Naia zaveznika. Avstnja je zvezana z Neinčijo in Italijo za slučaj, da ji kdo napove vojsko, Toda na prijatelja, ki niti v dobrih dneh ni zvest, se ni imiogo zanestL Da se v Italiji neprenelioma goji sovraštvo proti nam, je znana stvar. Kako nam je hotela Italija pomagati, ko smo si 1. 1908 prisvojili Bosno in Heroegovino, je res znamenje zvestega prijateljstva. Ze je mobilizirala svojo vojsko ter 8akala saimo, da- se mi z balkanskimi državami zapletemo v vojno. To priliko bi uporabila, da nas zahrbtno napade ter nam ugrabi laške Tirole fn Trst Takšna je ena naših zaveznic. Oruga naša zaveznica je Niepitfiija. Ko nam je pretila 1, 1908 vojska na Balkanu, takrat se je res nemški casar Viljean bahall, da stoj. s celo armado za nami. Mi bi namrec takrat njegove pomo6i niti ne bib potrebovali. Z balkanskimi državami bi bili opravn- sami, a Rusija bi nas gptovo ne bila napadla, ker je bila še od japonske vojske in notranjih nemirov preveS oslabljena. Nemška pojiudba je bila torej le hinavščina in komedija. V zadnji balkanski vojski, ko so se slovanske države borile proti Turkom, je Nem8i)a že bolj odkrito pokazala svoje prijatedjstvo do nas. Neprenehoma nas je lmjskala na vojsko nad Srbe in Crnogorce in ko je videla, kako smo mi osovraženi pri teh narodih, prišel je nemški kramar med nje, izpodrinil liaše blago in upeljal svoje. Naša veletrgovltia j» lmela pred to vojsko v slovanskih državah na Baltefiu najboljši izvozni trg, seclaj ga ima zalirbtna Nem6ija. Mi pa imamo celo vrsto tovarn, ki so ustavile delo, in na ti^so8e delavcev brez posla. Se nekaj najn je storila NemSija za časa zadnje vojske, Ko je Avstrija videla, da sl Ijubezni Srbije in Crne gore ne more tako hitro zopet pridobiti, hotela je vsaj eno balkansko državo pritegniti na-se ter si jo narediti za prijateliJoo. PosredovaSa je, da Rumunlja ne ugrabi Bolgarom rodovitne DobruŠe1, toda NemŠija je bila nasproti. Nasproti Grkom je hotela Avstrija Bolgarom pridobiti ugoden izhod na Sredozemsko morje pri Kavali, a Nemčija je nasprotovala, tako, da so naša toza-devna posredovanja ostala brezuspešna. NemSija je storila vse, da bi balkanskim narodom dokazala, 8eš, saj Avstrija nima nobene mo6i, da bi vam pomagala. Zadnji <5as pa je rusko 6asnikarstvo razkrilo zopet veliko poIitiSno Iopovstvo NemČije proti Avstriji. Rusija je hotela ustanoviti trozvezo Rusije, Nem8ije in Prancije nasproti svoji nasprotnici v Perziji, v Mali Aziji in Sredozemskem morju, nasproti Angliji. Predpogoj za to zvezo bi bi'l, da se spravrta Francija m Nomčija. Zato bi nai Nemeija odstopila Franclji Elzaško-Lotrinško, a v zameno bi si naj vzela zapadno Avstrijo, to je Ceško, nemške alpske dežele in naše ¦sloveftiske dežele, Rusija bi si vzela Galicijo in Bukovino, drn,ge dežele pa bi naj pripadle balkianskim •državam. Najbolj živo se je zanimal za ta ruski načrt nemški cesar, naŠ ljubi zavez.nik, Delitev Avstrije mu ni1 delala prav nobenih pomislekov, temve8 le nasprotje proti Angliji, koje mogo^no brodovje mu je povzroftalo kurjo polt. Rusija je med tem svoj na8rt že davno vrgla raed staro šaro, a nemški cesar se je Še vedno zanlmal za te, nam zelo prljazne naSrte. Nemški listi sami priznavajo prav odkrito, da vladni krogi v Nem8iji naši domovi.nl ne želijo dolgega življenja. Ti naši zavezniki neprestano mislijo na naš razparl. Le eno bi bilo oliolim Prusom neljubo, nainrec, da bi z avstrijskimi deželami dobili preveS katoliškega prebivalstva. Katoliško v.ero pa protestantovski Prus sovraži. Vsled tega so bili na NemŠkem zelo veseli in zadovoljni, ko se je zafielo v Avstriji protestantsko, pro5od-rimovsIko gibanje. Podplrali so ga s 8asiiiki, z lutrovskimi pastorji i.n denarjem, Ravno te dni so poroSali jiemški fiasniki,- da je sedanja nemška cesarica zelo radodarno podpirala protestantsko gibanje v naši Avstriji. Sedanji nemški cesar Viljem je splob strupen sovražiiik- katoliško vere in zavoljo tega gotovo ni bil nevoljen, ko je njegova žena izdajala denar, dapospeSuje v Avstriji odpadanje od katoliške vere. Kako naSo vero sovraži, dakazuje ta-le dogodek. Ko je njegova bližnja sorodnio-a, liesenska grofica Ana, dne 9. oktobra 1902 prestopila od protestantizina li katoliški vfiri, takrat ^e je Viljem sPlno razHjutil ter ji pisal pismo, v katerem tudi stoji: ,,Veiro, h kateri si prlstopila, sovražim". Pi&mo je prišlo v rok« vratislavskega kardinala Kopa in ko je ta pred kratkim umrl, se je objavilo in pam pokazalo nemškega cesarja Viljema v pravi luSi. V zadnji številki smo objavili nafirt avstrijskega vsenemštva, ki ho8e Nemcem pripraviti pot preko Slovencev do Adrije. Tl naSrti se fiudovito strinjajo z naCrti vseli odloSilnih krogov v Nemžiji. Ako se torej borimo proti teta naSrtom, borimo se tudi za našo Avstrijo in za katoliško vladarsko liišo babsburško. Da bi se to pač tudi vedho in povsod dovolj upoštevalo! Avstrija se ne more zanesti na svoje zunanje zaveznike, ampak samo na svoje narocle, katerim raora izkazovati vsestransko pravico ter jim šSititi vero, jezik in zemljo.