrbeli naši predniki, usodni za obstoj našega jezika in kulture, Trubar, Dalmatin, Prešeren, Cankar, so ugotavljali na osrednji braslovški slovesnosti. Da se moramo zgledovati po kulturi, ki je povezovalna, samostojna sila v družbi, ustvarjalna in dinamična, raznolika, izzivalna in kritična, smo slišali na Polzeli. Da danes preveč slišimo o terorizmu, žrtvah, nasilju, o bogatenju, revščini in brezposelnih, a da gre vedno iskati navdih v Cankarjevi misli »slikam temo, da bi oči tem bolj zakoprnele po svetlobi ...« in daje v tej luči skupni imenovalec preteklosti, sedanjosti in prihodnosti ljubezen v najširšem smislu, so povedali v Taboru.
Ljubezen pa se začne pri nas samih. Najprej moraš imeti rad sam sebe, da lahko imaš rad druge. Ravno februarja smo ugotavljali, daje ljubezni še veliko, ljubezni do ustvarjanja na kulturnem področju ob kulturnem prazniku in ljubezni do nam ljubih ljudi na Valentinovo. In seveda, nedvomno, ljubezni do naših športnikov, ki preko ljubezni do športa dosegajo svoje uspehe in uspehe za ves slovenski narod. Pa smo spet pri »Petrovi« Petri Majdič: Kapo dol, njen dosežek je prepoznal sam predsednik dr. Danilo Türk, ki jo je zaradi izjemnega junaštva, srčne borbe in izjemnega uspeha odlikoval z zlatim redom za zasluge. Izjemen športni dosežek je postavil za zgled mladim rodovom. Absolutno mu pritrjujem, a če smem pripomiti, je naša draga športna junakinja v trenutkih sprijenega sveta j in potvarjanja realnosti na vse možne načine zagotovo najboljši možen zgled »odrasli generaciji«, tistim, ki krojijo naše politično, gospodarsko in družbeno dogajanje. Takšna osredotočenost, ki premaga še tako težke ovire zato, da doseže cilj, ki si ga je tako želela in garala zanj, hkrati pa ne išče izgovorov, da ne gre naprej, ne išče krivcev ob progi ali tistih, na katere bi se »prišlepala«, da bi ji bil napor lažji, takšna osredotočenost je najbolj svetel zgled prav vsem. Tudi tistim, ki sojih skozi domiselne pustne uprizoritve, čeprav šaljivo, a tudi zelo pomenljivo upodobili na letošjih karnevalih.
Dragi kolega Peter Kavčič, o takšnih izkušnjah, kot je bila (inje še) tvoja olimpijska, tako radi pišemo! Ko se vrneš, te vabimo, dajo deliš z nami. Mi pa do takrat delimo ljubezen in pozitivni naboj z vsemi mamicami, ženami in ženskami, pa tudi moškimi in očeti, ki marca praznujejo.
Lucija Kolar
Dekanijska Karitas Petrovče
vabi na
14. tradicionalni dobrodelni koncert »Z ROKO V ROKI«,
ki bo v ponedeljek, 1. marca, ob 19.30, v Domu II. slovenskega tabora Žalec.
Dobrota je ljubezen. Prisrčno vabljeni!
Obisk češkega veleposlanika
Vendarle začeli z rušenjem
Med ogledom ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva
ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV "SAVINJA" ŽALEC
Upravni odbor objavlja
RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ ZVEZE KULTURNIH DRUŠTEV "Savinja" ŽALEC ZA LETO 2009
Priznanja Zveze kulturnih društev "Savinja" Žalec so:
1.	imenovanje častnega člana zveze in
2.	znak zveze: zlati, srebrni in bronasti.
Skladno s Pravilnikom o podelitvi priznanj Zveze kulturnih društev "Savinja" Žalec se podeli: 1 imenovanje za častnega člana, 1 zlati znak, 2 srebrna znaka in 2 bronasta znaka.
Naziv častnega člana zveze lahko dobi član ali posameznik, katerega dela in aktivnosti pomenijo pomembne zasluge na področju razvoja ljubiteljske kulture in ki ima posebne zasluge za razvoj in uspešno delo zveze. Naziv častnega člana zveze lahko dobi tudi nečlan, fizična ali pravna oseba, ki ima velike zasluge za uspešno delo zvezé.
Znak zveze lahko dobijo posamezniki za življenjsko delo, večletne uspehe in izjemne enkratne dosežke ter skupine ali društva za jubilej, večletne uspehe in izjemne enkratne dosežke na področju ljubiteljske kulture.
Pobudo za podelitev priznanja zveze lahko poda društvo, ki je član zveze, skupina ali posameznik.
Pobuda mora vsebovati:
-	naziv in naslov pobudnika ter datum, ko je bil sprejet sklep o predlogu;
-	ime in priimek ter naslov predlagane fizične osebe oziroma ime in sedež predlaganega društva ali skupine;
-	kratek življenjepis in navedba že prejetih priznanj in zaslug, zaradi katerih je bil podan predlog za priznanje posamezniku;
-	kratek prikaz razvoja in uspešnosti delovanja na ljubiteljskem kulturnem področju z navedbo že prejetih priznanj in opisom dosežkov, zaradi katerih se predlaga priznanje društvu ali skupini.
Priznanja bodo podeljena dobitnikom na redni letni skupščini zveze.
Pisne pobude pošljite na naslov: Zveza kulturnih društev "Savinja" Žalec - komisija za podelitev priznanj, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, s pripisom: Priznanja ZKD Savinja Žalec, najkasneje do 26. marca 2010.
OBČINA ŽALEC
ODD. ZA GOSPODARSKE IN NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec
Na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02) in Pravilnika o dodelitvi finančne pomoči pri pridobivanju dodatnih strokovnih znanj na področju kulture iz sredstev Savinovega sklada v Občini Žalec z dne 21.1. 2008 Občina Žalec objavlja
Javni razpis za dodelitev finančne pomoči pri pridobivanju dodatnih strokovnih znanj na področju kulture iz sredstev Savinovega sklada v Občini Žalec, ki jo bo v letu 2010 dodelila Občina Žalec iz občinskega proračuna.
Predmet javnega razpisa je dodelitev finančne pomoči pri pridobivanju dodatnih strokovnih znanj na področju kulture iz sredstev Savinovega sklada predlagateljem na naslednjih področjih:
-	glasbeno področje,
-	likovno področje,
-	gledališko področje,
-	plesno področje,
-	literarno področje.
Finančna pomoč se ne dodeli za namene, ki so že financirani iz občinskega proračuna. Finančna pomoč pri pridobivanju dodatnih strokovnih znanj je namenjena osnovnošolcem, dijakom, študentom ter ostalim občankam in občanom, ki ustvarjajo na področju kulture.
Pravico do prijave na javni razpis za dodelitev finančne pomoči imajo fizične osebe, ki izpolnjujejo naslednje osnovne pogoje:
a)	da imajo stalno bivališče v Občini Žalec,
b)	da izpolnijo obrazec za dodelitev finančne pomoči in predložijo zahtevane dokumente,
c)	da imajo do Občine Žalec poravnane vse obveznosti iz preteklih let.
Razpis se prične 24. 2. 2010 in zaključi 26. 3. 2010.
Višina razpisanih sredstev: 6.000,00 EUR.
Predlagatelji, ki se javijo na razpis za dodelitev proračunskih sredstev, pošljejo svoje vloge v zaprti kuverti z oznako »NE ODPIRAJ - Dodelitev finančne pomoči pri pridobivanju dodatnih strokovnih znanj na področju kulture« na naslov: Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, najkasneje do 26. marca 2010.
Na hrbtni strani kuverte mora biti navedba vlagatelja: naziv in naslov (sedež).
Vloga mora biti izpolnjena na ustreznem razpisnem obrazcu in mora vsebovati vse obvezne priloge in podatke, določene v razpisni dokumentaciji.
Oddaja vloge pomeni, da se predlagatelj strinja z vsemi pogoji razpisa.
Komisija bo po odpiranju vlog iz nadaljnjega postopka izločila vse vloge predlagateljev:
-	ki jih ni vložila upravičena oseba.
Pristojni uslužbenci za dajanje informacij in pojasnil:
Uroš Govek, tel. 03/712 12 66, e-naslov: zkst.kultura@siol.net.
Razpisna dokumentacija obsega:
-	besedilo razpisa,
-	prijavni obrazec.
Razpisno dokumentacijo lahko predlagatelji dvignejo na upravi Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, med uradnimi urami, ponedeljek-četrtek od 8. do 16. ure, v petek do 13. ure, ali po pošti na pisno zahtevo predlagatelja oz. po e-naslovu ali na Občini Žalec (II. nadstropje, soba št. 52). Razpisna dokumentacija je na voljo tudi na spletnih straneh www.zalec.si ali www.zkst-zalec.si od 24. 2. 2010 dalje.
Odpiranje vlog bo predvidoma aprila 2010. Predlagatelji bodo o izidu razpisa obveščeni v roku 8 dni po sprejeti odločitvi komisije.
petek tudi uradno začeli z rušenjem stare šolske zgradbe v Grižah, ki sameva že skoraj pol leta. V tem času so pridobili potrebno dokumentacijo za rušenje, prav na dan rušenja pa so tudi uradno objavili javni razpis za izbor koncesionarja za javno-zasebno partnerstvo.
Šolo v Grižah naj bi po izboru koncesionarja začeli graditi spomladi, dokončali pa v začetku prihodnjega šolskega leta. Pričakujejo, da zaradi razmer na trgu naložba ne bo bistveno presegla 6
milijonov evrov, k čemur bo država dodala slabo tretjino. Učenci v tem in prihodnjem šolskem letu obiskujejo pouk v prostorih žalskega Upija, organizacija pa menda poteka brez zapletov. Staro griško šolsko zgradbo bodo rušili delavci Plutona, uradno pa sta z rušenjem začela ravnatelj Franci Žagar in žalski župan Lojze Posedel. Pri rušenju so pomagali tudi tamkajšnji gasilci s predsednico Darjo Šalej, saj bodo v novi gasilski dom vzidali okna stare griške šole.	T. T.
Konec januarja so se svetniki Občine Žalec sestali na izredni seji. Po sprejetju odloka o javno-zasebnem partnerstvu za izvedbo projekta OŠ Griže s telovadnico in vrtcem v prvi in drugi obravnavi na decembrski seji so namreč svetniki želeli videti tudi razpisno dokumentacijo. To je bila osrednja točka izredne seje, ki je bila za javnost zaprta.
Po približno dveurni razpravi je vodja Oddelka za negospodarstvo in gospodarstvo Nataša Gaber Sivka povedala, da so svetniki potrdili sklep o objavi razpisa v Uradnem listu RS in Uradnem listu EU. Seja je bila zaprta za javnost, da kateri od zainteresiranih izvajalcev ne bi bil seznanjen z razpisno dokumentacijo pred uradno objavo, kar bi bila lahko zaradi neena-
kega položaja vseh sodelujočih na razpisu osnova za pritožbo ob izbiri koncesionarja.
Razpis je bil 29. januarja letos objavljen na portalu »e-naroča-nja«, rok za oddajo ponudb pa je 17. marec. Skrajni rok za odločitev naročnika o izboru koncesionarja je 10. april. Šola naj bi bila zgrajena do 15. junija leta 2011, pouk pa naj bi se v njej začel septembra prihodnje leto.
Na izredni seji so svetniki sprejeli tudi ugotovitveni sklep o odstopu celotnega nadzornega odbora, takoj zatem pa se je sestala komisija za volitve, imenovanja in mandatna vprašanja ter začela postopek evidentiranja kandidatov za nove člane nadzornega odbora. Novi nadzorni odbor bo predvidoma imenovan na naslednji seji žalskega občinskega sveta. K. R.
Za javno-zasebno gradnjo
Predsednica skupine češko-slovenskega prijateljstva v državnem zboru, poslanka Andreja Rihter, ter član skupine žalski župan Lojze Posedel sta v Celju in Žalcu gostila češkega veleposlanika v Sloveniji Petra Voznico.
Najprej si je v Celju ogledal osrednjo knjižnico in se nato sestal s predstavniki nekaterih celjskih podjetij, ki že sodelujejo z Republiko Češko. V Žalcu je obiskal izletniško kmetijo Mlinar v Gotovljah in poskusil njene dobrote, ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva, zvečer pa se je udeležil osrednje proslave ob slovenskem kulturnem prazniku. T. Tavčar
Po pol leta od selitve vendarle podiranje
Med glasnim vriskom otrok so zadnji januarski
OBČINA ŽALEC
ODD. ZA GOSPODARSKE IN NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI UL Savinjske čete 5, 3310 Žalec
Na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02) in Pravilnika o sofinanciranju kulturnih projektov v Občini Žalec Občina Žalec objavlja
JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE KULTURNIH PROJEKTOV V OBČINI ŽALEC, KI JIH BO V LETU 2010 SOFINANCIRALA OBČINA ŽALEC IZ OBČINSKEGA PRORAČUNA
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje kulturnih projektov z naslednjih področij dejavnosti:
•	založništvo: knjige, drugi projekti
•	glasba: produkcija, drugi projekti
•	uprizoritvene umetnosti: postprodukcija, prvi projekti
•	vizualne umetnosti: slikarstvo, kiparstvo, grafika, drugi projekti
•	radijski in televizijski kulturno-umetniški projekti
•	varstvo kulturne dediščine
Pravico do prijave na javni razpis za sofinanciranje imajo pravne in fizične osebe, ki izpolnjujejo naslednje osnovne pogoje:
a)	da opravljajo dejavnost s področja kulture in da imajo ustrezno registracijo v skladu z veljavno zakonodajo (za pravne osebe),
b)	da imajo sedež v Občini Žalec, razen častnih občanov Občine Žalec,
c)	da izpolnjujejo kriterije Pravilnika o sofinanciranju kulturnih projektov v Občini Žalec,
d)	da imajo do Občine Žalec poravnane vse pogodbene obveznosti iz preteklega leta,
e)	za področje varstva kulturne dediščine: poleg pogojev iz točk b), c) in d), da so lastniki ali upravljalci kulturnih spomenikov, razglašenih z občinskim odlokom, ali objektov kulturne dediščine, ki so vpisani v zbirni register dediščine Zavoda za varstvo kulturne dediščine, OE Celje.
Razpis se začne 24. 2. 2010 in bo odprt do porabe sredstev.
Višina razpisnih sredstev po področjih:
•	nepremična kulturna dediščina: 5.000,00 €
•	knjižničarstvo in založništvo: 4.600,00 €
•	ljubiteljska kultura: 7.710,00 €
Izvajalci, ki se javijo na razpis za dodelitev proračunskih sredstev, pošljejo svoje vloge v zaprti ovojnici z oznako »NE ODPIRAJ - Sofinanciranje kulturnih projektov v Občini Žalec« na naslov: Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec.
Na hrbtni strani ovojnice mora biti naveden tudi vlagatelj: naziv in naslov (sedež). Vloga mora biti izpolnjena na ustreznih razpisnih obrazcih za posamezno razpisno področje in mora vsebovati vse obvezne priloge in podatke, določene v razpisni dokumentaciji.
Oddaja vloge pomeni, da se predlagatelj strinja z vsemi pogoji razpisa.
Komisija bo po odpiranju vlog iz nadaljnjega postopka izločila vse vloge predlagateljev, ki jih ni vložila upravičena oseba.
Pristojni uslužbenci za dajanje informacij in pojasnil:
Uroš Govek, tel. 712 12 66, e-naslov: zkst.kultura@siol.net.
Razpisna dokumentacija obsega:
-	besedilo razpisa;
-	prijavne obrazce za posamezno razpisno področje.
Razpisno dokumentacijo lahko predlagatelji dvignejo na upravi Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, med uradnimi urami, od ponedeljka do četrtka od 8. do 16. ure, v petek do 13. ure ali po pošti na pisno zahtevo predlagatelja oz. po e-pošti ali na Občini Žalec (II. nadstropje, soba št. 52). Razpisna dokumentacija je na voljo tudi na spletnih straneh www.zalec.si ali www.zkst-zalec.si od 24. februarja 2010 dalje.
Prvo odpiranje vlog bo predvidoma aprila 2010. Predlagatelji bodo o izidu razpisa obveščeni v roku 8 dni po sprejeti odločitvi komisije.
Na podlagi 60. člena in ob smiselni uporabi 50. člena Zakona o prostorskem načrtovanju ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/2007) ter 16., 24. in 36. člena Statuta Občine Žalec (Uradni list RS, št. 37/99, 43/00, 37/01, 25/02, 5/03, 29/03, 134/04, 16/05, 95/05, 23/06) je župan Občine Žalec 21. 12. 2009 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi z javnim naznanilom
i.
Občina Žalec z javnim naznanilom obvešča javnost, da se javno razgrne dopolnjeni osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za LIKO Liboje, ki ga je pod št. projekta UP 07-030 izdelala Mojca Kalan Šabec, s. p.; šabec Kalan Šabec - Arhitekti, iz Ljubljane.
II.
V	ureditveno območje so vključena zemljišča naslednjih pare. št.: 196/2, 196/3, 196/4-del, 196/6,196/7,196/8,196/9,196/10,196/11,197,198,200/1,200/2,202/10-del, 202/8, 204/2-del, 204/3-del, 204/4,204/5,123/1 -del, 123/2-del, *35/2,1008/3,1008/4 in 1010/1-del, vse k. o. Liboje.
III.
Dopolnjeni osnutek iz I. točke tega sklepa bo javno razgrnjen v prostorih Oddelka za varstvo okolja in urejanje prostora Občine Žalec in v prostorih KS Liboje. Javna razgrnitev bo trajala od 1. 2. 2010 do 3. 3. 2010. V času javne razgrnitve bo dne 10. 2. 2010 ob 16.00 izvedena javna obravnava v sejni sobi Občine Žalec.
IV.
V	času javne razgrnitve lahko na razgrnjeni dopolnjeni osnutek podajo svoje pisne pripombe in predloge vse fizične in pravne osebe, organizacije in skupnosti ter jih posredujejo na Oddelek za varstvo okolja in urejanje prostora Občine Žalec ali na KS Liboje.
V.
Ta sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, na spletni strani Občine Žalec (http://www.zalec.si), na oglasni deski Občine Žalec in KS Liboje ter v časopisu Utrip ali Večer. Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Štev.: 350-05-0005/2004-2/3 Žalec, 21. 12. 2009
Župan Občine Žalec Lojze Posedel, univ. dipl. ekon.
POPRAVEK
V januarski izdaji Utripa Savinjske doline na 2. strani se je v objavo Sklepa o javni razgrnitvi z javnim naznanilom (OPPN za LIKO Liboje) prikradel tiskarski škrat in namesto prvega odstavka sklepa objavil dva druga odstavka. Za pomoto se opravičujemo in sklep v celoti objavljamo še enkrat.
Uredništvo
Poezija je lahko ... v Žalcu	Sinergije na vseh področjih
Prejemniki žalskih priznanj za dosežke v kulturi
Takšen je naslov predstave, s katero so slovenski kulturni praznik pospremili v Domu
II.	slovenskega tabora Žalec 5. februarja. Da ima lahko poezija zelo širok spekter različnih pomenov in oblik in da lahko v njej vsakdo najde tisto, kar mu je všeč, simbolno označuje tudi kulturo kot veliko širši pojem in naš obstoj nasploh. Na žalski občinski proslavi so podelili tudi Savinova odličja za ustvarjalnost na kulturnem področju za leto 2009. Slavnostna govornica je bila direktorica Gorenjskega muzeja mag. Barbara Ravnik. Zbrane je nagovoril tudi župan Lojze Posedel, s svojim obiskom in besedami prijateljstva med Češko in Slovenijo, med Žalcem in Žatcem, pa počastil tudi češki veleposlanik v Sloveniji Peter Voznica.
Domiselno uvodno predstavo po scenariju in v režiji Tine Gorenjak so soustvarjali Mešani pevski zbor A Capella KD Petrovče, plesalec Gregor Cesar, stand up komičarka Ana Marija Miletič, učenci OŠ Petrovče Laura Goršek in Gabriela Grobelnik ter OŠ Frana Roša Celje Nina Barbara Gorenjak, Miha Amborž in Jan Šibakovski ter igralca Damjan Terbovc in Tina Gorenjak. Vizuelni del predstave je zelo učinkovito dopolnjevala scenogafija Brede Bračko.
Tina Gorenjak je kot učiteljica na zanimivi šolski uri popeljala učence skozi različne poglede na poezijo. Skupaj so zaznavali njene različne oblike, od »poezije plesa«, poezije v zapeti pesmi, v stand up humorju, do rock izvedbe poetičnih besedil. Njeno široko poslanstvo, kjer lahko vsakdo najde nekaj zase, se je odrazilo tudi v odzivu publike, kjer je preko štiri stotnije navdušenih obiskovalcev, z močnim ploskanjem dokazalo, da je to res.
Zbranim je ob kulturnem prazniku čestital tudi župan Lojze Posedel, ki je podelil Savinova priznanja in odličja za ustvarjalnost na kulturnem področju v lanskem letu.
Najvišje občinsko priznanje, Savinovo plaketo z denarno nagrado za vrhunske dosežke na kulturnem področju v Občini Žalec in življenjsko delo, s katerim se je šolska, krajevna in občinska kultura uveljavila v širšem slovenskem prostoru,
je prejela Breda Šip. Savinovo plaketo za pomembne mednarodne dosežke v zadnjih dveh letih delovanja in za 15-letno vztrajanje v najvišji kakovostni kategoriji mešanih pevskih zborov je prejel Mešani pevski zbor A Cappella Kulturnega društva Petrovče. Savinovo plaketo pa sta prejela tudi Veni Ferant in Filatelistično društvo Žalec za izjemne uspehe na mednarodnih filatelističnih razstavah, za uspešno 40-letno delo društva in odlično mentorstvo mladim filatelistom.
Savinova priznanja so prejeli tudi Tolkalna skupina Šus za aktivno delovanje in koncertiranje na festivalih in samostojnih koncertih v domačem in širšem evropskem okolju ter še posebej za lansko 1. nagrado na tekmovanju v Belgiji, Majda Kričej za ustanovitev in uspešno strokovno vodenje Folklorne skupine Ponikva in Ženski pevski zbor Kulturno-umetni-škega društva Svoboda Griže za neprekinjeno in predano 60-le-tno prepevanje.
Breda Šip se je v imenu nagrajencev zahvalila za priznanja in povedala, da se je tudi tokrat počutila kot doma, in sicer zaradi predstave z učiteljico in učenci (tudi sama je dolgoletna učiteljica in mentorica, pa tudi Tina Gorenjak je’njena nekdanja učenka) in zaradi svoje povezanosti z odrom. Tudi sama je opozorila, da ne smemo nikoli pozabiti, kako se piše naš veliki pesnik Prešeren in se prešerno tudi obnašajmo.
V duhu širine kulture in iskanja dobrega se je na obiskovalce žalske kulturne proslave obrnila tudi slavnostna govornica mag. Barbara Ravnik, direktorica Gorenjskega muzeja, ki skrbi tudi za Prešenovo rojstno hišo v Vrbi in Prešernovo hišo v Kranju. Da smo Slovenci eden izmed redkih narodov, ki praznuje kulturni praznik, je poudarila na začetku svojega nagovora, in da smo praznik zavestno povezali z velkim pesnikom Francetom Prešernom, zato se je njegove poezija prepletala tudi v tem slavnostem nagovoru. S citatom iz Prešernove Zdravljice »Prijat'li, obrodile so trte vince nam sladko ...« je začela svoj sprehod po »visoko etičnemu« naboju Prešernove poezije in se priklonila letošnjim nagrajencem , ki de-
lajo v duhu Prešerna za nas in za naše potomce. »Prešeren je definiral nujost promoviranja materinega jezika, da bi »ljudje v teh krajih čez sto let in več znali še kaj drugega kot to, kako se ovcam odpravljajo garije ...« Govornica se je nato vprašala, ali je v časih, ko je vse dosegljivo, ko se da vse kupiti, ostalo še kaj od tiste širokopotezne, širokosrčne in širokogrudne zavesti iz te poezije, ki negira »gradove dnarje« in poudarja, da je »zlatnina čista zarja in srebrnina rosa trave«?
Mag. Barbara Ravnik
»Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan ...« je govornica citirala še naprej in dodala, daje Prešernu »totalni etični princip naložila že njegova mati« s sporočilom, naj vendarle vselej vse na dobro obrne. To sporočilo odzvanja že od tedaj preko njegove poezije tudi nam. Toda, ali smo ga in ga res slišimo? Zelo zveličavno je namreč postalo izpostavljati le tisto slabo, kruto in izprijeno, iskati krivca, ne da bi pomislili na posledice. »Zato bi si želela, da bi zmogli vsak pri sebi sprejeti odločitev, ki nam jo ponuja že Prešernova mati, pri svojem vsakdanjem delu, v svojem življenju. Iščimo dobro, pišimo kdaj tudi o lepem, blagem in poštenem, naj bo to naš osebni prispevek ob slovenskem kulturnem prazniku,« je razmišljala Barbara Ravnik in dodala, da Prešernova poezija postaja vrednota in kriterij, ki prinaša upanje, »da poleg trpljenja, odrekanja in slabega, enkrat vzhaja tudi drugo sonce.« Slavnostna govornica pa je tudi svoj nagovor končala kot Prešeren, »s soncem v očeh in z radostjo v prsih« in z mislijo, da naj vendarle upoštevamo Prešernov poziv po iskanju dobrega v Zdravljici: »Nazadnje še, prijat'li, kozarce zase dvignimo, ki smo zato se zbrat’li, ker dobro vsrcumislimo!«	L.K.
Že načrti z začetka tega leta napovedujejo, da bo dvorana Doma II. slovenskega tabora Žalec tudi letos z različnimi prireditvami zasedena vsaj 80-odstotno, če pa prištejemo še prireditve, ki jih Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec organizira na drugih lokacijah, v Savinovi hiši, pred graščino v Novem Celju, v Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, pri Ribniku Vrbje, v Športnem centru Žalec in na drugih zunanjih lokacijah in še kje, potem bo ponudba različnih prireditev v organizaciji ZKŠT Žalec res bogata. In še pomembneje, vsebinska pestrost dogajanja, na vseh področjih, na kulturnem, športnem in turističnem, bo velika. Po pol leta, kar je vodenje Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec prevzel Matjaž Juteršek, smo ga o spremembah, novostih in načrtih povprašali tudi mi.
Matjaž Juteršek je izziv vodenja javnega zavoda prevzel po osemnajstletnih izkušnjah v gospodarstvu, od tega večinoma na menedžerskih fukcijah, pri vodenju timov in v komerciali. Izkušnje vodenja in način dela iz gospodarstva je prenesel tudi v vodenje javnega podjetja, kjer sicer, kot sam pravi, nisi dnevno pod pritiskom doseganja planov prihodkov in razlike v ceni, a je priložost, da se toliko bolj skrbno lotiš porabe javnih sredstev, po drugi strani pa, da se bolj učinkovito lotiš tržne dejavnosti zavoda. Najprej pa seveda »pospraviš« v hiši.
V zadnje pol leta so tako v zavodu prenovili dvorano, največja pridobitev je gotovo novi balkon za tehnika in tehnično opremo, popolnoma so prenovili oder z »jamo«, zamenjali jeklene vrvi v zaodrju in luči, prepleskali celotno dvorano in globinsko očistili sedeže in dvorano nasploh. Zdaj jih čaka še zamenjava reflektorjev in čez leto še akustična izpopolnitev opreme. Načrti, ki upoštevajo vse dosedanje izkušnje pri organizaciji prireditev, pa so še bolj velikopotezni, saj pripravljajo tudi povečanje in posodobitev preddverja kulturnega hrama.
»Kljub temu da so sredstva za vse to omejena in da je potrebno v teh časih z njimi še posebej skrbno gospodariti, smo uspeli že do zdaj z minimalnimi sredstvi spraviti dvorano in kapacitete doma na takšen nivo, da se v našo dvorano radi vračajo prav vsf, še tako zahtevni nastopajoči, glasbeniki, gledališčniki in tudi drugi,« je povedal Matjaž Juteršek, ki poleg teh sicer nujnih tehničnih izboljšav prisega na vsebinsko prenovo programa ZKŠT Žalec.
Najpomembnejša pri sicer samostojnih programih kulture, športa in turizma, ki so že do zdaj delali dobro, je sinergija med njimi, pravi Matjaž Juteršek. To pa preprosto pomeni, da se vse prireditve med seboj navezujejo, med njimi ni ostrih ločnic, zato je potrebno te povezave čim bolje izkoristiti. »Na primer trenutno aktualni Savinski izziv, ki bo 14. marca v naši organizaciji na Golteh, torej ni le športni dogodek, je priložnost za promocijo turistične ponudbe ekomuzeja. Takšne so tudi naše številne športne prireditve, ki so že zdavnaj prerasle zgolj športne vsebine, saj z njimi k nam prihaja ogromno ljudi od drugod. Se bodo pa tudi številne kulturne prireditve in delavnice zdaj dogajale v ekomuzeju.«
ZKŠT Žalec je namreč po odprtju Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije lanskega novembra postal tudi njegov skrbnik, zato jim je uspešno delovanje in predstavitev ekomuzeja še poseben izziv. Področje turizma nasploh je nekaj, kar je, pravi Matjaž Juteršek, največji izziv in velik potencial za razvoj v prihodnje. Zato so že dali pobudo za ustanovitev strateškega tima za razvoj turizma v občini, ki ga bo vodil prav Matjaž Juteršek in bo poskušal strniti že obstoječo ponudbo v občini in v dolini v povezan sklop, hkrati pa jo kot skupno blagovno znamko vmestiti v regijo, pa tudi širše. Med konkretnimi kratkoročnimi zalogaji je tudi razvoj znamke savinjskega piva.
Tudi na področju kulture imajo nekaj smelih ciljev. Po-
Matjaž Juteršek
leg kakovostne ponudbe, s katero so že do zdaj razvajali žalsko, savinjsko in tudi regijsko občinstvo, in še širše ponudbe nekaterih tradicionalnih prireditev, kot so denimo Savinovi večeri, imajo do konca leta v načrtu še nekaj dodatnih vsebinskih in tehničnih razširitev v Savinovi hiši. Sicer pa se zaradi medsebojne izmenjave programov in lastnih produkcijah povezujejo tudi s Hišo kulture v Celju in Festivalom Velenje. Prvi s ponudbo oper, drugi mjuziklov, ZKŠT Žalec pa operet.
»Žalec je tudi zelo bogat s festivali, od čedalje odmevnejšega Bumfesta, festivala Sredi zvezd, do festivala folklornih skupin, morda tudi festivala športa, kot je denimo projekt Razpnimo jadra. Radi bi to ponudbo povezali in z uspešnimi festivali počasi predstavljali Žalec kot mesto festivalov,« je povedal Matjaž Juteršek o načrtih za priho-dost, »moj osebni izziv pa je tudi, da se nekaj več zgodi tudi z našim "Schönbrünom", z graščino Novo Celje.«
Matjaž Juteršek, ki je v prostem času športni pilot, pravi, da ko občino in dolino gleda s ptičje perspektive, nujno gleda nanjo kot na povezano celoto, kjer podlago za sinergije različnih področij dela in življenja ustvarjajo še čudovita narava, kulturna in zgodovinska dediščina in tradicija. Za uspešno delo pa so potrebni pozitivni in strokovni ljudje, povezani v odlične time.
To velja tudi za ekipo ZKŠT Žalec. Matjaž Juteršek pravi, da je vesel, da imajo odlično klimo že v sami ekipi sodelavcev. Gre za dvanajstčlansko ekipo stalnih sodelavcev, s tremi dodatnimi za določen čas in z ekipo različnih honorarnih sodelavcev. Gre za res kakovostno in strokovno ekipo, ki je predpogoj za dobro delo in razvoj v prihodnje.
»Ob tem sem zelo vesel volje in podpore župana in nasploh občine, brez katere si ne bi mogli postaviti tako smelih ciljev, pa tudi dobrih rezultatov ne bi bilo,« sklene Matjaž Juteršek.	L. K.
® 03/712 12 80 El zkst.utrip@siol.net
Priznanja osnovnošolcem
Ob slovenskem kulturnem prazniku je Občina Žalec tudi letos podelila priznanja učencem in mentorjem vseh petih osnovnih šol Občine Žalec. Slovesnost je potekala v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec, priznanja pa je v imenu občine podelil župan Lojze Posedel.
Za šolsko in izvenšolsko delo na likovnem, literarnem, glasbenem, plesnem in dramskem področju je podelili 63 priznanj, od tega 39 učencem in 24 mentorjem. Z OŠ Griže je priznanje prejelo 7 učencev in 5 mentoric, z OŠ Petrovče 11 učencev, otroški pevski zbor, dramska skupina, mlajša plesna skupina, folklorna skupina in 6 mentoric, z OŠ Šempeter 10 učencev, dramska in plesna skupina ter 7 mentoric, s I. OŠ Žalec 8 učencev in 7 mentoric ter z II. OŠ Žalec 1 učenec in 1 mentorica.
Ob tej priložnosti je župan Lojze Posedel vsem, še posebej prejemnikom odlikovanj, čestital ob slovenskem kulturnem prazniku. Ob tej priložnosti so si ogledali priložnostno predstavo z naslovom Poezija je lahko ... po scenariju in v režiji Tine Gorenjak.	T. Tavčar
»Slovenci smo kulturni narod!«
Med nastopom učencev POŠ Gomilsko
Občina Braslovče in Kulturno društvo Gomilsko sta osrednjo proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku pripravila v dvorani Doma krajanov Gomilsko. Po zapeti Zdravljici Seksteta Gomilsko je imel slavnostni govor Marko Repnik, vodja območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in med drugim poudaril: »Slovenci smo kulturni narod! Živimo v urejeni, čisti in kulturno bogati državi.
Govorimo svoj jezik in nanj smo zelo ponosni, ker je edinstven. In četudi je bil vedno nekomu trn v peti, se mu nismo nikoli odrekli. Ljubosumno smo ga čuvali, ga negovali in se mu posvečali. Zanj smo se borili tudi z orožjem in pri tem izgubljali neprecenljivo - življenja. Prave slovenske junake v borbi za jezik in kulturo. Zagotovo bi bili očetje našega, slovenskega jezika: Primož Trubar, Dalmatin, Linhart, Prešeren in Cankar, zadovoljni
z našim bojem in zagrizenostjo. Leto 2008 je bilo Trubarjevo leto. Praznovali smo 500-letnico rojstva človeka, ki je bil Slovenec. Slovenec z največjo začetnico. Dal nam je slovenski jezik v pisani in natisnjeni knjigi. Kljub nasprotovanjem mnogih nam je dal nekaj, česar še danes nima veliko večjih narodov. Vcepil nam je ponos do jezika in domače slovenske besede. Nikoli se nismo želeli zgledovati po drugih narodih, nikoli se nismo podredili vplivom drugih kultur in na podlagi tega smo izoblikovali podobo svoje lastne kulture. Človek enakih pogledov in enakega mišljenja je bil tudi dr. France Prešeren in o različnih mnenjih in okusih pravi tudi v svojih Poezijah. Danes gledamo na kulturo in kulturno dogajanje pri nas z enakimi očmi in podobnim mišljenjem. Ne oziramo se na mnenja drugih in vneto se ukvarjamo z vsemi oblikami kultur: folkloro, petjem, muziciranjem, s pesništvom, komponi-
ranjem, plesom, slikarstvom in s sodobno, tako imenovano pop kulturo. Naši, slovenski kulturniki se s svojim ustvarjanjem in poustvarjanjem predstavljajo doma in čez meje naše domovine. Veliko jih je in veliko od teh je cenjenih in priznanih. Pa saj imajo kaj pokazati, kulturna dediščina je namreč zelo bogata in kakovostna. Seveda pa je na nas, da bo takšna tudi v bodoče. Delati in truditi se moramo za to, da bomo zanamcem predali trdni hram našega dela, za čigar temelje so poskrbeli naši veliki predniki...« V kulturnem programu so poleg Seksteta Gomilsko sodelovali pevki Urška Tekavc in Barbara Trogar (klavir), recitatorka Katja Kunst, učenci POŠ Gomilsko, ki so ob tej priložnosti zajadrali v pesniški svet Andreja Rozmana - Roze, v Kulturno društvo Gomilsko so sprejeli prvošolčke, program pa je z izbranimi misli o ljubezni in miru povezovala Nina Markovič Korent. T. Tavčar
Ob podpisu pogodbe zahvala
na območju Občine Vransko.
Pred podpisom pogodbe se je župan Franc Sušnik zahvalil gasilcem vseh štirih društev in Gasilski zvezi Žalec za opravljeno delo in dobro sodelovanje in poudaril, da bo v tem letu na razpolago toliko sredstev kot lani. Za uspešno sodelovanje z društvi, občinskim poveljstvom in občino se je v imenu Gasilske zveze Žalec zahvalil poveljnik zveze Franc Rančigaj in v imenu zveze podpisal pogodbo, v imenu Občine Vransko župan Franc Sušnik, v imenu društev pa njihovi predsedniki. Zahvalo je vsem gasilcem izrekel tudi poveljnik občinskega poveljstva Vladimir Reberšak in poudaril, da si tudi v prihodnje želi tako dobrega sodelovanja.	T. Tavčar
Kulturni dan v vrtcu
Občina Vransko, Gasilska zveza Žalec in prostovoljna gasilska društva Vransko, Prekopa - Stopnik, Tešova in Ločica pri Vranskem so v prostorih Občinske knjižnice Vransko pod-
pisali pogodbo o opravljanju javne gasilke službe. S pogodbo podpisniki urejajo vsebino, obseg in način opravljanja službe, financiranje in druge pogoje za delovanje javne gasilske službe
Med podpisom pogodbe
Tudi v Vrtcu Braslovče so
5.	februarja pripravili prireditev ob kulturnem prazniku, različne aktivnosti, posvečene kulturnemu prazniku, pa so imeli tudi druge dni.
Kot sta povedali vzgojiteljici Jasmina Korber in Anja Zajc, so otroci skupaj z vzojiteljica-mi pripravili ljubke predstavitve. Tretji oddelek se je pred-
stavil s plesno koreografijo na temo živali. Otroci četrtega oddelka so zapeli pesmico o vrtcu in deklamirali. V petem oddelku so otroci zaigrali na glasbila in gledalce popeljali na domišljijsko potovanje. Najstarejši otroci so v svojem nastopu predstavili slovensko otroško ljudsko izročilo, Enei benci na kamenci. Na priredi-
tvi so se otroci seznanili z različnimi zvrstmi knjig in izrazi, kot so pesnik, pisatelj, ilustrator. Ogledali so sr tudi portret Franceta Prešerna in slovensko zastavo.
Otroci braslovškega vrtca so v goste februarja povabili tudi učence osnovne šole, ki so jim priredili koncert z igranjem na različne instrumente. L. K.
Razvija se slovenski jezik
V Občini Polzela so slovenski kulturni praznik počastili z osrednjo občinsko proslavo v dvorani Kulturnega doma Polzela prvi petek v februarju. Po Zdravljici, ki jo je zaigral na novo ustanovljeni The Little Evergreen Orcestra iz Liboj, je zbranim spregovoril slavnostni govornik, rojak, mag. Stanko Baluh, direktor Urada vlade RS za narodnost.
Najprej je razgrnil pogled na kulturo z evropskega vidika, ko je Slovenija prvič predsedovala Evropski uniji, čeprav smo bili Slovenci še pred slabim stoletjem postavljeni v krog tako imenovanih nezgodovinskih narodov, ne glede na to, da imamo, denimo v Brižinskem rokopisu več kot 1100 let staro pisno kulturo, in smo zaradi posledic te nezgodovinskosti morali pred nedavnim začeti na novo.
»Za vlogo kulture v življenju slovenske narodne skupnosti pa je pomembno tudi dejstvo, da je prav preko nekaterih poglavitnih dejavnikov slovenskega kulturnega razvoja prišlo do vzpostavitve politične zavesti o pravicah narodne skupnosti,
Med govorom mag. Stanka Baluba
najprej do lastnega jezika in ob tem do vseh drugih svoboščin, nazadnje tudi do državne samostojnosti. Čeprav se je morala slovenska kultura razvijati v razmerah, ki slovenskemu razvoju niso bile zmeraj naklonjene in se je bilo treba bojevati za obstoj, je postala pomembno gibalo slovenskega zgodovinskega razvoja, ob tem pa tudi prostor svobodnega izražanja ustvarjalne raznolikosti. V vsej slovenski zgodovini je bila kultura tisto, kar s tem pojmom opredeljujejo sodobni teoretiki: bila je povezovalna samostojna sila v družbi, ustvarjalna in di-
namična, raznolika, izzivalna in kritična. Za slovensko kulturo je poglavitno tudi, da se v njej razvija slovenski jezik, najpomembnejši razločevalni znak Slovencev kot naroda, ki se po njem razlikuje od drugače govorečih sosedov...«
Častni gost proslave je bil gledališki igralec SLG Celje Renato Janček, izvajalec programa pa The Little Evergren Orchestra in vokalni solist Rok Šoster. Voditeljica Urška Jeršič pa je dokazala, da so Prešernove pesmi uporabne tudi za povezovanje programa proslave.	T. Tavčar
Kulturni praznik s 140. obletnico
Med nastopom MePZ Vransko, ki ga vseh 15 let vodi Franc Lesjak
V Občini Vransko so osrednjo proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku združili s praznovanjem 140. obletnice Kulturnega društva Vransko ter 15. obletnice Mešanega pevskega zbora Vransko. Prireditev so pripravili v dvorani kulturnega doma.
Slavnostna govornica je bila Damijana Podbregar, predsednica Kulturnega društva Vransko, ki je uvodni del govora namenila največjemu poetu našega naroda, Francetu Prešernu, nato pa omenjenima jubilejema. Leto 1869 se šteje kot leto ustanovitve kulturnega društva - začetek organiziranega kulturnega delovanja na Vranskem. Tega leta je tedanji kaplan Janez Lipold ustanovil Narodno čitalnico Vransko. Nekaj let kasneje je bilo v okviru čitalnice ustanovljeno pevsko društvo Vranska vila, v okviru katerega sta vse do
druge svetovne vojne delovala mešani in moški zbor. Od začetka prejšnjega stoletja je bila organizirana tudi dramska dejavnost v okviru Ciril-Metodo-ve družbe, v njej pa sta občasno delovali tudi telovadni društvi Sokol in Orel. V zadnjih letih je v okviru kulturnega društva uspešno delovala instrumentalna sekcija, sekcija mažoretk, šolsko kulturno društvo in vokalna sekcija, v katero so bili vključeni številni zbori in vokalne skupine. Eden izmed njih je mešani pevski zbor, ki praznuje 15. obletnico uspešnega delovanja. Ob koncu govora je dejala: »Naučimo se živeti z našo dediščino in se pri svojem delu obračajmo nanjo.«
Na slovesnosti so podelili številna priznanja nekdanjim predsednikom kulturnega društva, zahvale posameznikom in sponzorjem. Program so poleg Mešanega pevskega zbora
Vransko, ki je prvič nastopil v novih oblekah, obogatili Jernej in Kristjan Zupan in baritonist Matjaž Robavs ob spremljavi citrarja Tomaža Plahutnika. T. T.
Veleslalomski Prebold
Skupnost občin Slovenije je na mariborskem Snežnem stadionu pripravila tekmovanje v veleslalomu, na katerem je sodelovalo 18 ekip slovenskih občin. Iz Spodnje Savinjske doline se je tekmovanja udeležila samo Občina Prebold.
Preboldčani so se izkazali, saj so ekipno osvojili prvo mesto, in sicer pred Ljubnim in Sevnico, ekipa Velenja je bila četrta, Celja pa peta. Posamezno sta pri seniorjih osvojila prvi dve mesti Preboldčana Miran Adri-nek in Leon Brodar. K. R.
Tisočletni hrast ali bodikova gmajna Lepa Vida v Taboru
Nastop dramske skupine pod vodstvom Tanje Kastelic
Slavnostni govornik Oton Račečič
V Preboldu je letošnjo osrednjo občinsko prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku skupaj z Občino Prebold pripravil Javni sklad RS za kulturne dejavnosti -Območna izpostava Žalec. Proslava je bila 5. februarja v športni dvorani Osnovne šole Prebold, osrednji del programa pa je predstavljal koncert Orkestra slovenske policije pod vodstvom Milivoja Šur-beka. Nastopili so tudi učenci Osnovne šole Prebold, slavnostni govornik pa je bil ravnatelj Oton Račečič.
Oton Račečič je kot iztočnico svojega govora uporabil misel Antona Slodnjaka iz uvoda njegove knjige o življenju Franceta Prešerna, da je največja uganka človek. Naše življenje je eno samo prizadevanje spoznati soljudi in same
Marko Slokar med podajanjem poročila Člani Kulturno-umetniške-ga društva Polzela, ki je lani praznovalo 110-letnico delovanja, in drugi gostje so se v soboto zbrali na letnem občnem zboru. Uvodoma so se s krajšim kulturnim programom predstavile vse skupine,
Športna zveza Prebold in Odbojkarski klub Prebold sta v nedeljo, 14. februarja, pripravila prvi Petrin memorial. Celodnevno odbojkarsko druženje je bilo organizirano v spomin Petri Ambrož, odbojkarici, ki je začela z igranjem odbojke v Preboldu, nadaljevala v Šempetru, zadnja leta pa je vodila odbojkarice in igrala v Celju. Letos mineva eno leto od njenega prezgodnjega slovesa.
sebe, je izpostavil slavnostni govornik in dodal, da ključa, ki nam odpre vrata v zaklenjeno kamrico sočloveka, ni. V nadaljevanju govora se je v zvezi z vplivom Prešerna na Slovence vprašal: »Ali so korenine fantastičnih besednih zvez, prenesenih pomenov in briljantne dediščine pustile kulturno sled na sedaj državotvornem, na videz mnogo bolj ponosnem slovenskem človeku? Sprašujem se, ali je splošna kulturna zavest utrdila kulturo sobivanja s svojim sosedom, kulturo obnašanja do drugačnih, kulturo medsebojnega sporazumevanja in ali smo presegli kulturne stereotipe na že tako razklani duši polpretekle zgodovine in prevzete potrošniške mrzlice. Sprašujem se, ali smo si sposobni še zaupati, do kolikšne mere upoštevati strpnost. Ali se slišimo, ali se sploh želimo slišati in si biti slišani?« Oton Račečič je poudaril, da kot šolnik mora zaupati tudi mladini, s katero se srečuje vsak dan. »Enostavno verjamem, da se bo to zaupanje nekoč obrestovalo. Sem tudi kdaj razočaran, vendar zaupam in tvegam. Toda nikdar brezglavo. Tveganje je vedno korak v neznano. Pa tak korak mora biti, če hočemo naprej. To nujno zahteva strpnost, visok prag tolerance, vendar mora ostati v tem trdna
ki delujejo v društvu. V svojem poročilu je predsednik kul-turno-umetniškega društva Marko Slokar povedal, da je v letu 2009 bolj ali manj aktivno delovalo enajst sekcij. Veliko dela je bilo opravljenega tudi po skupiftah v šolskem kultur-
Povabilu Odbojkarskega kluba Prebold so se odzvali vsi klubi Savinjske doline, zato je bilo v Športni dvorani Prebold zelo živahno. Dopoldne so v mini in mali odbojki najprej nastopila dekleta, kasneje so igrale starejše deklice, popoldne pa so se pomerila dekleta, ki so s igrala Petro. Prireditev bo glede na odziv, sproščeno druženje in v spomin na preminulo prijateljico zagotovo postala tradicionalna. D. N.
zavest o sebi. Strpnost je zame presežek in kakovost tistih, ki razumejo,« je poudaril Oton Račečič.
Zaradi določenih stereotipov se pojavi nestrpnost. Stereotipe pridobimo in so v nas shranjeni na nezavedni ravni naše osebnosti, zato jih je zelo težko preseči, zlasti pri odraslih, pri otrocih pa je naše upanje. »Zato sem bil vesel zadnjega otroškega parlamenta, ker sem slišal od nekega učenca misel, ki jo je razumel in so jo razumeli tudi drugi: Še Einstein je rekel, da je predsodke težje razbijati kot atome. Prej omenjeni pojmi v marsičem opredeljujejo tudi našo moralo in posledično dejanja. Zato je morala na nenehnem preizkusu konflikta interesov. Morala ne pomeni nič drugega kot upoštevanje določenih pravil, povedano drugače: kulturo medsebojnega obnašanja. Kulturna razgledanost človeka se lahko v svojem zavedanju bohoti kot mogočni tisočletni hrast, lahko pa je pusta in neprijazna kot bodikova gmajna. Morda je danes trenutek za potrditev odločitve, da ne ostanemo zaklenjena kamrica, temveč da tvegamo, zaupamo in pustimo kulturi sobivanja z ljudmi več možnosti, da najdemo ključ,« je še poudaril Oton Račečič.	K. R.
nem društvu in med najmlajšimi v vrtcu. Lani so praznovali 110-letnico obstoja društva in se ob tem spominjali dogodkov v bogati društveni zgodovini. Izdali so tudi brošuro, v kateri je zbrano gradivo iz bogate zgodovine in sedanjosti društva, ter pripravili razstavo. Prijavili so se na občinski razpis za razpoložljiva finančna sredstva na področju ljubiteljske kulture, poleg tega so uspešno prijavili še tri projekte na razpis Javnega sklada za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Žalec. Z njihovo pomočjo so sofinancirali 19. likovno kolonijo prijateljstva, kupili opremo za delovanje likovne sekcije in posodobili av-dioopremo in luči v veliki dvorani. Delo društva je pohvalil župan Ljubo Žnidar.
Program za letos je precej podoben lanskemu. Med pomembne točke programa sodijo 12. srečanje pevskih zborov na Gori Oljki, 12. srečanje malih vokalnih skupin,
20.	likovna kolonija prijateljstva, premiera gledališke igre Vaja zbora, proslave in gostovanja skupin. Na področju vzdrževanja kulturnega doma bodo dokončali obnovo ogrevanja. Glavni vir društvenega proračuna bo tudi letos občinska dotacija in pridobivanje sredstev na razpisih Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. T. T.
Na predvečer slovenskega kulturnega praznika so v Taboru pripravili proslavo v čast največjemu slovenskemu pesniku Francetu Prešernu. Dramska skupina Teloh z avtorico ter režiserko prednve Tanjo Kastelic je pripravila humoristično obarvano »kulturno oddajo" z naslovom Lepa Vida v Taboru. V "oddaji" so se predstavile sekcije Kulturnega društva Ivan Cankar Tabor, MPZ Tabor, Rogisti, otroški pevski zbor ter MePZ Tabor.
Slavnostna govornica na tokratni proslavi je bila predsednica KD Ivan Cankar Tabor Inka Jazbinšek. Slednja je na začetku svojega govora spregovorila o pomenu kulturnega praznika, s katerim dajemo poudarek kulturi, ki naj bi bila ena izmed najpomembnejših stvari v življenju posameznika, naroda in vsega človeštva. Poudarila je, da je iz Prešernove poezije in tudi drugih tedanjih sodobnikov poleg močnega narodnostnega naboja zaznati značilno dejstvo, ki tudi po dveh stoletjih izkazuje vse tiste značilnosti človeške narave, ki so jih v svojih pesmih opisovali Prešeren, Kette in Murn, v svojih pripovednih delih pa tudi Levstik in Cankar. S tem je povedala, da vse, kar počne Slovenec danes
S podpisa pogodbe
Občina Polzela, Gasilska zveza Žalec in prostovoljna gasilska društva Polzela, Ločica ob Savinji in Andraž nad Polzelo so v prostorih sejne sobe Občine Polzela podpisali pogodbo o opravljanju javne gasilske službe. S pogodbo podpisniki urejajo vsebino, obseg, način opravljanje službe, financiranje in druge pogoje za delovanje javne gasilske službe na območju Občine Polzela.
Pred podpisom pogodbe se je župan Ljubo Žnidar zahvalil
na politični sceni, v ljubezni ali pa sosed sosedu, je že bilo enkrat videno in slišano in to skozi poezijo in prozo naših pesnikov in pisateljev, ki so v svojih delih hrepeneli po tistem, kar imamo danes.
»Ko poslušamo poročila iz daljnih krajev o terorističnih napadih in žrtvah, o nasilju ... nam govori Prešeren: »... da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak!« In ko doživljamo, kako so se začeli bohotiti bogatini in kako se težko prebijajo brezposelni, nam prihaja v zavest Prešernova tolažba: »... videl povsod si, kak' iščejo d'narje, kak' se le vklanjaju zlat'mu bogu;« takrat čutim, kako se prepletata pesnikova misel in bolečina z našo sedanjostjo. Pa najdem tolažbo v Cankarjevi misli: »... slikal sem temo, da bi ljudje še bolj zahrepeneli po luči,« je to dejstvo nekdanjega in sedanjega časa poudarila Inka Jazbinšek.
V nadaljevanju si je zastavila vprašanje, če bi bili Prešeren in njegovi sodobniki v tem našem trenutku končno srečni. Odgovor na to bi bil zagotovo pozitiven, saj imamo svojo državo in slovenski jezik je uradni jezik v veliki zvezi evropskih narodov. O vsem tem so Prešeren in njegovi sodobniki le sanjali in iz teh sanj ustvarjali
gasilcem vseh treh društev in Gasilski zvezi Žalec za opravljeno delo in dobro sodelovanje. Za delovanje društev in GZ Žalec bo v tem letu iz proračuna
čudovito poezijo in prozo. »Sicer pa kulturno izražanje zagotovo ni samo izpovedovanje nesrečne duše in hrepenenja, temveč je ustvarjalni navdih moč najti tudi v veselju nad življenjem, v zamenjavi pesimizma z optimizmom in zanikanjem, da ljubezen vodi v propad,« je poudarila Jazbinškova in dodala: »Res, da je narodnostno vprašanje Slovenca v tem trenutku v najvišji kondiciji slovenske zgodovine, vendar bi tudi v tem našem času Prešeren imel dovolj motivacije za čudovite pesmi. Skupni imenovalec preteklosti in sedanjosti ter, osebno sem prepričana, tudi prihodnosti, je ljubezen. Ne samo med ljudmi, tudi do kulture, ki nam omogoča izražanje notranjih občutij, pa naj gre za pesem, besedo ali željo po slikarskem čopiču. Zato se ne sramujmo izražanj svojih čustev in talentov, saj to ni le zadovoljevanje ustvarjalnih nagibov posameznikov, temveč ustvarjanje kulturne dediščine, na katero smo Šentjurčani še posebej ponosni. Morda jo celo premalo poudarjamo, zagotovo pa smo jo dolžni primerno zabeležiti in negovati, da bi tudi mlajši prihajajoči rod vedel, da vse to, kar nastaja v sodobnih glasbenih studiih in računalniških čipih, ni prava kultura, ker jo poganja samo komercialni navdih. Prava kultura izpod človeških rok je zapeta pesem v živo, nanos barve na platno s čopičem, pesniška rima iz glave in odrska scena pred gledalci. Vse to delamo v našem Taboru in brez sramu lahko trdimo, da je kultura del našega vsakdana,« je dejala slavnostna govornica in se vsem, ki v Taboru ustvarjajo na področju kulture, zahvalila za njihov prispevek, ki duhovno bogati občino in vsakega posameznika v njej.	D. Naraglav
imenu zveze podpisala pogodbo. V imenu Občine Polzela je pogodbo podpisal župan Ljubo Žnidar, v imenu društev pa predsedniki omenjenih prostovoljnih društev, Ivan Kotnik, David Krk in Martin Steiner. Vsem gasilcem se je zahvalil tudi poveljnik občinskega poveljstva Lado Košec in poudaril, da so lani vsa tri društva posredovala 20-krat, škoda pa ni bila velika.	T. Tavčar
VABILO
Vabljeni k vpisu v skupinski 20-urni trening samospoštovanja in asertivne komunikacije. S treningi bi začeli 16. in 18. marca v Preboldu. Prijave zbiramo do 10. 3.2010. Zaradi omejenega števila mest bodo imeli prednost tisti, ki se bodo prijavili med prvimi.
Več informacij na www.hekata.si, po e-pošti ana.miletic@hekata.si ali na tel. št.: 041 454 415.
Lani praznovali 110-letnico
Prvi Petrin memorial
Lani več posredovanj, škoda ni velika
namenjenih 43 tisoč evrov.
Za uspešno sodelovanje z društvi, občinskim poveljstvom in občino sta se v imenu Gasilske zveze Žalec zahvalila predsednik Edvard Kugler in poveljnik Vlado Rančigaj in v
Razprave vse prej kot otroške	Ovrgla stereotipe in predsodke
Na medobčinskem otroškem parlamentu seje razvila prav "odrasla" razprava
Po šolah so tudi v tem šolskem letu potekali otroški parlamenti, ki jim sledijo občinski oziroma medobčinski in regijski parlamenti, ugotovitve učencev pa so nato predstavljene na državnem otroškem parlamentu v Državnem zboru RS. Tema 20. otroškega parlamenta je stereotipi, rasizem in diskriminacija. Predstavniki učencev devetih osnovnih šol iz Spodnje Savinjske doline so se skupaj z mentorji in nekaterimi ravnatelji prejšnji teden zbrali na otroškem parlamentu v dvorani žalskega gasilskega doma.
Organizator otroškega parlamenta učencev spodnjesa-vinjskih šol je Občinska zveza prijateljev mladine (OZPM) Žalec, pokrovitelj letošnjega zasedanja pa župan Občine Žalec Lojze Posedel. Mlade parlamentarce je najprej pozdravila predsednica OZPM Žalec Danica Veligošek, učencem pa sta prisluhnila tudi žalski župan Lojze Posedel in preboldski župan Vinko Debelak. V imenu organizatorja regijskega parlamenta se je dogodka udeležila tudi Tinca Kovač iz Velenja.
Mladi parlamentarci so razpravljali pod vodstvom moderatorja Nejca Romiha in ob pomoči Maje Bubik, socialne pedagoginje na OŠ Petrovče.
Razprava učencev je bila zelo zanimiva in strpna, pokazala pa je, da med učenci vladajo številni stereotipi in predsodki in da so bili nekateri tudi sami žrtve diskriminacije. Večino predsodkov se sicer zavedajo in jih skušajo premagati, po njihovem mnenju pa se stereotipov in predsodkov navzame-jo v družinah in prek medijev. Prav tako lahko spodbujata rasizem in diskriminacijo zavist ter sovraštvo. Ker skupina posamezniku daje moč, se večina raje podredi skupini, kot da se bori proti predsodkom. Med diskriminirane skupine so mladi parlamentarci uvrstili Rome, Albance, Bošnjake, invalide, odvisnike in brezdomce, priznali pa tudi, da so pogosto diskriminirani celo dobri učenci ali pa tisti, ki so oblečeni drugače ali celo samo bolj skromno. Učenci so bili zelo iskreni, slišali smo lahko, da se nekateri učenci I. osnovne šole Žalec norčujejo iz učencev II. osnovne šole
Na pragu 130-letnice
Predsednik PGD Žalec Franci Naraks
Člani Prostovoljnega gasilskega društva Žalec (PDG) so se prejšnji petek sestali na 129. rednem občnem zboru, na katerem so govorili o aktualnem dogajanju in aktivnostih, ki so zaznamovale preteklo leto. Poročila so pokazala, da je bilo lani opravljenega veliko dela, kar vse sodi v uvod v praznovanje 130 let obstoja PGD Žalec. Jubilej bodo proslavili prihodnje leto.
Tudi v preteklem letu je bilo s programi, usmeritvami, tripartitno pogodbo o lokalni javni gasilski službi opredeljenih in sprejetih veliko nalog. Kot je poudaril predsednik PGD Franci Naraks, so ob pregledovanju realizacije nalog ugotovili, da so bile naloge skoraj v vseh segmentih opravljene, v nekaterih dejavnostih pa tudi presežene. Izvajanje preventivnih nalog varstva pred požarom in na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je sestavni del njihovega dela. Operativni sestav PGD Žalec si v skladu s pristojnostmi in aktivnostmi prizadeva zagotoviti ustrezno izvajanje zlasti s pregledi hidrantih sistemov, vaj evakuacij, v skladu s Pravilnikom o požarnem redu pa v vseh sredinah, kjer so v skladu z določili pravilnika pred-
Žalec, ko se na primer srečajo v telovadnici. Večina sodelujočih v razpravi je priznala, da verjetno med poukom ne bi sedeli poleg romskega učenca, dogaja pa se tudi to, da učenec, ki je na začetku šolskega leta na novo prišel v razred, ostane izključen skupin sošolcev, ki so se oblikovali pred njegovim prihodom.
Proti predsodkom in diskriminaciji se lahko borimo na več načinov, so poudarili učenci. Veliko se je potrebno pogovarjati o tem, za kar je šola zelo primeren prostor (zlasti razredne ure). Ena od možnosti je, da se diskriminirani prilagodi večini, čeprav so nekateri učenci poudarili, da mora vsak ostati zvest samemu sebi, saj bo v prihodnosti kje že našel skupino ali pa vsaj posameznika, ki ga bo sprejel takšnega, kakršen je. Skratka, znanje in osebno poznavanje z drugačnimi je najboljša pot za premagovanje predsodkov in diskriminacije, so poudarili učenci. Prav tako je pri tem pomembna empatija, pa samozavest in osebna moč vsakega posameznika. Stereotipe lahko razbijejo tudi tisti, ki so žrtve stereotipov, čeprav je to ponavadi težko, saj jim pogosto tega ne dovoljuje niti okolica.
Mlade parlamentarce je ob koncu nagovoril tudi župan in poslanec Lojze Posedel, jih pohvalil za iskreno in strpno razpravo ter jim priporočil, naj vedno povedo svoje mnenje, a na kulturen in strpen način, kot tokrat. Spodnjesavinjske parlamentarce so nekaj dni zatem na regijskem parlamentu v Velenju zastopali Tomaž z žalske, Hana s polzelske, Zala s preboldske, Lara in Lucija z griške in Anja s šempetrske šole. Državno zasedanje otroškega parlamenta pa bo 22. marca.	K. R.
stavniki organizacij, družb, podjetij in posamezniki dolžni posredovati. Tudi za leto 2009 so pripravili poročilo o izvajanju tripartitne pogodbe, kjer so ocenili opravljeno delo in ga posredovali obema sopodpisnikoma pogodbe. Lani so žalski gasilci posredovali v 58 intervencijah. Med najpomembnejše dogodke preteklega leta sodi zamenjava garažnih vrat, letos pa jih čakajo zamenjava tlaka v garaži in obnovitvena dela na pročelju gasilskega doma. Prizadevali si bodo za dobro sodelovanje z lokalno skupnostjo in občino, katere župan Lojze Posedel je pohvalil prizadevnost gasilcev in dobro delo. V program nakupa in dela so zapisali tudi zamenjavo vozila za prevoz moštva in avtomobilske lestve. Na zboru so podelili več priznanj, napredovanj in pohval. T. T.
Med predavanjem Fade Pašić Bišić
Na I. OŠ Žalec so gostili Failo Pašić Bišić. Muslimanka in Slovenka je učencem in učiteljem govorila o svojih izkušnjah v času šolanja in o svojem humanitarnem delu. V odkritem pogovoru z učenci je govorila o strpnosti ter spoštovanju različnosti in sprejemanju
drugačnosti. Faila Pašič Bišić je ponosna in energična Muslimanka, čeprav rojena v Sloveniji, so jo in jo še večkrat obravnavajo kot tujko.
S svojim gostovanjem je ovrgla predsodke in vzorce, ki so jih imeli učenci. Zase pravi, da bi ji bilo ljubše, če bi jo ljudje manj gledali in
več poslušali. Vsak dan sledi svojemu cilju: dobro delati za druge in gojiti duhovne vrednote. Za svoje humanitarno delo je prejela že številne nagrade: naj prostovoljka 2006, dobrotnica leta 2007, nominirana je bila za Slovenko leta 2007 in mlado Evropejko leta 2008.	T. T.
Povezani v raznolikosti
m**		1 - sg- i « n n u
	■ ^ V 1 “ŽaŽae-t j g ‘~r ' - j Jgg
Utrinek z delavnice 1. razreda
Na Osnovni šoli Polzela so v petek pripravili zaključek projekta »Povezani v raznolikosti«, ki je na šoli potekal vse od tedna otroka. V projektu so vsi učenci od 1. do 9. razreda spoznavali različne kulture oziroma narode in se pri tem učili spoštovanja drugačnosti.
Na kulturnem dnevu, ki je potekal 16. decembra 2009, so se pogovarjali in ustvarjali skupaj s starši in z drugimi gosti različnih evropskih narodov. Gostili so starše in goste, ki so nekdaj živeli v Nemčiji, na Švedskem, Poljskem, v Srbiji, Bosni in Hercegovini, v goste so povabili Američana Johna Boyda, ki jim je predstavil zgodovino in kulturo ZDA. S sošolci, ki prihajajo s Kosova, so se učili albansko. Obiskala jih je tudi pisateljica Janja Vidmar in jih navdušila s svojo preprostostjo in zgovornostjo, na koncu pa so zaplesali s celjsko folklorno skupino, ki jim je poleg slovenskih predstavila tudi plese in narodne noše držav nekdanje Jugoslavije.
V petek so na šoli pripravili tehniški dan pod geslom »Evropska vas«, v okviru katerega je vsak razred raziskoval eno izmed evropskih držav. Staršem so svoje delo najprej prikazali v delavnicah in na predstavitvah v razredih, nato pa so si v veliki športni dvorani skupaj ogledali priložnostno proslavo. Proslavi je sledilo predavanje za starše, na katerem je
o nasilju v današnjem času spregovoril priznani psiholog Matic Munc. Vsebina projekta Povezani v raznolikosti se je prepletala tudi z vsebinami letošnjega otroškega parlamenta, ki nosi naslov Stereotipi, rasizem in diskriminacija. V prihodnjih mesecih bodo na šoli pripravili razstavo in predstavitve posameznih držav Evropske unije.	T. Tavčar
237 darovalcev krvi
Območno združenje Rdečega križa Žalec je v preteklih dneh pripravilo dve krvodajalski akciji. Skupaj se ju je udeležilo 237 krvodajalcev.
Prve se je na Vranskem, v prostorih Zdravstvenega doma Vransko, udeležilo 110 krvodajalcev, kri pa so darovali za transfuziološki oddelek Splošne bolnišnice Celje. Druge akcije, ki so jo pripravili v veroučni učilnici pod župnijsko cerkvijo na Polzeli, se je udeležilo 127 občanov,
kri pa so namenili Zavodu za transfuzijsko medicino Ljubljana. Kot je povedala strokovna delavka območnega združenja Rdečega križa Majda Pilih, so bili tako organizatorji kot izvajalci z obema akcijama zelo zadovoljni.
Naslednjo, tretjo od enajstih, kolikor jih bodo letos pripravili v Spodnji Savinjski dolini, bodo izpeljali 29. marca v Žalcu. Akcije pa se boste lahko v prostorih stare osnovne šole v Žalcu udeležili od 7. do 13. ure. T. T.
Tudi v upravni enoti pestro leto 2009
Upravna enota Žalec je pripravila poročilo o svojem delu in poslovanju v preteklem letu.
V	reševanje je prejela 16.627 upravnih zadev, kar je 9 odstotkov več kot leto prej. Rešili so jih 97,40 odstotka, kar je malo bolje kot leta 2008. Precej se je povečalo število tako imenovanih drugih upravnih zadev, leta 2008 je bilo takih zadev 36.474, lani pa 46.320. Ob statističnih podatkih je načelnik Marjan Žohar s sodelavci opozoril tudi na nekatere težave in predloge za izboljšanje.
V primerjavi s preteklim letom so na področju gospodarstva in kmetijstva na Upravno enoto Žalec prejeli za 10 % manj zadev. Rešili so 379 zadev, nerešenih jih je ostalo 10, kar je 67,7 % manj kot leto prej, kljub temu da so naloge v drugem polletju izvajali z enim izvajalcem manj. Prejeli so 8 pritožb. Vse se nanašajo na promet s kmetijskim zemljiščem. Zaostankov niso imeli.
Projekt e-VEM seje dograjeval, sprejet pa je bil tudi nov pravilnik, ki je zaostril pogoje za izvajanje storitev in zahteval pridobitev dovoljenja za vodenje postopkov. Ker sta točki e-VEM tudi na Zbornici zasebnega gospodarstva Žalec in na Razvojni agenciji Savinji, in tudi pri notarjih, so se na žalski upravni enoti odločili, da ukinejo točko e-VEM.
Povečan obseg dela v prvem polletju so zaradi subvencijske kampanje zabeležili na področju GERK-ov, v drugi polovici leta pa pri prevedbah veteranskih, invalidskih in družinskih dodatkov. V zadnji četrtini leta se je povečal pripad zadev zaradi vpisovanja namestnikov nosilcev kmetijskega gospodarstva ter usklajevanja GERK-ov zaradi ugotovitev kontrol.
V	obravnavanem obdobju je bilo na področju okolja in prostora skupno število vseh upravnih zadev 736, kar je slabih 7 % več kot v predhodnem obdobju. Od tega je bilo 610 zadev rešenih pravočasno in v zakonitih rokih, nerešenih je ostalo 125 zadev. Pritožb je bilo 17, zaostankov ni bilo. Za lansko leto je značilno povečano število ustavljenih upravnih postopkov (87). Z uveljavitvijo Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost so stranke zaradi nepoznavanja njene vsebine vlagale zahteve za izdajo gradbenih dovoljenj tudi za enostavne objekte ali objekte, na katerih so predvidena zgolj redna vzdrževalna dela. Praviloma so nato umaknile svoje zahteve.
K povečanju števila upravnih postopkov na področju upravno-notranjih zadev za 11 % so največ prispevale zadeve na področjih tujcev, ugotavljanja dejanskega prebivanja in postopki v zvezi z novimi vozniškimi dovoljenji in biometričnimi potnimi listinami. Kljub povečanju upravnih postopkov za 1.424 je število nerešenih zadev konec leta ostalo skoraj enako - 273, leto prej 261.
Izrazit porast je evidentiran na področju ugotavljanja dejanskega prebivanja. Večino predlogov za to podajo banke, zavarovalnice, sodišča, izvršitelji, odvetniki. Pri tem po besedah Marjana Žohar-
ja UE Žalec zelo dobro sodeluje s Pošto Slovenije, ki sproti sporoča naslove, na katere si državljani preusmerjajo poštne pošiljke.
Na področju tujcev so na žalski upravni enoti lani zaznali porast zadev predvsem zaradi izdaje dovoljenj za prvo začasno prebivanje v RS in njihovih razveljavitev, do katerih je prišlo zaradi množičnega izkoriščenja izdanih dovoljenj tako delodajalcev kot tudi tujcev. Tudi v žalski upravni enoti so opazili porast zlorab delovnih dovoljenj zaradi registracij t. i. fiktivnih gospodarskih družb, ustanovljenih predvsem z namenom, da se pridobi delovno dovoljenje brez nadzora trga dela in posledično tudi dovoljenje za začasno prebivanje. Zaradi tega pa se je podaljšal tudi postopek izdaje dovoljenj za začasno prebivanje tujca v RS, saj je obvezno opraviti zaslišanje tujca oziroma delodajalca.
Vse večje težave povzroča uporaba uradnega jezika pri teh postopkih. Lastniki podjetij, premičnin in jemalci dela so državljani Evropske unije in državljani neevropskih držav, ki pa uradnega jezika ne obvladajo, razpolagajo z listinami, napisanimi v tujih jezikih, kar nemalokrat zapleta navidezno enostavne postopke. To podaljšuje čas izvedbe in povzroča negodovanje državljanov Republike Slovenije, ki niso navajeni čakati na odprtih delovnih mestih.
Možnost legalizacije orožja za žalsko upravno enoto ni pomenila bistvenega povečanja zadev. Rok za prijavo nelegalnega orožja se je v začetku tega leta iztekel in očitno se mnogo Savinjčanov ni odločilo prijaviti svojega orožja, čeprav naj bi ga bilo po domovih skritega kar precej.
Tudi na področju dela, družine in socialnih zadev so v preteklem letu na žalski upravni enoti prejeli za 12 % manj zadev kot leto prej, predvsem zato, ker so si po veljavnih zakonih s področja žrtev vojnega nasilja, vojnih veteranov in vojnih invalidov osebe status že uredile. Reševali so 685 zadev, nerešenih je ob koncu leta ostalo 11 zadev.
Nezaključenih je še deset denacionalizacijskih zadev. Večina od teh je nezaključenih zaradi pritožb in tožb strank v postopku. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov je upravne enote seznanil tudi s problemom tako imenovanih »internih« evidenc, ki se razlikujejo od uradnih, ki jih vodi Geodetska uprava Republike Slovenije. Glede na predpise je takšno neskladje dolžan odpraviti lastnik zemljišča. Dolgotrajni so tudi sodni postopki ugotavljanja ničnosti pravnih poslov, sklenjenih med veljavnostjo Zakona o denacionalizaciji
Manj zaposlenih
Ob koncu lanskega leta je bilo na Upravni enoti Žalec za nedoločen zaposlenih 49 javnih uslužbencev, od tega dva uslužbenca za polovični delovni čas. Leto prej je bilo 52 zaposlenih.
Upravna enota Žalec je imela lani 1.505.818 evrov prihodkov, odhodki pa so znašali 1.551.051 evrov. V primerjavi z letom 2008
so bili skupni odhodki višji za 3,66 %. Za stroške plač je bilo porabljenih 78,61 %, za materialne stroške 15,15 %, za vplačane tiskovine 5,23 %, za investicije in investicijsko vzdrževanje 0,84 %, za odškodnine in zavarovanje premoženja pa 0,16 %.
V okviru žalske upravne enote deluje tudi pet krajevnih uradov. Vsak urad je odprt en dan v tednu, za vse je zaposlena ena javna uslužbenka. V vseh krajevnih uradih je bilo lani 5.472 rešenih zadev, od tega v Braslovčah 652, na Polzeli 1.602, v Preboldu 1.144, v Taboru 954 in na Vranskem
1.120. Število postopkov na krajevnih uradih je bilo pred časom sicer manjše, kot bi upravičevalo odprtost teh uradov, vendar so za njihovo delovanje zelo zainteresirani tudi župani. Zato je načelnik določil še nekaj dodatnih postopkov, ki jih na krajevnih uradih opravi uslužbenka. Lani je bilo tako na krajevnih uradih kar 65,3 % več rešenih zadev v primerjavi z letom prej.
Stranke zadovoljne
Načelnik Marjan Žohar še izpostavlja: »Seje članov koordinacije načelnika Upravne enote Žalec so potekale načeloma tedensko, na katerih smo usklajevali aktivnosti in spremljali učinkovitost na vseh področjih dela ter po potrebi določali preventivne in korektivne ukrepe. Z rezultati poslovanja, spremembami zakonodaje, pravili in navodili za delo smo redno seznanjali vse zaposlene. Tudi državljane smo obveščali o vseh aktualnih zadevah tako s področja delovanja upravne enote kot z aktualnimi novostmi na različnih področjih. Delovna skupina za urejanje spletne strani skrbi, da so novice na spletni strani upravne enote vedno posodobljene. Med odmevnimi dogodki v letu 2009 je bil zagotovo delovni obisk varuhinje človekovih pravic, ne samo za Upravno enoto Žalec kot organizatorko delovnega sestanka, temveč tudi za državljane, saj se jih je nepričakovano veliko sestalo z varuhinjo oziroma njenimi sodelavci. Pomembna pridobitev Upravne enote Žalec je tudi najem novih arhivskih prostorov. Lani smo uspeli najti primeren prostor v izmeri 283,65 m2, ki ustreza potrebam hranjenja stalne zbirke dokumentarnega gradiva Upravne enote Žalec. Investicijo v opremo je zagotovilo ministrstvo za javno upravo.«
Da bi ves čas izboljševali poslovanje, tudi na žalski upravni enoti preko anket redno ugotavljajo, koliko so stranke zadovoljne z njihovimi storitvami in kakšne predloge, pripombe in mnenja imajo. Povprečna ocena t. i. mesečnega barometra je bila lani 4,66 (republiško povprečje je bilo 4,70). Zadovoljstvo strank z obširnejšim anketnim vprašalnikom ugotavljajo enkrat letno. Lani so si prislužili oceno 4,61.
V preteklem letu s strani uporabnikov ni bilo pritožb na delo upravne enote, pripombe pa so se nanašale predvsem na manjkajoče dvigalo oziroma otežen dostop do uradnih prostorov. Letos naj bi ta problem dokončno odpravili, saj sta se Občina Žalec in Služba
vlade RS sporazumeli o gradnji dvigala in obnovi stopnišča v občinski stavbi, ki naj bi se predvidoma začela v poletnih mesecih. 40 odstotkov vrednosti investicije bo prispevala država.
In kot povzema načelnik Marjan Žohar: »Ugotavljamo, da je struktura upravnih zadev v letu 2009 v obratnem sorazmerju glede na stanje recesije; povečujejo
V prostorih Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu so prejšnji četrtek v organizaciji Občine Žalec predstavili lekarniške in zdravstvene dejavnosti v žalski občini. Lekarniško dejavnost je predstavila nova direktorica Javnega zavoda Žalske lekarne mag. Nataša Cater, zdravstveno pa konec lanskega leta imenovan za direktorja JZ Zdravstveni dom dr. Jožeta Potrate Marjan Golob. Po uvodnem pozdravu župana in izčrpni predstavitvi obeh dejavnosti razprave in pobud za spremembe in izboljšanje ni bilo, še vedno pa vse pripombe, pobude in ideje sprejema Oddelek za negospodarstvo in gospodarstvo Občine Žalec.
Žalske lekarne kot samostojen javni zavod delujejo od leta 1995, prej je bila lekarniška dejavnost v dolini organizirana v okviru JZ Celjskih lekarn. Po razdelitvi nekdanje žalske občine na šest občin in podelitvi lekarniških koncesij Žalske lekarne kot javni zavod delujejo samo v Žalcu in s svojo enoto v Petrovčah. Skupaj je zaposlenih 9 magistric farmacije, 3 farmacevtske tehnice in dve lekarniški delavki.
Izdaja zdravil je osnovna dejavnost lekarn, mag. Nataša Ča-ter pa poudarja: »Naša glavna dejavnost je javna služba - lekarniška dejavnost. Ni pa naša dejavnost samo to. Ukvarjamo se tudi s promocijo zdravja, skrbimo za preventivo, organiziramo različne akcije, na kratko delujemo in živimo z okoljem, v katerem smo. To je naša želja tudi v prihodnje, da vračamo svoje znanje, poslanstvo in seveda tudi nekaj financ v okolje za dobrobit občanov in s tem skrbimo za njihovo boljše zdravstveno stanje. Da nam ljudje zaupajo in so zadovoljni z našimi storitvami, kaže tudi to, da se nam promet iz leta v leto povečuje.«
V zvezi s preventivnimi dejavnostmi je mag. Nataša Čater posebej opozorila, da v žalski lekarni vsak četrtek od 7.30 do 8.30 merijo krvni tlak, holesterol in sladkorje v krvi, najbolj množičen pa je pohod na Sveto Jedrt, ki bo letos že deveti zapored, in sicer 11. aprila. Pohoda se udeleži do 1.200 ljudi.
Čeprav je ustanoviteljica JZ Žalske lekarne Občina Žalec, pa lekarne niso proračunski porabniki. Financirajo se z osnovno dejavnostjo preko zdravstvenih zavarovalnic (plačani so po točkah za posamezne storitve in ne po maržah od cene izdanih zdravil) in tržne dejavnosti, pri čemer se sredstva iz tržne dejavnosti vse bolj prelivajo tudi v javno službo, saj je denarja iz zdravstvene blagajne vedno manj, kar prav tako velja za žalski zdravstveni dom
se številni postopki, ki so odraz dogajanja v družbi. Ustavljeni postopki zaradi pomanjkanja sredstev za izvedbo, ponovno preverjanje zaključenih postopkov, s katerimi bi bilo mogoče pridobiti več pravic ali dodeljene nove pravice, so v nenormalnem porastu. Kljub večji kadrovski podhranjenosti zaradi odhodov uslužbencev smo upravne zadeve
oziroma osnovno zdravstveno dejavnost. Kljub temu so Žalske lekarne z lastnimi sredstvi leta 2001 odprle lekarno v Petrovčah in poskrbele tudi za večje in sodobnejše prostore v Žalcu, ki so jih odprle leta 2005. Glede na število prebivalcev razmišljajo, da bi v Žalcu odprle še eno enoto.
Žalske lekarne so bile pred časom v medijih prisotne predvsem zaradi poročanj o domnevnih nepravilnostih prejšnjega vodstva. Sedanja direktorica mag. Nataša Čater poudarja: »Ti dogodki v preteklosti so nas zaznamovali, vendar gledamo v prihodnost, da bomo strokovno delovali naprej, in upamo, da bodo tudi ljudje to tako sprejeli. Naša želja je, da se podobnih očitkov v prihodnje res znebimo.«
Tudi Marjan Golob je podrobno predstavil delovanje Javnega zavoda Zdravstveni dom dr. Jože Potrate Žalec, ki je prav tako prešel več organizacijskih oblik. Javno zdravstveno mrežo zdaj sestavljajo tako zaposleni v javnem zavodu kot vsi koncesionarji. V občinah Prebold, Braslovče in Polzela je celotna zdravstvena dejavnost v zasebnih rokah, zato je žalski zdravstveni dom tudi premoženje oziroma objekte predal občinam, prav tako pa naj bi bil kmalu sprejet odlok, po katerem bi bile ustanoviteljice Javnega zavoda Zdravstveni dom Žalec samo še občine Žalec, Vransko in Tabor.
V javnem zavodu je trenutno 60 zaposlenih, bistven podatek pa je celotna osnovna zdravstvena mreža, ki jo postavlja ministrstvo. Na področju splošne oziroma družinske medicine je v javni mreži Spodnje Savinjske doline 7 timov, od tega pet v JZ Zdravstveni dom Žalec. V celoti je v zasebnih rokah šolski dispanzer (sicer trije timi), zobozdravstvo (za odrasle in mladino) ter medicina dela. Na področju zdravstvenega varstva žena deluje en tim v okviru javnega zavoda in ena koncesionarka. Na področju patronaže je 7 timov za celotno Spodnjo Savinjsko dolino, kar je veliko premalo, saj patronažne sestre oskrbujejo tudi vse več bolnikov, ki so prej odpuščeni
reševali v predvidenih rokih. Ob tem smo morali kljub višjim stroškom to izvesti z manj finančnimi sredstvi. To smo uspeli le na način, da smo na podlagi lastnega programa varčevanja zmanjšali stroške in se odpovedali tudi nekaterim načrtovanim aktivnostim. Kljub temu pa je ocena našega dela s strani državljanov več kot zadovoljiva.«	K. R.
iz bolnišnic ali so na ambulantnem zdravljenju. Na področju fizioterapije delujejo trije 'timi, od tega ena koncesionarka, kar je prav tako premalo glede na potrebe. Ortodont je samo en v okviru zavoda za celotno dolino, kar je glede na vse več otrok, ki potrebujejo njegove storitve, veliko premalo. Prav tako je v okviru javnega zavoda dispanzer za mentalno zdravljenje z dvema timoma, poteka pa tudi vzgojno-preventivna zdravstvena in zobozdravstvena dejavnost.
Kar dve tretjini javne osnovne zdravstvene službe tako opravljajo koncesionarji. To sicer ne predstavlja večjih težav, saj zasebniki z javnim zavodom po zagotovilih Marjana Goloba sodelujejo dobro, tudi pri nujni medicinski pomoči oziroma tako imenovanih dežurstvih.
Manj so s tem dejstvom seznanjeni ljudje, pravi Marjan Golob: »Ljudje marsikdaj tega ne razumejo, ker večina koncesionarjev še vedno dela v stavbi zdravstvenega doma, zato mislijo, da spadajo v naš zavod, in želijo, da mi rešujemo neke probleme, za katere pa nismo pristojni. Koncesionarji so samo najemniki prostorov, koncesijo jim je dala občina, pogodbo imajo z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije in pritožbe so lahko naslovljene le na zavod ali občino. V načrtovanju našega dela nismo odvisni od sebe, vse poteka na nivoju države, vezani smo na financiranje s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in če ni financiranja, nekih posebnih dejavnosti ne moremo izvajati.«
Problem pomanjkanja zdravnikov je že leta značilen tudi za Savinjsko dolino. Zdaj pomagajo nekateri sicer upokojeni zdravniki, po končani specializaciji treh mladih zdravnic naj bi bile razmere urejene do začetka leta 2013. Kot je med drugim povedal direktor Marjan Golob, vsa leta vlagajo tudi v obnovo stavbe in prostorov, uredili so dvigalo, preuredili in posodobili dispanzer za žene, naslednji so na vrsti, kot eni zadnjih, prostori za patronažne sestre.	K. R.
Dobro sodelujejo z zasebniki
Mag. Nataša Čater in Marjan Golob
OSREDNJE TEME
februar 2010
Pustne norčije sproščajo pozitivne energije
umni* Ej’
Črnsko pleme Gala - gala je v Žalcu, na Vranskem in v Galiciji zaradi recesije prodajalo opice in amulete
POTUJOČA
VELAtlO
was
'M nmnr®
GRADN3E-Bfö G NI ZNANO
grize
Potujoča OŠ Griže na karnevalu v Žalcu
Najbolj prisrčne so bile najmlajše in najmanjše maškare na Polzeli
Tudi letos sta bili osrednji in največji pustni prireditvi v naši dolini pustna karnevala na Vranskem in v Žalcu. Prireditve v takšnih in drugačnih preoblekah pa so se vrstile po vsej dolini. Manjkalo ni ne izvirnih idej ne odličnih preoblek, sladkih krofov in zabave, vse pa je prav dobrodošla sprostitev po dolgi mrzli zimi.
Osrednji pustni prireditvi na Vranskem in v Žalcu
Na Vranskem je karnevalska tradicija že zelo dolga, prav povezovanje s sosednjimi kraji s pustno tradicijo pa daje vranskemu karnevalu pestrost pustnih skupin.
Letos je v pustni povorki sodelovalo le 18 različnih skupin iz Savinjske doline in drugih krajev. Ne glede na to pa je tudi letošnji vranski karneval ponujal obilo zanimivih prizorov in mask, pri čemer je potrebno poudariti vsakoletno sodelovanje vrtca in šole na Vranskem, saj vsak razred predstavlja neko celoto pustnih likov Sicer pa na Vran-
skem že nekaj let najboljše skupine nagradijo z denarno nagrado, ki jo v vrednosti 800, 400 in 200 evrov prejmejo prve tri skupine, ostali pa praktične nagrade. Tudi letos sta na karnevalu sodelovali godbi iz Prebolda in Laškega, slednja z mažoretkami. Pravega karnevala pa ne bi bilo brez kurentov z Dravskega polja. Povorka je potekala pod budnim očesom
vranskih generalov, ki so že teden dni prej prevzeli oblast v Občini Vransko. Zaključek karnevala so tokrat pripravili v športni dvorani na Vranskem, kjer je za zabavo poskrbel ansambel Bratje Dobrovnik. Med skupinskimi maskami so 1. nagrado podelili skupini Recesija - Zdravilo proti prašičji gripi, drugo mesto je prejela skupina Kremenčkovi, tretji pa so bili olimpijci ŠRD Ločica.
Žalski karneval, ki vsako leto poteka v organizaciji ZKŠT Žalec, je letos po številu pustnih skupin prekašal vranskega. Prireditev sta vodila Miro Klinc, na Šlandrovem trgu, kjer je bila tudi ocenjevalna komisija, in Olga Markovič
pred Občino, kjer so razglasili rezultate in podelili nagrade. Prvo nagrado je dobilo pleme Gali-gali iz KS Galicija, drugo Javni razvojni zavod in predstavitev vasovanja Turi-stično-olepševalnega društva Gotovlje in tretje »cvetlice« iz Žalca-zahod Turističnega društva Žalec. Ostale praktične nagrade so prejeli Kremenčkovi, ekipa Medobčinske
matične kjižnice s temeljnim kamnom za novo kjižnico, Pre-pihovci s Piko Nogavičko, TD Petrovče z akcijsko ponudbo cepiva proti pandemski gripi, TD Griže z graditelji nove šole,
II.	OŠ Žalec z Zamorčki in Beneški maski. Sprevod sta tudi v Žalcu spremljali pihalni godbi iz Zabukovice in Liboj, dogajanje pa so popestrili kurenti. Po končanem pustnem sprevodu so tudi letos organizatorji poskrbeli za pustno rajanje otrok z Romano Kranjčan, ki je tokrat potekalo pri Domu II. slovenskega tabora Žalec.
Za popestritev na Polzeli cirkuška skupina
V veliki športni dvorani na Polzeli so Turistično društvo Občine Polzela, Osnovna šola Polzela in Vrtec Polzela pripravili tradicionalno otroško maškarado na pustno nedeljo. Med otroki smo tudi letos opazili veliko našemljenih staršev ali celo družin, česar so bili po besedah predsednice turističnega društva Alenke Žnidar še posebej veseli. Za popestritev je poskrbela cirku-ško-gledališka skupina Butero iz Ljubljane, ki je poskrbela za animacijo in rajanje. Pripravili so različne igre s klovni in klovnesami, poskrbeli za hojo po hoduljah in drugo. Najbolj
izvirnim maskam so podelili praktične nagrade. Maske so obiskali tudi kurenti, skratka veselje pustnih norčij s sladkimi krofi je trajalo kar dolgo.
Braslovške maske
Ob glasbi, plesu in družabnih pustnih igrah so se razvedrili tudi pustne šeme in njihovi spremljevalci v Braslovčah. Ob sladkih krofih in soku je čas kar prehitro minil. Predvsem otroci so svojo prisrčnost ob izbiri mask razigrano nadaljevali s plesom v dvorani in z obljubo, da se vidijo na že kar tradicionalnem rajanju tudi naslednje leto. Blanka Nerad, predsednica DPM Braslovče, ki je poskrbelo za pustovanje, jim je obljubila, da se ponovno snidejo naslednje leto, in jih hkrati povabila, da se čez leto udeležijo kreativnih delavnic in dogodkov, ki jih organizira DPM Braslovče. Že v naslednjem mesecu vabijo vse žene na proslavo ob 8. marcu.
Pustovanje v Taboru
Pustnih norčij tudi v Občini Tabor ni manjkalo. Osrednja prireditev je v nedeljo, 14. februarja, potekala v dvorani Doma krajanov Tabor. Tudi tokrat je pustovanje organiziralo Turistično društvo Tabor ob podpori občine in v sodelovanju z vrtcem in šolo.
V dvorani se je zbralo veliko maškar, od tistih najmlajših do mladih po srcu. Bilo je veselo in zabavno, na pustnem plesu so se še posebej izkazale vzgojiteljice vrtca. Kot se za pustni čas spodobi, so poskrbeli tudi za slastne krofe.
Pust v domu upokojencev
Tudi v Domu upokojencev Polzela so za stanovalce pripravili pustovanje. Obiskale so jih številne zanimive maske iz polzelskega vrtca, ki so skupaj s stanovalci doma rajale ob glasbi muzikanta Vilija Kotnika. Pred domom pa so letos prvič postavili tudi ogromnega sneženega moža, nad katerim so navdušeni tudi vsi obiskovalci in zaposleni. Pust je minil v znamenju obiska
mask, sladkanja s krofi, rajanja ob glasbi, v znamenju plesa in smeha.
Hokej v maskah
V Grižah so na parkirišču pri Domu svobode Griže, ob cesti Žalec-Zabukovica, pripravili že sedmo hokejsko tekmo v maskah. Ekipi sta namesto hokejskih palic in ploščka igrali z metlami in manjšo žogo. Med sabo sta se pomerili ekipa domačinov iz Griž in ekipa Mladinskega kluba
Maškare so rajale tudi v Taboru
Maškare so obiskale dom upokojencev na Polzeli
Klovn Butero med svojim nastopom na Polzeli
Z maškarade v Braslovčah
Udeleženci hokejske tekme pred začetkom obračuna; prvič pred tekmo na snegu
Mrhar iz Vrbja. Tekma se je končala neodločeno z rezultatom 3 : 3. Prireditev sta tudi letos organizirali Turistično društvo Griže in Športno društvo Partizan Griže. Tekmo je s humornimi komentarji sodil Božo Trnovšek.
da (JRZ) Gotovlje, ki se je od svečnice razvil v učinkovito organizacijo za črpanje denarja in porabo le-tega iz evropskih kohezijskih skladov, razvojnega denarja države in pičlih spodbud razvoja v občini.
Organi upravljanja in uprava
ni oddelek, javna kuhinja za sestradano in obubožano prebivalstvo, varstvo starostnikov - dom upokojencev, pogrebno službo in, če bo uspelo, workshop za urejanje okolja, čiščenje snega, segrevanje zemlje in izpuste C02.
Utrinek iz gotoveljskega vrtca na pustno nedeljo; javni razvojni zavod je bil nagrajen na karnevalu v Žalcu
Od zibeli do groba
Turistično društvo Lipa Gotovlje se je v okviru postnih dogajanj odločilo za ustanovitev Javnega razvojnega zavo-
JRZ so preko svojih pilotskih projektov, ki so jih poimenovali Javne službe »Od zibeli do groba«, predstavili vrsto projektov, kot so vrtec - jaslič-
Pustovanje s Piko nogavičko
V KS Galicija so pri POŠ Trje tudi letos pripravili pustovanje. Maškarada je potekala v organizaciji Veselih Pruhovča-nov in v sodelovanju z osnovno šolo, s krajevno skupnostjo in sponzorji. Vsi skupaj so poskrbeli za zabaven pustni dogodek.
Učenci od 1. do 5. razreda so se po posameznih razredih našemili v skupinsko masko. Pustnega rajanja pa so se udeležile tudi druge organizirane skupine in posamezniki. Med najmnožičnejšimi je bilo črnsko pleme z opicami, zelo aktualna pa je bila Kmetija slavnih norcev z La Toyo in Arturjem. Organizatorji, ki vsako leto poskrbijo za prikaz kakšnih pravljičnih likov, pa
Slovo župana Knapovske doline od Pepija
Akcija znižanih cen cepiva proti pandemski gripi Turističnega društva Petrovče
so se tokrat odločili za Piko nogavičko.
Seveda pa tudi tokrat ni manjkalo kurentov, ki preganjajo zimo, in tudi ne krofov. Vse pa je družil slogan letošnjega pustovanja »Pustovanje s Piko nogavičko v vili Čira Čara«. Prireditev je vodila Metka Bračko, za veselo razpoloženje pa je poskrbel duo Zim.
pojedino, saj so spekli kar tri odojke. Jedlo in pilo se je vse do polnoči, ko je nastopila pepelnična sreda z zapovedanim postom. Ta dan so se župan in njegovi iz doline Knapovske, kot so poimenovali svojo novo občino, še enkrat predstavili svojim volivcem in predstavili program delovanja svojega županstva, hkrati pa so se poslovili od
svoji dolini bi radi napeljali tudi plin in uredili še marsikaj drugega.
Slovo od pusta v Vrbju
Od Pusta so se že tradicionalno poslovili tudi v Vrbju. Pogrebna slovesnost, ki jo je pripravilo Mladinsko društvo Mrhar Vrbje, je potekala v središču Vrbja. Žalujoči so pokojnika v sprevodu pope-

Pred sežigom še zadnje slovo v Vrbju
Knapovska dolina -svoja občina
V Zabukovici so na pustno soboto ustanovili svojo občino in ustoličili župana. Ker je potrebno takšen dogodek primerno proslaviti, so že ta dan pripravili veliko pustno zabavo, ki se je zavlekla v nedeljo. V torek, po pustnem karnevalu v Žalcu, pa so si dali duška s pravo svinjsko
svojega sokrajana, nepogrešljivega borca za pravice krajanov Knapovske doline, ljubljenega pusta Pepija.
V svojem programu so povedali, da bo njihova prva naloga oziroma zahteva izgradnja pločnika, druga naloga je vrnitev njihove »Vile«, ki je bila nekoč simbol Knapovske doline, v prihodnje pa bi tu potekale kulturna in druge dejavnosti. V
ljali okrog vrbenske kapele, nato pa na prizorišče sežiga, kjer so se od njega poslovili vsi njegovi. Župnik je opravil pogrebno mašo in naštel vse grehe, ki jih je pokojnik zakrivil. V veliki žalosti so se od njega poslovile vse ljubice, ki se nikakor niso mogle sprijazniti, da ne bodo imele več svojega Pepija z velikim organom.
L. K., T. T. in D. N.
Med kurenti Društva ljubiteljev kurentov Purmani iz Celja sta tudi Braslovčana Aleš in Aljaž Marko, ki sta jih pripeljala v domači kraj
Razvojna agencija Savinja, gm
Ul. heroja Staneta 3, 3310 Žalec, Slovenija; tel.: 386 (3)713 68 60; 713 68 64; fax: 386 (3)713 68 70; e-pošta: ra.savinja@zalec.Si
AKTUALNE INFORMACIJE - MAREC 2010
JAVNI RAZPISI V TEKU
Slovenski podjetniški sklad
Javni razpis Garancije Sklada za bančne kredite z ugodno obrestno mero (P1TP) (Ul. RS, št. 113/09). Roki za predložitev vlog so: 5. 4., 15. 5., 15. 6„ 15. 9. in 15. 10. v letu 2010 oziroma do porabe sredstev. Informacije: Bojana Mikeln, tel. št.: 02/234 12 74, e-naslov: bostjan.vidovic@podjetniskisklad.si.
Javni razpis Garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere (Pl) (Ul. RS, št. 113/09). Rok za
predložitev vlog je: 1. 4., 5. 5., 5. 6„ 5. 7., 5. 9., 5. 10. in 5. 11. v letu 2010 oziroma do porabe sredstev. Informacije:
Bojana Mikeln, tel. št.: 02/234 12 74, e-naslov: bostjan.vidovic@podjetniskisklad.si.
Javni razpis za sofinanciranje zagona podjetij v subjektih inovativnega okolja v letu 2010 (P2) (Ul. RS, št. 10/10).
Rok: 25. 3. 2010. Informacije: Bojana Mikeln, tel. št.: 02/234 12 74, e-naslov: bostjan.vidovic@podjetniskisklad.si.
Javna agencija Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije Javni poziv k vpisu in podaljšanju vpisa v evidenco subjektov inovativnega okolja v letu 2010 (Ul. RS, št. 10/10).
Javni poziv je odprt od 12. 2. 2010 do 30. 11. 2010. Informacije: irena.meterc@japti.si.
Ministrstvo za okolje in prostor
Javni razpis za sofinanciranje dejavnosti okoljskih nevladnih organizacij za leti 2010 in 2011 (Ul. RS, št. 7/10).
Rok: 26. 2. 2010 do 12. ure. Informacije: milena.janezic@gov.si.
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti
Javni razpis za izbor projektov za sofinanciranje nakupa specializirane opreme za potrebe folklornih skupin,
pihalnih in tamburaških orkestrov za leto 2010 (Ul. RS, št. 8/10). Rok: 5. 3. 2010. Informacije: marjeta.turk@jskd.si, tel. št.: 01/241 05 24.
Javni razpis za izbor projektov za sofinanciranje nujnih posegov pri investicijskem vzdrževanju prostorov in nakupa opreme za potrebe mladinskih kulturnih centrov za leto 2010 (Ul. RS, št. 8/10). Rok: 5. 3. 2010. Informacije: marjeta.turk@jskd.si, tel. št.: 01/241 05 24.
Javni razpis za izbor projektov za sofinanciranje nakupa informacijske in telekomunikacijske opreme za potrebe ljubiteljskih kulturnih dejavnosti za leto 2010 (Ul. RS, št. 8/10). Rok: 5. 3. 2010. Informacije: marjeta.turk@jskd.si, tel. št.: 01/241 05 24.
Javni razpis za izbor projektov za sofinanciranje nujnih posegov pri investicijskem vzdrževanju prostorov in nakupa opreme za potrebe ljubiteljskih kulturnih dejavnosti za leto 2010 (Ul. RS, št. 8/10). Rok: 5. 3. 2010. Informacije: marjeta.turk@jskd.si, tel. št.: 01/241 05 24.
TUJI RAZPISI
- Razpisi in več informacij na spletni strani www.japti.si.
Ostale informacije
Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko »Združimo znanje in izkušnje za trajnostni razvoj« Slovenija in partnerska država Srbija
Razvojna agencija Savinja v sklopu projekta bilateralne mednarodne razvojne pomoči Slovenije državam v razvoju na področju lokalne samouprave in regionalnega razvoja v letih 2009 in 2010 sodeluje s partnersko državo Srbijo v projektu »Združimo znanje in izkušnje za trajnostni razvoj«. Projekt je v 90 % sofinanciran s sredstvi, ki sodijo pod uradno razvojno pomoč Republike Slovenije.
Znotraj projekta izmenjujemo znanja, dobre prakse in utrjujemo vezi sodelovanja med Slovenijo in Srbijo, predvsem z namenom zagotoviti trajnostni razvoj obeh držav.
Sodelujemo s sledečimi občinami iz partnerske države Srbije: Kruševac, Trstenik, Čičevac, Aleksandrovac, Brus, Varvarin, Doljevac, Bačka Palanka. V Sloveniji so v projekt vključene občine Spodnje Savinjske doline (Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec). Projekt teče 14 mesecev (med avgustom 2009 in septembrom 2010). Načrtujemo izvedbo treh srečanj, na katera ste vabljeni predstavniki omenjenih občin, nosilci razvojnih institucij, javnih institucij, osnovnih šol, mentorji ekošol, predstavniki nevladnih organizacij, posamezniki, širša javnost in mediji.
Prvo srečanje je namenjeno ekošolam Spodnje Savinjske doline in njihovim mentorjem, in sicer z namenom izmenjave dobrih praks, predstavitve dosežkov ter dolgoročnega povezovanja s šolami partnerskih občin države Srbije. Srečanje z obiskom šol in s številnimi skupnimi aktivnostmi v omenjenih občinah partnerske države Srbije bo aprila 2010.
Če si kot ekošola želite sodelovati pri izvedbi, smo vam z vet informacijami na voljo na našem naslovu in spletni strani.
Center vseživljenjskega učenja Savinjska - CVŽU Savinjska
cvžu
SAVINJSKA
REPUDUKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT
Naložba v vašo prihodnost
Operaciio delno financira Evropska uniia
Evropski socialni sklad
Na Razvojni agenciji Savinja v okviru projekta Center vseživljenjskega učenja Savinjska v partnerstvu z UPI-Ljudsko univerzo Žalec deluje Točka vseživljenjskega učenja (TVŽU).
V okviru CVŽU Savinjska sta prebivalcem brezplačno na voljo tudi naslednji dejavnosti:
ČIPS
Namenjen vsem, ki iščejo odgovore na vprašanja, ki se navezujejo na izbiro poklica in iskanje zaposlitve (mladi, brezposelni, presežni delavci itd.). Osebno in telefonsko informiranje: nahajamo se v prostorih UPI-Ljudske univerze Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6, Žalec, tel. št.: 03/713 35 65, e-naslov: cips@upi.si. Uradne ure: ponedeljek in torek od 12. do 14. ure, sreda od 8. do 12. ure, četrtek od 8. do 15. ure in petek od 8. do 12. ure.
Svetovalno središče Žalec
Brezplačno svetujemo in pomagamo vsem odraslim, ki imajo kakršnakoli vprašanja s področja izobraževanja in zaposlovanja. Ponujamo vse informacije o možnostih izobraževanja za poklic, strokovno izpopolnjevanje ali za prosti čas, pomagamo pri učenju ali pri iskanju zaposlitve ... Na voljo smo osebno v prostorih UPI-Ljudske univerze Žalec, Ulica Ivanke Uranjek 6, Žalec, po svetovalnem telefonu na številki 03/713 35 65, po elektronski pošti na naslovu isio@upi.si. Svetovalno središče Žalec od leta 2008 dalje deluje v okviru Centra vseživljenjskega učenja Savinjska (CVŽU Savinjska), ki ga sofinancirata Evropska unija - Evropski socialni sklad ter Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije. Več informacij o centru ddbite na spletni strani http://www.cvzu-savinjska.si.
Razvojna agencija Savinja, vstopna točka VEM, nudi podjetnikom svetovalno pomoč pri:
-	pridobivanju informacij za ustanovitev, razvoj in poslovanje podjetij,
-	hitri ustanovitvi in spremembah v podjetju,
-	storitvah podjetniškega svetovanja po subvencioniranih cenah v okviru programa vavčerskega svetovanja.
Dodatne informacije na Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec, tel. št.: 03/713 68 60, faks: 03/713 68 70, http://www.ra-savinja.si, ra.savinja@zalec.si.
STROŽER, KLEPARSTVO INI MONTAŽA, D.O.O.
KaSAZE 69/E, 3301 PETROVCE
TEL.: 03/714 01 00, FAKS: 03/714 01 01, CSM: 04I 690 023, 04I 6O8 312.
SANACIJA STREH, ŽLEBOV TER TESARSKA DELA.
POKRIVANJE CREATONA, ESALA, EKOKRITIN TER VSEH VRST JEKLENIH KRITIN.
Z vami že 28 let
Adopta - izkušnje, znanje in vizija
Direktorica (v sredini) s sodelavci za skupno mizo, kjer se krešejo mnenja in ustvarjajo nove zamisli
V Žalcu na Šlandrovem trgu deluje podjetje Adopta, ki je bilo ustanovljeno sredi lanskega leta. Kljub kratkemu delovanju pod tem imenom pa ima podjetje dolgoletne izkušnje na področju informatike in računovodstva. Pod vodstvom direktorice Barbare Mirnik ga namreč sestavlja ista ekipa, ki je več kot desetletje delala skupaj in v tem obdobju postala zanesljiv partner mnogim podjetjem.
Glavna področja njihove dejavnosti so: računalniški inženiring, prodaja in servisiranje računalniške opreme ter dejavnosti računovodskega servisa. S temi dejavnostmi je tim strokovnjakov pravzaprav prisoten na slovenskem trgu kot tudi tujih trgih že skoraj dvajset let. Razvijajo lastno programsko opremo. Z računalniškimi programi podpirajo tudi vse vrste trgovin, od butikov do supermarketov. Njihova prednost pred konkurenco je individualni pristop k strankam. Vsaki stranki prisluhnejo in prilagodijo programsko opremo glede na organizacijo poslovanja posameznih poslovnih subjektov. Pri tem ne vsiljujejo rešitev, ampak poskušajo svetovati na osnovi primerov dobre prakse iz svojih
dolgoletnih izkušenj.
V podjetju je trenutno zaposlenih 15 sodelavcev, ki so tudi vsi ustanovitelji, kar pomeni še večjo pripadnost podjetju in učinkovito timsko delo. V takšnih sredinah rezultati ne izostajajo. K temu nedvomno pripomore tudi kontinuirano izobraževanje zaposlenih, kar omogoča tudi nenehen kakovostni dvig njihovih storitev. Njihova prednost pa se kaže tudi v tem, da lahko strankam ponudijo celovito rešitev, kar pomeni, da jih opremijo z vso potrebno računalniško in programsko opremo, svetujejo pri organizaciji poslovanja ter zanje vodijo poslovne knjige.
Njihova programska oprema Adoptis podpira tako klasično blagajniško poslovanje kot tudi veleprodajo. Dodaten segment pa je tudi prodaja na terenu, ki jo podpirajo z mobilnimi terminali. Njihova programska oprema omogoča, da poteka naročanje in dobava artiklov v trgovine čim hitreje in čim bolj natančno. Zagotavlja tudi sledljivost artiklov, kar pomeni veliko zaščito za končne potrošnike. Zaradi te sledljivosti je na policah z artikli prepoznavnih slovenskih in tujih blagovnih znamk blago vedno sveže.
Sicer pa v podjetju Adopta
poznavanje prodaje ni ozko usmerjeno. Ponujajo namreč podporo tudi vsem spremljevalnim dejavnostim, s katerimi se srečujejo podjetja v trgovski stroki. Poleg lastnega računovodskega servisa, kjer se ne omejujejo le na osnovno zajemanje podatkov, strankam tudi svetujejo glede financiranja, davčnih vprašanj in drugih poslovnih odločitvah. Poudariti velja, da imajo lasten računalniški servis in prodajo računalniške opreme. Poslujejo le z uveljavljenimi blagovnimi znamkami, kot so na primer HP, IBM in Epson. Ker sledijo vedno novim standardom glede opreme, tudi projektirajo in izvedejo vsa potrebna ožičenja. Prav tako uredijo vse potrebno za postavitev spletnih strani, čeprav jim medmrežje ni prednostna naloga, pa se lahko pohvalijo, da je bila njihova spletna stran, ki sojo postavili leta 1996, med prvimi v Sloveniji.
O podjetju bi lahko zapisali še marsikaj, saj jim ne manjka volje, znanja in izzivov. Končajmo pa z njihovim posluhom in podporo do mnogih neprofitnih organizacij. Že vrsto let so tudi sponzorji Konjeniške zveze Slovenije, ki ima pri njih postavljen svoj spletni portal. DN - promocijsko besedilo
ZKŽT ŽALEC, ASkerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si
Lahovnik s člani Golding kluba
Za žensko v znanosti
Danica Jezovšek Koreni in Ivan Podpečan na pogovoru z dr. Matejem Lahovnikom
Društvo menedžerjev in strokovnjakov Golding klub Žalec je v ponedeljek,
1.	februarja, organiziralo pogovor z ministrom za gospodarstvo dr. Matejem Lahovnikom, ki jim je predstavil aktualno gospodarsko situacijo ter kratkoročne in dolgoročne ukrepe ministr-
stva s poudarkom na reševanju problema likvidnosti in razbremenjevanju gospodarstva.
Pakt stabilnosti in konsolidacija javnih financ na eni ter vrsta ukrepov za dvig konkurenčnosti gospodarstva na drugi strani sta temelj »izhodne strategije« Slovenije. Go-
Štipendija za doktorat
Rok Hrženjak ob podelitvi
Rotary klub Ljubljana je v Grand hotelu Union priredil že 21. dobrodelni Veliki rota-rijski ples. Nagradne štipendije v skupni vrednosti 20 tisoč evrov so letos prejeli trije, med njimi tudi absolvent veterinarske medicine, 24-letni
Rok Hrženjak s Polzele, za nadaljevanje šolanja za pridobitev naziva doktor znanosti.
Ta bo Roku pomagala pri raziskovalnem delu s področja ekotoksikologije na Biotehniški ali Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani. Rok se trenutno posveča raziskovalnemu delu s področja ekotoksikologije na Inštitutu za patologijo, sodno in upravno veterinarstvo, in sicer v Laboratoriju za forenzično toksikologijo in ekotoksikologijo. Ti dve področji ga zanimata predvsem v povezavi z veterinarskimi zdravili. Rotarijce pa je razveselila tudi njegova ljubezen do domačega kraja - Polzele in z njim povezane knjige Malteški vitezi na Polzeli, katere avtor je Rok. T. T.
spodarstveniki in strokovnjaki iz Spodnje Savinjske doline so v razpravi ministra opozorili predvsem na nujno hitro ukrepanje. Razpravljali so o problemu nefleksibilnosti bank pri zagotavljanju dolgoročnih virov sredstev, o problemih gradbenega, avtoservisnega in drugih delov storitvenega sektorja. Izpostavili so problem sive ekonomije, kjer vidijo možno rešitev v spremembi davčne zakonodaje in možnosti stoodstotnih olajšav pri dohodnini na podlagi računov. Opozorili so na problem negativnega vpliva dviga minimalne plače na motivacijo dobrih delavcev, ki bo posledično povzročila pritisk na dvig plač, in ministra seznanili tudi z drugimi konkretnimi težavami našega gospodarstva. T. T.
L'Oreal Slovenija, Slovenska nacionalna komisija za Unesco in Slovenska znanstvena fundacija so 3. februarja na slovesnosti v atriju ZRC SAZU trem slovenskim raziskovalkam, med njimi tudi Žalčanki Niki Lendero Krajnc, podelili enoletne štipendije nacionalnega programa »Za ženske v znanosti 2010« v višini 5 tisoč evrov.
Kemičarka Nika Lendero Krajnc, ki zdaj živi v Žalcu in dela v inovativnem visokoteh-nološkem podjetju BIA Separations, d. o. o., v Ljubaljni, se ukvarja z razvojem monolitnih filtrov za čiščenje velikih krožnih molekul DNK (t. i. plazmidov), ki predstavljajo novo generacijo biotehnoloških proizvodov za gensko zdravljenje in rekombi-nantna cepiva proti na primer malariji, virusu HIV in virusu
IZ SKRINJE BABIC IN DEDKOV ZA BOGASTVO VNUKOV
Ekomuzejev ustvarjalni natečaj se s 1. marcem 2010 ZAKLJUČI
Turistično društvo Šempeter se zahvaljuje vsem, ki ste sodelovali v natečaju v okviru projekta »Iz skrinje babic in dedkov za bogastvo vnukov«, ki ga v 90 % sofinancira Sklad za NVO - Norveški finančni mehanizem v sodelovanju z Ekomuzejem hmeljarstva in pivovarstva Slovenije.
Informacije o natečaju in projektu najdete na spletnih straneh društva
www.td-sempeter.si in ekomuzeja www.ekomuzej-hmelj.si.
Z lepimi pozdravi do našega snidenja na Jožefovem sejmu.
Predsednik TD Šempeter in vodja projekta Jože Randl, univ. dipl. ekon.
Povabilo!
K sodelovanju vabimo vse, ki ste zainteresirani za delo v INFO centru ribnika Vrbje. Delo obsega informiranje obiskovalcev, vodenje po ekološki učni poti, prodajo turističnih spominkov, pomoč pri prireditvah, delavnicah in podobno. Delo poteka od maja do konca oktobra, prilagojeno je vremenskim razmeram. Vloge, s kratkim življenjepisom, pošljite na naslov ZKŠT Žalec, enota turizem, Aškerčeva 9a, 3310 Žalec, do 12.3.2010.
\_________________________________________________2
Vabimo vas, da se nam pridružite na dnevu odprtih vrat, ki bo v soboto, 27. marca, od 9. do 13. ure!
e ko muzej
nmeijarstva ir
doživetje zelenega zlata
Od 1. marca dalje vas pričakujemo:
-	med 15. in 19. uro
ob ponedeljkih, sredah in petkih,
-	med 9. in 13. uro
ob torkih, četrtkih in sobotah
Za skupine možni ogledi tudi izven navedenih terminov po predhodni najavi.
Informacije in najave skupin:
TIC Žalec, tel.: 710 04 34
NOVO! Praznovanje otroškega rojstnega dne malo drugače. Od 1. marca dalje v Ekomuzeju Pokličite TIC Žalec.
		■l
L	F	mm
Nika Lendero Krajnc med raziskovalnim delom
gripe. Nagrajenka v okviru doktorskega študija na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani razvija tudi nove metode za karakterizacijo, ki se že uspešno uporabljajo v proizvodnji monolitnih filtrov za kontrolo kakovosti pred samo prodajo. 31-letna Žalčanka je nagrado sprejela kot potrdilo, da je bilo njeno dosedanje raziskovalno delo uspešno in zanimivo ter koristno za širši krog ljudi. "S to štipendijo sem dobila še dodaten zagon za svoje raziskovalno delo," je ob prejetju štipendije dejala Nika, ki poleg znanstvene opravlja tudi materinsko vlogo.
Štipendijo sta prejeli tudi bio-tehničarka Neža Finžgar in bio-kemičarka Petra Brožič. Enoletne štipendije nacionalnega programa »Za ženske v znanosti 2010« lahko štipendistke porabijo za katerikoli namen, ki ni nujno v povezavi z njihovim doktorskim delom.
Mednarodni program »For Women in Science«, ki že uveljavljenim znanstvenicam podeljuje nagrade, mladim znanstvenicam pa štipendije z namenom podpore njihovega raziskovalnega dela v tujini, deluje že od leta 1998. Nacionalni program Za ženske v znanosti sodi v omenjeni mednarodni program in danes poteka že v več kot 35 državah sveta. V Sloveniji je od leta 2006 in do zdaj so partnerji programa nagradili sedem mladih znanstvenic, ki so svoje raziskovalno delo opravljale v domačih raziskovalnih institucijah. Program si poleg podeljevanja finančne spodbude mladim znanstvenicam prizadeva tudi spodbujati samo razpravo o položaju žensk v znanosti. Tudi v Sloveniji namreč položaj žensk in moških v znanosti še ni enakopraven, kar kaže tudi najnovejša evropska raziskava.	T. T.
• TURISTIČNI KOTIČEK *
Tematski potepi po občini
Decembra 2009 je nosilec projekta ZKŠT Žalec skupaj s partnerji, Občino Žalec in Turističnim društvom Žalec, začel z ureditvijo štirih tematskih poti: Hmeljske poti, Savinove poti, Otroške Savinove poti in Žalske turistične poti.
Projekt je finančno podprt s strani programa LEADER (Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja ter MKPG) in je del letnega izvedbenega načrta za leto 2009 Lokalne akcijske skupine Spodnje Savinjske doline.
Poti bodo opremljene s kozolci in informativnimi tablami, klopmi, koši za smeti, prav tako pa bodo označeni kulturnozgodovinski objekti. Omenjene poti bodo podrobno predstavljene v zloženkah. Namenjene so različnim ciljnim skupinam (ljudem, željnim sprehodov, predšolskim in šoloobveznim otrokom, vedoželjnim popotnikom, ljudem, ki si želijo sprostitve, družinam, turistom ter širši domači in tuji javnosti). Projekt bo končan konec marca 2010 in bo bodočim koristnikom poti omogočil pestro in brezplačno izbiro. Z izvedbo tovrstnega projekta si ZKŠT Žalec skupaj s partnerji prizadeva k spodbujanju okolju prijaznega turizma (pohodništvo, kolesarjenje ...) ter dvigu znanja in zavesti o naravni in kulturni dediščini lokalnega okolja, ki ju lahko smotrno povežemo v skupni turistični produkt.	S. P.
RITVE
parcelacije
vriši objektov GPS meritve
geodetski načrti
03/710-38-10
Šlandrov trg 11, Žalec
Geoprojekt
Zaljubimo se ob Braslovškem jezeru
V znamenju številnih prireditev
Z občnega zbora TD Braslovče
Na občnem zboru so se v petek, 12. februarja, zbrali člani TD Braslovče, ki so tudi tokrat gostovali v Gasilskem domu Braslovče.
Občni zbor je vodil delovni predsednik Franci Cilenšek. Predsednica TD Braslovče Jasmina Roter pa je podala obsežno poročilo o delovanju društva v preteklem letu.
Lani so pripravili vrsto tradicionalnih prireditev, med katere sodita vsakoletna salamijada in seveda dan hmeljarjev, ki so ga lani obeležili s tridnevno prireditvijo. Tudi lani so poskrbeli za braslovški tek in tradicionalni Martinov izlet. Ob tej priložnosti ne smemo prezreti dobrodelne prireditve za Anito Leskovšek, delovnih akcij pri njihovi brunarici, na žovneškem gradu in čistilne akcije, ki so jo
Na svečnico, 2. februarja, je bil V veroučni učilnici Župnijskega urada Šempeter zaključek akcije z razstavo fotografij najlepših družinskih jaslic, ki so jo pripravili Turistično društvo Šempeter, Župnijski urad Šempeter in Krajevna skupnost Šempeter.
Predsednik TD Šempeter Jože Randl je povedal, da jih je kar trinajst družin povabilo na svoje domove in želelo svoje jaslice pokazati širši javnosti. Domači župnik Mirko Škoflek je izrazil veselje nad odzivom ljudi in upa, da bo drugo leto še več dru-
organizirali s pomočjo občine, drugih društev, krajevnih odborov in posameznih koordinatorjev v krajih ali zaselkih. Društvo je sodelovalo tudi na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, pri odprtju gozdne učne poti na Žovneku, projektih RAS, LAS in odprtju Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije. Vse leto so uspešno sodelovali s turističnim krožkom na OŠ Braslovče. Kar nekajkrat je bilo veselo tudi pri njihovi brunarici, še posebno slovesno pa je bilo 10. oktobra ob proslavitvi 180-letnice (prvotne) brunarice. Gospodarju brunarice Tonetu Klokočovniku so se zahvalili za njegovo vestno in dolgoletno delo. Z akcijo Zaljubite se ob Braslovškem jezeru si je društvo skupaj z Občino Braslovče zadalo urediti Braslovško jezero.
žin sodelovalo v tej zanimivi akciji. Skupaj s predsednikom KS Šempeter Silvestrom Udrihom sta podelila zahvale vsem, ki so sodelovali v prvi akcij, najboljšim trem družinam, Udrih in Ločičnik iz Spodnjih Grušovelj ter Novak iz Šempetra, pa albume fotografij s slikami družinskih jaslic. Predstavili so tudi film, posnet ob deseti, jubilejni prireditvi Božična skrivnost v Jami Pekel.
Slovesnost je popestril otroški pevski zbor Župnije Šempeter Zvončki pod vodstvom Mateje Zvonar Kandare.	T. T.
Izdelali so načrt in pridobili sredstva. Skupaj z Ribiško družino Šempeter so skrbeli za urejanje okolice in opravili ostala potrebna dela. Izpeljali so 19 akcij, na katerih so opravili 236 ur. Avgusta so ob jezeru postavili klopi tudi občinski svetniki in uprava, prav tako pa je svoje klopi postavilo nekaj občanov. V društvu so obeležili tudi veseli december. Po božično-novoletnem koncertu Prosvetnege društva Letuš so poskrbeli za veselo božično rajanje z božičnim sejmom. Skupaj s Kulturnozgodovinskim društvom Žovnek in ostalimi pa so proslavili prihod novega leta na žovneškem gradu.
V program dela za letos so zapisali vse tradicionalne prireditve, od salamijade do prireditve ob dnevu hmeljarjev, ki bo letos potekala od 6. do 8. avgusta. Posebej velja omeniti Turistične dneve Občine Braslovče, v okviru katerih bosta dve prireditvi, in sicer 15. maja prireditev Zaljubite se ob Braslovškem jezeru, dan kasneje pa prireditev Zaljubite se v svoj kraj. V programu je tudi več delovnih akcij pri brunarici, na žovneškem gradu, ob jezeru in čistilnih akcij. Kar nekaj dejavnosti bodo namenili predstavitvi turističnih zanimivosti. Ob tako obsežnem programu si želijo, da se jim pridružilo še več krajanov, saj bo tako delo na področju turizma v njihovi občini še uspešnejše, je dejala predsednica TD Braslovče Jasmina Roter.
Ob koncu zbora so opravili tudi nadomestne volitve. Zaradi službenih obveznosti je dosedanjega podpredsednika Tonija Ramšaka zamenjal Branko Ribizel, za novega člana upravnega odbora so izvolili Ido Rojnik, za predsednika nadzornega odbora pa Franca Debelaka. Za prijetnejši uvod občnega zbora sta z igranjem na flavto poskrbeli Eva Černec in Eva Deben. D. Naraglav
® 03/712 12 80 ESI zkst.utrip@siol.net
(
1
TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER
Šlandrov trg 25, 3310 Žalec Tel.: 03 710 04 34 E-pošta: zkst.tic@siol.net
Najlepše družinske jaslice
Med podelitvijo albumov prvim trem družinam za najlepše družinske jaslice
Z zbora polzelskih turističnih delavcev
Člani Turističnega društva Občine Polzela so bili v preteklem letu zelo dejavni na različnih področjih. Predsednica turističnega društva Alenka Žnidar je na občnem zboru v soboto v mali dvorani kulturnega doma povedala, da je bil največji del njihove dejavnosti usmerjen v organizacijo prireditev.
Izpeljali so dvanajst različnih prireditev, skrbeli za promocijo, za vodenje turistov ter sodelovali z drugimi društvi in ustanovami v občini, ob nepredvidljivih potrebah pa so znali načrtovano s tem tudi uskladiti. Vključevali so se v medobčinske projekte, projekte Turistične zveze Slovenije in Razvojne agencije Savinja. Sproti dopolnjujejo spletno stran in s tem uporabnikom omogočajo, da so na tekočem z delom društva. Vse leto so skrbeli za urejenost parka v Seneku in neposredne okolice hiše Neže Maurer.
Nekatere prireditve, kot so otroška maškarada, okrogla miza ob svetovnem dnevu Zemlje, spomladanski sejem, ocenjevanje ocvetličenja hiš in drugih objektov v občini, kolesarsko srečanje, sejem Dobrote s kmetij in petelinjada ter mar-
tinovanje in božični sejem, so že tradicionalne.
Na zboru so podelili tri nagrade iz izbora najlepših spominkov domačih ustvarjalcev. Prvo nagrado je za slike na steklo z motivi Polzele prejela avtorica Urša Juhart, drugo so prejeli člani likovne sekcije kul-turno-umetniškega društva za glinaste reliefe z motivom malteške poroke, tretjo nagrado pa je za relief simbolov občine na plošči iz das mase prejela avtorica Ida Jevšnik.
V razpravi po podanih poročilih so se zahvalili predsednici Alenki Žnidar za njeno prizadevno vodenje turizma v občini, za kar je lani prejela tudi občinsko priznanje.
Opravljeno delo v turističnem društvu in sodelovanje na vseh področjih je pohvalil tudi župan Ljubo Žnidar in povedal, da je v izdelavi nov prostorski načrt, v katerem je precej turistično naravnanih vsebin, ki bodo zavarovale in promovirale lepo okolje.
V načrt dela društva so zapisali, da bo po dejavnosti podoben lanskemu, velik del aktivnosti pa bodo namenili pripravi objave natečaja za turistični oziroma občinski spominek, saj želijo k sodelovanju pritegniti poleg domačih tudi druge avtorje. Drugo področje, ki bo zahtevalo veliko truda, pa bo ponatis zloženke Turistične zanimivosti Občine Polzela.	T. Tavčar
Preteklo leto zaznamovala desetletnica
Konec preteklega leta je TD Gomilsko zaokrožilo 10-letni-co svojega delovanja. Jedro njihovega delovanja je v preteklem letu slonelo na tradicionalnih prireditvah in dejavnostih, ki že kar nekaj let zaznamujejo in predstavljajo njihovo delo in krajevno skupnost.
O delu v preteklem letu so poglobljeno spregovorili na svojem občnem zboru v petek, 12. februarja, v prostorih Doma krajanov Gomilsko. Predsednica društva Božena Kosu je podala poročilo o opravljenem delu in v svojem nagovoru izpostavila 10-letni jubilej in ob tem spomnila na številne dejavnosti, ki so jih izpeljali v desetletju svojega obstoja. Kar nekaj prireditev tradicionalno pripravijo vsako leto. To velja tako za Veselo jesen na Gomilskem kot za vsakoletne razpise za učence POŠ Gomilsko, ki pišejo spise in likovno ustvarjajo na določeno temo. V ta krog tradicionalnih prireditev sodijo tudi blagoslov konj na Štefanovo, ki ga pripravijo skupaj s Konjeniškim društvom Mu-
stang, pohod po puntarski poti, ocenjevanje urejenosti kmetij in hiš po posameznih vaseh in zaselkih in tudi silvestrovanje na prostem v Grajski vasi.
Svoj desetletni jubilej so obeležili 24. oktobra lani, ob koncu prireditve Vesela jesen na Gomilskem, na kateri so podelili priznanja TD za lepo urejene kmetije in hiše in priznanja ob 10-letnici, ki so jih prejeli: pobudnik in ustanovitelj TD Gomilsko Vinko Drča, POŠ Gomilsko, KD Gomilsko za dobro sodelovanje in prenašanje kulture iz roda v rod, Damjana in Jože Rojnik za cvetlične nasade in Občina Braslovče za vsestransko pomoč.
Tudi v letošnji program dela so uvrstili ocenjevanje najlepših kmetij in hiš, prireditev Vesela jesen na Gomilskem in srečanje najstarejših krajanov. Posebno pozornost bodo tudi tokrat namenjali čistilnim akcijam in se
17.	aprila vključili v osrednjo slovensko akcijo Očistimo Slovenijo. Sicer pa bodo tudi letos pripravili piknik za učence POŠ
Gomilsko ob koncu razpisa. Organizirali bodo kolesarjenje z ogledom turističnih zanimivosti v svoji krajevni skupnosti in z obiski na kmetijah, ki so pripravljene sodelovati v akciji Dan odprtih vrat na kmetijah in pri obrtnikih. Sodelovali bodo na prireditvi ob hmeljarskem prazniku, občinskem prazniku in blagoslovu konj, s Karitasom in POŠ Gomilsko na 1. adventno nedeljo in še kje.
Največ dela pa bodo imeli zagotovo tudi letos s pripravo in izvedbo prireditve Vesela jesen na Gomilskem. Tudi letos bodo poskrbeli za ocvetličenje že stalnih mest v vaseh in pred domom krajanov, izdelali bodo nov prospekt in poskrbeli za izobraževanje lokalnih turističnih vodnikov, označbo pomembnih objektov s smerokazi, obnovo dosedanjih informativnih tabel in organizacijo izleta za člane društva. Želijo si, da bi svoje vrste okrepili z mladimi člani, ki bi mednje prinesli nov zagon in nove ideje.	D. N.
Predsednica Božena Kosu med podajanjem svojega poročila
Gulič gost pogovornega večera	Poziv na skupni jezik
Aleš Gulič v pogovoru z Janezom Vedenikom
Med nagovorom predsednika občinske SLS Braslovče Vinka Derče
Imenovanje Aleša Guliča za direktorja vladnega urada za verske skupnosti je sprožilo precej negodovanj in nasprotovanj v slovenski Katoliški cerkvi. Kardinal Rode ga je celo označil za brezvernika, ki na vsakem koraku nagaja slovenski RKC. Guličevo poimenovanje je bilo menda tudi vzrok, da papež Benedikt ni sprejel Boruta Pahorja, ko je bil ta na obisku v Rimu. Kakšni so odnosi med cerkvijo in državo, pa je le dan po slovesni umestitvi novega slovenskega metropolita in nadškofa dr. Antona Stresa Aleš Gulič spregovoril kot gost pogovornega večera v Hotelu Prebold.
Razumljivo je, da ga je voditelj večera, novinar Janez Vedenik, najprej vprašal, kaj pričakuje kot direktor urada za verske skupnosti od novega nadškofa dr. Antona Stresa. Odgovoril je, da dobro sodelovanje, sicer pa Stres ni neznanka v slovenski katoliški hierarhiji in je imel v njej že do zdaj velik vpliv. Zanimivo pri tem je tudi, da za razliko od kardinala Rodeta Stres do zdaj do Guliča še ni bil nestrpen. Dejal je, da mora biti direktor urada posrednik med verskimi skupnostmi in oblastjo, zato je prav, da so za to mesto izbrali nekoga, ki je v družbi dobro sprejet.
Gulič je dejal, da je v tem trenutku morda največji problem soočenje politike in verskih skupnosti, med katerimi so strokovnjaki in državni uradniki. Stroka do zdaj ni poskrbela za razgr-
nitev celotnega pogleda na soočenje države in verskih skupnosti. Ko je Janez Vedenik Alešu Guliču omenil, da je majhna riba v morju politike, ki pa s svojo neomajno ljubeznijo do 7. člena Ustave RS, ki izrecno ločuje državo in verske skupnosti, greni življenje duhovščini, je gost dejal, da dela in bo delal izključno tisto, kar mora delati po zakonu. Veliko je odvisno tudi od tega, kaj bo
Odkar je Slovenija v Evropski skupnosti in ima svoje poslance v evropskem parlamentu v Bruslju in Strasbourgu, kamor se za teden dni selijo vsak mesec, je že veliko Slovencev spoznalo ti dve mesti. Zahvala za to gre predvsem posameznim strankam oziroma poslancem teh strank, ki imajo možnost določeno število svojih državljanov pripeljati na ogled evropskega parlamenta in drugih evropskih inštitucij bodisi v Bruslju ali Strasbourgu.
z zakonom o verski svobodi, ki je še v ustavni proceduri, kjer se pojavljajo nekateri sporni členi, ki govorijo o financiranju te dejavnosti. Pri čemer gre tudi za tisto, kar je vezano na ministrstvi za obrambo in zdravje. Verskim skupnostim so oprta vrata do vseh vernih in verujočih državljanov, Guliču pa se pojavljajo pomisleki do zaposlovanja v nekaterih ustanovah. Vojska ni več ustanova zaprtega tipa, kakršna je bila naborniška, ko vojaki niso smeli iz kasarn. Zdaj so vojaki v službi, ki traja določeno število ur, potem pa lahko obiskujejo cerkve tako kot drugi.
Marsikakšno vprašanje so Guliču zastavili tudi udeleženci, prijetno pa se je bilo z njim pogovarjati po končanem uradnem delu večernega pogovora, ko je razkril še kakšno posebnost in zanimivost.	D. N.
Konec januarja in prve dni februarja sta se v Bruslju mudili tudi dve skupini članov in somišljenikov stranke Socialnih demokratov, ki sta obiskali svojega poslanca Zorana Thalerja. Med njimi je bilo tudi nekaj članov in somišljenikov
V Preboldu so ustanovili občinski odbor stranke Zares in se v preteklih dneh srečali na prvem sestanku.
Kot je povedal Marko Repnik, so na prvem sestanku že delno zastavili program in način predstavitve stranke na jesenskih lokalnih volitvah. »Občankam in občanom želimo ponuditi predvsem nekaj svežega doga-
V Braslovčah je prejšnji torek popoldne potekal drugi krog delovnih srečanj vodstva SLS s predstavniki mestnih in občinskih odborov v okviru Regionalnih odborov SLS zgornjesavinjske, koroške, spodnjesavinjske in šaleške regije. Uvodoma sta zbrane pozdravila predsednik občinskega odbora SLS Braslovče Vinko Derča in braslovški
iz Območnega združenja SD Žalec. Oba izleta sta vodila namestnik glavnega tajnika SD Samer Khalil in Tomaž Godec, ki je bil tudi v vlogi vodnika po Bruslju.
V palači Evropskega parlamenta jih je sprejel Rok Koželj, ki je že več let zaposlen v tej inštituciji, in jim predstavil življenje in delovanje parlamenta. O svojem delu v par-lametu pa je spregovoril tudi evropski poslanec Zoran Thaler. Naslednji dan so obiskali Info center Evropske unije in »palačo« odbora regij ter seveda številne turistične in kulturnozgodovinske znamenitosti. Zaključek spoznavanja Bruslja so imeli v znamenitem Atomiumu, ki je simbol Bruslja moderne dobe. D. N.
janja v Občini Prebold, zavzeli pa se bomo tudi za mladino, za njihove želje in dejavnosti, za njihovo prihodnost,« je dejal Marko Repnik. Ker gre za mlad odbor, vabijo tudi morebitne somišljenike v občini, da se jim pridružijo. Priložnost za to bo že 2. marca, ko se bodo ob 18. uri sestali v Hotelu Prebold in nadaljevali začeto delo. L. K.
župan Marko Balant. Z drugim obiskom predsednika SLS mag. Radovana Žerjava s sodelavci se stopnjujejo intenzivne priprave na letošnje lokalne volitve.
Mag. Žerjav je med drugim v svojem nagovoru izrazil zadovoljstvo, da se je delo od njegovega zadnjega obiska pred nekaj meseci še okrepilo in da je čutiti nov zagon za delovanje med članstvom, kar je še posebej dobro pred letošnjimi lokalnimi volitvami. »Zagotovo se v stranki čuti nova energija in pripravljenost za delo,« je povedal predsednik SLS mag. Radovan Žerjav. Na srečanju so se poleg aktualnih tem na državni ravni dotaknili tudi perečih lokalnih problematik. Ljudi na tem območju skrbijo predvsem zadnje informacije,
da je sedanja Vlada RS pomaknila načrte za 3. razvojno os, ki naj bi povezala Koroško z Belo krajino, daleč v prihodnost. Velike težave so tudi pri lokalnih skupnostih, ki se ne morejo poenotiti glede končnega poteka trase kot tudi ne glede lastništva zemljišč. Ob tem je predsednik SLS mag. Radovan Žerjav povedal: »Pozivam lokalne skupnosti, naj najdejo skupni jezik glede poteka 3. razvojne osi, na ta način bodo močnejši v pogajalskem procesu in žogica bo obstala na strani države.« Ta projekt je ključnega pomena za razvoj tega celotnega območja, odlašanje pa bo samo še spodbudilo že zdaj zaskrbljujoči proces centralizacije Slovenije. Živahna razprava na srečanju se je vrtela tudi okoli kmetijske problematike.	T. Tavčar
OBČINA ŽALEC
ODDELEK ZA VARSTVO OKOLJA IN UREJANJE PROSTORA Ulica Savinjske čete 5, Žalec
objavlja
JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE DEJAVNOSTI OKOLJSKIH NEVLADNIH ORGANIZACIJ V LETU 2010
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje dejavnosti okoljskih nevladnih organizacij, ki jih bo v letu 2010 sofinancirala Občina Žalec iz občinskega proračuna, in sicer:
• sofinanciranje informativnih, ozaveščevalnih in promocijskih projektov s področja varstva okolja in narave na območju občine Žalec.
Razpis se začne 24. februarja 2010 in konča 31. marca 2010. Okvirna višina razpisanih sredstev je 5.000 EUR, naloge pa morajo biti realizirane do 29. oktobra 2010.
Brezplačno razpisno dokumentacijo lahko predlagatelji dvignejo ves čas trajanja razpisa na Občini Žalec, Oddelek za varstvo okolja in urejanje prostora, Savinjske čete 5, Žalec, med uradnimi urami ali po pošti na pisno zahtevo predlagatelja ali po e-pošti. Razpisna dokumentacija je na voljo tudi na spletnih straneh www.zalec.si.
Informacije: Marjana Kopitar, Občina Žalec, tel. 03/713 64 56, e-naslov: marjana.kopitar@zalec.si.
Medobčinsko društvo invalidov Žalec vabi redne člane na
ZBOR ČLANOV,
ki bo v torek, 2. marca 2010, ob 10. uri v Dom II. slovenskega tabora Žalec.
Invalide, ki še niste člani društva, vljudno vabimo, da se nam pridružite preko naših poverjenikov ali se včlanite v pisarni v Žalcu, Hmeljarska ul. 3.
Hkrati obveščamo, da imamo na zalogi kopalne karte z 20 % popustom za Thermano Laško v zdravilišču in Wellness centru.
Predsednik Janez Meglič
OBČINA ŽALEC UL Savinjske čete 5 3310 ŽALEC
Objavlja JAVNI RAZPIS
ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV NA PODROČJU SOCIALNO-HUMANITARNIH DEJAVNOSTI V OBČINI ŽALEC ZA LETO 2010
1.	Predmet razpisa je sofinanciranje programov s področja socialno-hu-manitarnih dejavnosti.
2.	Izvajalci programov morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
-	da imajo sedež v Občini Žalec oziroma delujejo na njenem območju,
-	društva, ki delujejo na področju socialno-humanitarnih dejavnosti imajo lahko svoj sedež tudi izven območja Občine Žalec, njihovi člani pa morajo biti tudi občani Občine Žalec (najmanj 5 % vsega članstva),
-	da imajo urejeno evidenco o članstvu, plačani članarini in ostalo dokumentacijo, kot jo določa zakon,
-	da so registrirani in delujejo najmanj eno leto,
-	da imajo zagotovljene materialne, prostorske kadrovske in organizacijske možnosti za uresničitev načrtovanih aktivnosti,
-	da vsako leto občinski upravi redno dostavljajo poročila o realizaciji programov in načrt dejavnosti za prihodnje leto.
3.	Za predmet javnega razpisa je Občina Žalec iz občinskega proračuna zagotovila sredstva v Odloku proračuna Občine Žalec za leto 2010 (Uradni list RS, št. 110/2009, dne 29. 12. 2009), na proračunski postavki 20064 Sofinanciranje društev s področja socialnega varstva.
4.	Rok za predložitev ponudb in način predložitve:
-	ponudbe morajo biti naročniku dostavljene osebno ali po pošti na naslov: Občina Žalec, Oddelek za negospodarske in gospodarske dejavnosti, Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec, najkasneje do 31. marca 2010.
Prepoznih, nepravilno označenih in nepopolnih ponudb naročnik ne bo upošteval.
Na vsaki ovojnici ponudbe mora biti napisano: naslov naročnika, v levem spodnjem kotu oznaka razpisa, na katerega se ponudba nanaša (Javni razpis - Socialno-humanitarna dejavnost) in številka časopisa (Utrip Savinjske doline), v katerem je bil javni razpis objavljen, ter vidno označeno »Ne odpiraj - ponudba«, na hrbtni strani ovojnice mora biti napisan naziv in naslov ponudnika - pošiljatelja, da mu je v primeru nepravočasne predložene ponudbe le-to mogoče vrniti neodprto.
5.	Vse informacije v zvezi z javnim razpisom lahko dobite na Oddelku za negospodarske in gospodarske dejavnosti, tel. št.: 03/713 64 38 ali osebno na oddelku II. nadstropje, soba 53.
6.	Kraj in čas, kjer lahko zainteresirani dvignejo razpisno dokumentacijo: razpisna dokumentacija je dosegljiva na spletni strani Občine Žalec: www.zalec.si.
7.	Izid razpisa: ponudniki bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najpozneje v 60 dneh po zaključku razpisa.
Obisk v Evropskem parlamentu
Zoran Thaler (v sredini) in Rok Koželj (za pultom)
Zares v Preboldu
110 let PGD Braslovče
Veselica z ansamblom A je to
A je to na promocijskem koncertu v Preboldu
Predsednik Jože Matek
Člani PGD Braslovče in drugi gostje so se sestali na 110. občnem zboru PGD Braslovče. Iz številnih poročil je bilo razvidno, da so bili uspešni na delovnem, preventivnem in tekmovalnem področju.
Skupaj z Gasilsko zvezo Žalec so uspešno izpeljali državno gasilsko kviz tekmovanje,
15.	turnir za prehodni pokal hmeljske kobule in 7. memo-rialno tekmovanje za umrlega člana Žiga Rožiča. Zelo aktiv-
ni so bili na operativnem področju, dvanajstkrat so posredovali, osemkrat pri požarih. Opravili so nekaj prevozov vode, pregledali vseh petdeset hidrantov, nudili požarno varovanje na raznih prireditvah, pregledali enajst hmeljskih sušilnic, se udeležili osnovnih in dopolnilih izobraževanj in v društvu napravili nov korak k boljši usposobljenosti in operativni pripravljenosti za morebitne intervencije, za kar so porabili več kot 1300 ur prostega časa. Desetine so nastopile na tekmovanjih GZ Žalec, meddruštvenih in regijskih tekmovanjih ter dosegle zavidljive uspehe. Velik korak so naredili tudi pri vključevanju mladih. Letos so bogatejši za deset novih članov. Letošnji program dela bo namenjen usposabljanju na številnih tečajih in delavnicah, izvajanju aktivnosti mladinske komisije, mesecu požarne varnosti, praznova-
nju 110-letnice z izvedbo operativne vaje itd. Delo društva so v razpravi pohvalili župan Marko Balant, predsednik GZ Žalec Edo Kugler in poveljnik občinskega poveljstva Milan Šoštarič.
Na zboru so podelili tudi priznanja za dolgoletno delo. Za 50 let dela v gasilstvu je priznanje prejel Franc Cilenšek, za 40 let Dragica Kokovnik, Rudi Se-dovšek in Janko Deželak, za 40 let operativnega dela Janez Kokovnik, plaketo veterana pa je prejel Rudi Sedovšek. Priznanje Gasilske zveze Žalec 1. stopnje je prejel Milan Šoštarič, 2. stopnje Marjeta Pantner, Boris Praportnik in Ivan Švajger ter
3.	stopnje Anton Ramšak ml., Edita Slemenjak, Matej Strni-šnik ml. in Gabrijela Tomanič. Gasilski častnik 2. stopnje sta postala Igor Dobrišek in Damjan Sorčan, gasilec 1. stopnje pa Danijel Ribič, Benjamin Pantner, Anton Ramšak ml. in Aljaž Ušen.	T. Tavčar
Narodno-zabani ansambel A je to iz Prebolda je prejšnji mesec v Dvorani Prebold pripravil promocijski koncert ob izdaji svoje prve zgoščenke. Koncert so poimenovali kar Veselica z ansamblom A je to. Ker brez gasilcev ni prave veselice, so za to poskrbeli preboldski gasilci, ki so pripravili pravo presenečenje z gasilsko vajo.
H gasilskemu vzdušju sta svoje dodala tudi povezovalec programa Franci Podbrežnik, oblečen v gasilsko uniformo, in humorist Sebastjan Kamenik, ki je poosebljal strastnega ribiča. Na koncertu ni manjkalo izvrstne glasbe, za katero so poskrbeli ansambli A je to, Golte, Polet, Navihani muzikantje in Ansambel Zupan.
Začetki ansambla segajo v leto 2003, ko sta Denis Herman in David Slemenšek spoznala kitaristko in pevko Urško Les-
jak. Leta 2009 so poleg vseh nastopov in prenove repertoarja tudi dokončali prvo zgoščenko. Projekt je nastajal približno tri leta. Sodelovali so z različnimi glasbeniki, ki so jih, kot je povedal Denis Herman, usmerjali od osnutka pesmi do aranžmaja in ne nazadnje tudi do studia, v katerem so snemali. V njihovem repertoarju je veliko ra-
znovrstnih narodno-zabavnih in zabavnih skladb.
Ansambel sestavljajo: vodja Denis Herman (bas kitara, bariton, vokal), Urška Lesjak (kitara, vokal ) in Dejan Starc (harmonika, klaviature, vokal). Vsi trije tvorijo zanimivo in uspešno celoto, saj izvirajo iz glasbenih družin in so že od otroštva povezani z glasbo. D. Naraglav
Delavnica peke kruha
^ KONCERT ANSAMBLOV SVETLIN in ZAPELJIVKE
Poseben gost večera VINKO ŠIMEK
Četrtek, 25. marca 2010, ob ^O. uri Dom II. slovenskega tabora Žalec
Koncert za narodno-zabavni abonma in izven, VSTOPNICE PO 12 EUR V TIC-u ŽALEC
Priznanja za pet članov
Predsednik PGD Gomilsko Franci Skok med podeljevanjem priznanj
Udeleženci delavnice ob svojih krušnih izdelkih
Prostovoljno gasilsko društvo Gomilsko je leto 2009 zaokrožilo z rednim letnim občnim zborom. Udeležilo se ga je 131 članov. Iz številnih ■poročil je bilo razvidno, da je bilo leto 2009 uspešno na delovnem, operativnem, preventivnem in tekmovalnem področju.
Lani so v celoti obnovili stavbno pohištvo (okna) na domu ter prepleskali notranje prostore, kupili novo zaščitno in reševalno opremo, dvakrat posredovali pri požarih, črpali vodo iz kletnih prostorov, zagotavljali varnost pri kurjenju kresa in požigih hmeljevine. Opravili so pregled sušilnih naprav pri hmeljarjih in pregled hidrantov. Udeležili so se številnih izobraževanj in vseh prireditev, ki jih je organizirala GZ Žalec ali GPO Braslovče. Organizirali so tudi tradicionalno smučanje na Rogli in strokovno ekskurzijo v Prekmurje za vse člane. Mladinke so se uvrstile na izbirno tekmovanje za olim-
® 03/712 12 80 El zkst.utrip@siol.net
pijado. Zelo uspešne so bile na tekmovanju GZ Žalec in sa-vinjsko-šaleške regije, saj so se uvrstile na državno tekmovanje za memorial Matevža Haceta. Uspešni so bili tudi na kvizu za mlade. Pionirke so dosegle
1.	mesto na kvizu savinjsko-šaleške regije in se tako uvrstile na državni kviz. Na zadnji
Z zbora
Člani DU Andraž nad Polzelo in gostje so se zadnjo januarsko nedeljo zbrali na rednem občnem zboru. Za uvod so poskrbeli andraški vaški godci, nato pa je o lanskoletnem delu in načrtih za
stopnički jim je žal zmanjkalo malo športne sreče in tako so zasedle 10. mesto. Delo gasilcev so pohvalili predstavniki drugih društev, podžupan Občine Braslovče Vinko Drča in delegat GZ Žalec Vlado Reberšek. Ob tej priložnosti so podelili priznanja za življenjske jubileje, priznanja za dolgoletno delo v gasilstvu, napredovanja v višji čin, priznanja GZ Žalec ter v svoje društvo sprejeli pet novih članov.
Na zboru so sprejeli načrt dela in finančni plan. V letu 2010 bodo nadaljevali z obnovitvenimi deli na gasilskem domu, obnovili bodo hidrantne omarice in sodelovali na vajah sosednjih društev. Udeležili se bodo izobraževanj in organizirali dan odprtih vrat, kjer bodo preventivno ozaveščali mlade o požarni varnosti.	T. T.
štva Jože Krk.
Iz poročila je bilo razvidno, da so bili člani društva zelo aktivni. Skrbeli so za družabnost članov - pripravili so izlete in piknike, obiskali starejše člane
Na domačiji Smrečnikovih - Jelenovih v Lokah nad Jamo Pekel je Etnološko društvo Hmeljarska vas, ki ga vodi Nevenka Jelen, organiziralo delavnico peke kruha v krušni peči. Takšnih in podobnih delavnic je bilo pri Smrečnikovih že kar nekaj. Tokratno so izpeljali na pustno soboto,
na domu ali v Domu upokojencev Polzela, jih obdarili ob novem letu, sodelovali so v čistilni akciji, se udeležili dvanajstih športnih meddruštvenih in štirih pokrajinskih tekmovanj ter državnega prvenstva v elektronskem pikadu, osvojili so precej pokalov in medalj. Načrt dela za to leto je podoben lanskemu in s pomočjo članov, so prepričani, ga bodo izpolnili. Za dobro delo je upokojencem izrekel pohvalo tudi podžupan Občine Polzela Jože Kužnik. Dolgoletnima članoma, Ivu Verdevu in Francu Ateljšeku, so za prizadevno in aktivno delo ob tej priložnosti podelili društveno priznanje, zbor pa so zaključili s pogostitvijo in družabnim srečanjem.	T. T.
spekli pa so šest različnih vrst kruha in nekaj pekovskega peciva.
Kot nam je povedala Nevenka Jelen, je bila tokratna delavnica nekoliko drugačna od prejšnjih, saj je šlo v veliki meri za izmenjavo izkušenj udeleženk, ki kruh pogosto pečejo doma. Tokrat se je v kuhinji prijetne stare hiše v Lokah zbralo dvanajst žensk in dva moška, ki so se najprej dogovorili, kaj in kakšne vrste kruh bodo pekli, nato so umesili testo in zakurili peč, kar je zelo zahtevno opravilo, saj je od prave temperature odvisno, kako bo kruh pečen. Po dobrih treh urah so že lahko opazovali zunanjo podobo hlebcev, kmalu zatem, ko se je nekoliko ohladil, pa tudi,
kakšnega okusa je kruh. Pogled na mizo, polno njihovih izdelkov, je bil zelo prijeten, svoje pa je seveda dodal vonj po pravkar pečenem kruhu. Tokrat so spekli čebulni kruh, ajdov kruh z orehi, rženi kruh, polnozrnati z dodatki različnih semen, sadni kruh in pisani kruh iz ostankov testa. Poleg tega so napekli kar lepo število drobnega pekovskega peciva. K temu je svoje dodala tudi dobra vinska kapljica. Letos bo Etnološko društvo Hmeljarska vas organiziralo še tri delavnice peke kruha in tudi več drugih, čaka pa jih seveda tradicionalno obdelovanje njive hmelja, kjer vse poteka na star način, od postavljanja hmeljevk do ročnega obiranja.	D. Naraglav
^ '/t wJ ZKŠT ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC ■ììhm Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.sl
Delovni andraški upokojenci
letos govoril predsednik dru-
Prvi večer s savinjskimi vini
Zbrane je uvodoma pozdravila prva savinjska vinska kraljica Suzana Čakš
Društvo savinjskih vinogradnikov je v preddverju Doma II. slovenskega tabora Žalec pripravilo Večer s savinjskimi vini. Kot je povedal predsednik društva Savinjskih vinogradnikov Silvo Marič, so se za organizacijo takšne prireditve odločili po delovni pokušnji vin letnika 2009 v Petrovčah.
Med 70 vini je bila večina zelo dobre kakovosti, zato bi bilo ško-
da, da najboljših med njimi ne bi predstavili javnosti. Zbrane je najprej pozdravila prva savinjska vinska kraljica Suzana Čakš, nato pa predsednik društva Silvo Marič, ki je bil tudi pobudnik večera. Predstavili so šest rdečih in deset belih vin, o katerih je govorila enologi-nja s Kmetijskega zavoda Maribor Tadeja Vodovnik Plevnik. Opise vin je popestrila z mislimi o kulturi pitja, povedala pa je tudi nekaj
šal in basni. Za glasbene predahe je poskrbel trio Koda iz Celja s pesmimi o vinu. Okusno hrano, ki se poda vinu, so pripravile članice Društva podeželskih žena Občine Žalec, za pravilno postrežbo vin pa so poskrbeli dijaki četrtega letnika gostinske šole iz Celja. Prvi Večer s savinjskimi vini je minil v prijetnem vzdušju, za kar se je organizatorju zahvalil tudi žalski župan Lojze Posedel.	T. T.
Koranti v Goto vij ah
Turistično olepševalno društvo Lipa Gotovlje že nekaj let poskrbi, da vsako prvo soboto v mesecu v kraju odpre svoja vrata kmečka tržnica, ki so jo tokrat povezali s
pustovanjem in poskrbeli za res pravo zabavo.
Prvič so si obiskovalci lahko od blizu ogledali izdelovanje mesene klobase, za kar sta poskrbela Mirko Krajnc in Tone
Roc, v neposredni bližini so jih tudi pekli in so jih lahko poskusili. Obiskali so jih tudi ko-ranti iz Desternika, ki so zelo hrupno preganjali letošnjo res pravo zimo.	T. Tavčar
Koranti iz Desternika v Gotovljah
Za boljšo kakovost življenja
Društvo upokojencev Vrbje, ki združuje 157 članov, je med društvi v tej krajevni skupnosti najštevilčnejše in najbolj delavno. Na občnem zboru, na katerem so obeležili tudi 10-letnico delovanja, se je zbrala dobra polovica članov, za začetek pa so nastopili domači harmonikarji, Kvintet Grmada ter Tilka Breznik in Ivica Legvart, ki sta na humoren način predstavili desetletno delovanje društva.
Predsednik društva Ernest Lužar je poročal o praznovanju 10-letnice, delu in načrtih za prihodnje leto in povedal, da so najprej delovali kot pododbor DU Žalec, nato pa so se odločili za samostojno pot. Zavel je nov duh in nizali so se uspehi na kulturnem in športnorekreativnem področju. Že pred petimi leti so se vključili v program za boljšo kakovost življenja starejših, ki ga uspešno vodi Katica Petrin. Naj-
bolj delovna pa je športna sekcija, ki je na občinski, regijski in državni ravni osvojila skupaj 91 pokalov. Najbolj so ponosni na strelke, ki so letos že četrtič osvojile naslov državnih prvakinj. Zelo dejavne pa so tudi harmonikarska, pevska in sekcija ročnih del. Lani so pripravili vrsto aktivnosti, in sicer praznovanje ob svetovnem dnevu starejših, udeležili so se srečanja upokojencev ZDUO Žalec, počastili krajevni praznik, se udeležili številnih tekmovanj ter pripravili sprejem strelk, ki so osvojile naslov državnih prvakinj v streljanju z zračno puško.
Delo vrbenskih upokojencev sta med drugimi pohvalila predsednik Zveze društev upokojencev Občine Žalec Franc Jelen in predsednik KS Vrbje Jože Meh. Program v tem letu je podoben lanskemu, vse leto pa si bodo prizadevali za boljšo kakovost življenja starejših v domačem okolju. V svoje vrste so sprejeli tudi deset novih članov. T. Tavčar
Z zbora vrbenskih upokojencev
Vsestransko dejavni
V mali dvorani Kulturnega doma Polzela je Društvo Malteška konjenica Polzela v soboto pripravilo zbor članov. V društvo je včlanjenih 82 lastnikov in ljubiteljev konj iz polzelske občine in sosednjih občin.
Poleg članov so se zbora udeležili v imenu Občine Polzela Alenka Kočevar, predstavnik Športne zveze Polzela Zoran Štok in drugi. Predsednik društva Zvonimir Zupanc je v avdiovizualni obliki podal poročilo o delu društva v preteklem letu. S posnetkov je bilo opaziti, da so poskrbeli za bo-
gat program dejavnosti, med katerimi je pomembno izpostaviti blagoslov konj malteške konjenice in konjenice gostov v Novem kloštru in sodelovanje na prireditvi turističnega društva Malteški pozdrav poletju. Na sejmu Dobrote s kmetij so prikazali star način ličkanja koruze, organizirali pa so 7. veliko konjeniško prireditev v Novem kloštru. Udeležili so se tekmovanj v Velenju, na Go-milskem, na Stolu na Gorenjskem in državnega prvenstva v Lipici, kjer sta Monika Zupanc in Klemen Zabukovnik v kategoriji enovpreg zasedla drugo
mesto, v mednarodni kategoriji pa tretje. Posebno pozornost so namenili hipoterapevtske-mu jahanju, saj so večkrat gostili varovance centra MUC.
Sprejeli so načrt dela za leto 2010, kamor so zapisali, da bodo še naprej sodelovali z vsemi društvi v občini. Predsednik društva Zvonimir Zupanc se je ob koncu zahvalil vsem, še posebej pa dvema prizadevnima članoma, in sicer sta v zahvalo za pomoč pri organizaciji prireditev in za prizadevnost za delo v društvu Ivan Janez Skok in Matic Tavčer prejela priznanje. T. Tavčar
Z zbora članov Malteške konjenice Polzela
Klobasijada že dvajseto leto
Udeleženci klobasijade so se tokrat imeli lepo tudi ob glasbi
Letos so se nekdanji sodelavci in prijatelji iz podjetja SIP Šempeter zbrali že na 20. klobasijadi, ki jo vsako leto organizirajo na vikendu Rudija Divjaka s Polzele. S takšnim druženjem ohranjajo dolgo-letnego prijateljstvo, ki se je stkalo v letih aktivne zaposlitve v tem šempetrskem podjetju sredi Savinjske doline.
Ob tej priložnosti proslavijo tudi rojstni dan enega izmed prijateljev, Franca Pinterja iz Migojnic, in bližnji rojstni dan gostitelja, ki vedno poskrbi za prikupna vabila in dobro vzdušje v svoji zidanici. »Ideja o tovrstnem srečanju se je porodila sama od sebe. Kot sodelavci in prijatelji smo se drug drugemu radi pohvalili, kakšne dobre klobase smo naredili. Pa smo rekli, poskusimo jih, da bomo videli, čigave so boljše. Zbrali smo se na mojem vikendu nad Polzelo in tako je zdaj leto za letom,« pravi Rudi Divjak. Prav zaradi dolgoletnega prijateljstva, ki ga je še okrepilo vsako-
letno druženje ob ocenjevanju klobas, se tudi zdaj, po dvajsetih letih, še vedno sestajajo in veselijo vsakega snidenja, še posebno klobasijade. Vsak udeleženec prinese dva para klobas, ki jih kuhar označi s posebno številko in skuha. Nihče od udeležencev oziroma ocenjevalcev ne ve, katera klobasa se skriva pod določeno številko, razen kuharja. Gostitelj in glavni organizator Rudi Divjak pred ocenjevanjem izreče dobrodošlico in izrazi zadovoljstvo, da
njihova srečanja ostajajo zvezda stalnica. Iz posebnega in zajetnega zvezka, v katerem so skrbno zapisana vsa dosedanja srečanja, tudi rezultati, preberejo pravila ocenjevanja in način točkovanja. V ognju za lovoriko za najboljšo klobaso je bilo letos devet vzorcev klobas. Največ točk je tokrat osvojila klobasa Petra Škraberja, tri točke manj so ocenjevalci prisodili klobasi gostitelja Rudija Divjaka, na tretje mesto pa se je uvrstila klobasa Milka Divjaka. D. N.
Pot do zdravja z zelišči, čaji...
Znana, priznana in priljubljena zeliščarica Fanika Bur-jan iz Zabukovice je obiskala občinsko knjižnico na Polzeli in postregla s prgiščem nasvetov iz zelene lekarne za krepkejše zdravje. Fanika Burjan že več kot deset let sodeluje z Zelenim valom - oddajo na Radiu Celje, kjer poslušalcem deli nasvete o nabiranju in sušenju zdravilnih zelišč ter o pripravi čajev z izvlečki zelišč.
Pridružuje se akcijam Novega tednika in Radia Celje v nakupovalnih središčih, ki služijo spodbujanju zeliščarstva. Obiskuje vrtce in šole, prepričujoč otroke, da »za vsako bolezen raste rozca«. Poudarja skrb za okolje in odnos do narave. Veliko smo izvedeli o zdravilni moči zelišč in čajev, ki nas bodo varovali pred prehladi in drugimi obolenji. Gospa Burjan nas je poučila, katera zelišča nabi-
ramo po posameznih mesecih, kje in tudi kako jih nabiramo. In je spomnila na prvo pravilo Zelenega vala, da se o bolezni najprej posvetujmo z zdravniki ali s farmacevti. »Vračajmo se k naravi, a je ne ropajmo. Naberimo toliko zdravilnih rož, kot jih bomo porabili zase in za bližnje.« Večer je minil v prijetnem vzdušju, ob skodelici čaja iz materine dušice ter okusnem sadnem kruhu.	T. T.
Tekmovali v teku na smučeh
Četrto zimovanje na Gori Oljki
Zmagovalec pri moških v teku na 2 km Božo Trnovšek
organizaciji SK Gozdnik, in številni drugi s širšega celj skega območja. Najboljši čas na 2 km je pri moških dosegel Božo Trnovšek iz Griž, pri ženskah Mateja Gorič iz Prebolda, najstarejša tekmovalka je bila 68-letna Ana Zupanc iz Zabukovice, najmlajši pa 8-letni Tit Gregorčič iz Celja.
Na progi, dolgi 6 km, je najboljši čas dosegel Janko Potočnik iz Zabukovice, pri ženskah Mina Gregorčič iz Celja, najstarejša tekačica pa je bila 71-letna Zofka Kveder iz Žalca. Ob koncu sta Uroš Vidmajer, vodja enote za šport na Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec, in predsednik ŠK Gozdnik Žalec Franček Pungerčič vsem podelila spominske medalje, najboljši na posameznih progah pa so prejeli praktična darila.	T. Tavčar
Smučarski klub Gozdnik Žalec je v sodelovanju z Zavodom za kulturo, šport in turizem Žalec pripravil tekmovanje v teku na smučeh v klasični tehniki. Tekmovanje je potekalo pri centru TIC v Vrbju, ljubitelji teka na smučeh pa so tekmovali na dveh progah, in sicer na 2- in 6-kilometerski v klasični tehniki.
Tekmovanja so se udeležili tisti, ki so pred dnevi končali tečaj teka na smučeh v
Franček Pungerčič podeljuje nagrado najstarejši tekačici v teku na 2 km Ani Zupanc
Državno prvenstvo doma
Mladi tekmovalci Aljesana s trenerjem Sandijem Jelenom po končanem prvenstvu
Ju jitsu klub Aljesan Šempeter je v soboto, 13. februarja, organiziral državno prvenstvo v ju jitsu tehnikah do 14 let. Prvenstvo je potekalo v telovadnici OŠ
Šempeter. Tekmovanje, ki se ga je udeležilo 147 tekmovalcev iz 9 slovenskih klubov, je štelo tudi za skupno uvrstitev slovenskega pokala v okviru ju jitsu zveze
Slovenije.
Šempetrani so ponovno dokazali, da niso le dobri tekmovalci, ampak tudi organizatorji. Dosegli pa so tudi dobre rezultate. Pod vodstvom trenerja Aleksandra Jelena so na domači blazini osvojili dva naslova državnih prvakov, dve srebrni in tri bronaste medalje. Z naslovom državnega prvaka sta se okronala Nika Artelj (kategorija 2 13-14 let) in Matic Florjan (kategorija 1 od 7-8 let). Srebrni medalji sta osvojila Dominik Fllade (dečki 7-8 let) in Iva Posedel ( deklice 9-10 let). Z bronom pa so se okitili: Lena Kostanjšek (deklice 7-8 let), Miha Jambrovič (dečki 9-10 let) in Lea Posedel (deklice 13-14 let).	D. N.
Druščina mladih planincev, vodnikov in mentoric
Planinsko društvo Polzela in Osnovna šola Polzela sta za najmlajše člane planinskega društva organizirala tridnevno zimovanje na Gori Oljki. Pod vodstvom mentoric Mije Basti, Tanje Sadnik, Romane Palir, Martine Ograj enšek in Jane Štok ter vodnikov Mirka in Jožice Jegrišnik, Bernija in Romane Palir ter
Zorana Štoka se je 41 otrok podalo na Goro Oljko.
Prvi dan oziroma večer je bil namenjen spoznavanju, drugi dan so se seznanili z orientacijo - uporabo zemljevida, se poučili o varni hoji v gore, varovanju zaščitenih rastlin, opremi, prvi pomoči, se seznanili tudi z delom mladih v planinstvu, zaključili pa z nočnim poho-
dom. Tretji dan so pripravili orientacijo s teoretičnimi nalogami v okolici planinskega doma, po kosilu pa so se vrnili domov. Žal jim vreme letos ni bilo naklonjeno, kljub temu pa so se imeli lepo.
Otroško zimovanje je bilo izziv tako za vodnike in mentorje kot za mlade planince.	T. T.
Tečaj smučanja
Preboldski tečajniki na Rogli
Med športnimi društvi, ki so vključena v Športno zvezo Občine Prebold, je zelo aktivno tudi ŠD Lat-kova vas. V tem času, ko snega ne manjka, je kar nekaj njihovih aktivnosti povezanih z zimskimi športi. V petek, 29. januarja, so na Rogli organizirali tečaj zarezne tehnike smučanja -carving tečaj.
Tečaj je potekal pod vodstvom smučarskega učitelja in sokrajana Vlada Žuže. V sklopu tečaja so lahko tečajniki pod vodstvom Marka Ocvirka testirali carving smuči, proizvajalca Volki. Tečaja se je udeležilo osemnajst smučarjev, ki so svoje smučarsko znanje še nadgradili. Kot je povedal vodja planinske sekcije pri ŠD Latkova vas Miha
Fonda, je bil tečaj zelo uspešen in bodo s temi in podobnimi oblikami delovanja nadaljevali tudi v prihodnje. Sicer pa se njihovi člani redno udeležujejo raznih zimskih pohodov, ki jih organizirajo. Skupaj s PD Prebold in ŠD Marija Reka so s tradicionalnim pohodom na Mrzlico obeležili tudi letošnji slovenski kulturni praznik. D. N.
_/ I /*_ J ZKŠT ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC —	Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si
Te,-: 03 712 12 50, E-pošta: zkst.zalec@siol.net
29. in 30. marec 2010 ob 20. uri
EDA-ZGODBA BRATOV RUSJAN
Za gledališka abonmaja ponedeljek in torek in izven, Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana
Vstopnice za izven po 15,00 EUR v TIC-u Žalec.
ZKŠT ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si Tel.: 03 712 12 50, E-pošta: zkst.zalec@siol.net
za cicibanov abonma in izven,
Lutkovno gledališče Ljubljana
4. marec ob 17. uri
Dom II. slovenskega tabora Žalec
Vstopnice po 5 EUR TIC Žalec
I ZKŠT ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si I Tel.: 03 712 12 50, E-pošta: zkst.zalec@siol.net
MIS KOLIN
za cicibanov abonma in izven,
KUL Zarja Trnovlje
18. marec ob 17. uri
Dom neslovenskega tabora Žalec
Vstopnice po 5 EUR TTC Žalec
OBČINA ŽALEC
Ponedeljek, 1. marec, ob 19.30
dobrodelni koncert Karitas Petrovče; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Torek, 2. marec, ob 10. uri
zbor članov Medobčinskega društva invalidov Žalec;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (MDI Žalec, 031 230 861).
Torek, 2. marec, ob 20. uri
Ćefurji raus! - monokomedija za izven;
Špas teater;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sreda, 3. marec, ob 16. uri
občni zbor Univerze za III. življenjsko obdobje;
OŠ Žalec
(Marijan Turičnik).
Četrtek, 4. marec, ob 17. uri
Trnuljčica, lutkovna predstava za cicibanov abonma in izven;
Lutkovno gledališče Ljubljana;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 4. marec, ob 19. uri
odprtje razstave likovnih del Vesne Čadež;
Savinov likovni salon Žalec; razstava bo na ogled do 3. 4. 2010 (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 5. marec, ob 17. uri
praznovanje materinskega dneva in dneva žena;
Gasilski dom Liboje (TŠD Liboje, 041 795 642).
Petek, 5. marec, ob 19. uri
29. kavarniški večer z Dušanom Enovo;
dvorana Doma svobode Griže (GLD Aletheia, 031 659 485).
Sobota, 6. marec, ob 6. uri
pohod po Loški planinski poti - 3. del;
odhod izpred POŠ Trje ob 6. uri, izpred pisarne PD Žalec ob 6.15 (Planinsko društvo Žalec in Planinsko društvo Galicija, 031 767 061 in 041 662 883).
Sobota, 6. marec, med 8. in 12. uro
kmečka tržnica s sejmom pod lipami - delavnica o sajenju sadnega in okrasnega rastiinja;
Gotovlje
(Turistično olepševalno društvo Lipa Gotovlje, 040 790 342).
Sobota, 6. marec, od 15. ure dalje
godbeni simpozij, posvečen 130-letnici Godbe Zabukovica; dvorana Glasbene šole Risto Savin Žalec;
JSKD, Območna izpostava Žalec.
Sobota, 6. marec, ob 19. uri
občni zbor Kulturnega društva Petrovče;
Hmeljarski dom KZ Petrovče (Kulturno društvo Petrovče,
041 338 519).
Nedelja, 7. marec, ob 13. uri
23. pohod žena na Hom; zbirno mesto pohodnikov: Dom upokojencev Griže in Gasilski dom Matke
(Planinsko društvo Zabukovica,
041 200 196).
Nedelja, 7. marec, ob 17. uri
koncert ob 8. marcu: Vinko Coce z gosti;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Ponedeljek, 8. marec, ob 16. uri
mednarodni dan žensk: Razstava delavke - knapovke;
Dom svobode Griže,
Krajevna knjižnica Griže (Etnološko društvo Srečno,
051 253 015).
Torek, 9. marec, ob 17. uri
Sladko-kisla zgodba, najstniška komedija za mladinski abonma in izven;
KUD Zarja Trnovlje;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sreda, 10. marec, ob 18. uri
Šport 2009 v Občini Žalec;
Dom II. slovenskega tabora Žalec,
vstop je prost
(TIC Žalec, 710 04 34).
Sreda, 10. marec, ob 18. uri
predavanje Štefanije Kos Zidar -Trendi zasajanja balkonov v letu 2010 in nega zelenic in okrasnih vrtov;
dvorana Gasilskega doma Šempeter (Turistično društvo Šempeter,
700 20 56).
Četrtek, 11. marec, ob 15.30
rez vinske trte Nikolaje pri obrambnem stolpu v Žalcu (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 12. marec, ob 18. uri
proslava ob dnevu žena in materinskem dnevu;
Hmeljarski dom KZ Petrovče (Kulturno društvo Petrovče,
041 338 519).
Petek, 12. marec, ob 19. uri
letni koncert Petrovih tamburašev KUD Grifon Šempeter;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (informacije in prodaja vstopnic: TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 13. marec, ob 7. uri
Šentiljska pot - 2. del;
odhod s Petrovega trga v Šempetru
(Planinsko društvo Šempeter,
031 501 244).
Sobota, 13. marec, ob 7. uri
pohod na Kamnik;
odhod izpred pisarne PD Žalec
(Planinsko društvo Žalec,
040	637 175).
Sobota, 13. marec, od 9. in 12. ure
domača tržnica v Grižah; parkirišče KS v Migojnicah (Turistično društvo Griže,
031 337 097).
Sobota, 13. marec, ob 10. uri
8. mednarodni turnir v karateju za pokal Žalca;
I. OŠ Žalec
(Karate klub Žalec, 051 428 421).
Nedelja, 14. marec, ob 7.30
po Savinjski poti na Gozdnik; zbirno mesto v Zabukovici (Planinsko društvo Zabukovica,
031 514 440).
Nedelja, 14. marec, ob 9. uri
mučeniki na Bukovici;
Bukovica
(Planinsko društvo Žalec,
041	705 738).
Nedelja, 14. marec, ob 20. uri
5žensk.com, komedija za izven;
Špas Teater;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 18. marec, ob 17. uri
Miškolin, za cicibanov abonma in izven;
KUD Zarja Trnovlje;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 19. marec, od 11. do 19. ure
Jožefov sejem;
Petrovče
(KZ Petrovče, 713 33 70).
Petek, 19. marec, ob 13. uri
posvet na temo Nove priložnosti v vrtnarstvu (v okviru Jožefovega sejma);
Petrovče, KZ Petrovče (KZ Petrovče, 713 33 70).
Petek, 19. marec, ob 17. uri
občni zbor PD Žalec;
I. OŠ Žalec, predavalnica (PD Žalec, 041 705 738).
Petek, 19. marec, ob 20. uri
Ločeni odpadki, komedija za izven; Caffè teater;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 20. marec, ob 6. uri
pohod po Loški planinski poti - 4. del;
odhod izpred POŠ Trje ob 6. uri, izpred pisarne PD Žalec ob 6.15 (Planinsko društvo Žalec, in Planinsko društvo Galicija, 031 320 242 ali 041 662 883).
Sobota, 20. marec, ob 9. uri
čistilna akcija;
Zg. Grušovlje
(Planinsko društvo Šempeter,
031 501 244).
Sobota, 20. marec, med 9. in 12. uro
domača tržnica v Žalcu;
Mestni trg
(Turistično društvo Žalec,
031 220 650).
Sobota, 20. marec, ob 18. uri
strokovno predavanje o varstvu gorske narave;
Planinski dom Brnica
(Planinsko društvo Liboje, 714 04 53).
Nedelja, 21. marec, ob 10. uri
občni zbor Planinskega društva Šempeter;
Planinski dom na Reški planini (Planinsko društvo Šempeter,
031 501 244).
Nedelja, 21. marec, ob 17. uri
območno srečanje folklornih skupin; Dvorana Hmeljarskega doma KZ Šempeter
(JSKD, Območna izpostava Žalec,
491 38 40).
Četrtek, 25. marec, ob 15.30
okal Sprintko, VI. tekma; portni center Žalec (Atletski klub Žalec, 041 208 822).
Četrtek, 25. marec, ob 20. uri
koncert ansamblov Svetlin in Zapeljivke, gost Vinko Šimek; za narodno-zabavni abonma in izven; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 26. marec, ob 17. uri
izdelovanje butar;
Zadružni dom Ponikva (Društvo kmečkih žena Ponikva,
031 442 317).
Petek, 26. marec, ob 18. uri
občni zbor Planinskega društva Liboje;
Planinski dom Brnica
(Planinsko društvo Liboje, 714 04 53).
Petek, 26. marec, ob 19. uri
koncert Folklorne skupine Ponikva ob 10-letnici delovanja;
Dom II. slovenskega tabora Žalec, prodaja vstopnic v TIC-u Žalec (Kulturno društvo Ponikva,
031 709 405).
Sobota, 27. marec, ob 8. uri
pohod v spomin na umrle planince; Zg. Grušovlje
(Planinsko društvo Šempeter,
031 501 244).
Sobota, 27. marec, ob 8. uri
nošnja največje butare s Spodnje Ponikve do sv. Pankracija;
Ponikva
(Turistično društvo Ponikva,
041 939 508).
Sobota, 27. marec, med 9. in 12. uro
domača tržnica pod Obrezovim kozolcem;
Zaloška Gorica (Turistično društvo Petrovče,
041 709 156).
Sobota, 27. marec, med 10. in 12. uro
delavnica butar - vodi jo Jože Stepišnik;
Gasilski dom Drešinja vas (Turistično društvo Petrovče,
041 709 156).
Sobota, 27. marec, ob 19.30
gledališka predstava BUTALCI v izvedbi AG Vrba Vrbje:
Dom krajanov Vrbje (Kulturno društvo Vrbje,
031 370 959).
Sobota, 27. marec, ob 19.30
Neverjetni Mr. B, glasbeni šov iz zlate dobe, Boštjan Korošec, Damjan Trbovc, Extra Big band Glasbene šole Celje, dirigent Bojan Logar, koprodukcija Hiša kulture Celje, SLG Celje, Festival Velenje in Glasbena šola Celje;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Ponedeljek, 29. marec, ob 20. uri
Eda - zgodba bratov Rusjan; drama za gledališki abonma ponedeljek in izven;
Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34),
Torek, 30. marec, ob 20. uri
Eda - zgodba bratov Rusjan; drama za gledališki abonma torek in izven;
Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sreda, 31. marec, ob 18. uri
izdelovanje velikonočnih pirhov in aranžmajev;
Zadružni dom Ponikva (Društvo kmečkih žena Ponikva,
031 442 317).
OBČINA PREBOLD
Petek, 5. marec,
Športnik leta 2009;
Dvorana Prebold;
ŠZ Prebold
(Primož Podkrajšek, 040 331 430).
Sobota, 6. marec, ob 8. uri
kmečka tržnica;
Prebold center;
Občina Prebold
(Občina Prebold, 703 64 00).
Ponedeljek, 8. marec, ob 9. uri
sv. maša ob prazniku dneva žena, ob 10. uri predavanje: ureditev zelenjavnega vrta; predava Igor Škrbot;
Anin dom;
Društvo podeželskih žena Občine Prebold
(Danica Uplaznik, 572 42 85).
Četrtek, 11. marec, ob 18.15
večer za starše z naslovom: Reševanje konfliktov v družini;
OŠ Prebold;
Psihološke storitve Hekata (Ana Miletič, 041 454 415).
Sobota, 13. marec,
“V marcu se dobimo”
(prireditev ob prazniku žena)
Dom krajanov Šešče;
KPD Šešče
(Tomaž Cink, 031 612 040).
Sobota, 13. marec, ob 7. uri
20. Arničev pohod na Raduho;
PD Prebold
(Adi Vidmajer, 031 682 317).
Sobota, 13. marec, ob 19. uri
proslava ob dnevu žena;
Planinski dom Marija Reka;
Športno društvo Marija Reka (Janja Tratnik, 040 172 558).
Nedelja, 14. marec, ob 16. uri
dobrodelni koncert: Pesem staršem (Prifarski muzikanti, Ansambel Florjan, Kvartet Zven in drugi); Župnija sv. Pavel - Prebold in Marija Reka;
Dvorana Prebold (Damjan Ratajc, 572 41 83).
Petek, 19. marec, ob 17. uri
otroški abonma: Čaka vas prijetno presenečenje;
Dvorana Prebold;
DPD Svoboda Prebold (Manja Holobar, 041 794 452).
Sobota, 20. marec, ob 8. uri
kmečka tržnica;
Prebold center;
Občina Prebold (Občina Prebold, 703 64 00).
Sobota, 20. marec,
dolina Glinščice in Kokoš;
PD Prebold
(Tone Pavlič, 031 294 328).
Sobota, 20. marec,
ogled poletov v Planici;
ŠD Latkova vas
(Miha Fonda, 041 657 589).
Nedelja, 21. marec,
test hoje na 2 km skike tekma;
Kaplja vas;
ŠZ Prebold
(Igor Uranjek, 041 264 221).
Nedelja, 21. marec,
Pozdrav pomladi;
Gasilski dom;
PGD Latkova vas
(Katjuša Stepišnik, 051 339 225).
Petek, 26. marec, ob 19.30
gledališki abonma: Oskubite jastreba Kulturno društvo Gomilsko;
SimakS Glasbena dejavnost;
Dvorana Prebold
(Marko Repnik, 041 690 169).
Petek, 26. marec,
FESTIVAL POTIC 2010: od 9. do 13. ure dostava potic na ocenjevanje,
ob 19.30 odprtje razstave in podelitev priznanj s kulturnim programom;
27. marec od 8. do 12. ure
razstava potic;
Dvorana Prebold,
Občina Prebold in Društvo podeželskih žena Občine Prebold (Danica Uplaznik, 572 42 85).
Sobota, 27. marec,
zaključni turnir “liga te miga”;
ŠZ Prebold
(Primož Podkrajšek, 040 331 430).
Sobota, 27. marec, ob 13. uri
društvena tekma v lovu rib s plovcem;
Mali ribnik Preserje;
Društvo ljubiteljev ribolova Prebold (Milomir Radeljič, 031 531 947).
Sreda, 31, marec, ob 18. uri
predavanja dr. Jane Govc Eržen; Dvorana Prebold;
Občina Prebold (Občina Prebold, 703 64 00).
OBČINA POLZELA
Sobota, 6. marec, ob 6.15
pohod po Jurčičevi poti; odhod avtobusa s parkirišča pred občinsko stavbo (Ferdo Glavnik, 031 323 353).
Sobota, 6. marec, ob 17. uri
likovna delavnica - izdelovanje nakita;
Kulturni dom Andraž (Ida Jevšnik, 031 624 679).
Sobota, 13. marec, ob 16. uri
kulturni program ob dnevu žena in materinskem dnevu;
Kulturni dom Andraž (Vili Pižorn, 041 783 734).
Ponedeljek, 15. marec, ob 9.30
pravljična ura z Andrejo Rustja - "Ni zime za Eskime”;
Mala dvorana Kulturnega doma na Polzeli
(Renata Novak, 705 03 18).
Ponedeljek, 29. marec, ob 18. uri
velikonočna ustvarjalna delavnica; Mala dvorana Kulturnega doma na Polzeli
(Renata Novak, 705 03 18).
Torek, 30. marec, ob 16. uri
143. lunohod na Goro Oljko; odhod izpred doma društva upokojencev
(Rudi Divjak, 031 525 790).
OBČINA BRASLOVČE
Ponedeljek, 8. marec, ob 17. uri
prireditev ob 8. marcu, prazniku žena; športna dvorana Braslovče;
DPM Braslovče v sodelovanju z vrtcem in OŠ Braslovče (Blanka Nerad, 041 512 954).
Sobota, 13. marec, ob 19. uri
koncert ob 20-letnici delovanja Seksteta Gomilsko;
Dom krajanov Gomilsko (Sekstet Gomilsko).
Sobota, 13. marec,
turnir v taroku;
Športni center Šmatevž;
ŠD Gomilsko
(Toni Ramšak, 041 526 678).
Nedelja, 14. marec,
pohod na Grmado na Dobrovljah (898 m);
Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče
(Franci Kumer, 041 771 134).
Petek, 19. marec, ob 18. uri
Pozdrav življenju;
Dom krajanov Gomilsko;
Kulturno društvo Gomilsko (Andrej Šram, 040 731 805).
Nedelja, 21. marec,
pohod na Porezen (1630 m); Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče
(Maja Kumer Trček, 031 340 988).
Petek, 19. marec, ob 18. uri
likovna razstava likovne sekcije KUD Polzela na temo »ženska-mati«; mala dvorana Kulturnega doma Polzela
(Irena Plevnik, 041 784 905).
Torek, 23. marec, ob 18. uri
»Iskrice pomladi v očeh otrok«; prireditev za starše; prostori Občinske knjižnice Braslovče; Občinska knjižnica Braslovče (Laura Jelen, 705 91 98 - v času odprtosti knjižnice).
Sobota, 20. marec, ob 6. uri
pohod po Haloški planinski poti; zbirališče na parkirišču pred občinsko stavbo
(Zvone Korenjak, 041 603 029).
Nedelja, 21. marec, ob 6. uri
zimski pohod na Porez;
zbirališče na parkirišču pred občinsko
stavbo
(Zoran Štok, 041 754 778).
Sobota, 27. marec, ob 9. uri
31. pohod iz Rakovelj na Dobrovlje; zbirališče pri avtobusni postaji v Rakovljah
(Berni Palir, 041 813 909).
Sobota, 27. marec, od 9. do 13. ure
spomladanski sejem; parkirišče pred občinsko stavbo (TD Polzela, 703 32 20).
Sobota, 27. marec, ob 16. uri
izdelava suhega cvetja in butar; Kulturni dom Andraž (Ida Jevšnik, 031 624 679).
MEDOBČINSKA SPLOŠNA KNJIŽNICA ŽALEC
Prireditve v marcu 2010
Četrtek, 4. 3. 2010, ob 17. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec srečanje študijskega krožka Beremo z Manco Košir.
Četrtek, 4. 3. 2010,18. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec predavanje prof. dr. Branka Janeza Rojca z naslovom Čudoviti svet zemljevidov in njihov nastanek.
Torek, 9. 3. 2010, ob 18. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec predavanje prim. Janeza Polesa, dr. med., z naslovom Nordijska hoja v sliki in besedi.
Torek, 16. 3. 2010, ob 18. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec predstavitev pesniške zbirke Danija Bedrača Temnejše zvezde.
Torek, 30. 3. 2010, ob 17. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec Po pravljici diši - Kako nastane knjiga (delavnica s Sašo Bogataj Ambrožič).____________________________________
Sobota, 27. marec, ob 19.30
5. predstava v okviru občinskega gledališkega abonmaja: Oskubite jastreba;
Domu krajanov Gomilsko;
Kulturno društvo Gomilsko (Adrej Šram, 040 731 805).
Torek, 30. marec, ob 18. uri
pravljična ura;
prostori Občinske knjižnice Braslovče; Občinska knjižnica Braslovče (Laura Jelen, 705 91 98 - v času odprtosti knjižnice).
OBČINA TABOR
Torek, 30. marec, ob 19.30
košarkaška tekma stari : mladi; Dom krajanov Tabor (Športno društvo Partizan Tabor, 031 895 542).
Bogastvo in širina griških kulturnikov Tekmovanje mladih citrarjev
KUD Svoboda Griže je prejšnjo sredo pregledalo opravljeno delo v preteklem letu in si zastavilo obsežen program dela za letos.
Po prijetnem kulturnem programu, ki so ga pripravili učenci šolskega kulturnega društva z mentorico Bredo Veber in Ženski pevski zbor Svoboda Griže, ki ga vodi Vesna Turičnik, so prisluhnili poročilom predsednika in ostalih funkcionarjev društva ter sprejeli načrt dela za letošnje leto. Predsednik društva Martin Goršek je predstavil organe društva in posamezne dejavnosti in povedal, da je trenutno v društvo včlanjenih 137 članov, ki delujejo v organih društva in šestih sekcijah. Društvo sestavljajo gledališka skupina, ženski pevski zbor, Ubrane strune, igralska skupina mladih, harmonikarski orkester in likovna sekcija. Vsaka od sekcij se trudi na svojem področju in tako prispeva k bogatemu delovanju društva. Lani so imeli gledališčniki, pevci in glasbeniki več kot 50 nastopov in še najmanj toliko vaj. Zelo dejavna je bila likovna sekcija, ki je organizirala slikarsko kolonijo Ex Tempore in v svojem prireditveno-raz-stavnem prostoru Doma Svobode Griže pripravila 12 likovnih in fotografskih razstav. Odprtje razstav so popestrili s kratkimi
kulturnimi programi različnih izvajalcev. Ob vsem tem pa ne manjka drugih dejavnosti, ki potekajo v njihovem kulturnem hramu, ki meri 1142 m2, in v Letnem gledališču Limberk, kjer razpolagajo s 446 m2 pokritih prostorov ter 2032 m2 odprtih površin. V prostorih doma domujejo tudi Krajevna knjižnica Griže, Etnološko društvo Srečno in rudarski muzej, Planinsko društvo Zabukovica in Šahovski klub Griže. Vsi gostujejo v domu brezplačno. Lani so v investicijska in vzdrževalna dela vložili precej truda. Obnovili so električno instalacijo in razsvetljavo v Letnem gledališču Limberk in električno instalacijo v Domu Svobode Griže. Zamenjali so vhodna vrata v dom in razstav-no-prireditveni prostor. Obnovili so tudi streho nad knjižnico. Poleg tega so redno vzdrževali okolico in stavbe v Limberku ter opravili vzdrževalna dela na električni instalaciji, vodovodu in kanalizaciji v Domu Svobode Griže, kjer so prepleskali tudi nekaj sten. Z obnovitvenimi deli bodo nadaljevali tudi letos. Obnoviti nameravajo dotrajane žlebove in zračilne cevi, še ne zamenjana okna in vrata ter sanirati dimnik kurilnice. Za Limberk pa so si zadali nalogo izdelati idejni projekt celovite ureditve gledališča
v skladu z zahtevami ohranjanja kulturne dediščine, kamor je letno gledališče uvrščeno od lani. Velik projekt jih čaka tudi leta 2011, ko naj bi obnovili pročelje - fasado na celotnem kulturnem domu.
Program dela posameznih sekcij bo tudi v tem letu zelo pester in obsežen. Pevski zbor bo imel kar nekaj koncertov doma in gostovanj. Še posebej slovesno bo ob njihovi 60-letnici delovanja, ki jo bodo praznovali maja. Gledališka skupina za letos ponovno pripravlja TV Griže v živo, ki bo že osma po vrsti. Premiera naj bi bila že prihodnji mesec v domači dvorani, z njo pa bodo tudi gostovali. Julija si boste lahko ponovno ogledali gledališko igro Med knapi. Mladi gledališčniki samostojnih nastopov ne načrtujejo, bodo pa sodelovali z gledališko skupino in po potrebi na prireditvah. Likovna sekcija pripravlja 12 razstav in likovno kolonijo Ex Tempore 2010. Člani Ubranih strun bodo pripravili štiri samostojne koncerte, prireditev Zlate citre in opravili vrsto drugih nastopov. Harmonikarski orkester pa bo nastopil ob dnevu rudarjev in prazniku KS Griže. Poleg tega pa bo sodeloval na različnih prireditvah ter tudi na koncertih T' pravih muzikantov.	D. N.
Motnje v raju
Za jubilej pihalni orkester
Lidija Petek in Mare Cestnik
V sredo, 3. februarja, so v Medobčinski splošni knjižnici Žalec predstavili nov potopis popotnika, pisatelja, urednika, domačina Mareta Cestnika Motnje v raju. Knjiga je izšla pri založbi Didakta, prinaša pa izbor dvajsetih za-
pisov, s katerimi nas popelje od tihomorskih Cookovih otokov prek jugovzhodne Azije in Sri Lanke čez Atlantik v ZDA, od tam pa še na Češko in v države bivše Jugoslavije.
Na predstavitvi, kjer je gosta in zbrane uvodoma nagovorila
Irena Štusej, se je z avtorjem potopisa Maretom Cestnikom pogovarjala urednica pri Di-dakti Lidija Petek. Povedala je, da se v izboru zgodb razpojejo značilno Cestnikove pisateljske lastnosti, kot so poigravanje s čutnostjo, duhovitost in kritičnost brez moraliziranja. Zgodbe prinašajo izbran in literarno skrbno pretehtan razgled v daljne in bližnje svetove.
V nadaljevanju večera je avtor ob predvajanju svojih fotografskih posnetkov s potovanj prebral nekaj odlomkov iz zgodb. Ob koncu nam je zaupal, da se v kratkem odpravlja na daljše potovanje v tropske kraje, ki bo najbrž prineslo nove zgodbe, nove posnetke in nova srečanja z obiskovalci na potopisnih predstavitvah.	T. Tavčar
Kulturno glasbeno društvo Cecilija Polzela slavi v tem letu 10-letnico delovanja. Ustanovljeno je bilo z namenom vzbuditi med odraščajočo mladino zanimanje za glasbo in ob tem tudi izobraževati posamezne inštrumente. V društvenih pravilih so med drugim zapisali: »Izobraževati mlade in organizirati izobraževanje na področju glasbe, krepiti domovinsko zavest mladih, vzbujati pri mladih željo po umetniškem ustvarjanju na področju glasbe, organizirati različne prireditve
in druge kulturne akcije.«
Leta 2002 so v kletnih prostorih Osnovne šole Polzela usposobili učilnice za poučevanje glasbenih inštrumentov. Ker je Glasbena šola Risto Savin Žalec v oddelku na Polzeli omejila vpis učencev, je ostale učence vpisalo Kulturno glasbeno društvo Cecilija in jih poučevalo po programu. Ves ta čas je potekalo poučevanje tudi pošolske mladine. V vseh teh letih je v rokah Kulturno glasbenega društva Cecilija in v sodelovanju z Občino Polzela tudi organizacija božično-novo-
letnega koncerta.
Kar precej mladih glasbenikov je v teh letih pridobilo potrebno znanje. Zato bodo v društvu 10. obletnico zaznamovali še z eno pridobitvijo. V okviru Kulturno glasbenega društva Cecilija Polzela je v ustanavljanju pihalni orkester, ki ga bo vodil akademski glasbenik, prof. Dejan Podbregar. Po predhodnem sestanku so imeli že prve vaje. Za letos predvidevajo, da bi imeli že tri, morda štiri nastope. To bo prvi pihalni orkester v Občini Polzela in dragocena pridobitev za občino. T. T.
V glasbeni šoli v Žalcu se je prvo februarsko soboto na 11. državnem tekmovanju zbralo enaintrideset mladih citrarjev iz vse Slovenije. Regijski predizbor, na katerem se je pomerilo 68 tekmovalcev, je že pred tem potekal na Jesenicah in v Radljah ob Dravi.
Vsi, ki so na predtekmovanjih osvojili zlato plaketo, so se uvrstili na državno tekmovanje, ki je prvič potekalo v Žalcu. Mladi virtuozi na tem instrumentu so pokazali zavidljivo glasbeno znanje, ki ga je ocenjevala mednarodna žirija. V kategoriji 1A do 10 let je zmago slavila Venesa Vrečič (Dobrna), mentorica Irena Glušič, Glasbene šola Risto Sa-
vin Žalec, v IB 11 in 12 let Izidor Tojnko (Rogaška Slatina), mentorica Helena Hartman, Glasbena šola Rogaška Slatina,
2.	katategorija 13 in 14 let Tajda Kranjc (Šentjur), mentorica Romana Javšovec, Glasbena šola Šentjur, 3. kategorija od 15 do 18 let Karmen Zidar Kos (Žalec), mentor Peter Napret,
4.	kategorija nad 18 let Neli Zidar Kos (Žalec), mentor Georg Glasi, Visoka šola za glasbo in gledališče München. Koncert nagrajencev tekmovanja je v ponedeljek, 8. februarja, potekal na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana. Nastop citrarjev v prostorih bivše Srednje glasbene in baletne šole je imel tudi simboličen pomen
Venesa Vrečko, kije zmagala v kategoriji do 10 let, glasbeno znanje pridobiva v Glasbeni šoli Risto Savin Žalec
ob prizadevanjih za uveljavitev citer v srednješolskih programih.	T. Tavčar
Jubilej zbora Marije Vnebovzete
Med nastopom
V	župnijski cerkvi v Braslovčah so pripravili koncert župnijskega mešanega pevskega zbora Marije Vnebovzete, ki letos praznuje 20-letnico delovanja.
V	vseh teh letih so vsako drugo in peto nedeljo redno prepevali pri sveti maši v braslovški cerkvi, sodelovali na župnijskih slovesnostih, z dobro uglašeno pesmijo pa tudi na prireditvah domačega kulturnega društva in izven meja. V Podgori pri Gorici v Italiji so na natečaju cerkvene pesmi osvojili tretje mesto in gostovali v Kissleggu v Nemčiji. Zbor od vsega začetka vodi prof. Mija Novak. Na koncertu so kot gostje nastopili violinist in koncertni mojster celjskega godalnega orkestra Marko Zupan, violinistka Katarina Zupan, dijakinja tretjega letnika I. gimnazije v Celju in drugega letnika Konservatorija za glasbo in balet v Ljubljani in trobentar prof. Tomaž Podlesnik, zaposlen v Orkestru slovenske policije. Program je povezovala Maja Šumej. Vse prisotne je pozdravil tudi župan Marko Balant in čestital zboru za aktivno 20-letno delovanje.
Pevcem, zborovodkinji in obiskovalcem se je v imenu župnije zahvalil domači župnik Milan Gosak, Miji
Novak pa so pevci zbora za pek in knjižno darilo. 20-letno vodenje izročili šo-	T. Tavčar
Bedrač: Opus Magnum
V prostorih Savinove hiše v Žalcu so v petek zvečer predstavili novo pesniško zbirko Opus Magnum pesnika Danija Bedrača. Pogovor z avtorjem je vodila Lidija Ko-celi, njegove pesmi je brala Simona Kropeč, avtor pa se je predstavil tudi kot kantavtor.
Kot je povedal Dani Bedrač, je zbirko pesmi Opus Magnum zasnoval kot nekakšen pregled svojega pisanja od
leta 1978, v njej pa so pesmi iz prejšnjih pesniških zbirk, ki so izšle že na nosilcih zvoka, krajši izbor sonetov, balad in novejših pesmi v prostem verzu. Več kot polovica pesmi še ni bila izdana v samostojnih knjižnih izdajah, niti na nosilcih zvoka, so pa bile vse že objavljene v literarnih revijah doma in v tujini in na številnih spletih portalih za poezijo.	T. Tavčar
Rubin in kitara
V Medobčinski splošni knjižnici Žalec smo lahko prisluhnili pesniško-glasbe-nemu nastopu Erike Vouk, pesnice in prevajalke iz Maribora, in Boštjana Narata, filozofa in glasbenika, vodjo skupine Katalena. Pesniško tkanje zadnje zbirke Erike Vouk Rubin je avtorsko kitarska glasba Boštjana Narata odlično nadgradila z zvočno kuliso specifične avtorske poetike.
Avtor glasbe trenutno pripravlja svoj solo prvenec, album z naslovom Strah je
odveč. Erika Vouk z bogatim pesniškim opusom sedmih pesniških zbirk, Glazerjevo listino (nagrada mesta Maribor za kulturne dosežke 1997), Jenkovo (2002) in Veronikino nagrado (2003) in nazivom vitezinja poezije (2002) z zarotitveno močjo pesniškega glasu pričara odsotnost v prisotnost.
Večer je več kot zaznamoval njen verz „Je vse in več. Je ognjemet spomina“, s katerim je uvodoma goste pozdravila knjižničarka Andreja Hutinski.	T. T.
Knapovska večerja v Grižah	Upodobitve Rimske nekropole
Igralci ob zaključku igre skupaj z voditeljico večera Jolando Železnik, Joietom Hribarjem in najmlajšimi člani društva Srečno
Mladi avtorji razstavljenih del
Etnološko društvo Srečno je v sodelovanju z DPD Svoboda Griže in Turističnim društvom Griže v počastitev slovenskega kulturnega praznika pripravilo zanimiv večer s spominom na rudarjenje. Večer so pripravili v sklopu kulturnega praznika. Organizatorji na čelu s predsednikom Etnološkega društva Srečno dr. Jožetom Hribarjem so medse povabili Kulturno društvo gledališče Velenje, ki se je občinstvu predstavilo s komedijo Petra
Predzadnji dan v letu 2009 je akademska slikarka Darinka Pavletič Lorenčak praznovala 85. rojstni dan. Ker so na Osnovni šoli Polzela in v Medobčinski splošni knjižnici Žalec želeli ob tem jubileju voščiti slikarki, ki zna svoja občutja prenesti tudi v verze, so jo povabili v malo dvorano kulturnega doma na Polzeli. Z veseljem se je odzvala povabilu v kraj, kjer je preživela otroška leta, kamor se je po maturi vrnila in kjer je živela do odhoda na študij v Ljubljano.
Po uvodni skladbi Balada za Adelino, ki jo je zaigrala učenka Anja Novak, sta slikarko pozdravili direktorica knjižnice Jolanda Železnik in ravnateljica šole Valerija Pukl. Učenca Domen Majhenič in Nika Gaberšek sta z njo poklepetala o njenem slikarskem svetu, njenih mladostnih sanjah, pa o Savinji, ki je reka njenega življenja. S prav posebnim zanosom je obujala spomine na Komendo in ni skrivala veselja, ker le-ta pridobiva novo podobo. Prebrala je tudi tri svoje pesmi.
Ob koncu srečanja sta ji za jubilej voščila tudi župan Občine Polzela Ljubo Žnidar in Irena Pevnik, predsednica likovne sekcije KUD Polzela. Zelo pa se je razveselila torte, ki ji jo je s šopkom 85-ih nageljnov v imenu Osnovne šole Polzela poklonila ravnateljica in jo je bilo dovolj za vse prisotne. S čustvi napolnjen večer je kljub vremensko nenaklonjenim razmeram privabil številne poslušalce, ki so s svojo prisotnostjo počastili jubilantko. T. Tavčar
Rozmana Knapovska večerja. Po končani predstavi pa so za vse udeležence pripravili tudi pravo knapovsko večerjo s »šmornom« in črno kavo iz kavnih nadomestkov (Proje, Divke). Poskrbeli so tudi za priboljške, predvsem za slanino in kruh ter jabolčnik, kar so marsikdaj malicali rudarji globoko pod zemljo.
Komedija Knapovska večerja je neke vrste burka, ki temelji na pristni, vsakdanji knapovski »zafrkanciji«. Ta je vznikla in
V Savinovem likovnem salonu v Žalcu bo do 1. marca odprta razstava likovnih del akademskega slikarja Jožeta Slaka - Djoka. Ob odprtju je o slikarju in razstavi govoril likovni kritik Boris Gorupič,
živi v še vedno trdem knapovskem vsakdanjiku. V komediji rudar Jožo, ki je prišel med »knape« s trebuhom za kruhom oziroma so ga v rani mladosti poiskali delodajalci v takrat še bratski južnejši republiki nekdanje skupne države, s svojim »kameratom« - sodelavcem z obronkov Šaleške doline, Rudom, ušpiči malo nenavadno potegavščino. Pravzaprav je težava posledica sitnarjenja dežurnega inšpektorja Ficka, ki s svojimi pravili zagreni »šiht« - delo tudi staremu »štajger-skemu« mačku - nadzorniku Riglu.
Komedija se odvija v sedmih slikah, ki povezujejo zgodbo v celoto in omogočajo razumeti Jozota, njegovo preganjavico zaradi »obleza« - sodelavca in tudi zakaj se mu po dolgih enoličnih letih zdijo vse ženske, ki mu prekrižajo pot, na las podobne njegovi ženi Ančki. Že prej pa se gledalcem nedvomno tudi posveti, kaj poleg črnega »kofeta« sodi h knapovski večerji ...	D. Naraglav
nekaj pa je o razstavljenih delih povedal tudi avtor.
Jože Slak - Djoko je doma iz Jablana pri Mirni Peči na Dolenjskem. Diplomiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani leta 1975,
Rimska nekropola v Šempetru sodi med najpomembnejše tovrstne spomenike v Evropi. V tem antičnem parku se je v zadnjih desetih letih zvrstilo že veliko najrazličnejših prireditev, svoj navdih pa v njem najdejo tudi likovniki. Lani so upodabljali rimske spomenike tudi dijaki tretjega letnika Gimnazije Celje - Center, umetniške gimnazije likovne smeri, ki so ustvarjali pod mentorskim vodstvom akademskega slikarja Ratimirja Pušelje. Ustvarjena likovna dela so postavili na ogled v sredo, 3. februarja, v preddverju Doma II. slovenskega tabora Žalec.
Na slovesnosti ob odprtju razstave je zbrane najprej pozdravila Lidija Koceli, vodja enote za kulturo na ZKŠT Žalec. Pred in po kulturnem programu, ki so ga pripravili dijaki umetniške gimnazije, je zbrane nagovorila tudi podžupanja Ivica Čretnik, ki je izrazila veliko zadovoljstvo, da so se dijaki lotili likovnega ustvarjanja na to temo, saj je Šempeter tudi njeno bival-
nato pa je po petih letih odšel v Združene države Amerike. Od leta 1985 do 1987 je bil na podiplomskem študiju na Japonskem. Pred tremi leti je za razstavo Slike za slepe v Mali galeriji v Ljubljani prejel nagrado Prešernovega sklada. O tokratni razstavi je likovni kritik Boris Gorupič zapisal, da se v njegovih novejših delih srečujemo z najrazličnejšimi materiali, oblikami in sporočili. Tako lahko o njegovem slikarstvu govorimo kot o nekakšnih kolažih s prisotnostjo fotografije in celo kiparstva. Njegova dela označujeta odlično poznavanje materialov in izčiščen slog. Prav zato je Jože Slak eden najzanimivejših likovnikov srednje generacije.
Odprtje razstave sta z avtorsko glasbo na temo razstavljenih del popestrila glasbenik in fotograf Lado Jakše in avtor razstave, ki je prav tako odličen glasbenik, razstavo pa je odprl župan Lojze Posedel. T. Tavčar
no okolje. Ravnatelj šole Igor Majerle pa se je žalski občini zahvalil za gostoljubje in pohvalil svoje dijake, ki iz dneva v dan izpopolnjujejo svoje znanje in likovne stvaritve.
O razstavi je v imenu avtorjev spregovorila Sabina Zale-znik. Povedala je, da so likovne stvaritve - pasteli nastali v sončnih septembrskih dneh, na začetku novega šolskega leta. Povedala je tudi, da je ustvarjalnost dejavnost dijakov umetniške gimnazije likovne smeri na Gimnaziji Celje - Center zelo pestra in to ne le na šoli, ampak tudi izven nje. Ustvarjajo v likovnih taborih, obiskujejo številne razstave doma in v tujini, organizirajo strokovne ekskurzije po Sloveniji in tudi zunaj njenih meja, srečanja s priznanimi likovnimi ustvarjalci, sodelujejo s številnimi kulturnimi
ustanovami v Celju in drugih mestih, s podjetji, odzivajo pa se tudi na mnoge razpise, na katerih sodelujejo z likovnimi deli. Dela v Rimski nekropoli so nastala v okviru obveznih izbirnih vsebin. Najprej so se ob strokovni razlagi temeljito seznanili s to bogato arheološko najdbo iz dobe starega Rima, nato pa je vsak dijak poiskal tisti delček kamnite dediščine, ki je najbolj pritegnila njegovo pozornost, in ga pod mentorstvom njihovega profesorja risanja in slikanja, akademskega slikarja Ratimirja Pušelje, skušal ujeti na papir.
Razstava bo na ogled do 1. marca in to vsak delovni dan od 9. do 15. ure oziroma v petek do 13. ure. Ogledati pa si jo je mogoče tudi v času prireditev v Domu II. slovenskega tabora Žalec. D. Naraglav
Godbeni simpozij
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Žalec, vabi v soboto, ó.marca 2010 na godbeni simpozij, ki bo potekal od 15. ure dalje v dvorani glasbene šole Rista Savina v Žalcu. Simpozij bo posvečen 130-letnici Godbe Zabukovica, na strokovnem posvetu pa bo sodelovalo pet predavateljev.
Iz ljubljanske Akademije za glasbo bo predavala doktorica Darja Koter, ki na akademiji poučuje zgodovino slovenske glasbe. Njeno predavanje bo temeljilo na pregledu pihalnih sestavov in glasbeno-kulturne dediščine na Slovenskem od srednjega veka, do 19. stoletja. Dr. Koterjeva je avtorica večih knjig na temo pihalnih orkestrov in godb na Slovenskem, v katerih tudi razkriva izvor začetkov organiziranega pihalnega muziciranja, ki sega daleč v 15. stoletje. Poleg osrednje predavateljice, bo-
sta svojo tematiko predstavila tudi Ivan Medved iz JSKD Laško, ki bo vodil predavanje o predvodništvu in godbah v gibanju ter Marko Repnik iz JSKD Žalec, ki bo predaval o pihalnih orkestrih in godbah od 19. stoletja dalje. Drugi del simpozija bo namenjen novostim in možnostim v sistemu javnega financiranja in pridobivanju sponzorjev in donatorjev. Predavanja bosta vodila mag. Urška Bittner Pipan iz JSKD Ljubljana in Joe Heitz iz Filharmonije v Bostonu (ZDA). Drugi del predavanj je namenjen vsem predsednikom in predstavnikom kulturnih društev in vsem, ki se ukvarjajo z ljubiteljsko kulturo. Simpozij bomo sklenili s koncertom Miraphone Tuba Quartetta (FRA), ki bo ob 19.30 v dvorani glasbene šole Rista Savina v Žalcu. Simpozij je brezplačen, cena vstopnice za koncert kverteta Miraphon pa je 7 EUR. Vabljeni!
Univerza za tretje življensko obdobje Žalec
vabi članice in člane na OBČNI ZBOR, ki bo v sredo, 3. marca 2010, ob 16. uri
v predavalnici, pritličje I. Osnovne šole Žalec.
Počastili visok jubilej umetnice
Darinka Pavletič Lorenčak v pogovoru z učencema Niko Gaberšek in Domnom Majheničem
Razstavlja Jože Slak - Djoko
Kamnosekarji tretjič zmagovalci
't steklarni
jstmiL
Ekipi, ki sta se pomerili v finalu - Kamnoseštvo Vogrinec in Vrane Vransko
Končni vrstni red: 1. Kamnoseštvo Vogrinec Parižlje,
2.	Vrani Vransko, BST Otok Celje, 4. Študentski klub Žalec,
6.	Brglez.com Polzela, 7. Pungi Bar Tip Top Polzela, 8. Griže.
Največ točk (165) je dosegel Uroš Godler iz ekipe Kamnoseštvo Vogrinec, ki je bil s 87,5 odstotka najboljši izvajalec prostih metov in je zmagal tudi na lestvici najkoristnejših igralcev (na tekmo je dal v povprečju 27,5 točke). Pri metih za tri točke je bil z 41,9 odstotka najboljši Dalibor Matijevič iz ekipe Študentski klub Žalec.	T. Tavčar
V polzelski športni dvorani so bili prvo februarsko soboto na sporedu zaključni boji v savinjski košarkarski ligi Br-gez.com. V finalnem obračunu sta se pomerili ekipi Vrani Vransko in Kamnoseštvo Vogrinec. Na zelo izenačenem srečanju je pred okoli dvesto gledalci zmagala ekipa Kamnoseštva Vogrinec z rezultatom 84 : 80 in tako že tretjič zapored slavila zmago.
Pokal, medalje in zmagovalne prstane sta ekipi Kamnoseštva Vogrinec podelila župan Občine
Polzela Ljubo Žnidar in najboljši košarkar lige Telemach v sezoni 2008/2009 Shawn King. Na srečanju za tretje mesto je ekipa Otok Celje s 56 : 53 premagala ekipo Študentski klub Žalec, za peto mesto so veterani ekipe Zlatorog Laško z rezultatom 63 : 49 premagali ekipo Brglez.com Polzela in za sedmo mesto Pungi Bar Tip Top Polzela ekipo Griže z 69 : 60. Zaključek tekmovanja so popestrili z nastopom košarkarjev Košarkarske šole Bena Udriha s Polzele in nastopom plesne skupine Boom s Polzele.
Pokale, medalje in prstane sta podelila polzelski župan Ljubo Žnidar in Shawn King
Smučarska tekma za otroke
Tekmovanje so organizirali v soboto, 6. februarja. Vremenske razmere ta dan niso bile najboljše, vendar je bila proga kljub dežju dobro pripravljena in je zdržala štiri teke vijuganja med koli. Otroci so se pomerili ločeno po spolu in v dveh kategorijah. V prvi kategoriji so bili učenci 1. in 2. razreda, v drugi pa učenci od 3. do 5. razreda. Tekmovanja se je udeležilo dvajset otrok in vsi so prejeli nagrade za sodelovanje in izgubljeno moč, saj vlečnica že dolgo ne obratuje in so se na start odpravljali kot včasih, ko še ni bilo vlečnic.
Vzdušje je bilo res prijetno, veseli obrazi tekmovalcev pa so potrjevali, da so organizatorji poskrbeli za športno prireditev, ki je navduševala tako otroke kot njihove starše in »občinstvo«. Najboljši trije tekmovalci v vsaki kategoriji so prejeli tudi medalje in tako morda prvič ponosno stali na mestu za zmagovalce. S kolajno okrog vratu so se tokratnega tekmovanja domov vrnili: pri fantih Urban Kok (75,17), Vid Dolinšek (85,86), Jan Seitl (97,92), ki so tekmovali v prvi starostni kategoriji; Tim Rogi (57,76), Anže Veber (67,53) in Erik Straus (74,18), ki so nastopili v drugi starostni kategoriji. Pri deklicah so v prvi starostni kategoriji kolajne osvojile Zarja Uranjek (67,06), Vita Črnila (69,75) in Nika Veber (73,64); v drugi starostni kategoriji pa so medalje prejele Ajda Uranjek (59,14), Tina Bobek (64,44) in Ana Ribič (67,64).	D. N.
Športna zveza Prebold je ju Žvajge, kjer je bilo nekoč čarsko tekmovanje za otroke na tako imenovanem Ce- pravo smučišče s smučarsko - učence od 1. do 5. razreda stnikovem hribu ob vznož- vlečnico, organiziralo smu- osnovne šole.
i

Po končanem tekmovanju
Tradicionalni košarkarski turnir
Športno društvo Tabor organizira vsako leto ob koncu leta tradicionalni košarkarski turnir trojk. Sprva je bil organiziran kot turnir med vasmi v občini, na zadnjem turnirju pa so gostili tudi ekipe iz občin, kot sta Trbovlje in Velenje.
Na tokratnem turnirju, ki je bil že 11. po vrsti, je sodelovalo osem ekip, in sicer: ŠD Vepol Velenje, Hidro Zavrh, Miners I. Trbovlje, Miners II. Trbovlje, Štepih-Boys Ločica, Komšije Tabor, Kapla - Pondor in ŠD Tabor. Pred tekmovanjem je potekalo žrebanje skupin. Prvi dve ekipi iz vsake skupine sta se uvrstili v polfinale, zmagovalni v finale, poraženca
polfinala pa sta se borila za tretje mesto na turnirju. Po razburljivem finalu so slavili gostje iz Velenja, ki so premagali Hidro Zavrh. V tekmi za tretje mesto je domača ekipa ŠD Tabor dokaj
prepričljivo ugnala Miners IL, proti kateri je izgubila v predtekmovanju. Udeleženci so se razšli v prijetnem vzdušju in z obljubo, da se med sabo znova pomerijo na 12. turnirju trojk. D. N.
Zmagovalne trojke po prejemu pokalov
Beno Udrih za Haiti
V dobrodelno akcijo pomoči Haitiju se je vključil tudi Beno Udrih. Njegov soigralec Francisco Garcia prihaja iz Dominikanske republike, na vzhodni strani prizadetega otoka.
Za vsako prodano vstopnico na tekmi proti San Antoniu je napovedal, da bo v poseben sklad prispeval po en dolar. Za to dejanje se je takoj odločil tudi naš branilec, še pet igralcev Sacramenta pa bo skupaj zbralo enak znesek. Letošnji povprečni obisk tekem
Beno Udrih
v ligi NBA je kar 13.375 gledalcev.	T. T.
XT •	1	• v • vi	•	11« v •
Naj mlaj si elani odlični
V soboto, 31. januarja, je v Ribnici na Dolenjskem potekal turnir v tehnikah do 14 let. Tekmovanje je v sodelovanju z Ju jitsu klubom Tribor Kočevje organizirala Ju jitsu zveza Slovenije. Udeležilo se ga je 135 tekmovalk in tekmovalcev iz osmih slovenskih klubov. Člani JJK Aljesan Šempeter so se tekmovanja v Ribnici udeležili s 14 tekmovalci, domov pa prinesli kar osem medalj.
Prvo mesto sta v kategoriji 7-8 let osvojila Lena
Kostanjšek in Nejc Zorec, s srebrno medaljo so se okitili Nika Artelj (13-14 let), Iva Posedel (9-10 let) in Dominik Hlade (7-8 let). Z bronastim odličjem pa so se domov vrnili Leja Posedel (13-14 let), Jure Jambrovič (9-10 let) in Mateja Škra-bar (7-8 let). S petimi mesti so uspeh dopolnili še Miha Jambrovič, Marina Cokan in Matic Florjan. Preostali trije, Maruša Sorec, Erik Štraus in Domen Juhart (9-10 let), pa so zasedli sedmo, osmo in deveto mesto.	D. N.
Udeleženci s trenerjem Sandijem Jelenom po končanem tekmovanju
Nazaj k zibelki kluba
Potem ko so člani Taekwondo kluba Sun Braslovče prenehali z delom v Športnem centru Sung v Orli vasi, nadaljujejo od 15. februarja s svojim delom v Braslovčah. Ob razumevanju in soglasju DTV Partizan in Občine Braslovče so se uspeli dogovoriti in si svoje prostore urediti v stari telovadnici Partizan Braslovče.
Kot sami radi pravijo, je to zibelka TKD kluba Sun Braslovče, saj so prav v tej dvorani začeli s svojim delom leta 1998. Leti 1998 in 1999 sta bili zelo pomembni, saj je klub zelo uspešno začel s svojo športno potjo, ki jih je pripeljala med najuspešnejša društva v regiji in tudi v Sloveniji. Vrnitev v staro dvorano je tako vračanje h koreninam tega športa v Braslovčah, hkrati pa motiv in izziv za nove dosežke.
Zdaj se pripravljajo na prvi
nastop novih članov na državnem prvenstvu v kickboxingu ter na nekatera mednarodna tekmovanja v taekwondoju. Marcu bo njihov član Miha Kos nastopil na mladinskem in članskem evropskem prvenstvu v Italiji, reprezentanco pa bo tudi tokrat, skupaj s Petrom Landekerjem, vodil predsednik in trener braslov-škega kluba Sun Braslovče Simon Jan. Sicer pa se lahko v klubu letos pohvalijo tudi s posebnim dosežkom. Njihov član Aljaž Tajnšek iz Žalca je namreč zmagal na tekmovanju za model revije Menshe-alth.	D. N.
® 03/712 12 80 £3 zkst.utrip@siol.net
Lucija blestela v Sofiji
Rok zlat na Dunaju
Zmaga 3 cm do rekorda
ZADNJE ŠPORTNE VESTI
Tana Sutej (z žogo) je za ekipo RK Celeia Žalec v zadnjih dveh prvenstvenih tekmah dosegla kar 19 golov
Rokometašice RK Celeia Žalec so v zadnji dveh kolih prvenstvenega tekmovanja doživele visok poraz doma in visoko zmago v gosteh. V derbiju 19. kroga so doma gostile ekipo Zagorja in izgubile z rezultatom 26 : 34.
Derbi ekipi izpod vrha lestvice je naziv upravičil le v prvem delu tekme, nato pa so igralke Zagorja prevzele vodstvo kar za 8 golov in prednost obdržale tudi do konca. Trener Žalčank Aleš Filipčič
je po tekmi dejal, da ekipe Zagorja tokrat ni bilo mogoče premagati. Njihov cilj v nadaljevanju sezone je obdržati četrto mesto. V 20. krogu pa so Žalčanke gostovale v Izoli in zmagale z rezultatom 42 : 28. Na lestvici so še vedno na četrtem mestu.
V 21. kolu se bodo Žalčanke danes (v sredo) ob 18. uri v telovadnici I. OŠ Žalec pomerile z vodilno ekipo na lestvici, z ekipo Krim Mercator.	T. Tavčar
Rok Drakšič
sem zelo kakovostnega mongolskega borca Mijaraghaha Sansurena.«	T. T.
sezoni sta odplavali niz zelo dobrih rezultatov. Tamara je postala mladinska državna prvakinja v disciplini 50 m hrbtno, Nastja pa je v kategoriji deklic postala petkratna državna prvakinja na različnih razdaljah v prostem slogu in slogu delfin. Ob tem je Nastja odplavala vrsto državnih rekordov v 25-metrskem in v 50-metrskem bazenu. Konec lanskega leta sta bili članici štafete velenjskega kluba, ki je v disciplinah 4 x 100 m prosto in 4 x 50 m prosto postavila absolutni državni rekord.
Z vsakodnevnimi napornimi treningi pod vodstvom trenerja Jureta Primožiča želita izboljšati svoje rezultate in se prebiti med najboljše slovenske plavalke. Ker so norme za udeležbo na velikih tekmovanjih postavljene zelo visoko, se bo Tamara marca udeležila višinskih priprav v Franciji, kjer bo trenirala pod vodstvom priznanega trenerja dr. Dimitrija Manceviča.	L. K.
sto na 50 m prosto.
Sestri Tamara in Nastja Govejšek že kar nekaj let plavata v Plavalnem klubu Velenje. V pretekli plavalni
Lucija Polavder
Čeprav je slovenska ženska reprezentanca v judu na tekmovanje za svetovni pokal v Sofiji nastopila brez odličnih Petre Na-reks in Urške Žolnir (obe sta poškodovani) ter Raše Sraka, so se domov vrnili zelo zadovoljni. V konkurenci 139 tekmovalk iz 28 držav so naša dekleta po vodstvom trenerja Marjana Fabjana osvojila dve prvi in eno tretje mesto. Na zmagovalno stopničko odra za najboljše v Sofiji se je med drugim povzpela tudi Lucija Polavder v kategoriji nad 78 kilogramov.
Grižanka je na poti do že pete zmage na tekmovanjih za svetovni pokal v bolgarski prestolnici z ipo-nom ugnala Rusinjo Ana-ido Mkitarjan, v drugem Japonko Kanae Jamab, v polfinalu je bila z iponom boljša od Angežinje Sarah
Andington, v finalu pa je prav tako z iponom premagala staro zanko s tatami-ja, Rusinjo Elene Ivaščen-ko. Kot je povedala Lucija, ima s to tekmovalko veliko nerazčiščenih računov. V sedmih dvobojih je z njo štirikrat izgubila, tokrat pa se ji je napadalnost obrestovala. Poleg Lucije Polavder je slavila tudi Ana Velen-šek v kategoriji do 70 kilogramov, tretje mesto pa si je prislužila Tina Trstenjak v kategoriji do 57 kilogramov, obe prav tako članici celjskega JK Sankaku. T. T.
Na tekmovanju judoistov za svetovni pokal na Dunaju je Rok Drakšič v kategoriji do 66 kg pometel s tekmeci in osvojil prvo mesto. Rok Drakšič, član JK Sankaku iz Celja, doma iz Griž, je prepričljivo opravil s tekmovalci.
Na blazino je moral petkrat, kar tri dvoboje, med njimi polfinalnega in finalnega, je končal z iponom. Rok je po zmagi na Dunaju dejal: »Danes je bil zame dober dan. Potem ko sem premagal Japonca, sem vedel, da lahko grem do konca in to mi je tudi uspelo. Z borbo v finalu sem zadovoljen, ugnal
Odlični plavalki iz Griž
—
Sestri Govejšek iz Griž
Na državnem prvenstvu v plavanju v 25-metrskih bazenih, ki je pred kratkim potekalo v Celju, sta se odlično
Visok poraz in zmaga
odrezali tudi sestri Tamara in Nastja Govejšek iz Griž. Nastja je postala trikratna državna prvakinja v kategoriji kadetinj na 50 m in 100 m delfin ter 50 m prosto, Tamara, ki je letos postala članica, pa je v absolutni kategoriji dosegla četrto mesto na 50 m delfin, šesto mesto
na 50 m hrbet in sedmo me-
Judoist Rok Drakšič in judoistka Lucija Polavder iz
Griž sta nastopila na tekmovanju za veliko nagrado nemškega mesta Düsseldorf in v svoji kategoriji osvojila tretje mesto - bronasto medaljo.
V 5. krogu zelene skupine v 1. DOL so odbojkarji SIP Šempetra v soboto zvečer doma gostili ekipo Krke iz Novega mesta in srečanje izgubili 0 : 3 v setih. Na lestvici so po tem porazu na 3. mestu.
Polzelanka Marina Tomič je v soboto na dvoranskem atletskem mitingu v Ljubljani s časom 8,35 sekunde osvojila naslov prvakinje na 60 metrov ovire.
V 2. SKL vzhod je ekipa Vrani Vransko v 18. krogu doma gostila ekipo Alte iz Slovenske Bistrice in srečanje izgubila z rezultatom 70 : 75. Na lestvici je ekipa Vrani Vransko na 11. mestu.
V 3. DOL vzhod je ženska ekipa iz Braslovč v 22. krogu s 3 : 1 doma premagala ekipo Mislinje, ekipa OK Aliansa Šempeter II pa je gostovala v Dravogradu in srečanje izgubila s 3 : 1 v setih. Moška ekipa Braslovč, ki nastopa v 3. DOL vzhod, je na gostovanju srečanje proti ekipi LIP Poljčane izgubila 3 : 1 v setih.	Zbral: T. T.
Že lani smo opozarjali na odlične posameznike mlajše generacije, ki prihajajo iz Atletskega kluba Žalec, letos pa so začeli dosegati vidne uvrstitve na najzahtevnejših tekmovanjih. Alen Dedič je na državnem atletskem dvoranskem prvenstvu v kategoriji U12 23. januarja v Ljubljani postal državni prvak v skoku v daljino, s preskočenim 4,66 metra pa je le za tri cm zaostal za državnim rekordom.
Prav tako je Alen na državnem dvoranskem prvenstvu v posamičnem mnogoboju, ki je bilo 14. februarja v Slovenski
Bistrici, v tej kategoriji osvojil odlično tretje mesto in je za drugim mestom zaostal za pičlo točko. To je za devetletnika vrhunski dosežek.
Poleg Alenovih dosežkov velja v tem obdobju tekem omeniti še 3. mesto Aneje Simončič na državnem atletskem dvoranskem prvenstvu v kategoriji U14 v teku čez ovire 60 m in četrto mesto na državnem dvoranskem prvenstvu v posamičnem mnogoboju. Kljub pomanjkanju treningov v dvorani v zimskem času atleti AK Žalec krojijo sam vrh slovenske atletike v svojih starostnih kategorijah.	V. T.
Alen v zmagovalnem skoku
Šesta zaporedna zmaga
Polzelski košarkarji igrajo v zadnjih kolih državnega prvenstva kot prerojeni. V zadnjih šestih kolih so tako doma kot v gosteh zabeležili zmage. V 18. krogu so na Kodeljevem z 81:78 premagali domači Slovan, s čimer so si zagotovili nastop v ligi za prvaka.
V Ljubljani so igrali odlično in konec tretje četrtine vodili kar za 14 točk, a so jih do zadnje minute zapravili, nato pa je odločilni koš za Hopse dosegel Nik Javanovič. Najboljša strelca pri Hopsih na tem srečanju sta bila Primož Kobale z 22 in Sawn King z 18 točkami.
Po tem srečanju so Hopsi pot
Primož Kobale
nadaljevali v hrvaško Istro, kjer bodo obnovili telesne pripravljenosti za nastop v četrtfinalu slovenskega pokala. T. T.
Šempetrani najboljši strelci
Na državnem prvenstvu strelcev osnovnih in srednjih šol za leto 2010 na centralnem strelišču v Ljubljani je ekipa strelcev OŠ Šempeter osvojila naslov državnih prvakov osnovnih šol Slovenije-
Strelci OŠ Šempeter so se za kvalifikacijo na državno prvenstvo morali najprej boriti na občinskem in nato na regijskem tekmovanju. Poleg OŠ Šempeter se je državnega prvenstva udeležila tudi OŠ Petrovče. »Kljub izredno slabim pogojem za izvajanje strelskega športa, saj žalski strelci že 25 let trenirajo v ne-zračnem zaklonišču, se vsemu navkljub še najde nova gene-
racija mladih in se odloči za trening strelstva. Čeprav je v Sloveniji veliko mladih, ki imajo mnogo boljše pogoje, zato so tudi večja konkurenca, je mogoče mlade motivirati, da se v želji po uspehu še bolj potrudijo na velikih tekmovanjih. Pohvaliti je potrebno starše teh učencev, ker se sami dogovarjajo in vozijo svoje otroke v »bunker« na treninge pa tudi na tekmovanja,« je ob uspehu kritično ugotovil trener Janko Melanšek.
Morda še omenimo, da je ista ekipa pretekli vikend v 4. kolu državne lige za mlade ponovno slavila zmago, tokrat pa za 20 krogov prehitela drugouvrščeno ekipo. L. K.
Pisma bralcev
Še o prodaji hmelja
Pismo bralca Ivana Jošta v zadnji številki vašega časnika mi ne da miru, da se ne bi oglasil. Še posebej zato, ker sem bil v tej panogi prisoten dobrih 25 let in so se v tem času dogajale tudi vsemogoče in nemogoče krize. Krize so vsakdanji pojav tako v zasebnem kot v poslovnem svetu, povezane z bolj ali manj subjektivnimi, pogosto tudi z neustreznimi in napačnimi odločitvami. To velja predvsem za zadnjo, tako imenovano hmeljarsko krizo v letih 2008 in 2009 v Sloveniji.
Če pogledamo, zakaj je prišlo do zastoja prodaje, vidimo osnovni razlog v neizpolnjevanju podpisanih in mednarodno veljavnih pogodb in istočasno prodajo hmelja po znatno višjih cenah tržnih viškov. Ker kupcev hmelja ni toliko kot kupcev krompirja ali sladoleda (dve tretjini slovenskega pridelka kupita dve podjetji), se je hitro pokazalo, kaj je s prodajo hmelja in kaj in koliki so dejanski presežki hmelja. Zaradi izjemnih cen hmelja pri letniku 2008 se tudi letnika 2009 ni pravzaprav nič prodalo in problem " katastrofe " je tu.
Seveda to ne pomeni, da je s hmeljem v Sloveniji konec, je pa res, da naslednje obdobje ne bo lahko. Sicer ga lahko izboljša že morda naslednja slaba letina v Nemčiji kot naj-večji svetovni proizvajalki, ob normalni letini (količinsko in kakovostno) bo seveda obdobje suhih krav podaljšano. Iz dosedanje prakse pa sé takšna obdobja ponavljajo v ciklusih na približno deset let.
Prav tako je tudi res, da bodo pivovarne po svetu varile pivo, četudi teoretično ne bi bilo v Sloveniji nobenega pridelka. Lahko pa hmeljarji iz zadnje situacije nekaj ugotovijo, tako tisti, ki so prodali pridelek tudi v milijonih, ki so se izvlekli iz zanke z novimi kupci, kot tisti
(običajno je to večina), ki so obsedeli z enim ali dvema neprodanima letnikoma. Starega pravila, da morata mrlič in hmelj čim prej od hiše, pač niso jemali resno. Prav tako je situacija za hmeljarja z deset in več hektarji danes bistveno drugačna, kot je bila v preteklosti, ko so se glavna kopja krutega svetovnega trga lomila na takrat zelo močni proizvodnji predvsem Hmezada.
Seveda ni moj namen predavati o tem, kako in kaj bi bilo bolje, ampak bo, kot piše prijatelj Ivan, potrebno pogledati tudi pred svoj prag in morda reči: "Mea culpa, mea maxima culpa ..." Je pa res, da se iz podobnih situacij nočemo ničesar naučiti. Kot da naš spomin ne seže deset let v preteklost. Res ne preostane nič drugega kot Bog pomagaj?
Andrej Natek, Črni Vrh, Tabor
Skok čez lužo
Za okrogli jubilej so mi žena, hči in prijatelji - »sponzorji« pripravili posebno presenečenje. Izpolnili so mi dolgoletno željo, in sicer ogled košarkarske tekme NBA.
Podarili smo mi teden dni bivanja v Ameriki, natančneje v Sacramentu v Kaliforniji.
Za ogledal tekme NBA v ARCO ARENI se moram zahvaliti tudi našemu znanemu košarkarju Benu Udrihu, ki mi je omogočil brezplačni ogled kar treh tekem njegove ekipe Sacramento Kings.
Za udobno in brezskrbno potovanje preko Atlantika pa sta poskrbela starša Bena Udriha, Silva in Silvester Udrih, za kar se jima najlepše zahvaljujem.
Beno in njegovo dekle Michelle sta nam v tednu bivanja v Sacramentu omogočila, da smo obiskali veliko zanimivosti tega dela Kalifornije. Poleg ogleda treh tekem pa se moram zahvaliti Benu tudi za nepričakovano darilo, ki sem ga dobil zadnji dan bivanja v San Franciscu. Bilo je nepozabno. Za izpolnitev svoje dolgoletne želje
se še enkrat zahvaljujem vsem svojim prijateljem - »sponzorjem«, še posebej Janku Vašlu, prijateljema Silvi in Silvestru Udrih ter seveda našemu košarkarskemu asu Benu in njegovemu dekletu Michelle.
Drago Povše, Šempeter
Žalskega laboda so rešili Celjani
Prav prijetno sem bila presenečena ob izjemni prijaznosti in pripravljenosti prisluhniti sočloveku.
Ko sem telefonirala na DRUŠTVO ZA ZAŠČITO ŽIVALI CELJE za pomoč labodu, ki je obnemogel bival v ribniku na Ložnici, se je oglasil gospod, ki je bil z vsem srcem pripravljen pomagati. Kasneje sem izvedela, da je bil to gospod Dušan Vengust, predsednik društva. Sporočil mi je, da se bo takoj pripeljal v Žalec; in tako se je tudi zgodilo. Z dvema avtomobiloma so se pripeljali štirje ljudje, ki so prav zaradi srčne vneme pomagati in prijaznega odnosa do stvarstva uspeli rešiti laboda in ga odpeljati na mesto, kjer so zanj poskrbeli strokovnjaki.
Naloga reševanja je bila težavna, saj so pred njimi poskušali že upravljavci ribnika iz Žalca in celo gasilci, vendar so akcijo brez uspeha opustili.
Zato izrekam pohvalo in zahvalo celjski ekipi iz društva za zaščito živali, saj so mi polepšali dan (nedeljo), ker sem začutila, da jim ni vseeno, kaj se dogaja okoli nas, pa četudi gre za bitje, kot je le neznaten labod.
S prijaznostjo, ki so jo poklonili, so prispevali utrinek lepega za naš planet.
Čestitam!
Neli Kač, Žalec
Trgovina Mana Žalec mrzla prha za kupca
V soboto, 6. februarja, sem v trgovini Mana Žalec opravila manjši nakup. Pri blagajni opravim PLAČILO, prodajalka še zloži kupljeno v vrečko in odidem.
Ko stopim iz trgovine zaslišim piskanje. Zatem pride iz trgovine ena od prodajalk, ne reče nič in mi odvzame nakupovalno vrečko. Zame - prvo šok, sledi nepopisno razočaranje. Grem za njo v trgovino do blagajne, pregleda vsebino kupljenega in ugotovi, da je iz enega artikla pozabila sneti varnostno zaščito. Sledi opravičevanje, ki pa so ga slišali le tisti, ki so se ta čas nahajali v trgovini, vsi tisti, ki pa so bili priča dogodku ob odvzemu vrečke pri vhodu v trgovino (med njimi tudi komentar poznane osebe: »ja, če že kupiš, moraš tudi plačat«, pa opravičila niso slišali.
S tem pismom pozivam prodajalke, da k reševanju takšnih neljubih dogodkov pristopajo na drugačen način, s katerim bi se lahko izognile razočaranju in ponižanju kupcev.
Marija Cilenšek, Žalec
Kulturni praznik v Petrovčah...
... je bil letos nekaj posebnega. Častna govornica, domačinka ga. Lidija Koceli, je v svojem govoru predstavila Pe-trovčane, pomembne na kulturnem področju: od pesnice Fany Hausmann iz Novega Celja in pokopane v baziliki Petrovče, do pesnika Franceta Oniča, rojenega na železniški
postaji v Petrovčah, do velikega literata Miloša Mikelna, karikaturista Boruta Pečarja, slikarja Adija Arzenška in glasbenika Srečka Laubiča. Vsi ti umetniki so ponesli ime Petrovč v domači in širni svet. Z njihovo predstavitvijo, se je marsikateri starejši Petrovčan s ponosom spomnil nanje, mlajši po so jih spoznali.
Osnovna šola Petrovče je zopet prijetno presenetila. S svojo izvirno predstavo „Babica pri-
poveduje“ je njena pripoved segala od otroštva, mladosti, do resnejših let, kar vse je bilo prikazano v dejanjih, ko je nazadnje zaključila s plesom folklorne skupine osnovne šole Petrovče - Trje.
Proslava se je začela s pesmijo Moškega pevskega zbora Petrovče, s citati iz pesmi Toneta Pavčka in se tudi zaključila z njimi, kar je še bolj izražalo njeno posebnost.
Jana Naglič Jug, Petrovče
MALI OGLASI
Nudim pomoč: LIKANJE, POSPRAVLJANJE, KUHANJE. Relacija Petrovče - Žalec - Polzela.
Inf.: 041 325 040.
PODIRANJE IN OBŽAGOVANJE VEČJIH DREVES na težje dostopnih mestih in tudi v strnjenih naseljih - odvoz. Info.: 031 786 975.
Proslava na Gomilskem
Najmlajši na občinski proslavi
Ob slovenskem kulturnem prazniku je KD Gomilsko pripravilo proslavo, na kateri so nastopili tudi učenci Podružnične osnovne šole Gomilsko. Z igro, petjem in pesmijo so predstavili nekatera dela Andreja Rozmana - Roze, ki nas bo letos ob zaključku bralne značke tudi obiskal.
Prvošolci so bili sprejeti v kulturno društvo in so ob tej priložnosti iz rok predsednika KD Gomilsko Andreja Šrama ter župana Občine Braslovče Marka Balanta v spomin prejeli knjigo in cvet.
Monika Vasle, POŠ Gomilsko
Utrip Savinjske doline izdaja Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9/a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, faks: 03/712 12 76, elektronski naslov: zkst. utrip@siol.net.
Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Rozman, Tone Tavčar; tajnica uredništva: Marija Cilenšek; lektorica: Nina Markovič Korent; oblikovanje in prelom: Multiprojekt, d. o. o., Maribor; tisk: Delo TČR, d. d., Ljubljana. Naklada: 13.400 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo.
Poslovni čas uredništva je od ponedeljka do četrtka od 8. do 11. ure in od 13. do 15. ure, ob petkih pa od 8. do 11. ure. Informacije in rezervacije tudi na tel. št.: 712 12 80, faks: 712 12 76, zkst.utrip@siol.net, www.zkst-zalec. si/utrip).
Uredništvo obvešča, da je v skladu s sklepom programskega sveta mesečnika Utrip Savinjske doline z dne 27. marca 2007 največja dolžina besedil za pisma bralcev do 1500 znakov brez presledkov. V primeru, da pridejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter naslovom pisca, in opremljena s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti istovetnost besedila. Nepodpisanih besedil ne objavljamo. Prav tako uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih besedil, ki niso pisma bralcev.	Uredništvo
Zgodbe, ki nas učijo
Se spominjate zgodb, ki so vam jih pripovedovali, ko ste bili še otrok? Se še vedno radi spominjate teh časov? Morda se spominjate kraja, let, ko so vam bile povedane. Nezavedno so vplivale na vas.
Še vedno jih rada poslušam, berem, pripovedujem. Zgodbe za odrasle, ki ne potrebujejo razlage. Odločila sem se, da jih nekaj podelim z vami.
Stvari niso vedno takšne, kot se zdijo
Nekdo mi je nekoč povedal zgodbo o dveh potujočih angelih, ki sta se ustavila, da bi prespala v domu neke premožne družine. Ko prispeta in prosita za prenočišče, jima nočejo prepustiti ene od mnogih sob za goste. Namesto tega dobita majhen prostor v hladni kleti. Ko si pripravita ležišče na mrzlih tleh, vidi starejši angel luknjo v zidu in jo zadela. Ko ga mlajši vpraša, zakaj je popravil zid, ko pa so bili gostje tako neprijazni, mu starejši angel odgovori: »Stvari niso vedno takšne, kot se zdijo.«
Naslednjo noč, po dolgem dnevu potovanja, prideta angela do počitka v hiši zelo revnega, toda zelo gostoljubnega kmeta in njegove žene. Ko si razdelijo tisto malo hrane, ki jo imajo, gostitelja vztrajata, naj spita v njuni postelji, kjer se bosta lahko dobro odpočila. Ko naslednji dan vzide sonce, angela najdeta kmeta in njegovo ženo v solzah. Edina krava, katere mleko je bil njun edini vir dohodka, leži mrtva na polju.
Mlajši angel jezen vpraša starejšega: »Kako si lahko dovolil, da se je to zgodilo? Prvi par je imel vse, pa so dali zelo malo, a si jima le pomagal. Druga družina je imela zelo malo, vendar je bila pripravljena deliti vse, ti pa si pustil, da jim je umrla krava.« Starejši angel je odgovoril prijazno in s sočutjem: »Stvari niso vedno takšne, kot se zdijo. Ko sva bila v kleti graščine, sem opazil, da je v tisi luknji v zidu shranjeno zlato. Ker je bil par tako obseden z lakomnostjo in ni bil pripravljen deliti svoje sreče, sem zamašil zid, tako da zlata ne bi mogla najti. Zadnjo noč, ko sva spala v
kmetovi postelji, je prišel angel smrti po njegovo ženo. Prosil sem ga milosti in mu namesto nje dal kravo. Stvari niso vedno takšne, kot se zdijo.«
Najslabša in najboljša stvar
Vladar cvetočega kraljestva pošlje po enega svojih sel. Ko ta prispe, mu kralj naroči, naj gre poiskat najslabšo stvar na vsem svetu. Sel se vrne čez nekaj dni praznih rok. Kralj ga začuden vpraša: »Kaj si našel? Ničesar ne vidim!« Sel odgovori: »Prav tukaj je, vaše veličanstvo, » in pokaže jezik. Kralj osupel zahteva pojasnilo in sel mu pove: »Moj jezik je najslabša stvar na svetu. Izgovori lahko mnogo strašnih stvari, hudobije in laži. Včasih pretirano uživam v govorjenju, da sem od tega ves utrujen in bolan. Moj jezik je najslabša stvar na svetu.« Vladar je zadovoljen. Potem pa mu naloži naslednjo nalogo: poišče naj najboljšo stvar na svetu. Čez nekaj dni se sel spet prikaže praznih rok. Kralj zavpije: »Kje je? Ničesar ne vidim!« Sel odvrne: »Tukaj je, vaše veličanstvo,« in mu pokaže jezik. »Moj jezik je najboljša stvar na svetu. Je sel ljubezni. Samo z jezikom lahko izrazim neizmerno lepoto poezije. Uči me izbranega okusa in me vodi k
jedem, ki bodo nahranile moje telo. Je najboljša stvar na svetu, ker mi dovoli, da pojem hvalnice Bogu.«
Debbie Ford
Žeblji v ograji
Neki deček je bil vzkipljivega značaja. Oče mu je dal polno vrečko žebljev in mu naročil, naj vedno, ko se bo razjezil in izgubil oblast nad seboj, zabije v ograjo žebelj. In že prvi dan je fant zabil v ograjo 37 žebljev. V prihodnjih tednih pa se je že nekoliko obvladoval in število zabitih žebljev se je zmanjševalo. Počasi je spoznaval, da je laže obvladovali svojo jezo, kot pa zabijati žeblje v ograjo. Tako je končno dosegel, da cel dan ni zabil v ograjo nobenega žeblja. Ves vesel je šel to povedat očetu. Ta mu je naročil, naj odslej vsak dan, ko se bo uspel obvladati, iz ograje izdere po en žebelj. Dnevi so minevali in prišel je dan, ko je fantek očetu lahko povedal, da je iz ograje populil vse žeblje. Oče pa je prijel sina za roko in ga peljal do ograje. »Lepo od tebe,« je dejal oče, »a poglej te luknje v ograji. Ograja ne bo nikoli več taka, kot je bila. Ko v jezi izrečeš hude besede, te v človeku pustijo rano, kot luknjice v ograji. Saj lahko zabodeš človeka in potem izvlečeš nož ter še tako
ponavljaš, da ti je žal - rana ostane.« Rana, ki jo povzročimo z besedami, lahko prav tako boli, kot rana, ki jo zareže nož. Prijatelji so res zelo redki biseri, pomagajo ti, da se smeješ, opogumljajo te, da uspeš, pripravljeni so te poslušati, s teboj delijo bolečino, vedno imajo prijazno besedo zate. Prav tako imajo vedno odprto srce zate tvoji starši. Hudo je, če ga nimajo ne oni ne drugi družinski člani. Obstaja pa Nekdo, ki ima vedno odprto srce za nas. On vedno deli z nami bolečino. On nam tudi more pomagati, da izrujemo žeblje jeze in sovraštva, katere zabijamo v ograjo, ki nas loči od naših najbližjih. On edini pa lahko tudi ozdravi rane, ki sojih pustili žeblji.
Božo Rustja
Vrtnica
Med bivanjem v Parizu je šel Rilke vsak dan v spremstvu mlade Francozinje na sprehod. Dan za dnem sta na poti srečevala beračico. Nemo in nepremično je zrla predse in ob darovih mimoidočih ni kazala niti najmanjše hvaležnosti. Pesnik ji nikoli ni ničesar daroval, kar je spravljalo v začudenje njegovo spremljevalko, ki je imela vedno pripravljeno nekaj drobiža. Ko ga je o tem previdno
vprašala, ji je odgovoril: »Potrebno je darovati njenemu srcu in ne njenim rokam.«
Čez nekaj dni se je Rilke pojavil s čudovito vrtnico v rokah. Ah, si je mislilo dekle, kako lepo, vrtnica zame. Toda Rilke je vrtnico podaril beračici. Tedaj se je zgodilo nekaj neverjetnega. Žena je vstala, poljubila njegovo roko in odhitela z vrtnico. Ves teden je njen prostor ostal prazen. Nato je zopet sedela na svojem starem prostoru, nemo in togo kot prej. »Od česa je živela ves ta čas?« Rilke je odgovoril: »Od vrtnice.«
Rainer. M. Rilke
Rdeča jagoda
Indijci se smrtnosti spominjajo z zgodbo o človeku, ki na begu pred tigrom zdrsne v prepad. Med padanjem v brezno se mu uspe oprijeti grmička, a tudi grmiček začne popuščati. Ni rešitve, kajti nad seboj ima tigrovo žrelo, pod seboj brezno. V tistem trenutku, prav tam, na dosegu roke, med kamni na strmini, zagleda lepo, slastno rdečo jagodo. Utrga jo in ... nobena jagoda ni bila slajša od tiste poslednje.
Tiziano Teržani
Pripravila
mag. Irena Potočnik, dipl. soc. del.
V moči vsakega posameznika je ...
Spoznavali novinarski poklic
Z otroškega parlamenta
V sredo, 27. januarja, prav na dan spomina na holokavst, so se na OŠ Polzela zbrali predstavniki učencev od 4. do 9. razreda, da bi razpravljali o temi letošnjega otroškega parlamenta: stereotipi, rasizem in diskriminacija. Njihovemu razpravljanju so med drugim prisluhnile tudi
ravnateljica Valerija Pukl, direktorica občinske uprave Občine Polzela Alenka Kočevar, višja medicinska sestra Marjana Jager in nekateri učitelji.
Ugotovili so, da stereotipi in predsodki obstajajo tudi v šoli, njihove žrtve pa so »drugačni« - sošolci in sošolke, ki prihaja-
Med dvema ognjema
Mlajša zmagovalna ekipa I. OŠ Žalec v boji
V soboto, 30. januarja, so se učenci I. OŠ Žalec v okviru lige ŠKL udeležili tekmovanja med dvema ognjema. Na tekmovanju, ki je potekalo v Sevnici, so sodelovali tretje- in četrtošolci ter peto- in šestošolci, ki so edini zastopali spodnjesavinj-ske osnovne šole. Mlajša ekipa je odigrala pet tekem in osvojila prvo mesto, saj so veliko trenirali in tako je bil njihov trud odlično poplačan. Tudi peto- in šestošolci so domov prinesli pokal. Dosegli so tretje mesto. Igre so bile napete, polne navdušenja in prežete s športnim duhom. Vsak učenec je dobil priznanje in pokal,
u med dvema ognjema
ekipi pa še pokal za doseženo prvo in tretje mesto. Prireditev je popestrila akrobatska skupina, ki je pokazala vratolomne skoke v metanju žoge na koš. Tekmovalci in trenerji smo dobili srečke, ki so vsem prinesle nagrade. Utrujeni, toda veseli smo se v popoldanskih urah vrnili v Žalec. Naslednja tekma bo v soboto, 13. marca, v športni dvorani I. OŠ Žalec. Tekmovanje bo potekalo od devete do petnajste ure. Vljudno vabimo vse ljubitelje te igre, da nas pridete vzpodbujat, hkrati pa boste preživeli športno obarvano soboto.
Damjana Kolšek
jo z Balkana, odličnjaki (piflar-ji), invalidi, drugače oblečeni, revni, kmetje ... Strinjali so se s tem, da jih večinoma vsi potiho izločajo iz družbe, ignorirajo, opravljajo ali žalijo, in priznali, da se nočejo družiti s tistimi, ki so žrtve predsodkov, da ne bi bili tudi sami deležni negativnih pripomb. V družbi pa obstajajo tudi predsodki do Romov, Bošnjakov, invalidov, homoseksualcev, obolelih za aidsom, brezdomcev ... In kaj so sklenili?
Pomemben je osebni stik z osebo, ki je v družbi predstavljena kot drugačna. Šele ko človeka dobro spoznamo, stereotipi in predsodki običajno izginejo.
Prav tako je pomembno, da posameznik ne sledi mnenju skupine, ampak razmišlja s svojo glavo, si ustvari svoje mnenje in ne podleže stereotipnemu razmišljanju. Vsak posameznik ima moč, da kaj spremeni, zato je prav, da prepozna tiste, ki potrebujejo pomoč, in jim skuša pomagati.
Na koncu so izbrali šest predstavnikov, ki jih bodo zastopali na medobčinskem parlamentu. To so devetošolci Hana Ve-ler, Valentina Sevčnikar, Nika Gaberšek, osmošolca Matic Sever in Lara Helbel ter šesto-šolec Martin Gulin. Prav vsi parlamentarci pa morajo sklepe otroškega parlamenta posredovati ostalim sošolcem na urah oddelčne skupnosti. Prepričani so, da lahko z odkritim pogovorom zmanjšajo stereotipe in s tem krivice, ki so jih deležni drugačni.	T. Tavčar
Približati druge kulture
Spoznavali so druge kulture
V okviru projekta Come-nius šolska partnerstva so prejšnji teden OŠ Vransko - Tabor obiskali učenci in učitelji iz Turčije in z Ma-
džarske. Na šoli so potekale različne dejavnosti. Gostje so prisostvovali pouku in izobraževanju, se odpravili na izlet v Postojnsko jamo, si ogledali Schwentnerjevo hišo, odšli na športni dan na Roglo, in še kaj bi se našlo. Za starše, učence in učitelje so pripravili tudi dve delavnici, na katerih so predstavili svojo državo.
Učenci so spoznali znamenitosti madžarskega kraja Jaszbereny, ki leži 80 km vzhodno od Budimpešte. Učenci so zapeli, zaplesali in
izvajali telovadne elemente. Gostje iz Turčije so prišli iz Sirnaka, ki leži na skrajnem vzhodu Turčije, predstavili so zanimivosti Turčije, njihove zanimive izdelke, poseben prtiček za strežbo čaja, obleko za boljše priložnosti in drugo. Navdušili so s svojim petjem in plesom. Svoje gostitelje so tudi obdarili. Po tednu dni so se razšli s spoznanjem, da spoznavanje drugih kultur omogoča človeku sprejemati drugačnost, hkrati pa zna ceniti svoje korenine in svojo kulturo.	T. T.
V sklopu kulturnega dogajanja pred kulturnim praznikom je učence I. OŠ Žalec obiskala novinarka in televizijska voditeljica Manica Janežič Ambrožič, ki je bila tudi sama učenka žalske šole.
Učenci so v delavnicah na zanimiv način spoznavali novinarski poklic in se seznanili z novinarskim delom. Približala jim je svet televizije in postregla z veliko zanimivostmi iz medijskega sveta. Učenci so bili nad obiskom znane novi-
narke navdušeni, najbolj pa jih je očarala s svojo karizmo, nalezljivo energijo in dostopnostjo. Novinarkina popotnica učencem, naj mladostno energijo odločno usmerijo v doseganje svojih želja, se jih je dotaknila.	T. T.
Novinarska delavnica z Manico Janežič Ambrožič
Kulturno z roko v roki na OŠ Šempeter
Z osnovne šole Šempeter
Leta 1834, ko je France Prešeren v Ilirskem listu objavil Sonetni venec, zdaleč ni bil edini, ki se je zavedal, da leži usoda Slovencev v rokah posameznikov, ki jim ni vseeno, kaj se bo zgodilo s preljubo domovinico. Pred tem je usoda deželice na sončni strani Alp skrbela tudi kralja Sama, kasneje Primoža Trubarja in njegovih somišljenikov, Valentina Vodnika, Antona Tomaža Linharta ter mnogih drugih, podobno mislečih ljudi. Se dandanes še zavedamo, kako pomembna so izročila prednikov, saj smo po njihovih zaslugah »stali inu obstali«?
Na OŠ Šempeter smo ob počastitvi kulturnega dne v petek, 5. februarja, obudili spomine na predhodnike, ki so tako ali drugače krojili našo usodo. Himno je odpelo 19 dečkov, ki so simbolično ponazorili zadnje leto najstništva naše samostojnosti. V slavnostnem govoru je ravnateljica, mag. Petra Stepišnik, poudarila pomen Prešerna, Župančiča, Levstika in nenazadnje tudi Pavčka, saj so ohranili in ohranjajo lepoto, zvenečnost in spevnost slovenske besede. Nanjo moramo biti v teh časih še posebej ponosni in se truditi, da zanamcem pustimo pečat, po katerem se bodo spominja-
li svojih korenin. Osrednjo prireditev so odprle učiteljice OŠ Šempeter, ki so s svojimi ubranimi glasovi ter nastopom presenetile slušatelje ter jim zapele ljudsko pesem »Kje so tiste stezice«.
Nastopajoči učenci so gledalcem na zanimiv ter mladosten način prikazali nekaj odlomkov slovenskih klasikov, od ljudskega izročila v moderni preobleki, Jurčiča s kmečkimi prigodami do Prešerna kot »očeta« slovenske poezije. Slednji sklop - recital Prešernovih sonetov - je učencem predstavil njim manj poznana dela ter mogoče koga izmed njih navdušil za branje njegovih Poezij. Prireditev so z glasbo povezovali otroški pevski zbor ter skupina ORFF. Da je bilo delo dobro opravljeno, je bilo opaziti ob koncu prireditve, saj so učenci z močnim ploskanjem nagradili svoje sošolce in tudi učiteljice.
Za ohranjanje kulturne dediščine in narodne zavesti se v prihodnje na naši šoli ni treba bati... Barbara Cotič
03/712 12 80 zkst.utrip@siol.net
Lasje
Lasje so ogledalo človeka, varujejo možgane, da jih ne dobi pripeka.
Moramo jih negovati, da na njih uši ne pričnejo domovati. Upamo lahko samo, da nas mama ne zaloti, ko si jih ne operemo po pomoti.
Kadar pa na njih uši pričnejo domovati, se jih ne smemo sramovati.
Mama jih prične z naglico odstranjevati, ati pa zraven nadležno godrnjati.
Naj ta pesem vam bo v poduk, da lasje niso kar tako od muh.
Ines Pusovnik, 6. b
Moje oči
Srečen sem,
ker lahko vidim s svojimi očmi na svetu zame najlepše reči.
Toplo sonce, ki me greje, modro morje in nebo, srečnega bratca, ki se smeje, ko zagleda mamico.
Rad pogledam dišečo rožo in metulja, ki na njej sedi, ptice v letu in drevo, ki v gozdu živi.
Najraje na tem svetu pa s svojimi očmi pogledam atija in mami, ki mi dajeta moči.
Lovro Korošec, 6. b
Nos
Živa groza tale nos! Vedno pušča, ko sem bos.
Kadar zamašen je, kapljic se boji. Takrat svečka iz nosa visi.
Ko zdravje, tale nos,
mu nihče ni več kos.
Išče, voha tale nos, najraje najde pečeno gos.
Andrej Trofenik, 6. b Vsi I. OŠ Žalec
Luka najuspešnejši alpinist leta
21-letni Luka Lindič
Planinska zveza Slovenije je na slovesnosti v Domžalah v četrtek, 25. januarja, potegnila črto pod alpinističnimi dosežki preteklega leta, v katerem so se še posebej izkazali trije mladi alpinisti. Laskav naslov najuspešnejšega alpinista v letu 2009 je prejel Luka Lindič (AO Celje) iz Galicije, ki je bil leto prej razglašen tudi za najperspektivnejšega mladega alpinista. To lovoriko je letos osvojil njegov klubski kolega Luka Kranjc, za najuspešnejšo alpinistko pa so razglasili Majo Lobnik iz AO TAM.
Komisija, ki so jo sestavljali načelnik za alpinizem Andrej Štremfelj, Silvo Karo iz Društva za gorsko kulturo ter predsednik Planinske zveze Slovenije Franci Ekar ni imela lahkega dela. V ospredju so bili predstavniki mlajše generacije slovenskega alpinizma, ki je sicer že desetletja v svetovnem vrhu. Prav dosežki 21-letnega Luke Lindiča, 30-letne Maje Lobnik in 23-letnega Luke Kranjca so komisijo prepričali, da so najbolj zaznamovali alpinistično
leto in ohranili stik s svetovnim vrhom.
Savinjčani smo lahko še posebej ponosni na Luko Lindiča iz Galicije, ki se s tem športom ukvarja šest let. Prvih nekaj let je potrpežljivo zbiral kilometre po klasičnih smereh Ka-mniško-Savinjskih in Julijskih Alp. Na PZS ga ocenjujejo kot alpinista, za katerega se zdi, da stvari tečejo same od sebe in predvsem nevsiljivo in brez velikega trušča. V lanski zimi je svojo alpinistično pot kronal s težkimi kombiniranimi smermi, nekaj načrtov se mu ni izšlo, zato pa je že zgodaj spomladi navdušil s težkimi prostimi ponovitvami s klasičnim varovanjem v Paklenici, nadaljeval pa doma, v Dolomitih in Alpah. Vrhunec je dosegel na odpravi v Indijo, kjer so v Garhwalu s soplezalci preplezali tri nove zahtevne smeri na Bhagirathi IV. III. in II. Zaradi umirjenega pristopa in velike zrelosti z gotovostjo stopa največjim dosežkom nasproti.
In kaj Luka pravi sam o sebi in svojih dosežkih ter osvojenem laskavem naslovu?
»Ta naslov je predvsem potrdilo, da so bile stvari, ki sem jih naredil v preteklem letu, kakovostno izvedene. Največ mi pomenijo dosežki, ki so plod mojih lastnih idej, ki se včasih zdijo tudi meni neizvedljive, nato pa me stvar tako prevzame, da se ji popolnoma posvetim in ugotovim, da je mogoča. Ko se še nisem ukvarjal z alpinizmom, sem se navduševal nad aktivnostmi, kjer sem imel možnost spoznati, kaj lahko
dosézem s svojo glavo in telesom nasploh. Presrečen sem, da imam danes to možnost, da lahko svoje psihofizične sposobnosti neprestano preizkušam in se vedno znova čudim, česa je telo sposobno. V preteklem letu sem vso zimo posvetil kombiniranemu plezanju, saj menim, da je to edini način prostega plezanja v najvišjih gorah, kjer je zaradi mraza enostavno nemogoče prijemati skalo z golimi rokami. Z današnjo opremo in pa predvsem miselnostjo v alpinizmu največ šteje način, kako je opravljen nek vzpon. Plezanje v stilu prejšnjih generacij predstavlja nazadovanje alpinizma. S takšnimi mislimi sem zelo motivirano treniral, napredek pa se je kmalu poznal v preplezanih kombiniranih smereh, ki so ene najtežjih te vrste na svetu. Projekt zime z naslovom »Dvigniti nivo v kombiniranem plezanju za najtežje smeri« sem uspešno končal in že je bila tu pomlad.
Nadaljevanje sezone sem posvetil smerem, kjer odigra poleg fizične pripravljenosti veliko vlogo glava. Najbolj me privlači plezanje smeri, v katerih si moraš sam urediti varovanje. Skalno sezono sem v tem slogu začel z vzponoma v Paklenici, ki sta dokaz, da je mogoče tudi v najbolj obleganih stenah plezati smeri, v katerih se je ob samevanju leta in leta nabirala pajčevina. Pri današnjem visokem športno-plezalnem nivoju alpinistov je res žalostno, da se ponavljajo iste, že dobro opremljene sme-
'V
Praznovala v Spesovem domu
V petek, 12. februarja, je praznovala 90-letni jubilej Pavla Jezernik iz Prebolda, ki jesen življenja že nekaj časa preživlja v Špesovem domu starejših občanov v Vojniku. Tam smo jo s predstavniki DU Prebold, predsednikom Ivijem Stepišnikom, Marto Praprotnik in Terezijo Kos, obiskali tudi mi in nazdravili njenemu visokemu jubileju. Poleg mnogih voščil je bila ta dan še posebej vesela obiska svojega sina Ivana.
Pavla Jezernik se je rodila na Ponikvi pri Žalcu. V sorodu je s številnimi Jezerniki, tudi s cerkvenim dostojanstvenikom Maksimiljanom Jezernikom,
ki živi v Rimu oziroma Vatikanu. Pavlina življenjska pot ni bila lahka. Po osnovni šoli se je zaposlila kot gospodinjska pomočnica pri bogati žalski posestniški družini Kukec. Po sedmih letih dela v Žalcu se je za nekaj časa vrnila domov na Ponikvo, kjer je živela skupaj s sinom, saj je mož padel v partizanih. Njena pot za vsakdanjim kruhom jo je pozneje pripeljala v stanovanje v Latkovo vas oziroma v Prebold, kjer je našla delo v tamkajšnji tekstilni tovarni. Od začetka in vse do upokojitve je delala v tovarniškem bifeju, kjer so skrbeli za hladne malice zaposlenih. Po izgradnji prvega stanovanjske-
ga bloka sta se s sinom, ki je med tem že študiral v Ljubljani na igralski akademiji, preselila iz Latkove vasi v Prebold, kjer je živela vse do odhoda v Špesov dom. V novem domu se počuti lepo, predvsem pa je ustrezno preskrbljena, saj jo noge ne ubogajo več tako, kot bi želela.
Ničesar ji ne manjka, pravi, njen spomin pa ji pogostoma poroma v leta po upokojitvi in v čas, ko je uživala na svojem vikendu, na samem sredi polja, v Latkovi vasi, kjer je z veseljem obdelovala vrt, skrbela za cvetlice in skupaj s sinom, ki je igralec v Mestnem gledališču Ljubljanskem, preživela lepe dni. Danes vsega tega ni več, le srečanja s sinom so redna. Pavla svoj čas zapolnjuje s sprehodom po domu in okrog njega, se druži s stanovalci doma, še zlasti s svojo stanovalko Tončko Amon, s katero je skupaj v sobi, posluša radio in gleda televizijo. Prijetni so tudi obiski iz Prebolda, ko lahko malo poklepeta o tem, kako je kaj v njenem kraju ali drugod. Od nje smo odhajali veseli, da smo ji polepšali dan in z njo nazdravili s penino, ki je bila zanjo ves čas najboljša pijača.	D. Naraglav
ri. Občutek negotovosti je, kot kaže, breme, s katerim se »instant alpinisti«, ki so danes v veliki večini, ne zmorejo spoprijeti. Mamljivost obleganih smeri, v katerih leži tone želez-ja, je, zgleda, zanje prevelika.
S soplezalcema smo jeseni načrtovali odpravo v skupino vrhov Rimo v Indiji, na koncu pa smo po vseh zapletih z vojaškimi dovoljenji pristali precej bolj vzhodno, pod vrhovi skupine Bhagirathi. Po začetnem tednu, ki je minil v znamenju obilnih padavin, smo odšli na prvo aklimatizacijsko ter hkrati ogledno turo. Spoznali smo, da bomo morali prilagoditi naše cilje, saj so bile razmere popolnoma drugačne od pričakovanih. V naslednjih treh tednih smo splezali tri prvenstvene smeri na tri različne vrhove. Sliši se zelo enostavno in še bolj enostavno je bilo v resnici, saj smo bili vsi tam z eno preprosto željo, plezati.
V vsem tem času sem si jasno izkristaliziral svojo vizijo. Želim narediti korak naprej v plezanju najzahtevnejših sten visokih gora. Vem, da se sliši kot govoričenje iz toplega naslonjača, vendar bo le z najdržnejšimi idejami mogoče nadgraditi že tako odlične dosežke prejšnjih generacij. Veselim se že izzivov, ki jim ni videti konca, predvsem pa sem srečen, da živim tako polno življenje v gorah, ki so mi tako ljube.« D. Naraglav
Biserna Sitar s Pernovega
@ 03/712 12 80 IS1 zkst.utrip@siol.net
Shujšali za dobrih 151 kg
Slavljenca Pavla in Janez, njuni otroci in župan Lojze Posedel ter župnik Janko Cigala med zdravico
Biserna obletnica poroke pomeni, da sta zakonca preživela skupaj 60 let. Med redkimi, ki to dočakajo, sta 84-letna Pavla in 85-letni Janez Sitar s Pernovega v Občine Žalec.. Ta visoki jubilej sta praznovala v krogu družine, sosedov in prijateljev. Slavje je bilo v dvorani doma gasilcev na Pernovem, kjer je civilni obred opravil žalski župan Lojze Posedel, cerkvenega pa domači župnik Janko Cigala.
Pavla in Janez, ki ga kličejo Vanko, vse od poroke živita na kmetiji na Pernovem. Kmetovanju sta se posvečala z vso ljubeznijo in predanostjo, ob tem pa vzorno skrbela za svoje štiri otroke, Romana, Janka, Zdenko in Nado, pozneje pa, ko so odrasli in si ustvarili družine, za sedem
vnukov, Mateja, Aleša, Petro, Uroša, Nino, Janka in Davida, v zadnjem času pa rada popestujeta pravnuke Anjo, Emo, Tejo. Ti-ana in Žana. Težko delo na kmetiji se pozna pri njunem zdravju, znala pa sta ohraniti dobro voljo in veselje do življenja ter medsebojno ljubezen in spoštovanje. Ko sta bila mlajša, sta bila aktivna tudi v domačem kraju. Vanko je član Lovske družine Žalec in Prostovoljnega gasilskega društva Velika Pirešica. T. Tavčar
Udeleženci ob zaključku delavnice s polno mizo zdrave hrane z dr. Kravosom in izvajalkama delavnice
V	Zdravstvenem vzgojnem centru Žalec (ZVC) že osmo leto poteka nacionalni program ONDI. To je mednarodni program, katerega namen je preprečevanje nastanka srčno-žilnih in drugih kronično nenalezljivih bolezni. Program poteka v obliki delavnic. Prvi sklop srečanj zajema predstavitev zdravja, gibanje s testom hoje na 2 km ter seznanitev z dejavniki tveganja, ki pripeljejo do kronično nenalezljivih bolezni. V nadaljevanju sledijo daljše delavnice zdravega gibanja, zdrave prehrane ter zdravega hujšanja in delavnica za odvajanje od kajenja.
V	sredo, 17. februarja, so se na zaključku delavnice zdravega hujšanja, ki je potekala v Žalcu, zbrali udeleženci jesenskega sklopa. Celoten program je trajal pet mesecev in večina ga je zelo uspešno končala. Od
25 prijavljenih je diplome prejelo 21 sodelujočih. Skupno število izgubljenih kilogramov v tej delavnici je 151,2 kg. Najuspešnejši udeleženec je izgubil
14,8	kg, drugi se je znebil 12,9 kg, na tretjem mestu pa je bila najuspešnejša ženska z 10,3 izgubljenimi kg. Zelo tesno jim sledijo ostali udeleženci. Rezultati so posledica trdega dela, odrekanj in predvsem pozitivne energije, ki so jo tako udeleženci kot vodje programov črpali drug od drugega.
»Tudi vsi tokratni udeleženci so dosegli svoje zastavljene cilje, kar je posledica medsebojne podpore ter pozitivnega in sproščenega vzdušja v skupini. Rezultati pa se pri marsikom že kažejo tudi v izboljšanju zdravstvenega stanja, predvsem pa v dvigu samopodobe. Obljubili so si, da bodo nadaljevali z zdravim načinom življenja ter
svojo povezanost podkrepili z druženjem skupine v obliki srečanj, pohodov... Zaključek srečanja je bil dokaz vsega osvojenega znanja, saj so udeleženci pripravili pokušnjo iz zdravih živil, ki je bila prava paša za oči in mešanica prefinjenih okusov. Prepričali smo se, da lahko ob hrani uživamo, tudi če je pripravljena na zdrav način. Če pa k temu dodamo še dovolj gibanja in pozitivnega razmišljanja, uspeh ne more izostati,« nam je povedala Majda Donko, vodja ZVC Žalec in koordinatorica delavnic CINDI in dodala: »Zadovoljstvo udeležencev se kaže tudi s prenašanjem vtisov in izkušenj na potencialne nove kandidate. Posledica tega pa je veliko število prijavljenih v novem sklopu delavnic, česar smo izjemno veseli, saj bi morala biti skrb za zdravje na prvem mestu vsakogar izmed nas.« D. N.
'V'
Stiri rojstva Zlatka Kerčmarja
... in ob svojem starem gramofonu
Zlatko Kerčmar iz Petrovč verjame v moč usode, saj je kar trikrat zrl smrti v oči. Prvič je ušel smrti pred 60 leti, ko je bil star le nekaj dni in prepuščen na milost in nemilost na stopnišču križevega pota, ki vodi do cerkve sv. Jožefa v Celju, kjer ga je pustila mama oziroma njena prijateljica. Četrtič pa se je ponovno rodil 28. avgusta 1994, ko je čudežno preživel prometno nesrečo in operacijo, ki je trajala kar devet ur. Takrat so mu zdravniki rekli, da ne bo nikoli več hodil, če pa mu bo to uspelo kdaj vsaj z berglami, bo pravi čudež. Zdravnikove besede so ga zelo prizadele, zato se je zamislil in rekel: »Če mi bo uspelo priti vsaj na bergle, se zaobljubim, da bom do konca svojih dni čistil petrovško baziliko. In če se zgodi čudež, da bom shodil, bom postavil kapelo pred svojo hišo v čast in zahvalo lurd-ski Materi božji.«
Najprej neuresničljive želje so se uresničile in obe zaobljubi je Zlatko izpolnil oziroma prvo še izpolnjuje, hkrati pa je že osem
let tudi mežnar - oskrbnik cerkve. Ob vsem tem pa počne še veliko drugega, zlasti pa je predan petju, restavratorstvu in zbiranju starin. Prav slednje je bil tudi razlog, da smo ga obiskali in se prepustili njegovi zgodbi življenja, ki se je začela
14.	januarja 1950 v Celju. Očitno se njegovega rojstva takrat ni nihče razveselil, še najmanj njegova mama, ki se mu je komaj devet dni staremu za vedno odrekla. Kaj jo je pripeljalo do te odločitve, Zlatko nikoli ni izvedel, ve pa, da je to umazano delo naložila svoji prijateljici, ki ga je pustila na stopnicah križevega pota, ki vodi k cerkvi sv. Jožefa. V mrzlem dopoldnevu 23. januarja ga je, zavitega v plenice kot'štručko, položila na
stopnice in odšla. Potem je v neznano odšla tudi mati, ki se ji je tik pred odhodom iz Celja zdelo vredno vsaj to, da ga je dala krstiti. Prijateljici, ki gaje zjutraj odnesla v cerkev in nato položila na mrzla tla, je naročila, naj bo krščen kot Zlatko. Najbrž bi bilo to ime zapisano le v krstni knjigi, če se ne bi tistega januarskega dne po tej poti podal tudi, zdaj že pokojni, Ivo Cve-tličič, ki je bil takrat upravnik v Domu Tončke Čečeve. Zazdelo se mu je, da od nekod sliši šibak otroški glas. Ustavil se je in blizu prve kapelice križevega pota na tleh zagledal dojenčka. Vsega otrdelega in pomodrenega je nemudoma odnesel v porodnišnico, kjer so ga najprej oživljali in potem tri mesece negovali in ogrevali pod žarnicami kot kakšnega piščančka. Takrat namreč inkubatorjev še niso poznali. To pa je bil tudi čas, ko nihče ni poizvedoval o otrokovi materi in proti njej tudi kazensko ukrepal.
»Po treh mesecih so me namestili v jasli, potem pa sem v Domu Tončke Čečeve prebival
do svojega 15. leta, ko seje zame ponovno pobrigal upravnik Cvetličič in mi našel rejniško družino Bobničevih v Košnici. Na tej kmetiji sem lepo preživljal svojo mladost in se izučil za mizarja. Kmalu za tem sem se osamosvojil, odšel na svoje in si kasneje ustvaril družino.«
Soočenje z materjo
Pri štiriindvajsetih letih se je Zlatko na prigovarjanje svojih rejnikov odločil, da bo poiskal svojo mater. Pri tej odločitvi in iskanju mu je pomagal tudi njegov rešitelj Ivo Cvetličič. Kdo sploh je njegova mati, je izvedel iz podatkov v knjigi krstov v župnišču cerkve sv. Daniela v Celju, kamor ga je najprej na-
potil gospod Cvetličič. Kar pol leta jo je iskal po vsej Sloveniji v občinskih in krajevnih matičnih službah oziroma uradih, pri socialnih službah, v župniščih. Med iskanjem je prišel do informacije, da je odšla pred leti na Ptuj, vendar je tam ni našel, nato pa je izvedel, da živi v Ljubljani.
»Ko sem imel v rokah njen naslov, sem se najprej ubadal z vprašanjem, kako, na kak način priti do nje - Ljubljančanke in invalidske upokojenke. To svojo namero sem zaupal prijatelju Vanču, s katerim sva si domislila, da se ji bova predstavila kot novinarja takratnega časnika Tedenske tribune, ki imata nalogo raziskati, v kakšnih pogojih živijo ljubljanski invalidi. Z vlakom sva se odpeljala v Ljubljano in svoj načrt tudi začela uresničevati. Postavljala sva ji najrazličnejša vprašanja, tudi osebna iz njenega življenja, vendar Celja nikoli ni omenila. Ko sem jo vprašal, če je bila kdaj v Celju, je odgovorila: »Oh to je bilo čisto kratek čas, Celja sploh ne poznam.« Pri tem seji je glas spremenil. Še bolj pa, ko
sem jo vprašal po letu 1950. Zadirčno je dejala, da o tem ne bo govorila. Začelo meje stiskati v grlu, težko sem zadrževal solze, potem pa sem iz žepa potegnil modro kuverto in ji jo izročil. Na njeno vprašanje, čemu kuverta, pa sem ji odgovoril: »V kuverti ni denar, je mnogo več kot to. Lagati je greh.« S temi besedami sva nato naglo zapustila njeno stanovanje in jo hitro ubrala po dolgem hodniku, na kar sva zaslišala vpitje: »Zlatko, Zlatko ...« Nisva se obrnila, meni pa so ob tem, da me je mati zatajila, vrele solze iz oči, kot bi padal dež,« opisuje snidenje z materjo Zlatko ter pove, da je bila v kuverti njegova slika iz časa služenja vojaškega roka, na hrbtni strani pa napis Tvoj sin Zlatko.
Po slabem mesecu dni je prišla mati v Celje in ga tudi sama iskala. Ko se je oglasila pri ka-pucinarjih, je srečala patra Roberta, ki ji je omogočil telefonski stik z Zlatkom. »Pogovor je bil zelo kratek. Končal sem z besedami: »Mama, jaz zate ne obstajam in tudi ti zame ne obstajaš več.« Nikoli več je nisem videl,« pravi Zlatko in nam zaupa, da je o svoji mami izvedel še
marsikaj, med drugim tudi to, daje po njegovem rojstvu rodila še hčerko, ki jo je kot dojenčka prodala neznanim ljudem za takratnih dva tisoč dinarjev, za toliko, kot je takrat stalo nekaj volov. Zlatko je izvedel tudi, kdo je bil njegov oče in da je bil po poklicu čevljar. Ko se je enkrat odločil, da ga obišče, pa je na njegovih vratih izvedel, da bo prav ta dan njegov pogreb. Iz neprijetnosti se je izvlekel s pretvezo, daje prišel po čevlje.
Zaradi nujnega dela ostal živ
Kot pravi Zlatko, se je v tretje rodil leta 1981, ko je bil že samostojni obrtnik. Odločil se je, da si bo privoščil dopust na Korziki, saj je bila takrat ponudba za ta oddih zelo ugodna. Potovanje je imel že plačano in bližal se je dan odhoda, ko ga je poklical k sebi njegov delodajalec in ga postavil pred dejstvo: ali Korzika ali delo. Takrat so namreč postavljali hišice - avtobusna postajališča od Levca do Žalca. Zlatko je kot samostojni obrtnik sodeloval pri teh delih in ker se je mudilo, mu ni preostalo drugega, kot da je ostal doma. S tem si je rešil življenje, saj nihče od 180 potnikov in posadke na letalu DC Adrie Airways, ki je
1.	decembra 1981 strmoglavilo pod goro San Pietro blizu Ajaci-ja na Korziki, ni ostal živ.
Čez 13 let se je usoda še enkrat poigrala z njim. To je bilo, kot pravi Zlatko, njegovo četrto rojstvo. »Z avtomobilom sem se peljal po cesti v Mali Pirešici, naenkrat pa je po mojem voznem pasu iz nasprotne smeri pripeljalo drugo vozilo. Čelnemu trčenju se nisem mogel izogniti. Bilo je silovito. Kot sem zvedel pozneje v bolnišnici, zdravniki sploh niso mogli verjeti, da sem ostal živ,« se te
nesreče spominja Zlatko, ki se je po zdravnikovih besedah, da ne bo nikoli več sam hodil, dvakratno zaobljubil. Najprej, da bo do konca svojih dni čistil petrovško baziliko, če bo lahko hodil vsaj z berglami, in drugič, da bo postavil kapelo lurški Materi božji, če bo shodil. Zlatko je pred nesrečo Lourd v Franciji obiskal že sedemkrat ih bil spremljevalec bolnih in nepokretnih invalidov, ki so prišli Marijo prosit za zdravje. Od tod tudi njegova zaobljuba.
Trajalo je skoraj dve leti, da je shodil. Brez železne volje, vztrajnosti, upanja ... brez pomoči žene Zinke in sina Jureta in mnogih drugih mu to najbrž ne bi uspelo. Bile so težke muke, vendar se ni dal in zato je tudi uspel. Izpolnil je tudi zaobljubi in zdaj že 14 let čisti petrovško baziliko, osem let pa je tudi mežnar. Ob 10. obletnici prometne nesreče je pred hišo postavil kapelo, leta 2004 pa je kapelo blagoslovil poznejši slovenski nadškof in metropolit Alojz Uran. To je bil dogodek, ki ga ima Zlatko globoko zapisanega v svojem srcu.
Petje, restavratorstvo, zbiranje starin, gledališki oder...
Zbirko starin je Zlatko razstavil na novi lokaciji ob svojem 60-letnem jubileju. Starine je zbiral od svojega 15. leta dalje, tako se je v vseh teh letih nabralo resnično veliko najrazličnejših predmetov in drugih razstavnih predmetov. Pred časom se je zaradi pomanjkanja prostora odločil, da bo svoje zbrane starine ponudil v odkup zainteresiranim zbirateljem.
Zlatko se je kot mizar začel ukvarjati z restavratorstvom leta 1981. V vsem tem času je restavriral največ avstrijsko-
nemškega pohištva iz obdobja 1880 do 1930. Restavriral je celotno pohištvo v Savinovi hiši v Žalcu, županovo sobo v Celju, ki je last celjskega muzeja, veliko ogledalo v Narodnem domu v Celju, črno pohištvo Titove delovne sobe, ki ga je Tito prejel v dar iz Kanade in je danes razstavljeno v muzeju Dedinje v Beogradu, in še marsikaj. Preden se je začel ukvarjati z restavratorstvom pa je deset let opravljal mizarska finalna dela po slovenskih in hrvaških hotelih. Ponaša pa se tudi z velikim projektom - remontom dveh potniških ladij - Istre in Dalmacije, ki sta bili zasidrani na Malem Lošinju. Takrat je imel Zlatko redno zaposlene štiri delavce in 65 pogodbenih delavcev. Na vsaki ladji so morali preurediti 178 kabin in vse ostale prostore.
Po prometni nesreči se je Zlatko invalidsko upokojil. Restavrira predvsem za svoje zadovoljstvo, je pa zato toliko bolj dejaven na glasbenem področju. Vodi kar tri vokalne sestave: Petrovške vandrovčke, Mešani oktet DU Petrovče in tercet Našli smo se. Poleg vodenja v vseh sestavih tudi poje, je pa tudi organizator vsakoletne glasbene prireditve - srečanja ljudskih pevcev in godcev Naj pesem pove, kar čuti srce, ki bo letos že šesta po vrsti. V svojih prostorih pa vsako leto pripravi razstavo likovnih amaterjev, ki jo zaznamuje geslo Ostanimo prijatelji. Letos bo to že peta razstava po vrsti. Poleg petja se je v preteklosti posvečal tudi gledališkemu odru. Svojo prvo vlogo je zaigral kot Kekec na gledališkem odru v Zadobravi pri Celju, svojo zadnjo pa pred leti z libojskimi amaterskimi gledališčniki v igri Strogo zaupno. Sicer pa lahko Zlatka srečamo tudi v vlogi Božička v decembrskih dneh. D. N.

I
lil
Simona KODRIN, s. p.	Delovni čas:
Rimska cesta 35	pon.-pet.: 8.-18. ure
3311 ŠEMPETER	sobota: 8.-12. ure
Tel.: 03/700 06 30
PREGLEDI VIDA POD VODSTVOM SPECIALISTA OKULISTA ZA OČALA IN KONTAKTNE LEČE Naročite se lahko vsak dan od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure na tel.: 700 06 30! Četrtek, 4. in 18. 3. 2010.
V NAŠI POSLOVALNICI ŽE NOVA KOLEKCIJA SONČNIH OČAL 2010!
Z vatni Že obiščite nas
IS let	in videli boste bolje
24 UR
SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d. o. o., ŽALEC ■
I
Celjska cesta 3/a, Žalec
Telefon: 03/713 20 50, 713 20 52, dežurni telefon: 041 616 786	.
H	NASVETI IN NAROČANJE OBISKOV:	
	OD PONEDELJKA DO SOBOTE od 7. do 9. ure	1
	NEDEUA IN PRAZNIKI od 7. do 8. ure.	1
H	AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI, tel.: 03/713 20 57	H 1
DELOVNI ČAS:
OD PONEDELJKA DO PETKA od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure, SOBOTA od 8. do 11. ure.
IZPOSTAVA VRANSKO Telefon: 03/703 34 90
Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure.
IZPOSTAVA POLZELA Telefon: 03/703 34 80
Ob deloma že restavrirani kredenci...
Komenda že v novi preobleki	Martin Krpan: diplomat in vojščak
zontalna sušilnica hmelja.
Tako za I. kot II. fazo prenove Gradu Komenda in Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije je občina uspela pridobiti sredstva na podlagi javnega razpisa za sofinanciranje operacij s področja krepitve regionalnih razvojnih potencialov. Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Ocenjena vrednost I. faze znaša 1,6 milijona evrov, od tega je 574.577 evrov sredstev EU. Druga faza je ocenjena na 660 tisoč evrov, in sicer mora občina zagotoviti 190 tisoč, EU pa 440 tisoč evrov.
Z izpeljavo projekta obnove in prenove Gradu Komenda na Polzeli bo občina pridobila veliko novih prostorov, primernih za razvoj turizma, kulture in družabnega življenja. To pomeni, da ta projekt omogoča ohranjanje kulturnega spomenika in njegove predstavitve. Izvedba projekta pa sočasno predstavlja tudi ureditev turistične infrastrukture javnega značaja, s katero se povečujejo možnosti turistične zanimivosti občine in regije. T. T.
V Medobčinski splošni knjižnici Žalec so predstavili knjigo Martin Krpan: diplomat in vojščak. Z avtorjem dr. Milanom Jazbecem se je pogovarjala direktorica knjižnice Jolanda Železnik. Glasbeni uvod v pogovor so ob klavirski spremljavi pianistke Irene Kralj pripravile Melita Podgoršek, Astrid Ana Kljun in Klara Klančnik, učenke sopranistke in profesorice petja Nataše Krajnc.
Knjiga Martin Krpan: diplomat in vojščak je izvirna in aktualna intèrpretacija našega največjega nacionalnega mita. Zasnovana je bila ob 150. obletnici prve objave Martina Krpana in 18. obletnici samostojne Slovenije, izdal pa jo je Zavod Martin Krpan - razvojni center za turizem, kulturo in ekologijo.
Dr. Milan Jazbec je vodja Sektorja za načrtovanje politik in raziskave na ministrstvu za zunanje zadeve in nekdanji državni sekretar na ministrstvu za obrambo. Predgovor je napisal državnik in starosta slovenske politike dr. France Bučar, zagovor profesorica književnosti dr. Helga Glušič, izjave ob izidu knjige pa so prispevali tudi številni gospodarstveniki, kulturniki in šolniki. Likovno opremo je dodal akademski slikar Peter Ciuha. Zagotovo vsi poznamo zgodbo o Martinu Krpanu. Na svoji kobilici je od morja tovoril angleško sol. Na Vrh pri Sveti Trojici so ga s kočijo iz cesarskega dvora prišli iskat, da bi na Dunaju premagal Brdavsa, ki je že tolikim smrt storil - celo cesarjevemu sinu ... Ni pomembno, ali je Martin Krpan resnična, torej zgodovinska osebnost, ali pa je literarno umetniška stvaritev. Pomembno je, da je imel vrsto lastnosti, ki bi jih moral imeti vsak od nas, še zlasti pa diplomati, ki z uporabo modrosti in takta urejajo meddržavne odnose. Knjiga odpira nov pogled na simbol slovenske preprostosti, poguma, moči, hvaležnosti in iznajdljivosti. Martinu Krpanu ni manjkalo taktnosti, prilagodljivosti, previdnosti. Z malo govorjenja in posrednim sporočilom je povedal več in bolje, kot če bi govoril na dolgo in široko. Znal se je veseliti in biti ponosen na svoja dela. Ni poznal vzvišenosti, oholosti in prevzetnosti. Imel je rad naravo in je živel v sožitju z njo. Bil je junak in ne zaslužkar. Znal je v pravem trenutku polaskati, spoštoval je protokol, poznal je maniro, saj se je pražnje oblekel, da ga pred cesarjem ne bi bilo sram. Ni mu manjkalo modrosti, še zlasti
Grad Komenda
Občina Polzela je aprila 2008 začela z obnovo in prenovo Gradu Komenda. S tem so se začela uresničevati dolgoletna prizadevanja občine, da bi ohranila ta kulturnozgodovinski spomenik in mu namenila vsebino, ki bi predstavljala podlago za nadaljnji razvoj kulturne, turistične in družbene infrastrukture v občini. Prenovo gradu izvaja podjetje Granit, d. d., iz Slovenske Bistrice. Strokovni nadzor nad izvajanjem del pa je občina zaupala podjetju Prizma, d. o. o., iz Pariželj.
Celoten projekt bo potekal v dveh fazah. Zdaj končujejo I. fazo obnove, ki bo končana 30. junija letos. I. faza obsega statično sanacijo objekta, zamenjavo strehe,
ureditev kleti za turistično promocijsko in gostinsko dejavnost in dela pritličja za pisarniške in prireditvene prostore ter delno tudi zunanjo ureditev. V kratkem bodo objavili tudi razpis za ikbor najemnika gostinskega lokala. Vsebina gostinskega lokala bo povezana z objektom samim.
Z II. fazo obnove bodo začeli letos, končana pa bo do 30. junija 2011. Do takrat bodo obnovili še drugo in tretje nadstropje ter kupili vso potrebno opremo. V okviru projekta Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, h kateremu so pristopile vse občine Spodnje Savinjske doline, pa bodo v gradu uredili prostor za vstopno informacijsko točko ter muzejski del - najstarejša hori-
FA5ADERSTVO | SÜKOPLESKÄRSTVO
(SAHS1 7% 11 tel./fax:03 705 33 44
,	..	www.slikopieskarstvo.et
davor zaaozen
info@siikopieskarsfvo.eu
GEODETSKE MERITVE
PARCELACIJE, UREDITVE MEJ, OBNOVE MEJ, VRIS OBJEKTOV,
ETAŽNI NAČRTI, ZAKOUČBE OBJEKTOV, POSNETKI ZA LOKACIJE, /
KATASTER KOM. NAPRAV, MERITVE ZA PROJEKTIVO, INŽENIRSKA GEODEZIJA,
G PS MERITVE, NEPREMIČNINE
Vjvt*>
Šlandrov trg 20, Žalec, tel. 03/71 20 200 www.geo-inzeniring.si
DANILO PIKL, s. p. Starovaška ulica 1,3311 Šempeter Tel.: 03/ 570 20 70, gsm: 041 709 186		IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila, traktorje, delovne stroje, štirikolesnike, skuterje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja in montaža
- MONTAŽA, SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILNIKOV, NAČRTOVANJE IN MONTAŽA REGULACIJE OGREVANJA, -	POPRAVILA ŠTEDILNIKOV, PRALNIH, SUŠILNIH IN POMIVALNIH STROJEV, -	POPRAVILA, MONTAŽA IN ČIŠČENJE BOJLERJEV.		^ Mita MARN, s. p.,Vransko 18 b, 3305 Vransko Tel./faks: 03 572 51 06, 041 508 655, 031 814 999 e-naslov: slavica.marn@siol.net, www.marn-vransko.si.
Dr. Milan Jazbec in Jolanda Železnik
tilt- • ' e •• :'i' ' '»-v-iwff'.	II .-M’ A I	
	MR Jf	
		
ljudske, imel je dober spomin, znal je biti previden. Tudi z gorjačo je bil prijazen, znal je ostati realen. Rad je imel svoj dom, saj je nanj pomisli celo med bojem z Brdavsom...
Kot je zapisal dr. France Bučar, je knjiga učbenik diplomacije.
Demeter Bitenc pa je presodil, da bi knjigo moral vsakdo imeti na nočni omarici. Zagotovo pa bi jo moralo prebrati čim več bralcev, da bi se jim odprl nov pogled na simbol slovenske preprostosti, poguma, moči, hvaležnosti in iznajdljivosti. T. T.
re» « SOMR
SONCE V VSAK DOM ! »AKCIJA«
STIROPOR VSEH DIMENZIJ PO IZREDNO UGODNIH CENAHI Demit fasada :
10 cm do zaklj.sloja - cena pod 10,00C/ M2 5 cm do zaklj.sloja - cena pod 7,00C/ M2
ZALOGOVNIK lOOOL S KMPL IZOLACIJO IN SOLARNIM IZMENJEVALCEM SAMO 900,00C
Prevozi do 3,5t, doma in tujina, zelo ugodno! Prevozi opreme in pohištva, selitve, dostava vsega (Metro, Kika, IKEA, itd)
PRAZNJENJE GREZNIC
JANEZ DOLINAR, s. p., Zabukovica 109, 3302 Griže
Tel.: 031 786 975
UROŠ PREMIK s.p. Migojnice 4a 3302 GRIŽE D.Š. 22724583
041 / 031 628 666 Mail: f9rdg0lar@qmflll.CQm
www.fordsolar.si
PONUDBA:
-SOLARNI SISTEMI -OGREVANJE -FOTOVOLTAIKA -VETRNE ELEKTRARNE 12 -ZALOGOVNIKI 500-5000 -TOPLOTNE ČRPALKE -TOPLOTNI IZMENJEVALO -PRETVORNIKI 12-230V -WHIRLPOOL TEHNIKA -PREVOZI DO 3,5t -STIROPOR »ugodno«
blaga
Beljenje notranjih površin in fasad Dekorativni opleski Izdelava izolacijskih fasad
DELO NA VISINI Z DVIŽNO KOŠARO
SUKOPLE5KAR5TVO ANDREJ TERGLAV s.p.
Andraž 96b, 3313 POLZELA, 03 5720 673, GSM: 041 216 214
1	Atrij stanovanjska zadruga z.o.o.
	www.sz-atrij.si
ATRIJ	www.sloveniapropertyatrij.si
	Celje 1 Ljubljanska cesta 20 | 03 426 31 10
ŽALEC, oddamo lepo urejen poslovni prostor velikosti 115m, dostopen s Čelne strani glavne ceste v Žalcu, s prodajnim prostorom . skladiščnim delom in sanitarijami. Primemo za trg. lokal. prod. salon, biro ipd. Cena: 600 6/nicscčno.
ŠTORE-LIpa. prodamo novo 3-sobno slan. v večstanovanjski stavbi v 1. nadslr. z balkonom. teraso in lepim razgledom. Stanovanju pripada tudi shramba, možen pa je nakup parkirnega prostora v garaži.
Cena: 124.082 € (stan.). 8.100 6 (garaža)
Info: 031 342 118. drago.pokleku^ s/-;iini m ■ Info: 041 329 179, violcta.stojs<2
ŠEMPETER, prodamo samostojno in vzdržc- i vano slan. hišo. povsem opremljeno, v lepem in I mirnem okolju s parcelo cca 1000 mJ. nedaleč I od središča kraja. šole. trgovine, pošte in ostale I bivalne infrastrukture. Cena: 266.000 6 Info: 031 342 118. drago.pokkka(g>sz-atrij .si
I CELJE, prodamo zelo lepo prenovljeno 2.5- I sobno stanovanjc v 2. nadstropju. Funkcionalna I razporeditev, stanovanjc ima dnevno sobo z I jedilnico, spalnico, kabinet, kuhinjo, kopalnico. | hodnik in klel. Vredno ogleda. Cena: 79.0006 Info: 041 329 179. violcta.stojs@sz-atrij.si
Nagradna križanka
Rešitve križanke, objavljene v decembrski številki Utripa: SLAŠČIČARNA-NIK-ŽALEC-NOVA-SLAŠČIČARNA-BRGLEZ-SLADKE-DOBROTE-S-TRADICIJO.
Izžrebani nagrajenci: 1. Marija Krivec, Velika Pirešica 46, Žalec; 2. Marija Korber, Dom upokojencev Polzela; 3. Silva Potočnik, Kapla vas 6, Prebold.
Pokrovitelj križanke, objavljene v tej številki, je BRGLEZ, d. o. o., Vransko 17, Vransko. Vrednost nagrad je 20,85 €, 12,12 € in 8,35 €.
Rešitve križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah v uredništvo Utripa, Aškerčeva 9 a, Žalec, do 8. marca 2010 (dopisnic, poslanih po tem datumu, pri žrebanju ne bomo upoštevali).
47. seminar o hmeljarstvu z mednarodno udeležbo
Uvodni pozdrav direktorice Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Martine Zupančič
Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS) je
4.	in 5. februarja 2010 v Portorožu organiziral 47. seminar o hmeljarstvu z mednarodno udeležbo. Seminarja se je udeležilo preko 130 udeležencev, od tega več kot 70 hmeljarjev. Na seminarju so bili poleg domačih strokovnjakov prisotni tudi ugledni tuji strokovnjaki iz ostalih hmeljarskih držav: Anglije, Češke, Nemčije in Hrvaške. Seminar sta odprla aktualni hmeljarski starešina Oto Šporn in hmeljarska princesa Klara Četina. V kulturnem programu so ponovno sodelovali hmeljarji, ki so zapeli dve slovenski pesmi.
V pozdravnem govoru je Martina Zupančič, direktorica IHPS, poudarila, da je seminar med drugim tudi priložnost za srečanja in čas, da se hmeljarji lahko nekoliko več posvetijo sebi in svoji panogi tako v gospodarskem, znanstvenem in ne nazadnje tudi družabnem smislu. Tako je čas za vse tiste razprave, ki med letom na tehnoloških sestankih niso bile dokončane, in pa tudi za pobude
ter ideje, s katerimi bi v prihodnje lahko rešili težave, ki smo jim priča v hmeljarstvu.
Zbrane na seminarju so nagovorili tudi Branko Ravnik, direktor direktorata na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije, Ciril Smrkolj, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, in Bogdan Štepec, predsednik Zadružne zveze Slovenije. Branko Ravnik je povzel ukrepe letošnje kmetijske politike, ob koncu pa poudaril, da ima pridelava hmelja v Sloveniji velik delež na svetovnem trgu in da so hmeljarji gotovo med najbolj naprednimi kmetovalci. V preteklosti so vedno premagali krize in meni, da jo bodo tudi tokrat. Hmeljarji pa bodo močnejši samo, če bodo nastopili povezani, tudi do trgovcev. Tudi Ciril Smrkolj je povedal, da je ta panoga brez skupnega nastopa na trgu v prevelikih nihanjih.
Gregor Leskošek (IHPS) je v okviru strokovne naloge »Tehnologija pridelave in varstvo hmelja« predstavil pregled aktivnosti. Natančno zastavljeni ter izvedeni poljski poskusi so temelj za pridobitev konkretnih rezultatov, ki vodijo k izboljšavam v tehnologiji pridelave hmelja pri nas in omogočajo konkurenčnost slovenskega hmeljarstva na mednarodnem trgu, oblikujejo pa se na podlagi predlogov hmeljarjev in spremljanja novosti v tehnologiji pridelave po svetu.
Dr. Barbara Čeh (IHPS) je govorila o izkušnjah na področju dognojevanja hmelja z dušikom v prejšnji sezoni. Na tem področju so na Inštitutu za hmeljarstvo in
pivovarstvo Slovenije (IHPS) v letu 2009 naredili pet poskusov. Preučevali so učinek različne razporejenosti obrokov dušika med sezono, odziv na dognojevanje z dušikovima gnojiloma z visokim deležem dušika v stabilizirani obliki. Veliki odmerki dušika se tudi v letu 2009 niso pokazali kot strokovno sprejemljivi, saj se hmelj ni pozitivno odzival na večje količine dodanega dušika.
Dr. Rok Mihelič z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je predstavil svoje izsledke na področju apnjenja. Pedološke analize so namreč pokazale, da so tla v Sloveniji marsikje prekisla za uspešno pridelavo rastlin, ponekod tudi na območjih pridelave hmelja. Apnjenje bi bilo zato eden najpomembnejših ukrepov za izboljšanje rodovitnosti tal in za dvig kakovosti pridelkov.
Dr. Andreja Čerenak (IHPS) je predstavila razvoj slovenskih sort hmelja. Zaradi lastnosti rastline hmelja se rezultati žlahtnjenja odražajo v novih sortah šele po več letih, običajno po dobrih desetih letih dela. Na podlagi rezultatov opazovanj in analiz, narejenih v letu 2009 ali prej, je predavateljica predstavila nekaj najzanimivejših križancev. Med hmeljarji je bilo naj večje zanimanje za križanca 31/299, ki je po lastnostih zelo podoben savinjskemu goldingu.
Dr. Iztok Jože Košir in Robert Hrastar (IHPS) sta vodila organoleptično ocenjevanje vzorcev piva, varjenega iz različnih sort in križancev hmelja. Vsi prisotni na seminarju smo pokušali pivo, rezultati ocenjevanj pa bodo služili pri nadaljnjem žlahtniteljskem
Hmeljarji so na seminarju sodelovali tudi s kulturnim programom
Prikaz obrezovanja sadnega drevja
Med prikazom obrezovanja jablan
Sadjarji in vinogradniki sekcije Društva upokojencev Petrovče in Univerze za tretje življenjsko obdobje Žalec so se v nasadu jablan in vinske trte Ivana in Marije Glušič iz Arje vas tudi letos seznanili,
kako pravočasno in strokovno opraviti vse potrebno v sadovnjaku in vinogradu.
Na predavanju so govorili o obrezovanju jablan, breskev, češenj in vinske trte s posebnim poudarkom na pravilni rezi. Po-
udarek je bil na prikazu upogibanja eno- in večletnih poganjkov, ki se opravi aprila in maja, ko je za to najbolj primeren čas.
Sadjarjem so posredovali tudi strokovne napotke za gnojenje sadnega drevja v tem času in spomladansko škropljenje, ki naj bi se opravilo v času brstenja, ko se pojavi zasnova lista, to je nekje v sredini marca, odvisno od vremenskih razmer. Govorili so tudi o varstvu breskev, zlasti o varstvu proti breskovi kodravosti. Mag. Ivan Glušič, univ. dipl. inž. kmetijstva, je v nadaljevanju odgovarjal na vprašanja več kot 25 ljubiteljskih sadjarjev in vinogradnikov.	T. T.
delu in nenazadnje tudi končnim uporabnikom - pivovarnam.
V sklopu tehnologije pridelave hmelja je gost s hmeljarskega inštituta v Žatcu na Češkem Jin-drich Krivanek predstavil žice in vodila, ki jih uporabljajo pri pridelavi hmelja na Češkem, ter rezultate preizkušanj novih vodil.
Zanimiv in razgiban popoldanski del je popestril dr. Peter Darby iz Anglije, ki je predstavil hmeljarstvo v njihovi deželi. Z zanimanjem smo mu prisluhnili, saj se pridelava pri njih v marsičem razlikuje od naše. Glavna razlika je, da pridelujejo hmelj v glavnem na nizki opori (višine 2,4 do 3 m), zaradi česar je sicer pridelek manjši, a se zmanjša tudi potreba po delovni sili in s tem stroški pridelave. Za tak način pridelave imajo tudi mobilne obiralne stroje, ki hmelj oberejo kar v hmeljišču. Trte pri tem ostanejo na svojem mestu, s čimer se podaljša čas fiziološke zrelosti hmelja, kar je koristno za dobro kondicijo rastlin.
Na seminarju smo se dotaknili tudi tem s področja varstva hmelja, in sicer je dr. Sebastjan Ra-dišek (IHPS) predstavil rezultate projekta na področju uporabe bioloških metod za deinfestacijo tal pri preprečevanju verticilijske uvenelosti hmelja, ki bi bil eden od uspešnih ukrepov zatiranja karantenske glive in bi tako zmanjšali čas karantenske premene.
Dr. Magda Rak Cizej (IHPS) je predstavila rezultate poskusov zatiranja rilčkarjev na hmelju. Hmeljev rilčkar v zadnjih desetih letih ponovno postaja pomemben škodljivec v slovenskih hmeljiščih, kar je povezano s spremembo podnebnih razmer in tudi z ostalimi agrotehničnimi ukrepi, predvsem z neizvajanjem higienskih ukrepov. Poudarila je, da je zaradi slabe učinkovitosti insekticidov na rilčkarje potrebno dosledno izvajati fitosanitarne - higienske ukrepe v hmeljiščih (predvsem odstranjevanje ostankov po rezi hmelja).
Mag. Jolanda Persolja (IHPS) je predstavila raziskavo o prostorski analizi hmeljišč na občutljivih območjih z vidika obstoječe zakonodaje na področju varovanja površinskih voda, na katerih lahko neustrezna raba fitofarmacevtskih sredstev (FFS) povzroči nepopravljivo škodo.
Gregor Leskošek (IHPS) je podal tehnične rešitve in možnosti uporabe FFS, pri čemer se ustrezno zmanjša vnos (drift) na ranljiva območja (potoki, reke idr.) in neciljne (nekmetijske) površine. Tematika je izredno aktualna v vseh panogah kmetijstva, zato ji bomo v prihodnje posvečali še več pozornosti.
Sledil je sklop ekonomika in prodaja hmelja. Dr. Martin Pavlovič (IHPS) je predstavil hmeljarstvo v okviru globalnega trga in prodaje hmelja. Povpraševanje po hmelju na globalnem trgu in mednarodna gospodarska konkurenčnost hmeljarjev sta glavna dejavnika obstoja in razvoja hmeljarstva v vsaki državi pridelovalki. Pomemben vpliv na obstoj, razvoj in dobro ime panoge v svetu pa ima njena gospodarska konku-
Uradna pokušnja piva, varjenega iz novih križancev hmelja
renčnost na nacionalni ravni.
Dr. Siniša Srečec z Visokega gospodarskega učilišča v Križevcih na Hrvaškem se je v nadaljevanju vprašal, če je svetovna ekonomska recesija glavni vzrok za krizo v hmeljarstvu. S soavtorji so ugotovili, da to ni edini razlog, temveč je težava v zmanjšani porabi hmelja na svetovnem trgu in posledično manjši porabi alfa kislin za enoto proizvedenega piva. Rešitev bi bila strateška sprememba v marketingu in menedžmentu na področju hmeljarstva.
Podrobnejšo vsebino o seminarju si lahko preberete v zborni-
ku 47. seminarja o hmeljarstvu, ki je dostopen na spletni strani IHPS (www.ihps.si).
Ob koncu seminarja smo sprejeli nekaj sklepov, ki jih bomo poskušali uresničiti v bližnji prihodnosti. Med najpomembnejšimi je sklep, da se moramo hmeljarji v prihodnje vedno bolj povezovati in skupno nastopati. To zagotovo lahko trdimo za letošnji seminar, na katerem smo se poleg strokovnim temam posvetili tudi družabnemu delu, ki ga tudi v prihodnje ne smemo zanemariti.
Dr. Magda Rak Cizej, dr. Barbara Čeh
Komu ključ, kdo meni luč?
Po 18 letih dela v kmetijski svetovalni službi si jemljem pravico, da napišem nekaj misli, ki se mi porajajo okoli nasledovanja kmetij, in sem si jih oblikovala na podlagi prebrane monografije dr. Boštjana Kerblerja.
Temeljno poslanstvo kmetijskih inženirjev ni le prenašanje vedenja o delovanju naravnih pojavov, ki se tičejo izkoriščanja narave v korist intenzivnejšemu pridelovanju krme za živali in intenzivnejšemu pridelovanju rastlin za hrano človeku ter primerne reje udomačenih živali za prirejo mleka, mesa in jajc za namene človekove prehrane, temveč tudi pomoč pri pridobivanju neposrednih plačil, ki pokrivajo stroške do dejanske cene kmetijskih pridelkov in rešujejo ekonomski položaj, ter sredstev za investicijska vlaganja. V 21. stoletju, ko v tako zelo civilizirani družbi računalništva obstajajo bogata znanja, znanstvena dognanja in izkušnje, se samo peščica ljudi ukvarja s kmetijsko dejavnostjo. Ta peščica kmetovalcev, ki kljubujejo naravi, politiki in nenormalno hitremu razvoju v drugih dejavnostih, se drži te dejavnosti že stoletja. In kaj si želimo v prihodnje? Da bo kmetijska dejavnost obstajala še naprej. A v obilici tehničnih, tehnoloških, administrativnih in drugih del na kmetiji prihaja do množične nezainteresiranosti nadaljevanja kmetijske dejavnosti v kmečkih družinah!
Lansko leto sem naključno izvedela za predstavitev doktorske disertacije z naslovom Dejavniki nasledstva na hribovskih kmetijah v Sloveniji, ki jo je spisal dr. Boštjan Kerbler. Osrednji cilj, ki si ga je avtor zadal, je bil ugotoviti, kateri dejavniki vplivajo na to:
-	da gospodarji na kmetijah določijo in vsaj predvidijo svoje naslednike,
-	da se ti nasledniki tudi sami odločijo, da bodo kmetije res prevzeli in nadaljevali s kmetovanjem,
-	koliko so gospodarji stari, ko se dokončno odločijo in predajo kmetije svojim naslednikom.
In zadani cilj je avtor dosegel! Na vsa ta vprašanja je namreč našel odgovore ...
Raziskava je razkrila zelo neugodne trende glede prevzemanja kmetij in je zato glasen poziv slovenski družbi, da je treba nemudoma začeti oblikovati ukrepe ohranjanja kmetij kot temeljnih nosilcev kmetijske dejavnosti in zagotavljanja trajnostnega razvoja kmetijstva in podeželja, še zlasti v hribovskih območjih Slovenije.
Eno od glavnih avtorjevih spoznanj je, da so »najpomembnejši dejavniki, ki zadržujejo mlade v kmetijstvu, emocionalne in ekonomske narave. Vendar pa so veselje do dela in življenja na hribovski kmetiji ter spoštovanje tradicije in njenih vrednot le predpogoj za odločitev potencialnih naslednikov, da bodo kmetije prevzeli in na njih kmetovali. Glavni pogoj za to je primerna višina letnega prihodka, ki izhaja iz virov na kmetiji. Če ta ni izpolnjen, stopijo v ospredje dejavniki, ki imajo na te odločitve negativen vpliv, in začnejo postopoma prevladovati«. Izsledki še kažejo, da je tradicija sicer zelo pomemben in vzpodbuden dejavnik za prevzem kmetij, obenem pa avtor tudi ugotavlja, da so »na slovenskih hribovskih kmetijah še vedno zakoreninjeni takšni tradicionalni vzorci razmišljanj in ravnanj, ki proces nasledstva ovirajo - npr. favoriziranje sinov kot naslednikov in zapostavljanje hčera kot potencialnih gospodaric in tudi, da mnogim gospodarjem kmetije še vedno pomenijo način in smisel življenja - življenjski projekt - ne pa kapital, ki ga je treba nenehno oplajati.«
Avtor Boštjan Kerbler še ugotavlja, da obstajajo številni dejavniki, ki vplivajo na povečanje ali zmanjšanje verjetnosti prevzemanja kmetij in nadaljnjega kmetovanja. Naj omenim le nekatere:
-	poveča se, če je gospodar zadovoljen s svojim poklicem, delom in življenjem; če je višina prihodkov na kmetiji dovolj visoka; če ima naslednik formalno kmetijsko izobrazbo itd.;
-	zmanjša se, če leži kmetija v perifernih območjih in če kmetijo kot tako (periferno, oddaljeno) dojema gospodar; če je oz. bo naslednik zaposlen zunaj kmetije, itd.
Zelo pomemben dejavnik, ki je izpostavljen in ki zmanjšuje verjetnost prevzema kmetij oz. nadaljnjega kmetovanja na njih, če do prevzema pride, je družbena marginalizacija kmetijstva oziroma slabšalni odnos družbe do kmetijstva - to se kaže na vsakem koraku, samo pomislite, kakšne slabšalne besede se oblikujejo prav zadnje čase na račun kmeta in kmetijstva, npr. štala, kmet, kmetavzar ...
Delo pa podaja tudi rešitev nakazanih problemov. Izpostavim naj predvsem naslednje:
-	da bi morala država jasneje poudariti pomen kmetijstva in sprejeti ohranjanje kmetij kot narodno vrednoto,
-	da bi moralo med gospodarji vladati več pozitivnega mišljenja, vzpodbud, zadovoljstva in veselja, kar bi vplivalo na pogostejše odločitve otrok za prevzemanje kmetij,
-	da morajo gospodarji kmetije pravočasno predati in naj s predajo ne zavlačujejo,
-	da bi moralo na kmetijah, zlasti med gospodarji, prevladati spoznanje, da lahko otrokom zaupajo in da jim lahko brez strahu predajo, kar so s trudom ustvarili in tudi oni nekoč prejeli od svojih prednikov.
Vendar pa se avtor zaveda, da rešitve niso enostavne in da ni nikakršne znanstvene formule, ki bi čudežno rešila problem nasledstva na slovenskih kmetijah. Kot ugotavlja, je vsaka kmetija edinstvena, s svojo zgodovino in s svojimi življenjskimi zgodbami, zato je svojevrsten tudi proces nasledstva. Vendar pa je pomembno (in to je avtor še posebej izpostavil), da mora med vsemi člani v družini glede nasledstva - prevzema in predaje -vladati odkrit in nenehen, stalen dialog, saj so le na ta način želje in pričakovanja jasno definirani, brez tabujev in strahov. Pomembno pa je tudi, da se o nasledstvu čim več govori in piše tudi v vsakdanjem življenju v slovenski družbi.
Literatura:
KERBLER, Boštjan (2008): Dejavniki nasledstva na hribovskih kmetijah v Sloveniji.
Koper, Založba Annales.
Pripravila:
Maja KLEMEN COKAN, univ. dipl. inž.
KGZS - Izpostava Žalec
MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE.
Naročila na GSM: 041 611 087
'IKI
Kamnoseštvo Marjan Amon iz Šmartna v Rožni dolini vam nudi 15 % popust na plačilo z gotovino.
Kamnoseštvo Marjan Amon s.p., Slatina v Rožni dolini 9 A, Šmartno v Rožni dolini
KINOLOŠKO DRUŠTVO PLUTON ŽALEC
Društvo organizira začetni in nadaljevalni tečaj šolanja psov. Uvodno srečanje bo v četrtek, 25. 2. 2010, ob 18. uri na vadišču društva na Ložnici pri Žalcu.
Srečanja se lahko udeležite brez psov.
INFORMACIJE PO TELEFONU: 031 655 360 LJUBITELJI PSOV, VABLJENI!
Farma
VETERINARSKA
AMBULANTA
Podlog 1, 3311 Šempeter
Telefon, faks: 03/700 15 75 Dežurna služba: 051 646 202
Ambulantni čas: pon.-pet.:
7.00-	10.00
17.00-	18.00 sobota:
7.00-	9.00 nedelja in prazniki:
8.00-	9.00
@ 03/712 12 80 El zkst.utrip@siol.net
jfc&ES; INŠTITUT ZA HMELJARSTVO IN PIVOVARSTVO SLOVENIJE
m$r Slovenian Institute for Hop Research and Brewing
Slowenisches Institut für Hopfenbau und Brauereiwesen
TEČAJI OSNOVNEGA IN OBNOVITVENEGA USPOSABLJANJA ZA PRODAJALCE FFS IN IZVAJALCE VARSTVA RASTLIN V LETU 2010
Na osnovi Pravilnika o strokovnem usposabljanju in preverjanju znanja iz fitomedicine (Ur. 1. RS št. 36/02,41/04,17/05,92/06 in 99/08) vas obveščamo, da Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije organizira tečaje osnovnega in obnovitvenega usposabljanja za prodajalce FFS in izvajalce varstva rastlin.
Predvideni datumi in cena tečaja so navedeni v preglednici.
Na tečaj se prijavite s prijavnico, ki je na voljo na spletni strani www.ihps.si (splošna obvestila) ali www.furs.si (obrazci - fitofarmacevtska sredstva). Izpolnjeno prijavnico vrnete po pošti na IHPS ali po faksu na št.: 03/712 16 20.
Prijavnico lahko izpolnite in oddate tudi na sedežu Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu.
Na tečaj prinesite novejšo osebno fotografijo. Če boste opravljali obnovitveni tečaj, prinesite s sabo tudi staro potrdilo (izkaznico) o predhodnem usposabljanju.
Tečaj lahko plačate na transakcijski račun št.: 01100-6000006134 Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije z oznako (namen plačila): tečaj - priimek slušatelja, s sklicem 00 04032010.
Minimalno število slušateljev osnovnega usposabljanja za izvajalce varstva rastlin je 30. Če bo premalo prijavljenih, bomo tečaj preložili na naslednji razpisani termin.
Za ostale informacije smo vam na voljo na elektronskem naslovu: alenka.ferlez-rus@ihps.si ali na telefonskih številkah: 03/712 16 00 ali 03/712 16 16.
servis
plinskih
peči
za brezskrbne
zimske
dni
toplotne črpalke
kondenzacijski plinski kotli
sončni in zemeljski kolektorji
instalacije.marcen@siol.net
www.instalacije-marcen.si
SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d. o. o.
Celjska cesta 3 a, 310 ŽALEC, tel.: 03/713 20 50
Na podlagi določil Pravilnika o izvajanju sistematičnega spremljanja stanja bolezni in cepljenj živali v letu 2010 (UL RS št. 106/09) razpisujemo SPLOŠNO CEPLJENJE PSOV PROTI STEKLINI.
Psi morajo biti enkrat letno obvezno cepljeni proti steklini. Od zadnjega cepljenja ne sme miniti več kot 12 mesecev. Mladi psi morajo biti cepljeni takoj, ko dopolnijo starost treh mesecev.
Pse privedite na katerokoli mesto cepljenja. S SEBOJ PRINESITE OBVESTILO IN POTNI LIST OZIROMA EVIDENČNI KARTON O CEPLJENJU!
Upravna taksa,veterinarska storitev in DDV znašajo ob skupinskem cepljenju 34,89 EUR.
Obveščamo vse lastnike psov oziroma naše stranke, da lahko privedejo pse na cepljenje v ambulanto vsak dan, razen nedelje, vse leto.
Ambulantni čas:	Žalec	Vransko, Polzela
ponedeljek-petek	8.-12.	ure in 14.-18.	ure	8.-9. ure
sobota	8.-11.	ure
S SEBOJ OBVEZNO PRINESITE OBVESTILO IN KNJIŽICO!
PSE MORAJO CEPITI TUDI LASTNIKI PSOV, KI NISO DOBILI OBVESTILA!
Direktor
FRANC ZBAŠNIK, dr. vet. med.
RAZPORED CEPLJENJA
Sobo'	ä, 3. 2G10
8.00	Ložnica
8.45	Vrbje
9.30	Šempeter
10.15	Doberteša vas
10.45	Žalec
Ponedeljek, 22. 3. 2010	
8.00	Zabukovica
8.30	Zabukovica
9.00	Zabukovica
9.30	Pongrac
10.00	Pongrac
10.30	Sp.Griže
11.15	Zahom
11.45	Zahom
12.30	Liboje - Zagreben
13.00	Brnica
Torek, 23. 3. 20X0	
8.00	Prelska
8.30	Vinska Gora
9.00	Pirešica
9.30	Lipje
10.00	Lopatnik
10.30	Janškovo selo
li.00	Črnova
11.30	Črnova
12.00	Stebovnik
12.30	Podkraj
13.00	Ponikva
13.30	Studence
14.00	Studence
Sreda, 24. 3. 2010	
8.00	Gotovlje
8.30	Gotovlje - Jedert
9.00	Gotovlje - Zalog
9.15	Zalog
9.30	Podlog
10.00	Zg. Grušovlje
10.15	Sp. Grušovlje
10.30	Roje
11.15	Griže
12.00	Migojnice
Sreda, 24. 3. 2010	
8.00	Podvin
8.30	Polzela
9.15	Breg
10.00	Ločica Polzela
10.15	Ločica - gmajna
11.00	Kale
11.15	Kale
11.45	Ruše
pri gasilskem domu pri gasilskem domu pri zadružnem domu pri Franju Divjaku v veterinarski ambulanti
pri gasilskem domu
pri Minervi
Kurja vas - pri križu
pri Uduč
pri Matijeve
pod Naprud. klancem
pri Poteko
pri Pinter
pri Švare
pri Keiner
pri kapeli pri zadr. domu pri Drev pri Vranu pri Zajc pri cerkvi
pri Pavlu Jevšenaku
pri Breci
pri uti
pri Kutičan
pri zadr. domu
pri kapeli
Vrhe
pri zadr. domu pri Nahtigal pri Zupanc pri trafo postaji na križišču pri Črepinšek pri Hramec pri zbir. mleka pri zbir. mleka pri Leskovšek
pri Malik
v veterin, ambulanti pri Okorn pri Smrečnik pri Srebučan v vasi •
Grče
pri Kramer
Četrtek, 25. 3. 2010
8.00	Male Braslovče
9.00	Letuš
9.30	Letuš
10.00	Podvrh
10.30	Dobrovlje
11.00	Dobrovlje
11.30	Dobrovlje
Četrtek, 25. 3. 2010	
8.00	Hramše
8.30	Velika Pirešica
9.00	Pernovo - Gorca
9.30	Pernovo
10.00	Železno
10.15	Podgora
10.30	Podgora
11.00	Galicija
11.30	Zavrh
12.15	Mala Pirešica
12.45	Arja vas
13.15	Drešinja vas
13.30	Levec
Petek.	, 26. 3. 2010
8.00	Zakl
8.30	Trnava
9.00	Šentrupert
9.30	Orla vas
10.00	Topovlje
10.30	Parižlje
11.00	Kamenče
11.30	Podvrh
12.00	Sp. Gorče
12.30	Braslovče
13.15	Gomilsko
13.45	Grajska vas
Petek,	, 26. 3. 2010
8.00	Dobrič
8.30	Dobrič
9.00	Lovče
9.30	Andraž
10.15	Andraž - Podsevč.
10.45	Založe
11.15	Založe
11.45	Založe
Sobota, 27. 3. 2010	
8.00	Petrovče
8.45	Kasaze
9.15	Liboje
10.15	Liboje
10.45	Žalec
pri stari sušilnici pri Rovšnik pri Flere
pri Dragu Maroltu pri Francu Vratniku pri domu borcev pri Francu Ramšaku
pri Pušnik pri Fervega pri vodovodu pri gasilnem domu v vasi pri kapeli pri Podpečan pri Janezu Žolnirju pri zadr. domu pri zbir. mleka pri zbir. mleka pri zbir.mleka pri Drev pri Strenčan
pri Šeligo
pri Zadobovšek
pri Miri Lešnik
pri Cafuta
pri Završnik
pri Božič
pri Francu Bašu
pri Turnšek - Rak
pri Jožetu Puncerju
pri Francu Ušen - Krčnik
pri KZ Gomilsko
pri gasilskem domu
pri Drobež
pri gostilni Zabukovnik
pri Krašovec - Melanšek
pri Vaši
pri Satler
pri Likeb
pri Čede
pri Rakun
pri zadr. domu
pri Arčan
pri Škoberne
pri Frece - sklad, goriva
v veterinarski ambulanti
Priporočamo vam, da poskrbite za zdravje vaših živali tudi s preventivnimi ukrepi:
cepljenje psov proti kužnim boleznim (paraviroza, pasja kuga, nalezljivi hepatitis, leptospiroza, paraviroza, coronavirusna infekcija),
cepljenje mačk proti kužnim boleznim (kužni nahod, mačja kuga, mačja levkemija), redno odpravljanje notranjih zajedavcev (vsaj trikrat letno).
Prižiga se luč spomina, v srcu ostaja tiha bolečina.
Ko gledamo naokrog, povsod so sledi tvojih pridnih rok.
V SPOMIN
13. februarja je minilo leto dni, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, ata in brat
FRANCI HQLC
iz Rakovelj
(4. 7. 1943-13. 2. 2009)
Hvala vsem, ki se spomnite nanj in upočasnite korak pri grobu.
Žalujoči: vsi njegovi
Zapustil si prag domače hiše, stopil na cesto večnosti, pri nas pa je ostala praznina in hvaležen spomin nate.
V SPOMIN
2. marca bo minilo deset let, odkar je za vedno ugasnilo plemenito srce in je za vedno odšel naš dragi
FRANC ROKOVNIK
iz Podvrha
Hvala vsem, ki se ga še spominjate in zanj prižgete svečke.
Vsi njegovi
V SPOMIN
4. marca bo minilo leto dni, kar nas je zapustil
ZVONKO TURNŠEK
s Polzele 210 (3. 2.1952-4. 3. 2009)
Hvala vsem, ki ste ga ohranili v lepem spominu.
V času bolezni in žalosti spoznaš prave prijatelje. Njegovi
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše ljube mame, stare mame in prababice
ELZE POVŠE
iz Orle vasi (1927-2010)
se iskreno zahvaljujemo za izražena sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše ter vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani.
Hvala tudi vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ter vsem, ki jo boste ohranili v lepem spominu.
Žalujoči sinovi: Beno, Zlatko in Vlado z družinami
Zahvale za marčevsko številko Utripa sprejemamo do 15. marca 2010 oziroma do zapolnitve strani v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec (Dom II. slovenskega tabora Žalec). Tel.: 03/712 12 80.
Prazen dom je in dvorišče, naše oko, dragi Rudi, zaman te išče.
Ni več tvojih pridnih rok, ni več tvojega nasmeha, utihnil je tvoj glas, bolečina, žalost in samota so pri nas.
V SPOMIN
RUDIJU KRKU
iz Zabukovice
8. februarja sta minili dve žalostni leti, kar počivaš v miru, dragi Rudi, kjer ni več trpljenja, ne gorja in kjer nekoč snidemo se vsi. Iskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in mu v spomin prižigate sveče.
Vsi njegovi, ki ga močno pogrešamo
V SPOMIN
Mineva pet let žalosti in spomina, ko nas je zapustil naš najdražji
TADEJ
Ostajajo lepi spomini in globoka bolečina.
Živa, mama in oče
Vse življenje
sta puščala sled za seboj -zdaj, koju ni več med nami, vemo, daje čas ne bo nikoli izbrisal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragih staršev
MARIJE in BRANKA CIZEJA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se udeležili pogrebnih slovesnosti, darovali sveče in cvetje v njun spomin ter sočustvovali z nami.
Sin Zvone Cizej in hči Nada Skok z družinama
Živela si z naravo, s cvetjem, s pesmijo in z ljudmi, ki zate so biseri bili.
Čeprav sedaj spokojno spiš, v naših srcih naprej živiš.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubljene mame, stare mame in prababice
ANTONIJE ŠOŠTER, roj. JERMAN
s Črnega vrha (1919-2010)
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem,
ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala vsem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše.
Žalujoči: vsi njeni
Samo mati lahko nadomesti kogarkoli, vendar nje ne more nadomestiti nihče.
(Cardinal Mermillod)
ZAHVALA
Nikakor ne moremo dojeti spoznanja, da se je od nas za vedno poslovila naša ljubljena in zlata Mami
MARIJA ŠTORMAN
roj. LUŽAR
(18. 10. 1925-1.2. 2010)
Čutimo, da se hvaležno zahvalimo vsem skupaj in vsakemu posebej za vsako toplo misel, stisk roke, globoke besede tolažbe, pisna sožalja, za vaš čas, svečke, za sv. maše in molitve pri upanja polni sv. maši. Še posebej hvala za prelepo pomladno cvetje, s katerimi smo odeli preko belih snežink njen novi dom ob Ateku in Oliverju.
Hvala dr. Petru Strouhalu, da je bil njen zdravnik vedno in ob vsakem času. Hvala gospodu županu Lojzetu Posedelu in vsem njenim bivšim sodelavkam in sodelavcem Občine Žalec, kjer je začela in končala svojo delovno pot. Hvala ljubljanskemu nadškofu in metropolitu, dr. Antonu Stresu, in domačemu župniku, gospodu Mirko Škofleku, za tako globoko vodeno in občuteno sveto mašo in vsem ostalim spoštovanim gospodom duhovnikom, gospe Andreji Zakonjšek Krt za veličastno zapeto Ave Marijo, Moškemu pevskemu zboru Zvon Šempeter za izbrane pesmi, hvala trobentaču, gospodu Viliju, gospe Ropotar za tako hvaležne in tople besede slovesa, pogrebni službi Ropotar, gospodu Dušanu Pungartniku in JKP Žalec. Še posebej hvala vsemu osebju gostišč in hotela Štorman, da ste imeli Mamiko tako radi. Tudi ona vas je imela neizmerno rada.
Hvala, so stvari, ki se v življenju nikoli ne pozabijo. Resnično smo mislili, da bo naša zlata Mami večno, in upamo, da ji zvezde na nebu in ptice pod nebom še kdaj pokažejo pot do nas, pa če tudi samo v sanjah, in da ji bodo naše solze zibelka večnosti. Mamika nas je imela neizmerno rada, pa tudi vse vas, ki se vas je kdaj dotaknila s svojo ljubeznijo.
Vedno tvoji: sin Zvone z Milico, Elizabeto in Anamarijo, sin Janez z Manico, Iztokom in Gregorjem
Odhoda najdražjih ni moč preboleti, v sebi resnici ne da se verjeti.
Celo, ko resnica ti v dlani leži, jo ves čas zanikaš, ker bridko boli.
V SPOMIN
Minila so tri leta, kar smo ostali sami, brez tebe, dragi mož, ati, brat, stric, svak in zet
IVAN AMON
iz Orle vasi
(17. 7. 1967-19. 2. 2007)
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob grobu, prižgete svečko in ohranjate lep spomin nanj.
Vsi tvoji
Je čas, ki da,
je čas, ki vzame,
in je čas, ki nikdar ne mine.
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi drage žene, mamice, babice in sestre
TANJE SAVORGNANI
iz Podvina pri Žalcu
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam bili v oporo, nam izrekli sožalje,
darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
Zaman je bil tvoj boj,
zaman vsi dnevi tvojega trpljenja,
bolezen je bila močnejša od življenja.
Samo duša in srce vesta, kako zelo boli, ko tebe več z nami ni.
ZAHVALA
V 82. letu se je tiho od nas poslovil dragi mož, oče, star ata, pradedek in tast
LEOPOLD PAPINUTTI
iz Ločice pri Vranskem 38 (18. 10. 1928-24.01.2010)
Iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče, za svete maše in prispevke za cerkev.
Iskrena hvala župniku Andreju Urbanclu za opravljen obred s sveto mašo, gospodu govorniku za lepe poslovilne besede, pevcem za lepo odpete žalostinke, pogrebcem, trobentaču za zaigrano poslovilno pesem ter pogrebni službi Ropotar.
Vsi, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti v večni mir, ste pokazali, da ste ga imeli radi. Hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 82. letu starosti se je od nas poslovil naš dragi mož, ati, dedek in pradedek
RUDOLF SAVINEK, st.
iz Sv. Lovrenca (16. 4. 1928-30. 1.2010)
Vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti se iskreno zahvaljujemo.
Hvala tudi za izražena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in darove za cerkev. Posebej se zahvaljujemo družini Horvat iz Sv. Lovrenca, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in nudili nesebično pomoč. Zahvala tudi gasilcem in praporščakom, govorniku Borisu Kupcu, duhovniku Damjanu Ratajcu, pevcem in pogrebni službi Ropotar.
Žalujoči: žena Marija, sin Rudi in hči Marta z družinama
Te bolezen je objela, še poslednjo moč ti vzela, zdaj med nami več te ni, a v naših srcih boš vse dni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage sestre, tete in svakinje
KATARINE STROPNIK
iz Male Pirešice 15 (1921-2010)
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše ter izrekli sožalje.
Posebno se zahvaljujemo osebju Doma upokojencev Polzela, gospodu patru Viktorju Arhu, govornikom, domačim pevcem, pogrebni službi MORANA in trobentaču za odigrano Tišino. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej.
Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi
V življenju ti ni bilo lahko, skromno in tiho si živela, za nas si delala, skrbela, vsakomur pomagala, želela.
ZAHVALA
V 83. letu nas je za vedno zapustila mama, stara mama, prababica
. MARIJA KOVAČ
Korenova Mici (1927-2010)
Hvaležni smo Domu upokojencev Polzela, vsem sorodnikom, znancem za darovano cvetje, sveče, za sv. maše, izraze sožalja, za številno spremstvo na njeni zadnji poti ter vsem, ki so kakor koli pripomogli, da je bilo zadnje slovo lepo in spoštljivo.
Vsem in vsakemu posebej - HVALA.
Žalujoči: vsi njeni
POGREBNA SLUŽBA in CUETLICffRNA
MORANA
Aleksander Steblovnik s. p.
Parižlje 11/c, Braslovče	Šlandrov trg 42, Žalec
Tel : 03/700 06 40 Tel : 03/571 73 00 Mbt.: 041/672 115 in 041/536 408
www.pogreb-morana.si
Zapustila nas je
ROZA PUKMAJSTER
s Polzele 129 a
nazadnje stanujoča v Domu upokojence Polzela (1922-25. 1.2010)
Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala za darovane maše, sveče in izraze sožalja. Žalujoči: vsi njeni
Le srce in duša vesta, kako boli, ko te več ni.
Srce tvoje seje ustavilo, dih je zastal, spomin na tebe pa večno bo ostal.
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, očeta in dedija
JERNEJA ŠTORMANA
iz Sončne ul., Šempeter (21.8. 1941-7. 1.2010)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom iz Sončne ulice Šempeter, vsem znancem in prijateljem, ki ste nam kakor koli pomagali. Hvala za ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Hvala gospodu župniku za cerkveni obred, moškemu zboru Savinjski zvon ter moškemu zboru iz Tabora. Hvala pogrebni službi Ropotar, govorniku za besede slovesa, trobentaču in praporščakom ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
V SPOMIN
BORUT HIRSCHBERGER
(21. 2. 2008-21. 2. 2010)
Ni poletja brez sonca, ni noči brez zvezd, ni veselja brez tebe, prazen brez tebe je svet.
Pogrešamo te.
Vsi tvoji
POGREBNE STORITVE
Idan Ropotar, s.p.
tet.: 700 16 85 GSM: Otti 613 269 GSM: 061 768 906 Starotfaška ut. 12, Šempeter Detoütii čas: od 00. do 26. ure
Prikradejo se slike iz spomina, pogled zdrsi na klopco pred hišo, kjer občasno si sedel in mislil na stvari, ki si jih rad imel.
V srcu ostala je praznina, ostale so le slike, bolečina ...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubega moža, atija, ata, tasta in strica
ŠTEFANA OKORNA
z Brega pri Polzeli 2 (23. 12. 1932-24. 1. 2010)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče, za svete maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu župniku Mirku Škofleku za lep in ganljiv pogrebni obred. Zahvaljujemo se pevcem Kvinteta Lastovka, trobentaču za odigrano žalostinko ter gospe Dorici za besede slovesa.
Posebna zahvala dr. Martini Hrovat za njeno požrtvovalno dolgoletno zdravljenje in obiske na domu, hvala tudi patronažnima sestrama. Zahvala zdravnikom in medicinskemu osebju kardiološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje. Iskrena hvala pogrebni službi Morana.
Žalujoči: vsi njegovi najdražji, ki ga bomo močno pogrešali
Kaj si nam storil, da nisi nam zaupal svojih bolečin.
Mirno in tiho trpljenje je bilo Tvoje življenje.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka ter svaka
VIKTORJA SKORNŠKA
iz Šešč 83
se iskreno zahvaljujemo družinam Končina, Zobovnik, Goropevšek, Vranič, Nuške in Mateja Zupančiča, gospe Geli Teržan in prijateljici Hildi Gregorčič.
Iskreno se zahvaljujemo tudi Prostovoljnemu gasilskemu društvu Šešče, pogrebni službi Ropotar, govorniku za poslovilne besede, pevcem, gospodu župniku Damjanu Ratajcu, sorodnikom, sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče in izražena sožalja. Hvala trobentaču za odigrano žalostinko.
Hvala vsem in vsakemu posebej za spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi
Zelo te bomo pogrešali!
ZAHVALA
V 89. letu starosti se je od svojih dragih poslovila draga mama, babica in prababica
IVANA TURNŠEK
iz Žalca
(27. 8. 1921-5. 1.2010)
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Še posebna zahvala patru Viktorju za lep govor in opravljen obred.
Vsi njeni
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal.
ZAHVALA
V 81. letu starosti se je od nas poslovila cenjena sestra, teta in svakinja
MARIJA BRINOVEC po domače TRAVNARJEVA MICI
z Gomilskega 18 (nazadnje stanujoča v Domu upokojencev Polzela)
Hvala vsem, ki ste nam stali ob strani in jo pospremili na zadnji poti.
Vsi njeni
Zmagal z motornimi sanmi
Miha Špindler, član ekipe Ski & Sea Racing Team, je sredi februarja v avstrijskem Sc-hladmingu zmagal že na tretji dirki z motornimi sanmi.
S svojimi serijskimi motor-
nimi sanmi BRP (Bombardier Recreational Products) Ski -Doo Summit 800R Power TEK je v finalu premagal vso konkurenco in tako prevzel tudi vodstvo v skupnem seštevku.
Člani ekipe Ski & Sea Racing Team se zdaj pripravljajo na Freyn's Snowmobile Rally - dirko z motornimi sanmi, ki bo potekala v romunskih gorskih Karpatih od 4. do 6. marca. L. K.
Trikratni zmagovalec Miha Špindler
_ ^
182 lokostrelcev v Žalcu
Utrinek s tekmovanja
Lokostrelski klub Žalec je v soboto pripravil mednarodno lokostrelsko tekmovanje Fita indoor 18 m, ki je potekalo v telovadnici I. osnovne šole Žalec, pokrovitelj tekmovanja je bila Mestna skupnost Žalec.
Na tekmovanju je nastopilo 182 lokostrelcev v 13 kategorijah in 4 slogih. V najmočnejši
konkurenci pri članih je v slogu sestavljeni lok zmagal bivši svetovni prvak Dejan Sitar iz LK Varing iz Novega mesta, pri članicah v slogu goli lok pa Mateja Jenko Feniks iz Kranja. Uspešni so bili tudi članice in člani LK Žalec. V kategoriji mladincev je v slogu z golim in dolgim lokom zmagal Leon Narad, Luka Kolenko je z ukri-
vljenim lokom je osvojil tretje mesto, pri članicah je v slogu goli lok Antonija Jakop zasedla drugo mesto, pri veterankah pa je v istem slogu zmagala Ivica Stopinšek. Pri veteranih je Zlatko Ulaga z dolgim lokom zasedel drugo mesto, Ljubo Grobelnik pa je pri veteranih v slogu sestavljeni lok osvojil tretje mesto.	T. Tavčar
Film o triatlonu
V dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec so premierno uprizorili 40-mi-nutni prvi slovenski športni
dokumentarni film o triatlonu. Pred premiero je številne obiskovalce v imenu Zavoda za kulturo, šport
in turizem Žalec pozdravil Uroš Vidmajer in čestital ekipi, ki je pripravila film.
Celjski triatlonec Nino Cokan je lani sodeloval na eni najtežjih triatlonskih preizkušenj na Havajih in zasedel 8. mesto. Celotno dogajanje je na kamero zabeležila njegova spremljevalna ekipa, ki je sestavila film v produkciji Tomaža Kovšče. Cokan je s sotekmovalci v treh dneh preplaval 10, prekolesaril 420 in pretekel 84 kilometrov, vse to v izjemnih pogojih, ko se je temperatura povzpela tudi do 50 stopinj Celzija.	T. Tavčar
Tomaž Koviča v pogovoru z Ninom Cokanom
Pionirčki in vile
Skoraj tako, kot je bilo nekoč
Tudi letošnje pustne maske po dolini so prinašale veliko zanimivih in izvirnih idej, mask, ki so nas navdihnile, tistih, ki so nas spomnile in tistih, ki so nas nasmejale.
Na pustnem rajanju v Osnovni šoli Prebold je ob vseh mogočih skupinskih maskah, ki so jih tvorili posamezni razredi, ponovno oživel duh časa sprejemov v pionirsko organizacijo, časa rdečih rutic in čepic, ki so ga kot pionirčki pričarali učenci obeh drugih razredov. Nekaj rutic in kap je bilo originalnih, in sicer še od njihovih staršev, nekaj pa so jih morali sešiti.
Na Vranskem pa smo srečali ljubko modro vilo, na kateri smo si spočili oči in si zaželeli, da bi sproščeni čas pusta in norčij trajal vse leto.	D. N.
Ljubka modra vila z Vranskega
Pohod za praznik kulture
Udeleženci iz Prebolda med krajšim počitkom na poti proti Mrzlici
Člani PD Prebold so letos že osmo leto zapored proslavili slovenski kulturni praznik s planinskim pohodom na Mrzlico. Letos se ga je udeležilo okrog osemdeset pohodnikov iz Prebolda in nekaterih drugih krajev Spodnje Savinjske doline, pa tudi iz Zasavja.
Kakšnih štirideset se jih je na zasneženo pot odpravilo iz Prebolda, za kar so v res težavnih zimskih razmerah potrebovali dobre štiri ure hoda,
drugi pa so se odločili za nekoliko krajši poti, in sicer iz Marije Reke in s Podmeje. V domu na Mrzlici je prav vsak planinec recitiral ali prebral kakšno Prešernovo pesem pa tudi pesmi drugih slovenskih pesnikov, med njimi seveda tudi preboldskega rojaka Ervina Fritza. Dovolj časa je bilo tudi za razmišljanja o odnosu Slovencev do lastne kulture in o tesni prepletenosti kulture in telesne kulture ter rekreacije.
Vsekakor gre za dogodek,
ki je znova naletel tudi na medijski odmev, saj sta z Mrzlice tudi letos neposredno poročala Radio Slovenija in Radio Celje. Dan prej so proslavili slovenski kulturni praznik tudi v Domu pod Reško planino. D. N.