«i.	21 »»ewemor»	1937.
--------- ----------^------------------------------------- -— 1 —~
v*
Povest iz prve indijanske vojne za Okio — Po starih virih pripoveduje Fršc Steuben
Deset, dvajset, trideset čolnov, še več, petdeset, sto, — o, še več se jih je bližalo glavnemu toku. Prostrana vodna gladina, gTgrajoča valove in vrtince, je bila vsa polnita od lahnih čolničev iz bivoljih kož. V vsakem pa je sedelo četvero ali šest Indijancev, ki so naglo in nesliš:io gibali s svojimi vesli sem in tja in se molče premikali dalje za svojimi vodniki, štirje voditelji so bili in v dbliM štirih klinov se je Pomikala indijanska vojska v čolnih p,-oti drugemu bregu. Pa še vedno in vedno so vzadaj drseli novi čolni.
Kornstalk je velel poganjati čoln poleg Tekumsehovega čolna. Tekumseh je klečal na konici čolna in je pozorno zrl v noč. Zdaj pa zdaj je, ne da bi se okrenil, dvignil desnico ali levico. Takoj nato "*o veslači spremenili smer in
vsi čolni, ki so sledili, so enako zaok-e-nili. Voziti so morali mimo nekaterih peščin. Drse1! so tik ob čolnih črne kače in okrog otočka, ki je bil porasel z drevjem. Tam so se spet ločili od črne kače.
In zdaj je šilo navzlic deročemu toku naravnost proti drugemu bregu, kakor da so izstreljeni. Natanko na komu rta, kjer se reka Kanavha ižteka v Ohajo, se je ustavila vsa indijanska vojsko v čolnih. Na levi so se izkrca« vali bojevniki Modrera jopiča in Katati ek ase, ki so zavili še nekoliko dalje po Ohaju na levo, na desni sitrani pa je nekaj pozneje pristala vojska Orne kače, ki je še zaplula po Kanavhi im se potem izkrcala na rtu.
Kornstalk in Tekumseh sta bila prva stopila, na kopno. Iz grmičevja na
Ob Brvem jutrnjem svitu so indijanski bojevniki trčili na bele vojščake, H prežali to jutro na čisto drugačno divjačino ,« ,
bregu se je dvignil Logan, ki je odtod že precej časa motril bele bojevnike in njihovo kretanje. S seboj je imel kakih petdeset mož, ki so mu bili zanesljivi, spretmd in pqgumni ogleduhi.
Oba poglavarja sta menjala par besed, Logan je tiho kliknil Trije bojev-miki sa pristopili k njemu. Sledilo je krafbko povelje. Takoj nato so trije bojevniki pokorno odstopili. Dvignili so čolnič iz grmičja, ga položili v vodo in zavesi ali navzgor po Oh a ju, h Katahe-kasi in njegovim bojevnikom, da jih povedejo na pravo mesto, kjer bodo lahko od strani prijeli sovražnika. Ki-tahekasa pa naj bi se popeljal po drugi strani brega Kanavhe še dalje od taborišča belih, dia po možnosti napade sovražnika za hrbtom.
Odposlana sta billa dva sla k Modremu jopiču in Črni kači.
Potem sta Kornstalk in Tekumseh talkoj začela prodirati.
Najprej bi bilo treba premagati ozko obrežno planoto, ki je bila od kakšnih pet do sedem kilometrov široka in gosto porasla z vrtanjem in raznim gT-mičjem. Pcihod je bil naporen. Že se je pričelo daniti. Ob prvem svitu je bilo napredovanje nekoliko olajšano, toda bil je tudi že skrajni čas.
Meglice so se kakor pajčolan ovijale nizkih vrb. Mokre so visele veje in stresale rosne kaplje na gole hrbte indijanskih bojevnikov, ki so molče švigali naprej proti sovražnemu taiborišiu.
Tekumseh je bil na čelu dolge kače bojevnikov. Kamorkoli je zavil on kakor glava, tjakaj mu je v zavojih sledil ves dolgi trup. Morali so čez veliko pedCo deblo. Pretili so se med vejami. Preskočili so potoček. Sledili so stezam divjačine. Zavili so spet med grmič je Popolnoma neslišno se to ni dogajalo, toda to tudi ni bilo potrebno.
Naenkrat je v mlado jutro odjeknil afcrei.
Taikoj sta Sledila diva, potem trije Streli.
Štirje možje so skočili pokotnei.
Hiteli so dalje po planoti. To so bili beli bojevnilki, ki so si hotedi za ta dan preskrbeti divjačine, pa so zgroženi pričakvali vse hujše zveri.
Tekumseh, emaik panterju, jim je divje sledil, vrgel se je na poslednjega, ga pocM na tla in ae sam gpotafcnl.
Beli bojevnik ga je tisti mah pograbil za goltainec in ga potisnil k tlom. Tekumseh se ga je oklenil in se prevalil, ne da bi izpustil sovražnika. Premetavala sta se. Belec je udaril s hrbtenico ob prvi štor, vzdihnil je, zaječal, trenutno je izgubil zavest. Tekumseh je pokleknil nanj in z nožem ob grlu končal njegovo življenje.
Takoj nato je Tekumseh spet planil, da zbrzi za ostalimi tremi belci. Nekateri njegovi bojevniki so rinili nekje med vejami dalje. Brez besede je Tekumseh potegnil dva ob stran. Sledil je kratek svarilni krik. V3i so se »krenili. V medli jutrnjd svetlobi Indijanci sami niso spoznali Tekumseha. Vrgli so se nanj. Podrli so ga na tla. Zamrmral jim je samo tri besede in spet so ga izpustili. Poitem so se okretnih, spet je nastala gneča, tedaj so zadonele glasne besede v jutrnji mrak, Kornstalk je velel: »K tlom!« Vsi so ubogali, samo Tekumseh je ostal pokonci. Stopil je preko nekaterih ležečih bojevnikov in kriknil: * Kiš-Kaiva! Peta-Kuta!« ...
Dva moža sta skočila k njemu, ko sta čula vsak svoje ime, in sta sledila Te-kumsehu. Tedaj sta od leve zagrmela dva strela. Tekumseh se je obrnil, v zaletu je preskoči! grm. V preskoku je čul, kako je Kornstalk zaklical dva bojevnika. Z nogama je Tekumseh skočil na nekaj mehkega. Pograbil je. Da, tu je ležal belec, že je Tekumseh spet imel nož v rokah. Sledil je vzkrišk, grgranje in spet je bilo končano življenje belega človeka. Peta-Kuta in Kiš-Kal-va sta se vrgla na drugega belca. Obupno se je branil, toda tomahavk je opravil svoje.
Dalje prihodnjič.
Tudi Indijanci so v nekdanjih vojnah imeli sanitetno službo: tako so odnifaH
Katarina in kraljevič
(Narodna legenda, zapisal Vraz.)
Katarina je samevala na gori, dolgi in visoki. Nekega dne je prišel v goro sam mladi kraljevič. Stanoval je v prelepem gradu nič drugega ni delal, kakor jedel in pil, pa na lov je hodil.
f Prelepa je ta Katarina, za ženo si jo bom vzel«, je dejal in se deklici priklonil do tal. Ko pa se spet zravna, že ni bilo device nikjer. . zginila je neznano kam ...
Jezen se vrne kraljevič v svoj grad pod goro Hodi po sobanah gori in doli, sem in tja, in kuje načrte, kako bi pridobil lepo deklico z gore. Pokliče valpta in mu ukaže, naj zbere vojšča-ke in hlapce.
Na dvorišču nastane velik šunder, ko se začuje glas grajske straže. Od vseh strani vro skupaj vojščaiki in hlapci, vsak je imel v rokah bridko orožje : meč ali sulico.
Tedaj stripi pred nje gospodar, mladi kraljevič. »Čujte, moji verni sluge!«, jim veli. »Stopite v goro nad gradom, kjer se skriva deklica. Morate jo vieti, a ne storite ji nič zalega!«
Dolga vrata oboroženih moz se spusti v breg in krene v goro. Tam so preiskali vse kotičke, pogledali so pod vsako srmeko in vsak grm so pretaknili. Naposled so našli skrito jamo, v njej je dotracvala imeritna deklici. Sedela je na odžaganem hrastu in je grizla siadike koreninice. Poleg nje je ležala srna in Katarina jo je božala po gladkem kožuščku.
Pred deklico je stopil vaipet in jo je povabil s seboj. Dekle se Je branilo in zatrjevalo, da ne gre iz gozda, kjer ima svoj dom sredi prekrasnih smrek in hrastov, za druščino pa so ji ptički, srne in druga divjačina.
Nič ni pomagalo njeno izmikanje in tarnanje. Vaipet je naročil štirimi voj-ščakorn. stopili so v jamo in so prinesli deklico na plan. Naložili so jo na nosilnice, ki so jih hitro spletli iz vejevja. Nato so jo posadili na vejevje in so jo v dolgem sprevodu nesli na grad.
Pri zgornji lini je sedel kraljevič in strmel v daljo, kdaj se bo vrnil vaipet s svojo vojsko. Ko ugleda došlece, ste-
če brž na dvorišče in veli odpreti vrata in spustiti grajski most.
»Haho, halo, kraljevič, ti naš junaški vojskovodja! Pripeljali srno s seboj Katarino iz gore!« so mu vpili voj-ščaki v pozdrav.
»Katarina ,hočeš biti moja žena?« se prikloni kraljevič pred deklico iz gore.
Katarina.
še v drugo vpraša mladi kraljevič: s-Eodi moja žena. prelepa deklica iz gore, sicer te bom dal pribiti na kol!... «
Trdo mu odvrne Katarina: »Raje grem na kol, kakor da bi postala tvoja žena.«
In še v tretje stopi kraljevič pred g&zdno deklico, prikloni se ji do tal z milim glasom: »Katarina, prosim te, postani moja žena, sicer te bom dal vreči v ogenj!« ...
Še bolj trdo mu odgovori Katarina:
»Nočem biti tvoja žena, raje vidim, da me vržeš na grmado.» ...
Divje se zasmeji tedaj kraljevič, lepi mladi kraljevič, obrne se k svojim hlapcem in zakiiče: »Halo, halo moji zvesti fantje in možje! Brž znesite dračja in lesa, pa napravite grmado, visoko in široko!«
Kakor blisk so se raztepli hlapci na vse strani, s polnimi naročji lesa so se vračali na dvorišče.
Še v drugo in še v tretje jih je nagnal graščak po dračje in drva. Grmada je rasla, kraljevič je jezno gledal pred se, Katarina pa je strmela vesela v nebo.
Tedajci, ko je segala grmada že visoko pod nebo, je pristopil sam kraljevič s prižgano plamenico k grmadi in je podtaknil ogenj. Visok, rdeč zubelj je švignil pod nebo. Tedaj je ukazal kraljevič Katarino peljati v gornji stolp in sikozi lino so jo pahnili na grmado.
Kakor ukopani so gledali kraljevič in njegovi vojščaki, ko je padla Katarina V grmado in so jo zajeli ognjeni jeziki. Vsi so menili, da bo zgorela pri priči. Pa se je zgodil čudež: ni mogel ogenj Katarini do živega, lepo pesmico je zapela deklica sredi grmade. Nato pa je ogenj ugasnil, kakor bi ga polili
s sto vedri vode. Iz grmade pa je zletela visoko pod nebo lepa Katarina, kakor ptiček je švignila nazaj v goro.
Prestrašeni kraljevič in njegovi pa so strmeli, kakor bi jih kdo začaral, gledali so za deklico, ki je zginila v goro.
Tam v gori pa so se oglasili doslej neznani, prelepi zvonovi in njihova pesem je šla daleč tja v daljo, preko gradu, kraljeviča in njegovih vkopanih vojščakov.
Vsako leto na tisti dan, ko so vrgli Katarino na grmado, zapojo v gori zvonovi s svojimi ubranimi glasovi. Kdor jih čuje, bo srečen skozi vse leto.
—ve—
iCa.k®r zlat® v ognju
(Po zgodbi M. Zapoljskega Ivan Vuk) (Konec.)
Poiskal je Jožeta. »Pojdiva!« mu je
velel.
»Kam?« ga je vprašal prijatelj.
uMolči! Boš že videl!«
V Francetovi glavi se je bila nenadoma porodila misel. Načrt se mu je zdel dober in naraven. In v duhu je vide! pred seboj namen: Jože mora dobiti obleko in obutev!
Na Aleksandrovi cesti, kjer je promet najbolj živahen, so ljudje opazovali kaj nenavaden prizor. Nežen, gosposko oblečen fantek z bleščečimi očmi je z levico držal slabo oblečenega, bosonogega prijatelja za roko, v desnici pa čepico, ki jo je nastavlja! mimoidočim, proseč:
»Gospod ... gospa ... prosim, žrtvujte kak dinar za mojega siromašnega prijatelja. Obleke in obutve nima, da bi mogel pozimi hoditi v šolo!«
Ljudje so gledali, postajali, se čudili. Kaj pomeni to?
Mimo je prišel tudi Francetov oče. Zagledal je sina. kako berači, in se zgrozil: »Ali noriš?« je rekel ves zmeden in jezen.
Franceta srečanje z očetom ni zmedlo. Pogumno je odgovoril:
»Za Jožeta prosim! Očka. moj prijatelj je. Tako raztrgan in brez obutve ne more v šolo.«
Okoli naših znancev se je zbrala gruča ljudi Skozi gručo se je preril starejši gospod in slišal Francetov odgovor. »Dobro srce imaš fant! Iz tebe bo še oel mož!«
»Jože je moj prijatelj!« je odgovoril France in z bleščečimi očmi pogledal starega gospoda.
»Da, dokazai si, da si mu res prijatelj. Kakor zlato v ognju, tako se preizkušajo dobri prijatelji v nesreči!«
In prijel je Jožeta za roko. Šta sta v trgovino, kjer mu je kupil toplo obleko.
Čepico, čevlje, perilo in torbico za šolo je pa Jožek dobil od Francetovega očeta.
Madeil — umetisiške
slike
I
<
Za kak večer vam priporočamo naslednjo zanimivo igro, ki jo igra lahko več oseb; pa tudi posameznik najde ob njej dovolj razvedrila. Vzemi košček papirja. Novih pol ne boste načeli, pa seveda tudi rabnih zvezkov ne boste uničevali! S peresom pritisnete na list kapljico črnila, da nastane na papirju madež. — Po sredi madeža pripognete papir in s prstom pritisnete na kapljico črnila, ki jo imate skrito v zvitem papiriu. Nanj lahko tudi večkrat na lahko udarite da se made? ra^Hio na rrc^idne načine Nato papir odvijete in boste dobil' čudežne slike. Včasih vam bo dal madež metuljčka, netopirja, poskočnega paja-
ca, trebušatega možička, školjko, aero-plan in sto in sto drugih umetnij.
Brihtni »Jutrovčki« pa s samimi co-pernijami, ki so jih dosegli z vpogiba-njem lista, še ne bodo zadovoljni. Nastali madež bodo izboljšali, kakor jim bo narekovala njihova iznajdljivost. Madežu bodo lahko še dodali kaj navzgor, navzdol, na desno ali levo, da bodo dobili še bolj izrazite slike. Največ zabave bo v družbi, če si boste iztuhtali kaj smešnega. Kdor bo dosegel šaljive podobe z najmanj črtami ali dodatki, bo žel največ pohvale. Pričujoča slika nam kaže zadovoljen zamorski parček: mo-žička in ženičko, ki gresta na popoldanski izlet.
(Na pol izvlečena črta po sredi risbe kaže, kje smo papir vpognili.) Poskusite z umetnijami, ki jih dajo madeži in če se komu posreči kaj prav imenitnega, naj nam pošlje na vpogled.
Danilo Gorienšek:
Pesem © rogaču
Kadar primaha jo roeač. srce se skrije sredi hlač. vse punčke, site, tešče on brž zajame v klešče. In če mu punčka ne uboga, rogač naj pride brez odloga, tak naj jo vščipne, tak drži, dokler spet punčka pridna ni.
!J«fnJr9 rre^^fvjJ
UGANKE IN KRIŽANKE V ZADNJI ŠTEVILKI SO PRAVILNO REŠILI:
Nadu Bogomil, uč. VI. razr. v Sisku, Ponikvar Stanko, dijak III. razr. gimn. v Ljubljani, Svinšek Beno, uč. IV. razr. v Gornji Radgoni, Brus Karol, uč. II. razr. I. drž. real. gimn. v Ljubljani, Marjan Bovha. uč. lic razr. drž. real. gimn. v Celju, Branko Verovšek. uč. IV. razr. v Senovem pri Rajhenburgu, Pet-rušič Albert., dijak ? razr. v Liubljani, Breg 14.
-k
Uamzes: Stric Matic je prebral Tvoje pesmi in Ti iskreno svetuje, da prepustiš ta posel drrgim. Pesniška žilica ni vsakemu dana. Če nimaš tega daru. potem zaman plnrlaš "nn^riike zaman iš-nnme^n;Vi rim Pe^em mora nrivre-ti iz srca. če nai bo kai nrida Če se pa siliš napraviti pesem, bo ves trud zaman in zmerom boš dobil skrpucalo.
Jutrovčki pišejo
Ljubi stric Matic! Že dolgo je tega. kar sem sklenil, da Ti pišem, pa sem vedno odlašal Danes šele sem se opogumil, da Ti pišem Doma sem iz Tacna, pod Šmarno goro, šolo pa obiskujem v Kočevju, v zavodu za slepo deco. Čeprav imam doma še ljubo mamico, skrbnega očeta in bratce ter sestrico. Vendar sem se tudi tukaj lepo privadil. Saj imamo vedno dovolj razvedrila Me ni je najljubše, kadar ob nedeljah prebiramo povesti prav sedaj čitamo povest »Šimen z Roža«-. Meni zelo ugaja, le tako je žalostna Bodi najlepše pozdravljen! Tvoj prijatelj
Franc Medved, uč, II. razr. v zavodu 2.3 s!eno deco v Kočevju.
Ljubi Franček! Tvoje pismo me je prisrčno razveselilo, čeprav je prišlo malce pozno v moje roke! In javno Te moram pohvaliti, da že dolgo nisem dobil tako lepo in lično napisanega pisma! V zahvalo, posebej pa še Tebi v razvedrilo in veselje. Ti pošljem še danes tri lepe mladinske knjige. Gospa učiteljica Ti jih bo gotovo rada prebrala, in Tvoji tovariši se bodo lahko s Teboj vred veselili. Zdaj Ti moram pa še nekaj povedati: odkar ste bili v Ljubljani in ste nam tako lepo zapeli, so naše misli mnogokrat pri Vas. Prepričani smo, da boste še kdaj prišli k nam v belo Ljubljano, in že zdaj se zelo veselimo Krepko Ti stiskam desnico, vrli mali Franček in prisrčno oozdravljam Tebe in vse Tvoje tovariše
stric Matic.
Dragi stric Matic! Zahvaljujem se za knjigo Zelo sem bil vesel, da sem bil nagrajen. Ves dan sem se smejal in prepeval sem. Knjigo sem takoj prebral in tudi vsi drugi domači so jo p rebrali! Knjigo sem v lep papir zavil in jo spravil za spomin. Prav lepo Te pozdravlja
Germovšek Bogo, učenec III. raz.
v M. Soboti.
Dragi stric Matic! Nepopisno sem bi! vesel ko sem zagledal v »Mladem Jutru« mojo nagradno nalogo: še bolj sem bil. ko sem med srečnimi nagrajenci naše! tudi moje ime. Najbolj vesel sem pa bil, ko s'm prejel nagrado samo
Tako rad knjige čitam in sem pravljico »Kralj Debeluh in sinko Debelinko* prečital v dveh dneh. Tako je bila lepa, da sta še mama in Metoda napeto poslušali Dragi stric Matic, prisrčno se Ti zahvaljujem in Te lepo pozdravljam. Tvoj vdani
Ciril Gorišek, uč. III. razr. lj. š. v Hotiču pri Litiji.
Svetovna vojna. Leta 1914. je izbruhnila svetovna vojna. V 24. urah so morali fantje in možje oditi na vojno. Tudi konji so morali iti v vojno. Vlak za vlakom se je peljal z rojaki in konji in kanoni na fronto. Čez nekaj dni so z fronte prišli ranjenci kateri so vse bolnišnice napolnili. Dosti voiakov ni več prišlo domov iz vojske, veliko jih je bilo mrtvih in ujetih. Hrane je bilo za ljudi dom? zelo malo. Kruli, moko, sladkor, meso in druge jestvine se je težko dobilo, ljudie so se mogli nastaviti v vrste in dolgo čakati pred trgovinami da so malenkost dobili. Tako so bili jeseni 1918 leta ko je vojna minila vsi ljudje ve"seli in potem se je Jugoslavija ustanovila.
Skobernc Helena, u. IV. z. o. s. v Braslovčah.
SVETOVNA VOJNA.
(Spomin mojega očeta.)
Moj ata je bil v svetovni vojni od 28. julija 1914. do 7. decembra 1913. leta Ker je bil že v mirni dobi vojak In sicer t.rdnjavski topničar v Pulju. je tudi v začetku svetovne vojne odšel v Pulj in bil tam 15 mesecev, kjer je opravljal rasna vojaška dela in največ pa provizoričnih baterij.
Nato je odšel z nekoliko drugimi tovariši na Dunaj, kjer so jih z drugimi tovariši bojno opremili in po 14 dnevnem odmoru odšli proti Turčiji in sicer na Dardanele, tam so naše oz. bivše avstrijske čete skupno z Bolgari in Nemci v kratkem času odbili oz. DrepodUi takratnega sovražnika Angleže in Francoze, se nato vrnili v mesto Carigrad in bili tam na oddihu okili 4 mesece, se nato zopet vrnili v Avstrijo. oo dališem času bivania v ozadju je odšel na Tirolsko fronto bil tam pri-
42 cm Haubitz bateriji skozi 15 mesecev, zadnji mesec je imel dopust in tik pred koncem dopusta dobil brzojavko z Dunaja da je njegova baterija že iz Tirolskega na Dunaju naj takoj odpotuje za njimi, tam so ostali 14 dni jih zopet sveže bojno opremili in nato odšli na francosko fronto kjer se pa na srečo niso več dolgo bojevali ker je kmalu prišla brzojavka iz Avstrije da se je cesar Karel zahvalil na prestol in da je v Avstriji vojna končana nakar so Avstrijske čete nehale se bojevati in nato počasi deloma se vozili na vozovih deloma hodili skozi Belgijo in skozi Nemčijo proti svoji domovini in tako so 7. decembra 1918 leta končali svetovno vojno in stopili v ljubo domovino Jugoslavijo.
Dernač Cirila, učenka 111. razr. osn. šole v Braslovčah.
Svetovna vojna. Svetovna vojna se je začela leta 1914. Ob času svetovne vojne so krvavele cele pokrajine Ljudje kateri so ostali doma so morali trdo delati. Naš sosed je bil v vojni na Tirolskem. Na Tirolskem so padali vojaki, kar drug za drugim. Tudi naš sosed je bil med temi vojaki in je pripovedoval strašne reči Pripovedoval ie tudi. da je skoraj največ vojakov dalo življenje in kri za svojo domovino na Tirolskem Le par vojakov je ostalo živih, ali brez posledic ni ostal nihče. Naš sosed je dobil strel v nogo in še manjše poškodbe Čeprav so žrtvovali premnogi vojaki življenja in prelili kri. pa vendar nam je zasvetila zarja svobode. Svetovna vojna se je končala leta 1918.
Vodlak Pavla, uč. IV. raz. v Braslovčah.
Spomin iz svetovne vojne. Moj očka je bil v svetovni vojni. Pripovedoval mi je, da je bil ranjen v roko. Potem so se ranjenci vozili po vlakih, in so imeli veliko postelj. Imeli so tudi dovolj hrane. Vozili so se dva meseca in pol, preden so prišli v neko mesto ki se je imenovalo Dunaj. Tam so izstopili nakar je prišla neka nuna in ga je kar nesla v bolnico on pa je rekel, »pusti me, saj nisem ranjen v nogo temveč v roko«. Ona pa je jezno rekla »Bodi sadovoljen da te nesem«.
Elga Ludvig, uč. II. razr. os. šole na Jesenicah.
Lh-agi širit Matic! Prvič se oglašam v Tvojem kotičku in upam, da mojega pisma ne boš zavrgel. Od svoje stare mame sem zvedel tole:
Pred odhodom na bojišče.
Bilo je julija leta 1914, ko so prestrašeno zadrhtele duše in srca so se stisnila od bolesti. Bili so vsi enih misli. A povelje se je glasilo: »Vojna, na vojsko!« Ubogali so, dasi neradi.
Poslovil se je mož od žene, oče od otrok in doma, sin od matere in fant od svoje drage, nihče pa ni bil porok, da se vrnejo. Odpeljali so se v okrašenih vozovih, nekateri celo za vselej, ti so padli na bojnem polju za vselej. Zajokale so vdove, matere, zaplakali otroci, zaihtele pa so tudi liube, ker so izgubile svoje drage. Zajokale so, a bilo je zaman, zakaj iok ne obuja mrtvih. Leta 11. novembra k918 pa je zatrobil francoski trobentač in s tem naznanil: kcnčala se je svetovna vojna.
Ciril Verovšek. dijak 1. drž. real. gim, v Ljubljani III. b.
Mir hočemo. Bilo je med svetovno vojno na tirolski fronti. Med pokanjem granat se je čulo drdranje strojnic V avstrijskem jarku je star vojak ravnokar potegnil z zobmi za vrvico na granati Toda ko je prišel čas, da bi jo vrgel izza okopa, so se njegovi prsti krčevito oprijeli železa. Še trenutek in posadko bi pokončalo lastno orožje, da ni priskočil mlad častnik izvil možu železo iz rok ter ga zalučal na sovražnike.
»Slabe živce imaš mož za take stvari. Prenehaj!« mu je ukazal.
Prišel pa je čez čas hud pritisk od nasprotne strani; vsakdo je bil preveč zaposlen.
Dotični vojak se je moral v sili zopet prijeti metanja granat, toda že pri naslednjem poizkusu ga je prijel krč v roko. V bojnem ognju ga ni nihče opazil. razen mladega častnika. Da bi ta rešil življenje ostalim in sebi. je skušal iztrgati nesrečniku granato iz rok. Bilo pa je prepozno: granata je eksplodirala in tisti del jarka s posadko vred je zletel v zrak.
Nato pa se je zopet začulo prasketanje granat in drdranje strojnic.
Urbančič Milienko, dijak
X Ljubljani, Čopova oL 10.
Tekma s cvetličnimi lončki
kalno tekmo. Zagotavljam vam, da boste imeli dosti zabave. Vsak udeleženec dobi dva cvetlična lončka. Preden se »tenači« spuste v dirko, se postavijo v vrsto vsak stoječ na svojih cvetličnih loncih. Ko dobe znamenje za odhod, se vsi sklonijo ter porinejo z roVami vsak po en lonec v primerno razdaljo naprej, se postavijo na prednji lonec in poskušajo poriniti drugega kolikor mogoče daleč naprej. Precej vaje in spretnosti je tr^ba, preden se človek lahko z uspehom udeleži take dirke. Kakor pri drugih tekmah tako mora tudi tu sodnik budno paziti, da se kdo ne pregreši. Noga se ne sme dotakniti zemlje. Kdor izgubi ravnotežje, ne sme več tekmovati.
Mamica:
(Konec.)
»Očka,« zaprosi Peter, »naj grem vsaj za en teden k stricu! Še lani je rekel, naj le pridem, da mu bom čuval vrt in sadje. Oh, pa kakšno sadje in — kolikor ga hočem.«
»Jaz bi šel pa tako rad k teti na Dolenjsko,« vzdihne Pavel. »Teta res nima toliko sadja kakor stric, ampak — čez njen vrt teče potoček, tako pripraven za kopanje. Jej očka, tam je prijetno!«
sKam pa ti želiš, Minkica,« je zaobrne oče h hčerki.
»Nikamor ne pojdem, očka! Saj veste, da ne pustim mamice same. če mene ne bo doma, kdo bo pa hodil namesto nje v trgovino, po mleko in — vedno je
kaj treba. In če gremo vsi, kako bo pa mami dolgčas! Če zboli lahko. Ne, jaz ne grem nikamor!«
»Minkica, tu imaš jabolko!« reče ves ginjen oče. »Ti si ga najbolj zaslužila, s tem, da ne misliš samo nase, nego tudi na svojo dobro mamico.«
Peter in Pavel se zdajci začutita nekam neprijetno zadeta. Ne le, da je darilce dobila sestra, nego mori ju tudi težka zavest, da sta čisto pozabila na svojo mater. Plaho in otožno se ozirata, zdaj v mamo, zdaj v očko.
Roditelja se spogledata, nato pa dobra. mati svoja fantiča lepo potolaži.
»No, no, saj vem, da me imata rada tudi vidva. Zato naj bo lako, kot sva že sklenila z očkom. Na počitnice gremo namreč vsi in tako ostanemo lepo skupaj!«
To rekši. mati ljubeče objame vse otroke, ki jih vest, da gre tudi caati z njimi, neizmerno razveseli. Najbolj srečna je pa seveda mala Minkica, ki je zaslužila prelepo jabolko.
1. evropska prestolnica; 2. —; 3. južnoameriška vrsta kamele ; 4. drag kamen.
Rešitev kvadrata l
1. slap; 2. leto; 3. atol; 4. polh.
I
*
Če prerežemo desko tako kakor kar že slika 2 in jo potem sestavimo tako kakor kaže slika 1 bo škoda popravljena in mojster zadovoljen-
1	2 S	3	4 I
2 S	L	A	P j
3	A		
4	P