49. štev. V Ljubljani, dne 7. decembra 1912. Leto IV. Napredno kmetsko glasilo, Izhaja vsako soboto in velja za vse leto za Avstro-Ogrsko 3 krone, za Nemčijo in druge dežele 4 krone, za Ameriko 1 dolar. Posamezne številke veljajo 10 vinarjev. Narod j'unakov in mučenikov. I. Nekoliko črnogorske zgodovine. (Konec.) __ L. 1722. je bil pobit paša Husein Tre-binjski z 20.000 možmi, 1. 1727. Cengič Be-kir s 16.000, leta 1732. paša Topal s 30.000, leta 1739. skaderski paša Hodža Verdi Mulimed s 15.000, i. 1750. bosenski paša Čehaja z 32.000 možmi. In čeprav je bil vsled hinavstva Benečanov prepovedan dovoz smodnika, so pognali Črnogorci še istega leta iz dežele 31.000 mož bro-ječo turško vojsko pod vodstvom Abuki-ra paše. V Carigradu so kar besneli. Ze leta 1756. so poslali zopet 80.000 mož nad junaške Črnogorce. Toda vojska je bila tekom enega meseca poražena; padlo je čez 40.000 Turkov. L. 1767. so se zvezali »krščanski« Benečani z bosenskim, albanskim in ruinelijskim pašo proti — Črni gori in jo poplavili s 120.000 možmi. Črnogorci se pa celo tedaj niso dali. Pod vodstvom Štjepana Malega, ki se je izdajal za carja Petra III. zadušenega Orlovega so 1. 1775. izgnali z brezštevilnimi izgubami zaveznike iz dežele. Vsled pogajanj in manifestov za časa cesarja Jožefa II. in Katarine II. ruske na začetku vojne s Turki 1. 1788. so Črnogorci zopet pograbili za orožje ter dali opraviti 50.000 Turkom do 1. 1791. V si-stovskem miru 1791. 1. so bili — zopet pozabljeni. L. 1792. je bil poražen skaderski vezir Kara Mahmud dvakrat, 1. 1795. so zmagali Črnogorci pri Morači desetkrat močnejšega sovražnika. Ko so imeli za časa francoske revolucije Benečani v Italiji vezane roke, so hoteli Turki to priložnost porabiti. L. 1796. je vdrl Kara Mahmud s 30.000 možmi v Črno goro. Toda 6000 Črnogorcev, se mu je postavilo pri Krusih v bran ter so ga tako strahovito potolkli, da se Turki čez pol stoletja niso več upali v Črno goro. Za oznanila se računa: tristopna petit-vrsta 14 vin., vsa stran 48 K, pol strani 24 K, četrt strani 12 K, osmina strani 6 K. Pri vseletni inserciji primeren popust. K največjemu razcvitu je privedel svojo deželo vladika Petar I. (1792. do 1830.). Ko je bilo 1. 1797. konec beneške republike, je čutil da je napočila doba, da se Črna gora končno zopet polasti svojega Primorja — Boke Kotorske, ki je po veljavnih pogodbah postala svobodna. Toda Napoleon I. se je malo brigal za pogodbe — ter priklopil Boko Avstriji. Toda 1. 1807. so jo zasedli Francozje sami, in francoski maršal Franc Marmont, dubrovniški vojvoda, je hotel I. 1808. podvreči samo Črno goro. Petar je proglasil splošno oboroženje ter začel boj. L. ib>13. je premagal Francoze nad Novim Frcegom, se polastil Kobilje glave, strmega gorskega grebena nad Sutorino, gnal francosko armado pred sabo, jo pobil nad Cavtatom ter bi se bil polastil tudi Dubrovnika, če-gar vrata so Francozi od trahu kar :*azi-dali, če bi ne bilo nerodnosti ruskega vojnega brodovja. Priboril si je Budvo, se polastil vseh utrdb v tem ozemlju in na Kotorščini, ter pripojil vse ozemlje Boke Kotorske h Črni gori I. 1814. v navzočnosti zastopnikov ruske, angleške in ruske vlade, ki so to potrdile in proglasile to priklopitev h Črni gori »za vse večne ča-se«. Toda ti_»večni časi« so trajali koinaj eno leto. Na dunajskem kongresu so s soglasjem carja Aleksandra I. dali Boko Avstriji brez kakoršnekoli odškodnine, čeprav so jo Črnogorci priborili od Francozov z žrtvijo skoraj 15.000 junaških življenj. Maršal Marmont je nekaj let skušal uničiti Črno goro. Hujskal je proti nji 1 ur-ke, jo odrezal od sveta, da po cele mesece ni mogla dobiti niti smodnika, niti svinca. Toda Črnogorci so si tudi v teh stiskah obranili svojo svobodo. L. 1810. so pobili pašo Čelavdina z 12.000 možmi, I. 1821. pašo Deli, I. 1832. vezira Mehmeda Rešida s 14.000 vojaki. L. 1835. se je polastilo 12 Črnogorcev trdnjav e Žabljak, katero je branilo — 300 Turko , in so jo branili 4 dni proti navalu 4000 1 rkov, na kar so pobegnili z bogatim plenom v gore. Leta 1839. je premagalo 300 junakov 10.000 mož pod vezirom Bejom Bušatlijo, Dopisi se naj frankirajo in pošiljajo na uredništvo »Slovenskega Doma« v Ljubljani, Knaflova ulica št. 5 Rokopisi se ne vračajo, Naročnina in oglasi se naj pahljajo na npravniSfvo,.Silil. lioma“ > Ljubljani Petar je priklopil po teh zmagah k Črni gori 4 nabije (turška Okraje), bežela je pridobila stem nekaj rodovitnega sveta in pašnik-ov. Umrl je 1. 1830., jezen na sosedne države. Njegov drugi naslednik Danilo IL Petrovič Njeguš je prilagodil Črno goro razmeram novih časov. Na narodnem taboru črnogorskem na Cetinju je dal odglasovati, da se ima za bodoče ločiti duhovsko in posvetno oblast, in da imajo biti Petroviči Njeguši dedni vladarji na Črni gori s pravico prvorojcn-stva. Po vojni 1. 1852., v kateri je Turkom huda predla, je posredovala Avstrija trtif. Dne 11. maja 1858. so bili v novi vojni Turki tako hudo poraženi, da so sklenili mir s francosko pomočjo. L. 1862. je prišlo že zopet do vojne. Turki so sicer prodrli do Cetinja, toda doletele so jih take izgube, da so bili veseli, da so Črnogorci sprejeli zmerne mirovne pogoje. Meseca mal. srpana 1. 1860. je bil Danilo v Kotoru od fanatičnega Črnogorca zavratno umorjen, dne 14. vel. srpana je nastopil vlado njegov nečak Nikola Petrovič Njeguš (Nikola iz rodu Petrovičev, plemena Njigušev), ponos Črne gore, državnik, hraber vojak, slaven pesnik, ponosen in v vsakem oziru prvi Črnogorec, ki je dosegel kraljevsko čast, ki tudi sedaj dela prave čudeže s svojimi junaki v vojni, za kakršno pač ni upal, da jo še doživi in ki jo je on sam začel, ravno na dan svojega 71. rojstnega dne. II. Junak! in mučeniki. Res, drugega ne moremo reči, kot, junaki in mučeniki, če preberemo podatke iz črnogorske zgodovine v prvem odstavku. Človek bi svojim očem ne verjel, ko bi ne bili to zgodovinski podatki. Da, same suhoparne številke, pa toliko, da jih skoro ni kraja. Suhoparne pa grozovite številke. Poglej jih, čitatelj, še enkrat, nato pa pomisli to-le: Hitro rečeno, 120.000 Turkov je navalilo na Črno goro, ki se ni vdala. Pomisli, kakšne grozote se skrivajo za tako šte- vilko. Koliko mrtvih otrok in starcev, koliko or.ečaščcnili in pomorjenih žensk, koliko nadčloveških bojev, koliko kfvaVčgh znoja pri popravljanju škode po končan h bojih!? Tudi sedaj na Balkanu divja vbjrh pošast na vso moč, vendar je tu vsaj na-da, da bo kmalu konec teh strahovitosti, da napočijo zato po Vojni lepši časi! Kaj na ubogi Črnogorci v prejšnjih časih? Kb= maj je bilo enega bbjh konec, že so se navalile iioVe in riove trume sovražnikov na nesrečno deželico, kOltlaj so te trume po-1 iii V korist Evrope, že je Evropa pozabila nanje, junaki so postali mučeniki, ker nove, še večje in še hujše tolpe so se valile nadnje, in zopet So se bliskali handžarji, ] tikale 'puške, tekla kri bojevnikov in solze zapuščenih sirot. Če človek prebira te številke, se nehote mora vprašati: od kod so se ti ljudje jemali, ko je prišlo včasih Turkov več, kot ■e bilo sploh moških v deželi. Saj še dandanes Črna gora he šteje več ljpdi kot kakih 280.000. Od kod ta njih neizmerna moč, ta bojna žilavost? To moč je dajala Črnogorcu njegova tesna zveza z zemljo, z naravo in njegovo trezno življenje. Tista zveza z materjo zemljo in naravo, ki je tudi nam, tlačenim slovenskim kmetom čez tisoč let dajala vedno novih in novih, svežih živ-ijenskih sokov, da smo mi zaničevani, tlačeni in izsesani kmečki trpini ostajali, do-čim je pijana, požrešna in divja druhal po roparskih gradovih degenerirala in izumirala. Iz istega neusahljivega vrelca je zajemal tudi nesrečni narod na Črni gori | svojo čudovito odporno moč, svojo neverjetno žilavost; solnce, dež, veter, burja, vročina, skromnost, vse to mu je ohranilo svežo kri, jasno glavo, pošteno in navdušeno srce, krepko pest. Vse to je čuvalo, da mu ni izginila, se mu ni skisala kri, da se ni pokvaril rod. Turek je napadal radi plena, Črnogorec je pa vedel, da brani sebe in svoj rod, če se bije, Črnogorec je imel trdno voljo, da se ne poda in — vzdržal je. Ta zakon velja še dandanes. Slovenski kmetje, zgodovina naših sotrpinov v kraških skalah Črne gore naj nam bo učiteljica. Črnogorska zgodovina nam kaže, kje je moč slovanskega kmeta: v najkrepkejšem zdravju, v delu, v poštenosti in navdušeni ljubezni do tiste grude, ki jo dan za dnevom, leto za letom, rod za rodom zalivamo s svojim znojem. Glejmo, da si ohranimo te temelje svoje preteklosti, ker so tudi temelji naše bodočnosti. Bratom na pomoč. Ljubljanski odbor za balkanski Rdeči križ je nabral že nad 40.000 kron. Med raj pol milijona kron podpor v denarju in delavskih prispevkov. Po malo smo dali, ker imamo sami malo, pa dali smo iz srca, ker smo dali kmečkemu jugoslovanskemu trpinu. Naša dejanja naj govore za nas! V evropski vojni, ki grozi izbruhniti po končani balkanski vojni, bodo igrale v pomorskih bitkah največjo vlogo ogromne vojne ladje, imenovane po angleški: »dreadnought« (drednot). Posebno Angleži polagajo veliko važnost na to ladijevje. Anglija je, kot znano, otok, zato bodo pred vsem skušali zabranitl s temi velikani sovražnike. dohod v svojo domovino. V ta namen si pridno grade te ladje in se z njimi vežbajo. Zgornja slika nam kaže angleške pomorske vaje od letos poleti, največje pomorske vaje v 20. stoletju sploh. Na spodnji sliki vidimo pogled od zgoraj doli na krov takšnega jeklenega velikana, kjer je bil za časa vaj angleški kralj Jurij V. — Tudi Avstrija bo imela kmalu gotovo prvo divizijo dreadnoughtov, štiri jeklene velikane, po — 6 0 milijonov kronic. Kako prijetno bi bilo na svetu, če bi se te strahovite svote mogle porabiti za koristne stvari. Kdaj bo to? Kadar se spremene sedanje razmere v nove, kjer oboroževanje za državo ne bo več nujna potreba. Teh novih razmer pa ne vstva-ršmo niti čez noč, niti z vzdihovanjem in zabavljanjem; novim srečnejšim časom pripravljamo pot, edinole s krepko kmečko organizacijo, s katero dobimo vpiiv na državno upravo in s katero stopimo v zvezo s kmečkimi organizacijami po drugih državah in z njimi vred vpeljano svetovno gospodarstvo, ki bo omogočilo narodom napredovanje in bogastvo brez dragega oboroževanja. Kdor dela za kmečko organizacijo, dela za tem, da se bo moglo porabiti jeklo mesto za takšnega velikana, za motorje, za pluge, mlatilnice, mline in druge koristne reči. Balkansko-turška vojna. Premirje. Premirje med Turki, Bolgari in Srbi je že sklenjeno in zapisniki o tem podpisani. Koliko časa naj traja, niso določili; iipajo samo dogovorjeno, da se mora 4S ur naprej odpovedati, če bi ena ali druga država hotela zopet začeti z napadi. Oblegani trdnjavi Gdrin in Skader dobiti živež za vsak dan sproti, civilno prebivalstvo sme oditi iz trdnjav ven. — Grška se premirju ni pridružila, tako da se ta država nahaja še vedno v bojnem stanju s Turki. Grki so zahtevali pri pogajanjih od Turkov, da jim mora izročiti mesto Janino, katerega pa še sploh oblegati niso začeli. Prihajajo pa tudi vesti, da Grki dogovorno z Balkansko zvezo niso hoteli skleniti premirja. Glavna naloga in pomen Grške je v sedanji vojni blokiranje turškega obrežja, t. j. s pomočjo vojnih ladij preprečiti, da turške ladje ne morejo nikjer na obrežju izkrcati svojeg^vojaštva ali prevažati po morju munieije in živeža. Dokler Grki ne sklenejo premirja, lahko delajo s svojim ladijevjem kar hočejo; sicer bi morali mirovati, turške vojne in prevozne ladje bi imele prosto pot. Prihajajo celo vesti, da so se Turki vendarle odločili za pomorsko bitko z Grki. Na bojišču. Pri Cataldži so vsled premirja potihnili vsi boji. Bolgarska in turška komisija določi med obema vojskama nepristranski pas. — Ravnotako potihnejo boji okrog Skadra in Odrina. — Srbi so pretečeni teden prišli do Drača na Jadranskem morju ter mesto zasedli. S tem se je izpolnila živa želja vsega srbskega naroda. Večina vojakov je morje videlo prvič. Zapodili so sc na konjih z golimi sabljami v vodo od veselja, da so oni tisti izmed srbske vojske, ki jim je bilo sojeno, da so dosegli prvi ta srbski cilj. Seve je veliko vprašanje, če Drač Srbom tudi ostane. O tem se bo odločilo po končani vojni. — Red in mir se počasi vračata v novoosvojene pokrajine. Srbi in Bolgari vpeljujejo po novih deželah redno občinsko in državno upravo. Tudi železniški promet se zopet otvar-ja za osebno in blagovno prevažanje, kar velja i za nove kraje. To pa vsled tega, ker so n. pr. Bolgari zaplenili samo na progi proti Solunu 34 lokomotiv in 300 vagonov. Srbi pa pridno urejajo bogati vojni plen, ki bo zadostoval, da oborože še eno celo vojsko z zaplenjenim orožjem, ko bo pregledano in popravljeno. Zaplenilo so namreč 150.000 pušk in 250 topov. Mirovna pogajanja. Premirje na bojišču je ^členjeno za to, da se lahko začno mirovna pogajanja. Vršila se bodo v Londonu, začetek je določen na 13. t. m., to pa za to, da se članice Balkanske zveze in druge države medsebojno pomenijo. Romunci. Pretečeni teden so se raznesle vesti, da so nastala nasprotja v Balkanski Zvezi, zlasti med Grki in Bolgari. Koliko je na tem resnice, je težko reči. Mogoče da je nekaj na tem, večina pa so to le pobožne želje nemškega časopisja. Če bi se Balkanska zveza začela kregati in bi se razšla, bi postali Srbi in Bolgari zopet oni neznatni, zaničevani, posamezni, »ušivi« itd. narodiči v očeh Evrope. Če pa zveza ostane trdna, dobimo na Balkanu novo veievlast, s katero se bo morala Evropa navaditi računati. In vse kaže, da je strah Zveze opravičen, vse namreč kaže, da se pridruži zvezi še Romunska. Čeprav je Avstrija poslala tja snubit svojega poveljnika, vendar je odšel tja Danev, trezen in vešč bolgarski diplomat, da se dogovori z Romunijo glede pristopa v Balkansko zvezo, kar se mu najbrže posreči. Romunija bi postala s tem enakovreden član močne politične državne zveze, tako bi pa ostala le privesek Avstrije ali pa Rusije. Vojna med Srbijo in Avstrijo? Nevarnost še ni minula, vendar je napetost znatno ponehala. Po srbskih in dunajskih vesteh sodeč, je videti, da so povsod nekoliko odnehali. Kot že omenjeno, je naš prijatelj v Berolinu opozoril naše državnike, da Nemčija ni voljna iti za vsako ceno v boj za nas, posebno če bi ne bili Srbi tisti, ki bi prvi začeli; Srbom je pa zopet ruski stric naznanil, da naj bodo trezni politiki in naj računajo z dejanskim položajem. Srbi so se zato že spoprijaznili z mislijo samostojne Albanije; zahtevajo pa odloč.n dohod k morju, srbsko pristanišče. Ko ni bilo nobene pretveze več za to, da bi mi napovedali Srbom vojno, so pa prišli nemški časopisi na dan s pravo barvo: oni pravijo, da je treba Srbijo napasti in anektirati zaradi nje same, ker dokler bo samostojna srbska država, bodo avstrijski Srbi hrepeneli po nji. Minister za Bosno, Bilinski, je pa dobro pripomnil, zakaj: ker vidijo, da imajo Srbi v kraljevini Srbiji več političnih svoboščin, kjer je tam tudi sinu priprostih staršev, če je priden in zmožen, odprta pot tja do ministrskega sedeža, ter ni treba, da bi postal pred grof ali baron. Mi Slovani smo zopet tega mnenja, da se Avstriji Jugoslovanov na Balkanu ni treba prav nič bati, če se vpelje v naši državi pametno, pravično politiko ter začne osvajati Balkan mesto s kanoni, rajše s pridnim delom. Upajmo, da zmaga pamet nad brezvestno hujskarijo. Srbska zmaga pri Prilepu. V ognju. Bitka se je vršila na severni strani mesta. Tam so velikanske gore stisnjene tako blizu, da se dvigajo na obeh straneh, od Velesa prihajajoče nebotične skale. — Kdor hoče v Prilep, mora skozi to strašno sotesko. Ko so Turki po bitki pri Kuma-novem bežali iz Skoplja, so se umaknili v Veles, in ko so bili tudi tu premagani in pobiti, so se zbrali v Prilepu. Zasedli in utrdili so gore ob cesti pri vhodu v omenjeno sotesko in potem tudi utrdili več drugih pozicij. Na skoro nedostopnih gorah, med skalami in prepadi, so napravili Turki nasipe in utrdbe, ter spravili gor z največjo težavo in velikanskim naporom vse topove, kar so jih še imeli. Pripravili so pa tudi še za temi pozicijami utrdbe, in sicer na gorah, ki so okrog mesta. Na teh strahovitih pozicijah, ki so se /dele nevzemljive in nepremagljive, je pričakovalo dvajset bataljonov s štirimi baterijami, od Velesa prihajajočo srbsko armado. Turki so bili prepričani, da noben Srb ne pride živ skozi sotesko. Srbska armada je pa vendar prišla. Dne 4. novembra zjutraj sta prišla dva polka armade prestolonaslednika Aleksandra do vhoda v sotesko. Prva turška baterija je takoj začela streljati na Srbe. Cel dež krogel se je vsul, a srbska polka sta šla hrabro naprej, pazeč, da bi bila čim bližje skalam na obeh straneh ceste, kamor turški topovi niso mogli streljati. Za njimi so potem prišli drugi srbski polki, a bili so pripravljeni se ustaviti, zakaj sovražnik je streljal ne le iz topov, nego tudi iz pušk. Srbska artilerija ni mogla zadobiti nobene pozicije, da bi streljala na Turke, in tudi streljanje srbske pehote ni nič zaleglo, saj so bili Turki ravno nad njimi skriti za skalami. Srbi so tedaj nehali streljati; poskušali so še iti naprej, a niso mogli. Z bajoneti na topove. Položaj je postal silno nevaren. Srbi niso mogli ne naprej, ne nazaj. A hoteli so naprej, hoteli so to za vsako ceno. Tedaj pa se je zgodilo, kar je svet doslej le malokdaj videl. En srbski polk je šel z bajoneti nad turško artilerijo. To je bil 5. pešpok. Med strahovitim streljanjem turških topov in pušk, je 5. pešpolk plezal po skoro navpičnih skalah kvišku. Kri je tekla, da so bile skale vse rdeče, cele vrste zadetih srbskih vojakov so padale raz skal v sotesko, a Srbi se niso ustavili. Ne meneč se za žrtve, so drveli naprej, prišli na vrh in z bajoneti planili na turške topove. Srbi so zavzeli eno turško pozicijo za drugo. Pri izhodu soteske so se tako gnetli, da je edina srbska baterija, ki se je sploh mogla udeležiti boja, strahovito razbijala. Zvečer so bile zavzete višave in zmagovita srbska armada je šla svobodno skozi sotesko proti Prilepu in je prenočila pred utrdbami, ki so jih imeli Turki pred mestom. Naslednje jutro se je ob 5. zopet začel boj. Tudi tu ni mogla dobiti srbska artilerija ugodnih pozicij za obstreljevanje sovražnika in zato so se Srbi zopet kar z bajoneti zagnali na Turke. Ta dan je 17. pešpolk največ opravil s svojimi strašnimi naskoki z bajoneti. Popoldne so začeli Turki omagovati in so kmalu potem opustili boj ter bežali na jug proti Monastirju. Srbska armada je potem zavzela Prilep. Ravno tisti dan, ko so Srbi v Prilepu razvili srbsko zastavo, je drugi oddelek srbske armade, prišedši od Štipa, presenetil in premagal turško vojsko, ki je čuvala pot od vasi Demir Kapu čez reko Vardar, pot, ki vodi v Solun. Po ljutem boju. ki je trajal šest ur, so Turki zbežali. Tako so bežali, da so celo pozabili porušiti most pri Davidovu, koder se gre v Strumnico. Tako so Srbi mogli brez boja zasesti tudi to mesto in bežeče Turke z uspehom preganjati. Slovenija r Brambne postave. V državnem zboru je predložila naša vlada koncem prejšnjega tedna z ozirom na neprestano vojno napetost v Evropi brambne postave, za katere je hotela, naj se jih kar takoj sprejme. Tega pa si poslanci vendar niso upali kar tako storiti. Zahtevali so, vsaj nekaj dni odloga, da bi zakonsko predlogo vsaj lahko — prebrali. Vlada je to morala dovoliti. A čimdalj so poslanci brali, tembolj so se jim daljšali obrazi: v predlogah so nekatere takšne določbe, da je bilo to celo Nemcem odveč, čeprav vedo, da je njih ost naperjena predvsem proti Jugoslovanom. Odpor proti tem krutim bremenom za ljudske sloje je začel naraščati, da se je ministrski predsednik odpeljal k cesarju poročat o temu razpoloženju naprain predlogam. Te skoraj vendarle ne bodo uzakonjene kar na komando, kot želi vlada, temveč se razvija o njih v državnem zboru ostra debata. O teh predlogah poročamo obširnejše, ko jih okrog nedelje poslanska zbornica sprejme in dobe tako končno obliko. s Naše zadružništvo. V seji deželnega odbora kranjskega dne 29. m. m. je bila soglasno sprejeta resolucija, izražajoča željo, naj bi se naše zadružništvo postavilo izven političnih bojev in bilo politično nepristransko. Ce bo le res. gs Viničarski tečaj priredi kmetijska šola na Grmu za mladeniče iz vinorodnih krajev, ki se hočejo praktično izvežbati v vseh potrebnih vinogradniških in trtni-čnih delih. Tečaj bo trajal od 15. februarja do 31. oktobra 1913. Sprejme se 8 učencev v starosti od 16 let naprej. Viničarski učenci dobe brezplačno hrano in stanovanje, v denarju pa po 10 K na mesec. — Prošnje, katerim je priložiti izpustnico ljudske šole in krstni list ali domovnico, je vložiti pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu (pošta Kandija na Kranjskem) do 5. januarja 1913. gs Sadjarski tečaj priredi kmetijska šola na Grmu za mladeniče, ki se hočejo praktično izvežbati v obrezovanju in oskrbovanju drevja, v cepljenju in gojitvi drevja v drevesnici. Tečaj bo trajal od 1. februarja do 15. maja 1913. Sprejme sc 5 vajencev, v starosti od 16 let naprej. Sadjarski vajenci dobijo brezplačno hrano in stanovanje, v denarju pa po 10 K na mesec. — Prošnje, katerim je priložiti iz-pustnioo ljudske šole in krstni list ali domovnico, je vložiti pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu, pošta Kandija, na Kranjskem, do 5. januarja leta 1913. o Ljubljanska okolica o lj Št. Vid nad Ljubljano. Šentvidske-mu maziljenemu dopisniku »Domoljuba« šentvidski samostojni možje kar ne dajo mirno spati. Zato je zopet v št. 48. »Domoljuba« same jeze bruhal ogenj in žveplo na može, ki se ne oziraje ne na desno, ne na levo, ob vsaki- priliki potegujejo za dobrobit vseh občanov. Ti možje so že neštetokrat zmešali štreno župniku in Klanfarje-vernu Tonetu (pa jo bodo še), edino zato pa tolika jeza in sovraštvo. Proslavljal pa je ta dopisnik novi občinski odbor, ter ga postavljal v deveta nebesa ob sebi umevno, da z vulgo Dleskom vred, ki je bil v belili rokavicah. Ker to pot ni bil v veteranski uniformi. Ponosen je lahko župnik na nekatere veleume, kakršne si je sam izbral v občinski odbor, kakor n. pr. tri bratrance Bonča. Res je to, prečastiti Zabret, da je to prav, da pridejo ljudje, ki imajo zmožnost, v občinski odbor, saj lahko delajo za blagor občine. Ali samo eno je, ti ljudje so pa z njihovo samostojnostjo kakor tudi Dleskov ata, nevarni, da Vam ne bodo kimali. Ni čuda torej, da si ljudje delajo razne dovtipe, kakor tam v Vižmar-jih pravijo, da ako inteligentni in razumni Janez Janč umrje, ki je za smrt bolan, da bo morala potem »Bajtna Jhana« vižmar-sko podobčino komandirati. O, srečni časi za Vižmarje! S ponosom zrejo Vižmarci na ta novi občinski odbor, in zakaj bi neki ne. Ako bo kdo prišel v nepriliko, zateče se s celim zaupanjem in prav ponižno, kakor »Domoljubov« maziljeni dopisnik zahteva, k Lešarbovemu Damijanu, ali pa k Bajtni Jhani, pardon, k Mahnetovemu Johanu, in pri teh dveh bo dobil najboljši svet in navodila, kaj in kako mu je storiti. O, blažene Vižmarje, srečni in blaženi časi! Med in mleko se bo cedilo po vižmar-skem Dovježu po zaslugah Lešarbe in Jlia-ne. Pa glej ga spaka, to bode samo za klerikalce, na gospodarske želje in potrebe liberalcev v Vižmarjih se pa gospoda odbornika Lešarbov Damijan in Mahnetov Johan, vsaj po zatrdilu »Domoljubovega« dopisnika, ne bosta poprej ozirala, dokler ne pride zopet pamet v njih glave. Dalje pravi ta dopisun, da kadar bodo pa nasprotniki stopili na pot Dleskovo, takrat se bomo šele ozirali na njih gospodarske želje in potrebe. Tu vam povemo samo to, da je bil Dlesk samo eden v naši stranki, in da je škandal za tistega, kdor svoje pre- pričanje proda za 70 K nagrade v izboljša-nju svojega hleva. Vi z Lešarbovim Damjanom in drugimi takimi se raje ozirajte na svoje želje in potrebe, kakor pa na naše. Mi se brez vas prav dobro počutimo. -— Prvi sklep novega veleslavnega občinskega odbora je bil takoj za »blagor občine«, in sicer tako, da je razburil vso javnost. Odborniki so se baje takoj, ko so se razšli, zmerjali eden drugega s kimavci. Velikodušno so darovali lepo in več tisočakov vredno staro šolo cerkvi, mesto da bi se prodala in skupiček obrnil v delno pokritje dolga nove šole. No pa tukaj, gosp. Zabret, bodo še govorili liberalci in občina Zgornja Šiška. Govorili pa bodo liberalci tudi o sklepu električne razsvetljave po St. Vidu in proti zavodom. To razsvetljavo ima po božji in človeški postavi vzdrža-vati ona šentvidska gospoda, katera jo misli rabiti. Nikakor pa ni pravično, na račun zunanjih vasi to električno razsvetljavo inštalirati in vzdrževati. O tem bi bila sveta dolžnost katoliškega župnika Zabreta kot funkcijonarja v občinskem odboru občinski odbor poučiti. Šentvidska gospoda se naj bi sprehajala ponoči, ko ne more spati, po lepi in gladki državni cesti ob električni razsvetjavi, ti kmet pa garaj in delaj noč in dan ter hodi po stranskih, razdrtih in blatnih potih, da boš zamogel te grozne naklade plačevati, katere ti naklada z vso gorečnostjo v blagor občine delujoči novi veleslavni katoliški občinski odbor s katoliškim župnikom na čelu. — Škofovi zavodi, Klanfar in Zabret nujno rabijo brzojavni urad. Za to pa je potrebno, da se zopet na tvoje stroške, kmet, izvrši inštalacija brzojava, kajti poštna uprava je vsikdar pripravljena, za Št. Vid vzdržavati brzojavni urad pod pogojem, da inštalacijo plača občina. Ali ni zopet pravično in pošteno, da bi škofovi zavodi, Klanfar in firma Zabret - Podlesnik plačali stroške inštalacije, ne pa občina. — Vprašamo, kdaj kmet rabi brzojav? — Odgovor: Vsakih sedem let enkrat. — Naše geslo je in ostane: Dokler bodo šentvidski klerikalci take kozle streljali in se ne ozirali na davkoplačevalca, kmeta - trpina, ter gospodarili tako, da bomo imeli čim dalje več dolga, in dokler bo g. župnik Zabret solidarno nastopal s človekom, ki je omadeževan in ovekovečen s spomenikom Kraljičevega kozolca, toliko časa smo mi upravičeni, kritizirati njihovo delo. lj Št. Vid nad Ljubljano. V zadnjem »Domoljubu« čitamo: »Dokler bodo na- sprotniki naše delo kritizirali po liberalnih časopisih, toliko časa nobenega ozira nanje.« A tako! Mi pa pravimo: »Taka dela, kakoršna vprizarjate vi, napredni časopisi pač ne morejo hvaliti. Mar li naj hvalimo čuks%sko tatvino? Ali naj hvalimo morda delo, ki je bilo brezštevilnokrat storjeno za Kraljevičem kozolcem? Naj li hvalimo občinske dolgove, ki so se silno nagromadili pod vašo potronanco, a plače- vati jih bomo morali mi? He, prijatelji katoliški, nad vašimi deli bi še osel zmajeval s svojimi dolgimi ušesi, a kaj še le razsodni ljudje! Saj, ako čutite, da vam delamo krivico, kar pritožite se! Ako imate čisto vest, zakaj nas ne zavrnete? Pošten odgovor (seveda, če je vam mogoč), ta velja, ne pa javkati nad naprednimi Časopisi, kakor paglavec, ki ga položi oče čez koleno. Zakaj vam pa mi na vsako vaše neumno napadanje takoj in tako temeljito odgovorimo, da vam za en mesec dni sape zmanjka? In še celo ponižnosti nas učite! Uboščeki! Bodite raje nekoliko ponižnejŠi vi sami, ko vidite, da imate toliko masla na glavi, da vam na vseh stranek doli kaplja! lj Št. Vid nad Ljubljano. Tineta je strah — naprednih časopisov. Zato nas milo prosi, naj vse napredne časnike vrnemo uredništvu nazaj. Oho, Tine! Zato jih plačujemo, da jih beremo, čemu bi jih vrače-vali? Ce mogoče vračaš ti »Slovenca« in »Domoljuba« nazaj v Ljubljano, svobodno ti, a mi te navade nimamo. Ko jih prebere-posodimo jih potem še svojim prijateljem, da se še oni kaj koristnega nauče. Seveda, tebe napredni časniki zelo razburjajo. Cisto umevno! Napredni listi pišejo resnico, a resnica oči kolje. In da bo tvoj strah še večji, ti povemo, da pride vsak dan na našo pošto sedemdeset izvodov »Slovenskega Naroda«, še več pa »Slovenskega Doma«, in upamo, da ni daleč čas, ko se nam to število podvoji. Kaj ne, Tine, to je nekaj groznega zate! Ni čuda potem, da si samega strahu postal tako zmešan, da se drzneš ličiti nas ponižnosti in poštenosti, ti, ki si se izrazil proti nekemu svojemu volilcu, da naš kandidat zato ne sme priti v občinski odbor, ker je — prepošten! — »Za počt!« lj Št. Vid nad Ljubljano. *Na liberalne težnje se ne smemo nič ozirati, ampak le vedno preko njih naprej!« — kriči zadnji »Domoljub«. A pretečno nedeljo je pa Zabret milo vabil s prižnice, naj se prihodnjo nedeljo vsi (liberalcev ni kar nič izvzel) zberemo v šoli, da se pomenimo radi prenovitve farne cerkve in da damo seveda za to tudi potrebni denar. Hvala lepa, Tine, za tvoje povabilo! Le idite tudi sedaj moško mimo nas naprej. Naprednjakov itak drugače ne poznate, kakor tedaj, kadar je treba šteti denar. Čudno, da vam naši groši nič ne smrdijo, ker so liberalni! No, mi na prijazno Zabretovo nedeljsko povabilo nimamo drugega pripomniti kakor samo to-le: »Le ostanite, klerikalci, pri svoji doslednosti, katero ste začrtali v zadnjem »Domoljubu« in nikar se na nas prav nič ne ozirajte! Še posebno bi nas pa vse naprednjake veselio, ako bi se vi tudi pri plačevanju občinskih dolgov prav nič na nas ne ozirali in vse dolgove, katere ste nam napravili, tudi vi saini plačali!« o Dolenjske novice o d Na Bučki se bližajo občinske volitve. Ker pri klerikalcih igra vodilno vlogo penzijonirani katehet Komljanc, ga hočemo volilcem naslikati v pravi luči. Mož je kot krajni šolski predsednik račun za leto 1913. napravil tako kunštno, da bomo oškodovani za 256 kron, če mu ostali člani krajnega šolskega sveta ne prekrižajo računa. Bil je že v sodni preiskavi radi teh umetnosti v računstvu, pa se je zmazal, češ, da je omenjeno svoto »pozabil vpisati kot dohodek«. Kdor se pa na škodo občine, pa sebi v korist »zmoti«, ne uživa našega zaupanja. Zupanu Vajsu svoje debelo prijateljstvo izkazuje s teni, da mu je prepustil v zadnjih dveh letih čez tristo kron šolskega denarja, ki ga je župan pri davkariji v obliki občinskih doklad dvignil, a ne izročil krajnemu šolskemu predsedstvu, kakor je bila to njegova dolžnost. Vsled pritiska okr. glavarstva bo treba ta dolg plačati, zato so stavili omenjeni dolžni znesek v občinski proračun za leto 1913. Tako bomo morali občani še enkrat plačati onih 300 kron pri občinskih dokladah. To je zares vzorno gospodarstvo, zato so se morale zvišati občinske doklade na 50% na škodo revnega kmeta. Kako upravlja načelnik klerikalne posojilnice tako odgovorni denarni zavod, je nam res uganka, ker še navadnega računa pri šolskem svetu ni znal sestaviti. Možje vo-lilei bučanske občine, pozor pred njim! Krmljancu svetujemo, naj skrbi, da ne bodo naši otroci v šoli zmrzovali, ker klerikalni beli Poljane nikdar zadostno ne zakuri. Pred Šlosarjevim gospodom imajo celo inženirji rešpekt, da mu bodo cesto speljali tik pred bratovo hišo in klerikalno posojilnico. Klerikalec dela le za svoj žep. Na dan volitve pokažimo, da se hočemo otresti škodljivega profesorjevega vsiljevanja in žalostnega županovega gospodarstva. d Tržišče. Da je našega župnika Marijina družba nekaj vzornega, mora pritrditi vsak. Pa dajmo se vseeno malo bolj informirati o vsej tej blaženosti svetosti in svitlosti v tem gnezdu. Pojdimo torej gledat na dnevnik lanskega in letošnjega leta. Takoj na prvi strani vidimo, da je čuk tam gori bolj na visokem naredil gnezdo. Zopet na drugi strani vidimo, da ga je tam nekje v Mladetičah. In tretjič zopet tam nekje v Gredicah, tako, da se slednjič približa Tržišču in tudi tu naredi svojo zalego. — Vse to torej vidimo v »vzorni« družbi Marijinih devic. Obrnimo še slednjo stran. Kaj pa tu vidimo? Ali je verjetno? Neka Marijina hči hodi s svojo tovarišico tja gori v Krmelj, kjer imajo sestanke s svojimi ljubčki. In to ponoči! I;n to je hči zagrizenih klerikalnih staršev! O sveta zarja! Tako torej se vzgajajo te družbarske device! In tako znajo vzgajati klerikalni starši! — In ali je že bilo kdaj slišati, da bi šla dekle k fantom v vas — in ponoči? Da, da! To je mogoče samo v Marijini družbi. — Novega župana smo dobili v osebi gosp. Flajsa iz Dula. Čestitamo! d Št. Janž. Gotovo so že »Domovi« bralci mislili, da je dopisnik izginil s površja, ali pa se je župnik Bajec poboljšal, ker ni bilo o njem zadnji čas nič novic slišati. Dopisnik še živi, in Bajec še tudi »kozle strelja«, samo previdnejši bi bil rad, pa nikakor ne more biti, ker mu je prirojeno, ljudi v svojo korist farbati. Kakor že znano, je bil nedolgo tega v veliki stiski, ker je v vsem postopal kot »najvzornejši« gospodar živinorejske zadruge. Bil je — zarubljen . . . Koze, ki so last deželnega odbora, drva, konji, krave, harmonij, vse je bilo zarubljeno, da, še Ratajevo motorno kolo, ki je bilo pri njem shranjeno, je bilo zarubljeno, in to pot je bil Bajec tako »prijazen«, da baje ni povedal, da ni njegovo. Ko je občinstvo izvedelo, da je Bajec z zadružnim premoženjem vred zarubljen, je Bajec stal na težkem stališču, kako zopet priti iz te stiske in nalagati ljudi. Teman mrak mu je legel na možgane in oči; videl je pred seboj veliko zafu-rano blamažo, katere sc bo težko rešiti. Pa brihtna glavica si hitro izmisli in pove raz prižnice, da je pustil koze kar za en špas zarubiti. Kdo mu to verjame? — Nihče! Šlo se je za veliko vsoto denarja. Da sc razprodaja prepreči, je šel Bajec z vsem zadružnim odborom k g. notarju v Radeče, kateri je imel vso stvar v rokah in ga prosil na podlagi obljubljene državne podpore, za rešitev živinorejske zadruge pred bližajočim se poginom. In res! Njegova prošnja pri gosp. notarju ni bila zastonj in brezuspešna. Gosp. notar je šel sam v eno ljubljanskih posojilnic in izposloval za živinorejsko zadrugo 18.000 K posojila, za katere je baje tudi porok. Za vse to je bilo tudi »za en špas«, ko je pri vas izvršil sodnijski organ osebno rube-žen in vam vse žepe izpraznil. Koliko je našel, ne vemo, ker je to uradna tajnost, pač pa vemo, da je moral priti stric iz Bele Krajine, da je vas toliko podprl, da ste imeli za kaj cigarete kaditi. Zares, čudni so »špasi« pri raznih ljudeh: Ta ima to za špas, drugi zopet ono, naš Bajec pa, če se pri njem rubežen izvrši; potem ni čudno, da je vedno suh kot poper. Z 18.000 K se je že nekaj dolžnikom zaflikalo žepe, pa kaj zaflikalo, dolg se je preneslo od več upnikov na enega! Poleg tega pa še kar mrgoli več drugih takih, ki nestrpno čakajo na dolgujoče vsote in plačilo. Med vsemi je v prvi vrsti opekarna, ki je dala opeko za »slavno« čukarijo. Kaj lahko se še zgodi, ker finance tako slabo stoje, z njo to, kar se je zgodilo pred leti v Krmelju s tovarno za vlivanje cinka, da jo bodo namreč ljudje razbili in opeko pokupili ter porabili za potrebtiejše namene. Kmetje! Še je mogoče čas, in recite enkrat za vselej: Proč od takega gospodarstva, ki me- sto napreduje nazaduje in ki se mu mesto denarja kupici jo dolgovi. Dolgovi so z vsakim dnem večji, in kdo jih bo plačal? — Tisti člani, ki imajo kaj premoženja, pa naj govori Bajec, kakor hoče! Opozarjamo pa tudi tiste posestnike, ki se nahajajo v bližini župnišča, da naj bodo previdni pri posojanju raznega orodja, da se z njihovim orodjem ne zgodi to, kar se je zgodilo z Ratajevim motornim kolesom. d Iz Gor. Straže. Klerikalni žganjar Rakoše in njegov prijatelj sta zvrnila vsak svoj kozarec, in ko se je Rakoše obrisal ped nosom, je nadaljeval: Vidiš, naš načrt je bil ta: Liberalce ostrašiti, da nič več ne pišejo ne o nas, ne o Golijatu. Zalo je bilo treba, da skušamo liberalno deteljico, to je Kosa, Gusteljna in tistega bradača razdvojiti. Naj se ti vragi skregajo sami med seboj, je mislil Golija, jaz pa sem imel še posebno misel in pobožno željo: Naj vse skupaj vrag vzame. Takoj plačam za eno mašo našemu Tonetu, če se to posreči; plačal bi mašo tudi, če bi io Tone nikdar ne bral, kaj to meni mar. Dobra »mandga« je moja, Tonetov je pa denar. Da to razprtijo dosežemo, ie Golija vzel najprej Kosa v roke. Saj si sam videl, kako ga je že pri občinskih volitvah imel na piki. Pri županovi volitvi je pa Golija Kosa od las pa do žeblja na podplatih dobil pod svojo komando. Povedati mu je moral, kdo mu je dal »Zarjo«, v kateri se bere, da Golija ni vladni komisar, ampak samo praktikant, in v katero so tudi mene vpletli, ker me je Golija malo pred tem časom sodnij-sko preganjal, ker nisem naznanil zborovanja naše Gasilske zveze. To »Zarjo« je dal Kos samemu baronu brati, ko ga je na lovu prosil, naj namesto Golijata pošlje res pravega komisarja na občinske volitve. Kos, ki se dela takega junaka, se je začel tresti kot šiba na vodi in je Golijatu vse povedal, kje, kako in zakaj je dobil tisto »Zarjo«. Povedal je samo, da se gospodu baronu ne zameri. Saj veš, njemu je strašno za tiste kronce, ki jih dolji od glavarja, ker hodi z njim na lov tulit psom. Golija ni, kakor so Bolgari, ki so obstali pred Carigradom; on je po prvi zmagi pogumno prodiral naprej. Pa to spoda že v drugo poglavje našega načrta. K prvemu poglavju mu je manjkal še Gu-stelj. Tega je že preje v uradu in na volišču obdeloval zaradi znanja s tistim bradačem. Vsaj si kdaj bral, kakšni so bili v srednjem veku španski inkvizitorji No, vidiš, tak je bil Golija, ko je prijemal Gusteljna. Vse, še to je hotel od njega zvedeti, če bradač kadi ali čika, če pride k Gusteljnu v vas. Tako natanko je to šlo. Kakor poznaš Gusteljna, je tudi on svojo generalno izpoved do zadnje bradačeve dlake vestno odpravil. To se pravi, v mojem »notesu« stoji tako zapisano. Jaz in naš Tone sva namreč morala poslušati, kaj sta imela Golija in Gustelj. Jaz sem si v svoj notes zapisal, kar sem mislil, da bi bilo bolje za nas, ali kakor bi bil rad slišal, četudi nisem slišal. Gustelj je postal tako nervozen, da ga drugi dan ni bilo več na volišče. Kakor veš, sem to poročal tudi v »Domoljub«, kjer sem Gusteljna prekrstil v svetokriškega pašo. Ker sva z Golijem vedela, da se Gustelj ne bo upal bradaču povedati, kakšne litanije mu je Golija bral zavoljo bradača, sem jaz preskrbel, da je vsaj malo zvohal o tem. Po našem načrtu bi bradač moral Gusteljna tožiti, za to je skrbel zapisnik v mojem notesu. Tam so namreč malo spreobrnjene Gusteljnove besede, kot da bi bil Gustelj nasproti Golijatu rekel, da z bradačem tako nihče ne občuje, in da on smatra za sramoto, če pride bradač v njegovo hišo. Gustelj. tega seveda ni rekel, ker jaz sam vidim in slišim, da ima bradač opraviti tudi z boljšimi ljudmi, ampak moja ušesa so bila takrat taka in moj notes veliko prenese. Pa kakor vidim, za enkrat sva se z Golijem glede te točke najinega načrta že vrezala. Mej, natakarica, prinesi ga še en liter! o Gorenjske novice o g Iz Poljan nad Škofjo Loko. Kakor drugod, se tudi tu pri nas, odkar je vojska na Balkanu, ne razpravlja in ne govori o drugem kot o vojski. Večerni kakor nedeljski pogovori se sučejo le okrog nje, ki jo posebno ti, ki več bero, posebno pa še stari vojaki, na razne načine razrešujejo ter ogibajo o tem in onem. Pa kakor Slovenci in pravi Slovani povsod, tako se tudi tukaj vse raduje napredka slovanskega orožja, in le tega sijajnih zmag, kakršnih le malo pomni zgodovina; iz novejše zgodovine še posebno ne. Kakor drugod, je seveda tudi naše ljudstvo tega mnenja, da je konec Turčije. Kar nikakor ne more verjeti, da bi se mogla dobiti država, ki bi mogla podpirati Turke. Ljudstvo, in tudi naši Poljanci, mislijo to prav pametno in dosledno. Kakor sploh med Slovenci po raznih krajih naše domovine, žive še spomini na razne turške krutosti, ki so jih uganjali prejšnja stoletja nad našimi predniki, tako je tudi ostal tu v naši dolini spomin pri raznih cerkvah na tiste žalostne čase. Tedaj ni čuda, če ljudstvo še dandanes čuti nek srd do teh ljudi, ter se veseli teh sijajnih zmag naših bratov Srbov in Bolgarov. V teh zmagah vidi nekako zadoščenje za vse pred stoletji storjene krivice. Pa ne samo navdušenje vlada med našimi ljudmi, tega veselja in navdušenja ne kaže samo v besedi in govoru. Naši ljudje to veselje tudi dejansko po-svedočujejo z darili za trpeče, ranjene naše brate tam pod visokim Balkanom. Gospod urednik! Od vseh strani se čita, koliko so tu nabrali za trpeče ranjence v tej osvetni, lahko pravimo, sveti vojski. Tudi pri nas se je nabralo, lepa svota za naše razmere, okrog 200 kron. Vsega denarja za Balkanski rdeči križ se je odposlalo okrog 250 kron tu iz Poljan. Pri nabiranju teh daril, ki se je vršilo kar najbolj svo- bodno, se je pokazalo, kako blago čuti in kakšno zmisel ter zavednost ima to pri-prosto ljudstvo. Tako so med drugimi, ki so po svojem premoženju darovali na oltar slovanskega bratoljubja, prinašale mladoletne deklice, ubožnih staršev otroci, ko so prodali narejene čipke, sicer majhne darove, po 10, 20 vinarjev. Četudi so bile to majhne vsotice, a v drugem oziru odtehtajo velike vsote stotakov, če pomislimo, iz kakega čustva in prepričanja so donašali ti otroci. In kar danes čuti že ta nežna mladina, bo gotovo enkrat, ko do-rase, še z večjim veseljem se vrgla v boj za pravice in prostost svojega naroda, posnemajoč žrtve, trud in trpljenje sedaj se bojujočih bratov. In dokler imamo tak rod za seboj, in dokler bodo zasedali kmetske domove tako zavedni otroci po starših, sc nam ni treba bati pogina. g Iz cerkljanske občine. Kakor povsod, tako tudi pri nas, obstoja že nekaj let takozvano Izobraževalno društvo. Ne imeli bi nič proti takim napravam, ako bi res služile svojemu namenu, namreč izobrazbi. Ali žalostni in resnični so nešteti slučaji po naši slovenski domovini, da so ravno tisti mladeniči, ki zahajajo v taka društva, najbolj divji ter sposobni vsakovrstnih surovosti, kar nam pričajo nešteti slučaji. A kdo je temu kriv? Ali ne morda voditelji takih društev, politikujoči duhovniki, in v največji meri tudi takozvano katoliško časopisje, a la »Domoljub« in »Gorenjec«, ki imata vedno odprte predale za blatenje naprednjakov in surovosti, zato, ker mislijo s svojo glavo ter obsojajo delovanje takšnega izobraževanja. Ena najbolj klerikalnih vasi v naši občini je vas Poženk. Razun par gospodarjev je vse zagrizeno klerikalno, tako da ima naš župnik cel štab za vsa svoja društva v vasi. Kaka pa je v resnici izobrazba teh klerikalnih junakov, naj služi sledeči dokaz: Bilo je zvečer, 28. novembra, okrog polnoči, ko je prihrulo pet izobraženih junakov v mirno vas Pešato, oboroženi s koli, bikovkami in eden s samokresom. Pridušanja, klafanja, razbijanja ni bilo konca ne kraja; vmes pa se je streljalo, tako da je mirno ljudstvo menilo, da so pridrvili v vas divji bašibozuki. Mislimo, da bode poklicana oblast že storila svojo dolžnost, da junaki dobijo zasluženo plačilo. V nedeljah pa hodijo taki junaki s svetinjami k skupni spovedi in ko obhajilu ter se postavijo drugim za vzgled. Eej taki izobrazbi, vi pobeljeni grobovi! Cc je takšno početje razširjanje svete vere ali »Domoljubove« izobrazbe, to bode morda pojasnil dopisnik »Gorenjca«. Kaplana pa prosimo, da naj vsako nedeljo moli dva očenaša za izobraževalne po-ženške postopače. — Resnicoljub. g Vače. Janče : Zakaj si pa zapisal zadnjič v cajtenge, kar sem ti povedal, — veš, tega ne smeš, me bodo klerikalci sovražili. — Janez: Nič se ne jezi, ne bo nič hudega. Hujše res ne more biti, kakor če Majdič s prižnice pade, ker tako divja po njej. Meni se zdi, da je še sv. Andrej napravil kisel obraz. Pa kako se je tafletna inarinarica pod prižnico ustrašila, veš, glih prav je razdehala in pogledala na prižnico, pa se ji je zdelo, da Majdič že dol frči. — Janče: Prava figa, če se on ubije. — Janez: A tako, ali ti je tako malo zanj. Kaj bi pa počeli brez njega čuki, marinarice, cela klerikalna stranka? •— Janče: Vsi smo ga že siti. Čuki ga ne marajo, marinarice še manj in drugi klerikalci pa še manj. — Janez: Pa vendar vas vse komandira. — Janče: Kaj še, tisti cajti so minuli. Res je Majdič ustanovil pri nas vsemogoče. Hotel je že takoj postaviti čukarski dom, pa vendar je enega še o pravem času pamet srečala, da je vprašal, kdo bo plačal. Majdič je rekel, da bo on skrbel. Takrat pa reče tisti mož, da naj bo Majdič le tiho, ker ne bo on nič plačal. Tako je konec čukarskega doma. Pa še eno! Titus mu je zadnjič obljubil, da ga bo spavil z Vač. Kaj bi mi potem s hišo — plačevali bi, da bi bili črni! — J a n c z: Kakor se kaže, ne marate več Majdiča. — Janče: Lepo te prosim, kaj pa hočemo z njim, saj je stranka zavoljo njega izgubila vse ljudi. On je vse začel in vse tudi sam uničil. — Janez: To se sliši skoraj tako, kakor da bi šintar svojega psa ustrelil. Po Vačah se je raznesla novica, da je basist Majdiča ven vrgel, ker je zaspal za pudlnam — ali je to res? — Janče: To pa ne vem, bodem pri basistu zvedel. — J anez: Eni pravijo, da se ga je preveč nalezel od veselja, ker dobi medaljo, drugi pa pravijo, da že ima medaljo, pa je tako težka, da ne more držati glave pokonci, če si jo pripne. — Janče: O tem sedaj ne morem povedati, ker še ne vem — zvedel bodem pa vse. — J a n e z: Ali ni bil zadnjič, ko ste imeli svoje komedije v Kan-dršali, tudi Črtane zraven? — Janče: Je, je, pa še dobitke je dal. — J anez : Ali je tudi on čuk? — Janče: Sedaj ga pustiva — o njem se bova pri drugi priliki pogovorila. Glej, da me ne izdaš! Orkašanduli. o Notranjske novice o n Sokol v Logatcu priredi tudi letos Silvestrov večer z zelo lepim vsporedom, na kar že danes opozarjamo. n Sokol v Logatcu naznanja, da se letošnja predpustna veselica vrši v nedeljo dne 5. prosinca 1913. leta v hotelu Kramar. Bratska društva prosimo, da respek-tirajo ta dan za našo prireditev. n Iz Dol. Logatca. Z dne 11. septembrom t. 1. je zavladala v Dol. Logatcu S. L. S., na čelu ji aga Slave. Toda že stopa s polnim parom županom izvoljeni aga Slane na delo, da uniči naprednjake, v prvi vrsti pa gostilničarje, kateri so razen ene izjeme, vsi napredni. Čujte in strmite, za vsako prekoračeno policijsko uro naj plača gostilničar 4 K, med tem ko obstojajo drugod takse od 70 vin. do 1 K. (Hudomušne glave pravijo celo, da je prišlo od deželnega odbora dovoljenje samo za dve-kronsko takso, kar je docela verjetno, a Slave jo je zvišal na 4 K. Koliko je na tem resnice, ne vemo.) Ker je pa edina klerikalna gostilna malo predaleč, si je preudaril aga Slave, zvita glava naslednje: »V Dol. Logatcu je dosti klerikalcev, pa same napredne gostilne. Tukaj bo kšeft. Ker mi je okrajno glavarstvo vzelo pravico, točiti vino čez cesto, bom skušal dobiti pa gostilniško koncesijo. Za to pa moja hiša ni zadosti prostorna. Eh, veš kaj, Jakob, v sedanji ubožnici hiš. št. 1 je bila nekdaj gostilna in prostori so za to kakor nalašč. Ubožce bomo vrgli pod kap, meni bodo pa odborniki dali kar brez vsake dražbe občinsko poslopje za nizko ceno na razpolago. Tukaj, v moji gostilni bom potem z občinskimi odborniki »sejal« pri polnih kozarcih in pa še abstinenčni krožek bomo tukaj utrdili.« Potem bodo pa z združenimi močmi napadali nasprotnika, čeravno se iz njih srede govore pri občinskih sejah obstrukcijonistični govori in se dvigajo med sejo celo pesti proti županu, vsled česar mora aga Slave na sestankih v »Portarturju« prositi lastno stranko za složno sodelovanje. To in še dosti skrivnega se izve, kar bi sicer moralo tajno ostati, ne da bi izved li oni, katerih se tiče. Slave bo pa »kšefte« delal v svoji gostilni, čeravno se ni nikjer učil gostilniške obrti in če mu jo bo ono c. kr. okrajno glavarstvo, katero je v pretečenem letu zapiralo gostilne vsled tega, ker jih je preveč v Logatcu, dalo koncesijo za hiš. št. 1, kjer imajo sedaj občinski ubožci vsaj malo olajšano bedo in od koder jih hočejo pregnati eni, kateri jim dado najmanj miloščine. n Telovadno društvo »Sokol« v Logatcu naznanja na večkratno vprašanje, da se je v nabiralnikih v Dol. Logatcu za »Sokolski dom« nabralo sledečo vsoto: gostilna Debeljak 19 K 65 v; gostilna Kunc 91 K 47 v; gostilna Korenčan 80 K 13 v; gostilna Jelenc 17 K 67 v; gostilna Kramar 183 K 50 v; gostilna Serini 221 K 40 vin.; gostilna Smole 24 K 52 v; gostilna Hodnik 7 K 02 v; gostilna Meze 5 K 02 v; tvrdka J. Bruss 63 K 03 v; tvrdka J. Tol-lazzi 29 K 40 v. — Skupni stavbni fond znaša (hran. knjižica) 1715 K 32 vin. — Za nabiralnike v Gor. Logatcu se vodi v posebni knjižici, katero vodi brat Jos. Rus. — Prosimo za nadaljne prispevke. Na zdar! o Zagorske novice o zg S Sv. Gore. Na zadnji naš dopis, kateri je občno zadovoljnost vzbudil v naši fari, dodajamo danes še nekaj sličic od našega gosp. župnika. Takoj prvo nedeljo, ko je imel božje opravilo ter je videl nas, verne farane zbrane, je oblastno oznanil raz prižnice: Preljubi moji farani, ker vas vidim tu v božjem hramu prt sv. opravilu v polnem številu skupaj zbrane, ter berem raz vaših lic, da ste verni katoličani, in da se zavedate kot krščanski možje ... Torej upam in tudi dolžnost vaša je, da sc današnjega ofra polnoštevilno udeležite ter položite na oltar obilne darove (seveda v denarju), kajti potrebščine za sv. cerkev so vedno večje (in za župnikov žep še veliko večje). Ljudstvo, ali bolje rečeno, mi kmetje, smo se pričeli spogledovati in tiho mrmranje je nastalo v cerkvi, — takoj smo si bili edini, da za prvi nastop na prižnici, raz katere se je dosedaj sto in stoletja oznanjevalo ter slovensko ljudstvo podučevalo le o sveti veri, nam naš novi župnik naklada novo breme, in to breme so svitle krottee (kajti mož ni zadovoljen samo s krajcarjem ali grošem, ampak kronca, ta več zaleže). Prepričal se je lahko, da beseda ni rodila dejanja, in mož je moral, hočeš, nočeš, zapustiti božji hram z lahkim žepom. Kajti mi kmetje imamo sočutje z našim župnikom ter smo mu prihranili trud, da mu ni bilo treba cel dan šteti svetlih krone... O, ti ironija! — In mi pravimo, da je naš kmet nezaveden, ne, in zopet ne! Samo več izkoriščevalcev naj se med njega pošlje in potem se bode videlo, kako je to »verno« ljudstvo vdano Slovenski Ljudski Stranki, ali bolje rečeno: farski stranki... Šel je pa še dalje naš župnik. Ko smo mi kmetje omlatili pšenico ter spravili naše poljske pridelke v svoje hrame, je oznanil, da se prične običajna bera. Ob tej priliki je pa pripomnil, da bode tudi pobiral star denar, torej petice, križavce itd., češ, vsaj vam tako nič ne hasne stari denar, ker nima nobene veljave več! (On pa pač dobro ve, da ima srebro danes na trgu baš tisto veljavo za kmeta kot za župnika.) In poleg tega je še oznanil, da bode tudi hrastove plohe pobiral za spovednico. Radovedno smo postali, čemu bode rabil novo spovednico, kajti za časa župnika Medveda smo napravili novo, in druga je iz hrastovega lesa itak. Res je, da se spovednica veliko rabi pri nas kmetih, ali izrabi se vendar le ne, — torej spovednica bi lahko trpela še par ducantov takih nasilnežev kakor je naš župnik, vprašanja je pa, če ga bodemo mi kmetje pretrpeli... zg Iz Zagorja ob Savi. Naši klerikalni pravaki se tolažijo s tem, da bode kmalu konec našega »Gospodarsko-naprednega društva«, kajti v njihovih »kunštnih« glavicah se je porodila fantazija, da je nas komaj toliko skupaj, da smo lahko sestavili odbor. Mi pa, kot verni katoličani, se vedno držimo izrekov sv. pisma, ter si mislimo: Kogar Bog namerava uničiti, ga najpreje kaznuje s slepoto... To je odgovor na vašo fantazijo! zg Leto se bliža h koncu, čas je, da se vsak zaveden kmetovalec, obrtnik, trgo-vcc, gostilničar in drugi naroči za Novo leto na »Sloven. Dom«, kajti prihodnje leto nam obeta biti zanimiv. Klerikalci bodo pričeli pisati v »Domoljub«, metali bodo Stran 8. smradljive bombe v nas naprednjake, mi pa kot dobri strategiki smo si zasigurali že za bodoče leto več dopisovalcev za »Zagorske novice« in med temi je tudi Lipe Zabuku, nazadnjaški mežnar, kateri bode skrbel, da se bodo bralci »Slovenskega Doma« kratkočasili ob njegovih dopisih na račun klerikalcev. Torej kdor še ni naročen na »Slovenski Dom«, ta naj se naroči, kajti bore tri krone lahko vsakdo pogreši na leto, s tem se pa le podpira napredno kmečko glasilo. — Upamo, da naš apel ne bode zaman, vsaj med inteligentnimi krogi ne. Ostali slovenski kraji o »Novi Čas,« ta klerikalna cunja, je malo pred prireditvijo veselice, ki se je vršila dne 24. novembra t. 1., prinesla umazan dopis iz Sv. Križa pri Trstu, v katerem je, bodisi maziljeno ali nemaziljeno, podlo dopisunče — to je vseeno — hotelo osmešiti tukajšnje narodno napredno društvo »Skala«, češ, da so to novopečeni li-beralčki, ki hočejo v objemu s socijalnimi demokrati prirediti veselico s plesom. — Dasi je bil namen veselice nadvse plemenit, namreč za obdarjenje ubogih otročičev, vendar ni moglo gnusno dopisunče se zatajiti, da bi jenjalo s svojim takozvanim »Galgenhumorjem«. Povemo mu pa na vsa usta, da je res tukaj mnogo naprednjakov in socijalistov, klerikalnih backov pa tako malo, da obhaja dopisnika »Novega Časa« sona, ko vidi, kako se krčijo njegove vrste. Kmalu bo ostal sam general brez armade. Ni ga v Sv. Križu društva, da bi vživalo toliko simpatij, da bi bilo tako priljubljeno, kakor je pevsko društvo »Skala«, in pa njegov tovariš, čili »Sokol«, zato zmerja ta klerikalček. Pri tej priliki priporočamo tukajšnjim vrlim mladeničem, da bi pridneje pristopali k društvu »Sokol«. Ničev je izgovor, da kaj se bodo mučili s telovadbo, ko so itak že trudni od celodnevnega napornega dela. Telovadba na drogu in bradlji res utrudi od začetka nevajenega telovadca, ali to je le navidezno. Ko se pa enkrat vdajo žile, kite in mišice, potem je to le igrača. Pomislite, da je na tisoče, da, na stotisoče Sokolov, ki se pridno vadijo v telovadbi, kateri opravljajo po dnevi morda bolj naporno delo, nego vi. Vojaki — netelovadci — pišejo domov, da bi radi dali 100 do 200 kron, da bi znali tako telovaditi kakor Sokoli. Kdor zna telovaditi, ta se zna tudi lepo obnašati vselej in povsod; netelovadec pa še hoditi prav ne zna, in če pride pred vojaško osebo, prestavlja noge kakor kako izmučeno kljuse, in vrti klobuk v roki, kakor kolovrat. Telovadec pa nastopa povsod samozavestno, ponosno in vsakemu izobražencu se na prvi hip prikupi. — Zatorej fantje, vsi k Sokolu! Razširiajte od hiše do hiše »Slovenski Dom". SLOVENSKI DOM. B---..................... —---------« Gospodarstvo. ft-'-'--'- "" M Dr. M. Hainisch: Zemljedelstvo v novodobnem gospodarstvu. (Dalje.) Ker se zemljišča ne ocenjuje s čisto kapitalističnega stališča, zato so cene za zemljišča popolnoma negospodarske. Vsak lajik ve, da se veleposestvo slabo izplačuje; vendar delajo ljudje neprenehoma to napako, da mečejo veleposestvo v en lonec z lastništvom delnic. To imamo na primer v znani trditvi, da nima zemljedelstvo nič koristi od carin. Češ, če se radi carin dvignejo cene, se dvigajo tudi dohodki zemljišč, in s tem njih cena. Potem je za posetnika baje dobro, če proda posestvo in vtakne razliko v kupni in prodajni ceni v žep. Novemu posestniku, ki je zemljo drago kupil, pa carina baje nič ne koristi. Po tem, kar smo gori omenili, se tam, kjer je še kaj zdravega kmetoval-stva, enostavno ne prodaja zemljišč zaradi tega, če so pridelkom cene poskočile. Tako n. pr. v občini, kamor zahajam vsako leto, ni prišlo ž e celih 40 let nobeno posestvo v druge roke potom prodaje. Kar se je spremenilo gospodarjev, se je godilo samo zapuščinskim potom. Enako sem videl po drugih občinah, kjer so mi razmere znane.V eni sta ostali dve posestvi že od 16. stoletja v rokah istih rodbin. Precej enako je pri veleposestvu. Kar je posestev po več kot 200 hektarov, ga ima n. pr. na Dolenje-avstrijskem 90%, na Češkem 86% v rokah visoko plemstvo in pravne osebe, med katerimi igrajo največjo vlogo samostani. Bilo bi čisto napačno, če bi mislili, da ostali del, ki je v rokah nižjega plemstva ali meščanov, neprenehoma menja gospodarje. Med temi posestvi jih je namreč mnogo, ki so ostala cela stoletja v rokah iste rodbine, naj bodo vezana kot fidejkomis, ali ne. Obe deželi sta v večji meri kot druge, v središču modernega prometa, pa so se ohranile posest-vene razmere nekdanjih časov do dandanes skoraj 'nespremenjene. Ker ni po drugih avstrijskih kronovinah bistveno drugače, lahko trdimo, da spada na polje domišljije mnenje, da bi se zaradi večje po-sestvene dohodnine menjalo zemljiško lastništvo. Če sem izrazil trditev, da zemljedel-stva ne moremo presojati s čisto kapitalističnega stališča, s tem še ne mislim, da bi ne bilo zemljedelskih obratov, vodenih po trgovskih načelih. Celo kmečko zemljedelstvo je moralo dovoliti modernemu gospodarskemu redu neke koncesije, v kolikor si namreč kmetija sama ne izdeluje doma vseh predmetov, kar jih rabi, in 49. štev. več pridelkov odnaša na trg. Najbolj se je uveljavil kapitalizem po velikih najemninskih obratih, kjer popolnoma odpada ozir na ceno zemljišča. Ta kapitalistični značaj najemništva se že čisto na zunaj izraža na ta način, da se sloj teh velikih najemnikov družabno in ljudsko strogo loči od posestnikov. Dejstvo, da so nekateri zemljedelski obrati, vodeni v velikem slogu v kapitalističnem duhu, še nikakor ne ovrže moje trditve o lastnem značaju zemljedelstva: Prvič se takšna oblika obratovanja ni razširila na vse panoge zemljedelstva. Posebno živinoreje se je iz tehtnih vzrokov pri nas kapitalizem vedno ogibal. Potem ne smemo pozabiti, da je obstanek velikih kapitalističnih obratov vezan na veliko število zemljedelskih, posebno pa sezonskih delavcev. Čim večje pomanjkanje delavcev, tem boljše shajajo v primeri z velikimi najemniki kmetije. Zato ni slučaj, da v deželi najhujšega pomanjkanja delavcev, v Ameriki, veliki obrati ne napredujejo, prej še celo nazadujejo. (Konec prihodnjič.) Ki-------------------------------------------- —: ' LISTEK. Moric Jokai: Dvoboj z bogom. (Dalje.) Zunaj je bila tisto noč grozovita nevihta; strela je udarjala v bližnji gozd; od bliska trgani oblaki so se bliščali tako, kot bi bili obrazi nadnaravnih, sebi se rogajočih pošasti. »Bog! I3og!« je kričal oče sredi gozda. — »Kje si, ti, bog? Če se hočeš bojevati, bojuj se z menoj, ne pa z otrokom, ki se niti ganiti ne more! Jaz sem mož! Oledarn ti v oči! Postavljam se ti po robu! Jaz sem te razžalil! Mene torej udari!« Po nebu so se križale strele, kot bi bile hotele reči: »Molči, ti -črv ubogi, ti!« »Tukaj udari! Tu sem bij! Udari ti mene, kot jaz tebe!« Pri teh besedah nameri eno pištolo kvišku v nebo in ustreli v oblak, ki se v tem hipu odpre. Tisti hip šine iz odprtega oblaka navzdol slepeč žar svetlobe ter razkolje z gromom, da se je zemlja tresla, lipo, ki je razprostirala veje nad glavo blaznega človeka. Služabniki popadajo od groze po tleh, si zakrijejo oči in zamašijo ušesa. On pa stopi pri ognju goreče lipe korak naprej ter obrne, stresaje razmršene kodre, svo uporno lice proti nebu in se spusti v porogljiv krohot. »Haha! Ni zadel. No, torej,še enkrat!« In zopet izstreli drugo pištolo v nebo. Nato se udari s pestjo po prsih: »Tu streljaj! — Sem udari! — Zadeni me — če si gospod — če si bog!« Toda vihar se je polegel, nič več se ni zabliskalo. Obmolknili, utihnili in polegli so se nevihta, lijak in veter; da, niti drevje ni šumelo — slavnostna tišina je vladala naokrog. Besni blaznik se opoteče nazaj v grad. Nihče mu ni upal slediti. Oprt ob ročaje sreča po stopnjicah gredoč zdravnika. Zdravniku je žarel obraz od veselja. »Gospod! Hvala bogu! Bolezen se je obrnila na boljše, vaš sin je prestal nevarnost!« »Ha!« vzklikne blazni oče. — »Jaz sem zmagal!« * * * Deček je res ozdravel. Odrasel. Postal iz njega mož. Bil je ravno tak človek, kakršnega si je oče želel, kot si ga je oče vzgojil in izučil: divji, nestalen, predrzen in brez strahu. In tako je bilo očetu všeč. »V njegovih žilah je kri! — Naj se iz-vihra. Dela neumnosti? Saj to se za mladost spodobi! Razmetava denar? Saj ga ima dosti! Da se nikomur ne vklone? Po očetu se je vrgel! In da je nestalen v ljubezni? Naj uživa življenje!« Ko je bil star 24 let, so ga poznali v celi deželi, od Dunaja do Sibinja na turški meji. Očeta je to strašno veselilo. Bil je lep mladenič, nežnega obraza. Na njegov rojstni dan, ko je bil dovršil 24. leto, ga pokliče oče k sebi: »Sinko moj, danes si polnoleten. Mislim, da bi se moral oženiti.« »Jaz tudi.« »Grof Lobkovic ima hčer, ki je zares krasna.« »Poznam jo.« »In njo sem ti izbral za ženo.« »Dobro.« Gabor je menil, da ima zelo ubogljivega sina. »Torej te prosim še nekaj. Je to sicer neumnost, toda veže me prisega. V naši rodbinski zakladnici je uhan, ki ima v sebi talisman. Za njegovo zgodovino vem samo jaz, toda ne bom se je spovedoval. Ko sem 9M tvojo mater, sem jo prosil, da je na poročni dan dejala v uho ta uhan. In živel sem z njo zelo srečno, dokler je bila živa, a po njeni smrti sem bil srečen s teboj. Prosim te torej, da bi tudi ti dal svoji bodoči nevesti rodbinski talisman.« »Dobro.« Mladi mož vzame uhan. Nato določita dan, ko pripelje grof Jožef nevesto v grad. Grof Gabor ne bo mogel ž njim, ker ga muči udnica! zato se je pa pripravljal, da sprejme nevesto prav s knežjim razkošjem. Jožef je molče gledal vse te priprave. Ko se zbero določenega dne svatje, se da prenesti stari grof, sedeč v naslonjaču, doli v vežo, da bi pozdravil nevesto; gre ji vštric do mramornastega stop-njišča, kakor hitro se tam ustavi šestero-vprežna kočija. A iz tiste pozlačene kočije skoči najprej mladi grcC za njim pa lepa črnolasa, bleda — ciganka žarečih oči in goreče rdečih ustnic, z majhnim otrokom na vsaki roki. Dvojčka! »Tukaj, to je moja žena . . .« reče grof Jožef in predstavi očetu mater obeh otrok. »Kaj? Kaj pa je to?« zahrope stari grof in hoče skočiti na noge, ki jih je grizla udnica, toda naGe zopet nazaj v naslonjač. Grof Jožef pokaže molče u ha n, ki ga je imela njegova žena v ušesu. »Ti si si vzel tole za ženo?« je rjul oče izbuljenih oči. »Mater svojih dveh otrok!« odvrne grof Jožef uporno. »Pandurji!« je besnel oče, čigar obraz je žarel od jeze — »pograbite to copernico in njen plod, privežite jim kamenje za vrat in pomečite jih v ribnik!« »Oče, saj je to moja žena in moja otroka!« »Ne tvoja, temveč pasja! Pomečite jih v ribnik!« Pandurji so vedeli, da morajo ubogati, zato se vržejo na gospo; eden pograbi otroka za noge, drugi popade ženo za njene dolge lase. Tisti hip se vzbudi v bledem mladeniču tista kri, ki jo je nebo vlilo v njegove žile: očetova kri! Enemu izmed pandurjev potegne izza pasu pištolo. Razleže se strel — in oče se zvali ves krvav pred naslanjač, kjer je sedel. Ah! Bog zna tudi s pištolo streljati! Prvi hip se ljudje vsi preplašeni raz-lete na vse strani. Svatje, pandurji, žena z obema otrokoma — vsak je bežal na drugo stran. Morilec očeta odide v grad. Oče je bi! smrtno ranjen. Toda sojeni so mu bili še trije dnovi življenja, da. je videl vse, kar se je zgodilo. Videl je, kako so prišli oboroženi županski pandurji, iskali morilca in ga našli v enem grajskih kril. Mladenič se je besno branil. Bil je kot zblaznel. Pred njegovimi očmi so ga pobili po tleh, zmlatili, mu zvezali roke in noge z verigami, ki so strahovito rožljale, ko so ga popadli za lase in ga vlekli po mramornatih tleh in stopnjicah. In kako dolgo je bilo še slišati njegovo stokanje! Stokanje tistega sina, zaradi katerega je pozval boga na dvoboj, ki je pazil nanj, kot na punčico v svojem očesu, katerega je tako ljubil — in ki ga je umoril! In čegar glavo vržejo sedaj za njim v grob! To krasno, plavo glavo, ki je bila tako podobna materi in ki se smeje tu v spalnici na očeta iz zlatih okvirjev, slikana v treh raznih dobah: kot dete, deček in mladenič! Sedaj ga bodo slikali znova, kot obsojenca na smrt!*) Toda še ni bilo dosti muk za umirajočega. Tudi to je moral še doživeti, da je pripeljal tretjega dne deželni sirotninski urad vdovo njegovega sina in njena dva otroka v grad, ter jim izročil grad z veleposestvom vred, kot pravnoveljavnim dedičem. Sodišče jo je priznalo kot zakonito ženo in in tisti zakon jo naredi v kratkem tudi vdovo! In ko se je ta krasna, ožgana žena, šumeč z dolgo svileno vlečko ustavila ob njegovi smrtni postelji in vzdignila oba otroka, da jih je starec lahko videl, ter se mu porogljivo smejala v oči, z onim črnim biserom v ušesu — šele tedaj je izdihnil. Pol leta nato so odsekali tudi krasno, plavo glavo njegovemu sinu in jo vrgli za njim v grobnico. »Bog zna tudi z mečem udariti!« (Dalje prihodnjič.) Za zabavo. Mežnar Matjok je dobil v cerkvi staro tercijalko, ki je klečala pred stranskim al-tarjem. Bila je sama v cerkvi. Med molitvijo je mahala z rokama okrog sebe, kakor bi angelce za noge lovila, in kriče je molila in prosila, da bi zadela terno v loteriji. Mežnar Matjak je nekaj časa gledal ta prizor, potem je pristopil bližje in rekel babnici: Kaj se tako dereš na Boga; zlepa poskusi, boš prej kaj opravila. sjc * * — Jej, jej, jej! V taki zadregi še nisem bil! = Kaj ti je? — Pes moje bogate tete je poginil. Ce ne denem žalnega traku na rokav, bo razžaljena in mi ne bo nič zapustila, če pa denem ta preklicani črni trak na rokav, bo pa rekla, da se norca delam in mi zopet ne bo nič zapustila. * * * Rablju se je primerila nesreča. Ko je obsojenca spravil na vešala, se je pretrgala žica in obsojenec je padel na tla. — To se mi še ni zgodilo, je v svoji jezi zavpil rabelj. — Meni tudi še ne„ se je odzval obsojenec. * * * Dragonec:0, Urška, ko bi i vedela, kako te imam rad ... Urška: Kar pojdi, jaz ne morem videti rdečih hlač. Dragonec: Ce hočeš, jih pa slečem. # * * * Tedaj so namreč imeli navado, da so tri dni pred usmrčenjem razobesili na morišču obsojenčevo sliko. — Op. ured. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Listnica uredništva. Litija 192: Prejemamo pravilno. Vsled obilice gradiva moremo priobčevati naj-pred časovno nujne, nato pa šele dopise s splošno vsebino. Župnik Joh. Rott, Zagorje ob Savi. — V koš, ker niti po obliki, niti po vsebini ne odgovarja zakonu. Neslanosti in nevljudnosti ne spadajo v take dopise. — Pač pa prostovoljno iz kulance potrjujemo, da zagorski Cerkvenik Leopold Dolničar ni pisec člankov pod pseudonimom Lipe Za-buku, in da na prispevke kakega Dolinarja niti ne reflektiramo, niti ga nismo seve r.ikoli zanje prosili Loterijske številke. Dvignjene v soboto, dne 30. novembra 1912. Trst. 43, 36, 78, 17, 45 Line: 31, 37, 7, 59, 8. Dvignjene v sredo, dne 4. decembra 1912. Praga: 52, 32, r5, 64, 20 pitana perutnina! peso! Košarica s 5 kg z vsebino: debela gos ali 3—4 race, kapune ali kure za juho, nežno, tolsto, sveže klano in skubljeno ali sveže volovsko in telečje meso, vse franko po povzetju na vse strani K 6 70. Sveže presno maslo iz kravjega mleka, zabojček s 5 kg franko K 10'50. 69 IVI. I. Schvvarz, Buczacz. r Varujte se ponaredb, ki niso„FL0RIAN“ in zdravju ne koristijo! Kdor vžlva, Zabl težav; Panes vesel je, Jntrl bo zdrav! Naslov za naročila; „rLOBlAW“, ilublana. •MaauaaiBMaaMiaaniniuaHBMaMBinaBnBMaaaaBMua Postavno varovano. V' Zenitna p 76 Jfrčmar išče dobro gospodinjo s 1400 Jf dote. da bi so 3 njo poroči/. Dota so vknjiži. Aa-slov v uoravništvu „Siov. Doma" v Ljubljani. za Šestnajst luči popolnoma nov 72 se zelo poceni proda. Naslov pri upravništvu »Slovenskega Doma«. Mikaka utrujenostna pristnem mimim'. „»-