St. 12.
V Gorici, v cetvrtek 19. marcija 1874
Tecaj T
t>SoeW' iz&aja VBakSetvrfcekmvelja s ppito prejemana ali v Gorici na dom poSiljaoa:
Vseleto   .• ..   -.,*  .  .   I4.50 Polleta      ,   .   .   .   .   ,,2.30 Cetvrfc leta       .   .   .   .    „ 1.20 Pri oznanilib. in ravno tako pri ,$o-ntvnzh" se  plafoiemnavadBotrfstopna vrsfco:
8 kr., ce se tiska 1 krat 7   ,.   „   „   „     2 krat 6   ,»   »   »»   »»     3 krat Za veee crke po prostom  in   pri oznanilih veak pot 30 kr. za kolek.
----------e Stevilke se dobivajo po 10
soldov v Gorici pri Paternolliju in So barju; v Trstu v tobakarnicah „Via del Belvedere 179" in „Via della caserma 60"
Narocnina in dopisi naj bo blago voljno poslljajo aredniku: Viktorjw Do-, lencu v Gorici, Con. del Cristo 186 blfcn -iivhwkegfl, trga,kdor so nahaja tfidi uprav-ni§tvo. —• Rokopisi sene vracajo; dopisi naj se blagovoljno frankujejo. — Delal-cem indrugim nepremo?.nim s« narocmua zniBa, ako se oglase pri qrednistvu,
Glasilo slovenskega politiCnega druStva gori^kega za brambo narodnih pravic,
La vera coacieiua politic* b un senBO totelmente perduto in chi non sa cho trafticare e dividerc le anime. La co-bcienza politica e una bestommia per elii «i mtm cacciar indietro il tempo ed infilzare i principj colle bajonetto. Bomagnosi, Giur. teor. p. 1. L, VI. V. HI,
(Konec.)
Kic manjtf se ne inotijo neinskutarske stranko li-sti, ki avoje nade stuvijo na peterburske uljudnosti in na claoke ne prevee a^stnjsko ljubedega Katkovskega, in ki iz tega sklepajo, da jo Buska sebi uzo prirojeno poljtiko kar na vrat na nos spreobraila, da se je vsa* kemu np'ivu ua vzbodnera odpovedala, dajetako stra* sam.ki panslnvizem vmcen in pokopan: iz kratka, da je vzbodno upraianje uze popoluem v zmisln tu nem-skutarske stranko reseno.
Ako bi tch ljudij tako strast do Slavjanov ne ostepela, kakor I. 1859. doLahov in leta 18(U>, do Proso*, da bo Av&tnjsko scuvali do vojue, katere zalo-ttne posledico jo vet drugi svct prerokoval, — ako bi tt ljudje is dvukratnih slabo izteklih poskuSenj spo-znali, da sla alepa vladofceljnost in strastno sovrafitvo do narodnostij le slaba svetovalca, bi bilisi sedaj tudi v t-vesti, da se na Turskera sedaj vafcui dogodki vr§e, in da je treba, kakor je istikrat narddui princip zmagal, tndi sedaj i cjim racuniti, ako nocojo v tretje do 2a-lostnega spoznauja pnti.
Tukaj nocerao niH govoriri o grozovitem in nepo-boljiljivem vladurstvu, ki Tur§ko kot odvraccvalni vzgied predstavlja vsem drzav;»m, ki ali nocejo all ne morejo ovieci ne po;iticaega ne vcrskcga despotizma; tndi iiocemo govoriti o mukali tamosnjega krscanskega
L18TEK.
f
Volka Gitike~ja zlozil Bogdati Trnovee.)
Kdo jase tak pozno v vetru 6oz plan?
'L otrokom potuje oteo na stan.
Lepo mu v narocji siuoek sloni,
Cuvaje ga mraza, g t varno drzi. nKaj kiijeb se dtcko, kaj se plasis?*
„nPovodnega kralja, moj oce tie vis?
Kraij krouoj r repom za nama hiti.BU
„Moj s nee, le megla se v noci kadi*. Ti Ijnbi pobce, poj, idi % menoj,
Pielep.h iger bom igral s teboj.
Vse p.saa.h rozm polii je breg,
Moja mad pa zktih ima oblck. PBMoj   ode,   moj ode, ne fajei li, kali,
Kar mi obeta pjvodai kralj?-**
„Utolaz» se since, viniri sree,
Le bapice v suhem listji §ume.tt Hoes, nezni ljubiiuce, iti z mono,
Oakale te bodo moje hderi lepd; * Mt hceri pouocne raje vode,
Pri vspauckanji pesini mile done. 0BMoj oce, moj caco, ol> bregu voda
Povodaega kralja ne vidi§ hcera?"tt
^Moj since, nioj dragi, vse vidim vprek,
V  poduebje  Itrli vrhovje befeB. Tt mices m**, tvoj obraz mi je mil,
Ce nisi voljan, pa lotim se ail. ttnMoj oce,  moj ata, ie me prijel, Povodnji je kraij gorje mi nad*d"u» In otca je groza, bitreje drci, Jececega fanta v uarocji drzi. Prijuha trudom tlo dvorov v akok:
V  narodji mrtev je bil oirok.
prebivalstva in bud tako ne o §kodi za ciovedanstvo, da najlepsi in tiajplodnejii del Evrope uze ve5 nogo 400 let mora pogreSati vse blagre vedno osrecevalne uiviiizaciju; o vsem tern nocemo govonti, ker urn je znano, da prave diplomaticae du.se, ki so do zulnjega casa z d'.v-tilo in ljulini kar barantah, nijm.jo m za clovestva pravice iii /a njegovo sreco ne najmmjsjg* pojiua. Diugaue si pac ne muiem) raztolmauiti never-jetnega dugudk.!, da so se mogli Osmani, divja Lreda kom.tj 400 druzin, v pokorgcini s.ddsukicnega Sultana, Aladinu, razsiriti in naseliti v tako kratkein cusu in s tako grozovitim opustusenjein od Evf.ata do adrijau-fckega morja, od Donave do libidne pn§cave in do Bab en Mandebskega proliva, de bi jdi ne bila podpirala v tern sebicnost in nealoga evrop^kili vladarjev.
Ulovek bi obupal nad dlovesko pametjo iuprevil-nostjo, ako pomisli, da Genueske ladije so prvid leta 1857, Turke v Evropo prinesle, — da so Srbi» Bos-njaki in Albanci na Ko^ovem polji (1389) zastonj in brez pomoci kri prelilt - da je patti .moral Oarigrad iu njegov junaski branitelj Koustantin Paleologes od vse Evrope popoluem zupu§&m~in da so sevsled tega razSirjali Tutki bro/ zadrzkov, ker papoz in cesar sta bas bila zadiiaua z bogu dopadojocim p)-svetovanjem, kako bi ugasili prve iskre zopet ozivoon se civitizackje, k«tero so ubezm Grki iz Cartgrada prinesli, in kako bi preganjali vsaku duievno svobaduo gibanje z jekle-nim mtjcein in ogajetn inquUicije. Obupati bi moral clovek, ako pomisii, da bas pap.-z July II. je osnoval Cambraisko ligo, kutera je odiuega Osmauoin strasnega uasprotmka Benetke tako os'abila, dasopustuli Osmauje na suhem iu tnokrem §iba bozja vsem Evropejcem in da so Egipe Palestino, Syrijo in Slekko (1517), otok Rho-dos (1522) in polovico Ogrskega (1526) brez zadrzkov pod se spravdi, mej tern ko so se od vseh krajev svi-tu,
(Boteg Seidl,-a, zlozil hogdati Trnovec.)
nCuj, Meta! nekdo trka, poj, pnsti mo2u not Gotovo bode vbogec papotuik zgrestv pot! Zdravbodi, krasni vojaikl za na§ be vsedi ,sto!, Pijaua tu je dvrsta, bel, rahel hleb i sol."
Ne tare me potreba ne pitj», ne jodi, Pa kakor si Sovarjev, jaz Uoje bcem krii! BoS znal, da ti nedavno sovra^tnk sem pretil, Imel sem tiktat brata, ti brata si aii vbil.
Zaklcl sem, mu priseg»d, ko vmiral je na tlebi Da heetn ga mes6evaf!, ma bib v poznih daeh! In ce sem ga usairtil, "pravicen bil  prepir, Pa prides ga osv«tit, pripravljen jesem zinir.
Al v lu§i mej zidovi ue bom se bojeval, Lo tarn pred L?em tega, ki aanj bije sem stal. Mec Meta! ga pozaadeS, s katerim sem ga vbil, In ce se vec ne vrhem :   sirok je dom premil.*
In skupaj se podata bb bliznjem robu vzgor, Odprl romena vra-a je ravno jutra zor. Sovarjev spredaj stopa. za njim tujmec gre, In vise nad obetna gre solucice svetc.
Stojita ;.a vrsini, platiinski tn ji svet, Siroki, zali, divni pred  njuna je raspet; Dolin veselje skriva po palih se mcgleh S poslopji po narocji, s krdeli po grudeh.
Poklina za votlino, put okov frtmor vmes, Zelen'h logov vrste, nad njimi 2rak nebes; Okrozeu bozjim duhoai n,;vidljiv, pa cutljiv Zvestobe dah po kodah i sreih nevenljiv.
Vse to na vrhu zreta, oraabne tujeu dla», Sovarjev pi pokaze na ljubi dom pro$tran : -nZa ta sem bojeval se, tvoj brat mu je pretil, Za toti sem se tolkel, za t«>ti sem ga vbil".
In gleda tujec doli, Sovarju 2re v obraz, Pa dvignoti hce roko, mu roko strese mraz: „In 6e si ga usmrtil, pravifien bil je boj,   . Pa hce§ mi odpustiti, pripravljen jesem koj.-
pobirane tako imeno\aue ^aaaatae* (pumoc ,za vojne proti Turkom) in denar piodamh odpustkov za luxua rimskega dvora potabtla, - iu di se imam) le Mvi Hrvutov, Ogrov in Poijakov zahvaliti, ako ima Sultan svoj pies to 1 v Carigradu in ne na Danaji.
Avstrijska, ki je morala od Turkov najve6 pre-stati, se je res aajprfj vzbudila in bitve pri Lepantu 1571, St. Gotbardu 1604, Uuaaji 1688, Szilankemenu 1G91 in Zeuthi 1G97, so nam preslavnega spomina v avstrijski zgodovini, toda jo. zalibog precej po tern svoj nalog tako obruda, da je Turko pred tnjimi nap ad t varovala.
Sicer je res, da ako Ruska Carigrad v poaestvo debit bi bil kupeijski promet druzih evropskih dr^.av z azijatskimi prutrgau ali vsaj od rusko milosti odvisen, m iz tega staliica je delouia opravioeno, da velovlnsii, kakor vrtnarjev pes, ki Bum xelja tie 2re, p a j e t u d i d r u g i in n e p u s 11, status quo take strahotno varujejo, a one ue pomislijo, da uajbiilU'po* cno6 zopor tujo po2uijivost Jo svoboda nacodov, ki'sa-mi sebe brauijo, kukor prjeate Svicainmala Crnagora, in da obitaja toraj edina pametna ui brezkrvna reSi-tev vzhodnega uprasanja pcuebuo za Avjtnjj v tern, kar je uze minister Beust v prepiru zaradi srbskili trdnjav vvel, namre5 v pravicoijubnosti do slavjanakili narodov na obeb krajih Save, in v polaganem osvobo-jenji krs6auskega prebivalstva od turskega jarma s tern, da se osnuje se vec neo Ivisnih dizavie.
2alibo2e odlasajo dr2ave, kakor po3amezui, izpul-nitev tega, kar za pravo spozaajo, na jntra§nji d»n, alt jutre bi znalo biti k vracitvi uze prekesno, ker katastrofa se bliza in znamenja ruzrusitve TurSke vidi vsakedo, ki si ocij nalasc ne zapira.
Dtzava, ki se naslanja le na sramotni political in verski despotiiem in na umor vladarjevih agnatov  in
Nasledkt zemljinega vrtenja okoli svoje osi in njenega teka okoli solnca.
Odkar so se nekoliko pojasnili pojtni o Sirjavi zemlje v primeri k solncu in oddaljenosti solnca in zvezd od zemlje, je moralo tudi propasti mnetije, da se sol nee in celo ozvezdje v 24 nrah zavrti okoli zemlje, in prodreti ie moralo preprifianje, da nastajajo dnevni easi vsled vrtenja zemlje okoli svoje osi; kajti pri vsakem teku kakega telesa okoli kakega srediSca se zavya sre-dobezna ali centifugalna mofc, ki raste s oddaljenostjo telesa od onega srediSea, z tezjo telesa, in s liitrostjo teka v okrogli poti. Ko bi tedaj solnce, ki je tako ve-liko, da bi zemlja z mesecem vred v njem dovolj pro-stora imela, in bi lehko mesee v svoji pravi daijavi od zemlje (okoli 50,000 railj) okoli zemlje se vrtel, ne da bi se solneega povrsja dotaknil—ko bi to velikansko truplo v 24 urah okoli zemlje se zavrtelo, nastala bi sredobezna mo5, vsled katere bi majbna zemlja nika-kor ne tnogla stalno srediSce solnS-.-tsga teka ostati. Za vrtenje zemlje okoli svoje osi pa prica tudi sledeel po-skus. 6e se kaka krogla z dovolj dolgo nitjo obesi tako, da se naprava, ki nese nit s kroglo, sukati da okoli taiste crte, kt jo kaze nit s kroglo, in ce se ta naprava suce, dokler krogla sem ter tja maja, ne briga se za to sukanje krogla, ampak maja vedao v eni in isti crti naprej. Ce se tedaj obesi taka krogla na stropu kake sobe, v kateri noben zrakov pihljaj ne moti kro-glino majanje, bo ta majala *redno v eni in isti crti, akoravnno se izbin strop se zemljo vred suce ;ker pa se nam zemlja dozdeva mirno stojefia, se bo na videz 5rta majanja sukala tako, da bi se, ko bi se ta poskus na-pravil na kakem polu zemlje, v 24 urah enkrat celo okolt zasukala. Pri nas, ki nijsmo na polu, ampak blizo v sredini mej severnim polom in ravnikotn (aequatorjem) je uspeh tega poskus toliko drugaeen, da ona 6rta v 24 urah se zasufie za 258.°                                       .
Kakor zemljino vrtenje okoli svoje osi nzroctge dnevne case, tako njen tek okoli solnca letne case. V pojasnenje tega pa je treba vedeti prvic, da zemjjtua so ne stoji navpnik na raynini pakroga (elipse), po kte-
njih tose&h ien pri vsakem naBtopu prestola, kei se mi spreobraila v- vise aego 400 letib v mcem dru«-em, nego da je pogum zgubila in hrabrost, s Semer so bill tuji narodi podjarmljenrin s cenier je podlozne vpoformat drzala, - drzava, ki zaradi tega nijmavedpred-nih pogoje? do obstaoka, ia nij dobila novih, na katere se'draga drzave naslaojajo, namrec na Vjzajenuost interessov in sposobnost svoje drzavoe stroSke oprav-ijati: taka drzava mora propasti in ae wzrofctt.
Oblozena z drzavnim dolgom, ki znaSa 116,402.^43 U. sterlingov (skoro 1,170 mihjonov gold.) **V**\\ m ki zahteva samo za obresti in amortizaeije 10,7J7 4UU U. sterl., mej tem ko so dohodki prevdaijeni It na 11,16*563 U. at. - je zivotarila TurSka do sed*j le s tem, da je za pla&lo dospelih obrestij nove doljjove napravljala, kar je bih le toliko 6aaa mogoce, dokler je evropski kapital, od skopuSntga dobicka zapeljan, opal na mogocnost amortizaeije.
To nado so Se sicer optimisticm borsijauci i:.gp-bili, kar Sadyk PaSeva poskusnja, fie eno tako posojilo napravitt, je spodletein pa vsek evropskih boraah in TurSka je torej do tega priHa, da ne bo v stanu do-apelega kupona izplacati, in armadine place opravl at?.
Da bi *e ta ialostni polozaj z reforuwun ia pn-hranitvarai kaj poboljSal, tudi nij nadej.', ker hi.tti-scherif gtielbanejski (1839) je do sedaj le na pap rju, in ker serailske zene, uiolle (wSi duhovniki), viSi urad-uiki ^iaki sebi neugodni uovosti, vsacemu kratenjuob-Hgatne zapravljivostt in vsacemu v dez<di prenavaclne-mu izliskanju ncpreniagljive zavire na pot postavljnjo; zatoraj bi pa tudi vsaka poraba cerkvenega premoze-nja (vakuf), za pokritev drzavnega do'.g:», vsaka painotna pri pre*tolnem redu ati pn ustavi ucinjeua spremmi-tev prtoesla za seboj punt podSuotauega osmunsk*>ga naroda.
Zatoraj vlada Padi§aho\o b.ezumje in trma ije-govih zen &e vsak te'Ten menjajotimi niinistri po stari fiegi Se vedno dalje, dokler je spluh mogoce; a iati dan, ko uze zdaj vojakom zastajuca placa popoliw-ma preneha, zacue auarhija (brezvladje) in akobodo ttdaj kristjanje ia moaelmanje sebi pripuSceni, se nijn »jo prvi od drngih mnogo bati prt razmerji od 10 mil. do 4 mil. v Evropi, mariveo ce se od zadnjib od§tej5 k islamu prestopiv§i fiosnjaki in Albanci, ki glede ia-rodoosti so uniin sorodnejit Slavjani, uego Turk>m, je cazinerje Se ugodaejSe za one.
Ce ste se tedaj Avatrijaka in Buska, kakor hot ejo nekateri listi vedeti, v Petorburgu. dogovorile, Tursko aami sebi prepustiti, bil bi ta 3 k i e p, d a 8 e n i 6 n e 8 k I e u e, aajpametnejai cin, katerega so diplomat! od nekdaj storiii, kajti tudi brez tacega sklepa je iz-kljudeoje vsake intervtncije okaz neogtbnosti in mej-sebojoega nezaapanja, in ce bi bilo tudi mogoce, <lu-jiaiskim listpm na ljubo, aze popreje bolnemu stdaj pa nmir a j o 5 e m a mozu ztvenje za nekaj let zdilj-Sati, Avstrijska bi vendar ne smela Turski nasptoti if.tega naloga prerzeti, kakorsnega je imela leta   Ifc 21,
rem se preraikuje zemlja okoli solnca, ampak je nag-.ije-na do GO1/*°; drugicT da si ostaja pri tempreraikoviu-ji zemljina os vedno paralelna; vsled tega padajo solnf-ni zarki enkrat navpiLno na tiste kraje na zemlji, ki so na juzni polokrogli, pri nas padajo jako stransko, tako da le malo grejejo in mi solnee o polndne ie nizko nad horizontom vidimo ; tedaj ima jozna polokrogla poletj r, a mi ziuio. Za tri mesece poznej pride zemlja proti solicu v ta polozaj, da soluee ob ravniku navpicco sije; tt daj gre meja osvetljene poiovit e zemlje cez oba pola; v <ak kraj na celi zemlji uziva pol dneva, to je 12 ur soinine zarke; dan in ncc sta tedaj na ceiem svetu enako < ol-ga. Tako nastanu sporalad. Zopet po treh mesecih pa soinee na severno polkroglo navpi5no sije; tedaj sol ice za nas o poldne visoko na nebu stoji in mocno grt je; mi imamo poletje, in prebivalci juzne palkrogle irrajo zimo. Po sledefiih treb mesecih se ponovi polozaj, ki je bil v spomladi; ali ker sledi po poletja, je jf sen.
To spomladno in jesensko stanje zemlje proti scln-eu bi ostalo celo leto, ko bi zemljina os navpik si-ila na ravani (ravnini) zemljinejga tira; v tem slucaji bi ne bilo letnih casoy, gorkota bi bila celo leto enaka, ^re-menske in vegetativne razmere vedno enoliene a gotovo jako razlidne od sedajnih. Eer je obstanek menjwe letnih casov za nas necenljive vaznosti, mora gotovo za-nimatl ta resnica, da se nahaja v naravi mod, Jci bi sama za se to menjavo letnih casov odslranila, ko ne bi ji nasprotovala spet druga moc, hi olsfanek se&ajmga redtt ohranjuje.
Znano je namrec, da zemlja nema prav podobe krogle, ampak da je od enega pola do drugega malo stisnjena. Moremo si tedaj misKti zemliino trnplo ob-&toje6,o iz dvojih delov; en del je krogkC katere premer sega od pola do pola; drngi'del je plast, ki kroglo ob-daja, iakor kolobar in je Ob ravniku naj debelejSa; tega dela pa je ena polovica solncu blizja nego drnga, ker je zemQina os proti solncu nagnjena; vsled tega nate-zavna moc, ki med solneem in zemljo vlada, blizjo po-lovico bolj k solncu vleSe kakor oddaljeno; v enakem smista pa tudi sredobezna moc oddaljeno polovico bolj od solnca vieee, kakor blizjo; vsled obeh uzrokov bi se tedaj zemyina os toliko zasakala, da bi na ravani zem-Ijmega tira navpicno stala, in da bi menjava letnih 5a-sov nehala.   Temu nssproti pa  stoji Iastnost zemije,
1830, 1348 proti Italijaoski, ker si nij treba kar nic ruske puzeljivasti predpolagati, da se prcprikimo, da, kakor sodaj swari atoje, ruski, srbski in 6roog<»r*ki narod ns proda svojih narodoih in verskih bratov brez vse porcoci s fcujimi "suitcami podpiranemu fanatismu divjih o manbycov, kukor bi ne bile grozovitosti grske osvojevalue vojne m kretskega upora xatlostna srauiota sedaojega stoletja; in da tqdi drage vele%lasti eno-stranske interrenctje proti TarSki ne pripuscajo, do-kazujejo nam jusni dogodki, ki so se vraili ob casu spremenitve prestolnega nasieduika n* Srbskem leta 1858., tj nam dokazujej> tudi Nupoieonov novoletni pozdr^v 1. 18j»9.
Na drugi strani, vidi se nam, dunaj^ki listiprevec upajo it »e ptrevec* na Anglezev n;ignjenost zanasajo, ako mis ij<>, d-i bodo oni iateresse svojili podloznih, v katerib .-okah je uajved osmanakega drzavnega duUa, varuvali, ker anglezki sedanji mtuister zunanjth zadev Lord Derby, : degar zmetni in jasnt politicni nazori so uLe (ia?uo znaui, ve prav dobro, kam more strel anglezkii topr»v seci, in da so 6rekosIavj.ini vsakako 8poitljivojSi imsprotniki nego ljudizrodi Ash»nti zlatega primorjft afrikanskega (zahoinega priraorja).
Sp oh pricakuje dunajsko novinarstvo od angh>zkih in drozia drzavnikov isto politiko, katera se prilega njegovin strastim in predsodkom in ne pomisli, da imajo itiJijanski, ruski, anglezki, francoski van dragacne interesse zastopati, kakor one, katere zastopa Slavjanom sovrazno novinarstvo na Dunaji in tamkaj§na borsa.
lut;oslavjansko prerokovanje, da 4()0 let po bitvi na Kosovem polji bode gospodarstvo Osmanov nad Slav-jant prenehalo, caka sicer na izpolnitev in kraljcvie' Mar-ko vedno se spi pod zeleno gomiio svoje dolgo spanje, kajti Srbi, Boimjaki, in Vojvodinci si morejo svojega norod-nega junaka tako malo mrfcvega misliti, kakor Nemci svojega <?esarja Friderika, rudecebradca — toda mnoze se znamenja probujenja od dne do dne, in jako obzalo-vanja vrodno bi bilo, ako bi ona oskosrena svojat toliko upliva v Avstrijiski imela, da bi se krenilo od edino prave in od Beusta v revisiji parizkih traktatov in v praSanji zaradi serbskih trdnjav uze nastopljene poti, kajti sta"oavstrijska politika zanikanja znala bi tudi tu-kaj navadni sad obroditi, ako bi bili nasi drzavniki pre-plasoni od novih dogodkov, ki sicer ne spadajo v razum tako zvaiih ustavovereev, ki se pa preje ali poznejo iz-vrse tudi brezi njih duvoljoaja.                     liucanus.
Dopisi.
V Gorici 17. marcija. [Izv. dop.] Zastopnik na sib velikih posestoikov v drzavnem zboru, poslanec baron Tncco, je v seji 10. marcija vtt'meljitem govoru podptral predlog, da morajo biti duhovmkt, kateri ho-cejo v Avstriji javno sluzbovati, avstrijski drzavljani. V svoji razpravi se je oziral po^ebno na nase goriSke razmere.
katero ona ima kot tako telo, ki se okoli svoje osi vrti. Vsako tako telo ima namret* v sebi to cudno zmoznost, da se vsakemu uplivu, ki bi os zasukal na kako drugo stran, kr3pko zoperstavlja, in sicer tim bolj, cim veca je hitrost vrtenja.
Ta zmoznost je prav ocividna pri vsakem vrtelcu, na primer pri igraci, ki jo decki „vo!kau imenujejo, ki ;e vsled /rtenja ztnozen na eni sami tanki nogi stati; Se se tal. vrtelac naredi iz kovine, in sicer tako, da ima yeeino svoje tvirine ob zonajneui robu, in da so more os na vstJcem ioncu v roki drzati, dokler se vrtelee mce, pctem se cuti njegovo mocno upiranje zoper na-.^lo zasuianje osi; on je v stanu, z horizontalno osjo z enirn korcem osi na kaki trdi podlagi ubvisoti; ako se a horizor talno osjo na dve niti obesi, in .se mocno1 za-vrti, se sme ena nit preresati s Skarjami, brez da bi se vrtelec ie malo nagnil; 6e ima os na enam koncu mujh-:io jaraico, se lehko v njo, dokler vrtec se na en! nogi stoji, Se crugi in trefcji po koncu postavi; ako se vrtelec mocno y vrtenje zagnan, V votlo kroglo zapre, tako da :ioga njejova se iz krogle moli, se leliko ta krogla v roke vzame in na ono nogo postavi, brez da bi se pre-kucnila. Tu sera tudi spada pnkazen, da kolo, ali okrogel denar, ki se po tleh potoci, ne pade nastran, dokler ni kotati nehal; da podolgaste krogle topov nove naredbe med tekom po zraku vedno prednji konec proti cilju obdrze itd, Zbog re zmoznasti te laj tudi zemlja svojo os vedno paralelno obdrzi vk.jub poprej omenjenemu nasprotnemu uplivu. Pa v naravi ni nobene moei brez uspeha; vrtelec, ki na eni niti horizontalno visi, sicer ne pade navzdol, kakor bi lehko pricakovali, pa premikuje se na drugo stran, namrec horizonta no; in ce se na nogo, na stran nagnjeu. postavi, sicer ne pade, pa tudi rairno no stoji, ampak njegova os opisuje kegelj; in ravao to se nahaja tudi pri zemlji; tudi njeua os opisuje kegelj tako, da njena us na nebo vedno nu drugo mesto kaza in s casom celi krog opisuje. To sokauje zemljine osi pa je tako po&tsno, da se Se le v 27000 letib en krat krog do-*/r§i. Vsled tega dandaaes marsikatere sevtrne z\ezde zahajajo, ki pied daltiim casom nijso; Homer prtpo-veduje, da wraed*ed* nikoli v morje ne utoni; a zdaj bi se znalo redi, da si vsaj vsaku nofi noge v morju opere; kajti nekatere medvedove zvezde dandanes zares zahajajo.
nNam na juzni avstrijski mej:,* pravi, „nij nik:j= kor zeleti, da se italijanski dahovn ki v dezelo 'impo.*-tojej->, kajti z njimi se nam ne vvaza iutelligencija, najmauje pa ljubezen do domovine-*. Ticco je izraztl zeijo, da bi in oral i biti nasi duhovniki cebrojeni avstrj-ski drzavijaui. — KeJor ve, kaki so italijanski popi, ta mora pritrditi temu mnenju. Oni, kateri *so uso-laui v Vidmu in drugod na Skofovskih gtmnaztjah, so vecuiel sirasno nevedni, drugi inte!ligeu;nejSi ita>. duhovniki so pa navadnj hud: fanatiki, k dikor v]ver*k.h ruceh tohko v narodnem oziru,
Za to je uze bulje, da ostanejo doma in da nam ne zatrosaju neumnosti in razdrazbe v dei^elo. — Pa Se ene oepriUcaostt bi tukaj ridi ome Hi, kitore ne vemo, alt bi jo Skonjstvu ali doticoim z jpnikom v g.:\-h Steli. I'o so tujt itatija.iski pridgarji (n^vadno j zaiti) kateri badisi na mi-jijonib a.i pa v raestu Gorici o pt)»toem casj naSnu rairnemu ljudstvu urn b'odijo in srea dra^ijo. Mari isemamo na Gori§ke:n zacosta d>' brih domacih duhovnikov, kateri poznaja nasoljal^tvo in naie razmere, vendar loie poducujejo, kaco.- tuji, brezdoinnt fanatiki V Kolikor nam z:iano si na pr. v Ljubljani stoma cerkev ne izpo«ojujo pr.digifjev od koder si b>d>, miivec piidigajo um u p.>st>i, kak »r mej It to»n uuhovuiki >ste curkve, prjt'.'isorji b >gosluvj& m tmli kauomkt. Je-h Gorica tvk> ubogi, ia nema mej svojiuu kanomki, doktorjt sv. ptsmt, vikaiji st lue ttrrkve itd. prav nybutiegaspoiobnega pridigatjt, kateri bi b.l iiuporiiraidin j-zutoin, kapjcin>:n ali drugi.u menibom ko^V   2aloitn», 6e je!
Letos pridigujo v nasi stolui cerk^i italijanski jo-zuit, po g ivo. u sod ti, m »ra biti R nlja-i Go'oi i kra-sen jezik m lece mo beside, kakor vreteno. Pretira pa tudi stvari tako, da mora omikati ciovek nehote ali smijati se ah pa se jeziti. Moz ne p>zna nenskega picguvoi-a, da je od vzviSenega do smesuegaena s^aia stipiuja. V n«>eljo je na pr. pophavul vice in prip»-routi j<; uaj z obituo mdosctiu ros.mo duSice tiasih rancib. H>i! kako je vse stcasoo gorelo, gpreiej, za-dej, /.notr.tj, zvunaj, v zveplenem plam^uu pa so ne-usindjeno trpincene reve se sree prelerooim glasoin upiie: Piacajti*, plicajtj nase dolgove, to je ieguite v zep in polnite cerkveno rnosnju! S tuko ztviini bar-vaini je pndigar slika1, ka smo uzj sami mi^ldi, da iz vie svigajoci plameni po nas zajfmajo in /.a to smo — bezali. K ir jd proviic, je provoc 1 Ne tlavno je pupeza Pija IX. prinifrjal Kr^tusu in p .ralelh. je bila taka, da stu-j na koncu misitii, da je hotel papeza na I izvtdidarja pjvzdigniti.
Tudi v politiko se sem ter tiji utikaindiltalijati v takih stvareh ne govori ravno patrioticuo, za to nam daja porostvo tukajsuja policija, katera muje uia nek-da priporocila, da bi se brzdal. Z eno besedo takih pndig bi bilo boljs>, da bi jib ne bilo; i njimi ae bolja mir kali zootraoji in zvuuaaji, uego se to doseze, kar bi se moralo vsaj n tmeravati.
Tudi tuji nusijouarji - J9zuviti, kakorSni obiaku-jejo sem ter t.ja ua§e vasi, so od vec. Ce so preti-rane, fanaticne pridige v rai»stu Skodljive, more se pa vsej pruviei trditi, da so na kinetih nevarno. Dokazov ne manjka. Mi so spoiuiiijamo tukaj sm?aoega prizont katerega smo videli  pred    nekoSiko   leti   v   kun ilskeni
trgu.    Pridigoval je takrat znan miaijonar-jezuvit B.....
Enkrat se j" strasao hudoval ual zeuskimhSpiiijiiin in vse je bilo huJicevo, k.tr si lep stati v ta iiamen u~ misli. Mej drugiia je prav resuo trdil, da je v vsaki luknjici v tulttstih pecan, katere nosijo ulade zen si'-i na kmetib, sknt huJic, ki preft n-i ubjgo du5 co o-sabnic-. In glejte, kaj se zg-idi! Po konoan: pridgi so napravile zenite in di-klota mijheu autolafi na ka-nalskem trgu iu nedolzne pece so se pokadile proti nebu a I uiaju'em dei gloriam.
Iz goriske okolioe 17. marcija. [Izv. dop.] Ko sem pre! 20 dnevi v uaSo sreajsko pisaruico v obcinskdi zaduvah pris<. I, sem koj na pisarniski mizi zapazil, c«ird»o tarifci, kateru je na* mejoca kianjska dezelna cvmlua koimsija izd.da. Hitro, ko sem tj p^egiedal, sem zapaztl, in sicer na moje veselje, da so cisti duhodki v pasa;nezn:h razre lib okoli lf4 del intujo ud nisih ni G»riskem cenjeni.
Iz gotovega v.ra m. je znauo, da so seobcinena^ m^joce vipavsktf doline yoper preveliko cenilni tarjfo pntozile. Cudno semi dozdeva, kako je to, dase more pri nas na Gor«skum I?4 del vise cisti doho lek na e-nem zemljiSci ceait», kakor v nam sos'dni vip-iv^ki di-Iiin, katera ima z nauii enako podaebje in etiake pri-delke vsake baze; senozeti in vinojjradi v vipavskem okraju so se roduvitnejst in bolj si oi teh v ajdovske.n okraju, res obcudnvania so vredni oni gospodje ki v prdstopu kuk«h 5 seznjev tak razlocek najdejo, kajti unkraj Hubeija je lLt niza ceadna , tanfa po erez vzeta, kakor ta. Jaz jim tega ne zavidam, amoak pri-trjujem. da tudi tiste so previsoke; ali so bill nasi cemlniki viSi poStenjaki ali oni, in od kod to izvira ttij moj namen govonti, ucttanj: naj Be prime tega, ki jc vrodon; kfdor je pa posteno ravnal, temu hvala.
S temi denasnjimi vrsticami hocem samo opozo-riti tiste lju Iske za^topnike, katerib dolzuo.st je, vedno paziti, da se svojim zastopancem kaka krivica ne godi. Torej zupani, ali dremlj'ta ali pa morda, kar je Se hujse trdno spite? kedaj vanijebila ugodn^jSa prilika
dana vale glasove zoper to v nebo upijocokrivico pov-zd gait!, katera bi se ljudstvu godila,   ako bi izdana | cenilna tarifa na Gor&kem veljavna bila,   kakor  zdaj, ko je nas mejofa  kranjska   dezelua  cenilna  koniisija cenilno tarifo lt4 uizo od nase izdala.
Sicer ste se bili oglasili po izdani na§i ueaii-nf tariti, pa ulgovora ui^ nobenega; zdaj je pa' ugodpejsa prihka, ker postava veleva, da t-e mora pri izdani cecUm tarifi gledati na }to, 1; k«: se one, v mejoci dezeli. 2upani! \a§a sveta clolzuost je, da se tudi wlnj" oglasit •, in koj, ker po pret«klesn mesccune bode vec casa, «krajai das je tedaj, no zamudite ga, da si morda z vasim dremljaujam, prokletatva innu-gih pod ogromoimi davki zdihajocik n.-t vaso glavo ne nakopicite. Ne izgovarjajte se, nijmaui casa, vasa dolznosi je to, in va§ poklic. Saj se vcasth za maten-kosti ravsaste v startsinskih sejah, zalostno je pa, da se za to tako vazno opravtlo uihce ne zuj<-n»; kaj, mjta Soea in Glas od fiasa nase lzdane ceuilue tarife se prekuvsula zarad inalenkosti, katerib itij vredno se omeniti, vidiko s« je p sarilo zaradi drzavnih poslaucev, pa veruj'ejmi, zaioiim se, da velikovec bi bilotrebapi-sariti zarad izdane ceoilnc tarife v na§i dezeli" in to bi bilo morda gosp. cemlrokom v poduk v priboduje, kajti preverjtn sem, da ako bi ta cenitev obstala, kar bog ubvpri, bi r obstoji to ceniive, kakor se sltsi, za 25 let zemljisca prisla tako v nic, da po tetn prav uobenega distega dohodka bi ue nesle. Po mojem mncnji bi se ne dalo nic druzega ceuiti kakor naravno moc in ln.it-nost zemljisca; kur je visi, jo vse krtvo in je v po-gubo davkop!a6:valcevt in'tudivkvar drzavi. Otemraz-juvim svoje misli v eni prihodnjih Stev.       Post*8tu>k.
Iz gorilke okotioe 12. murcija. [Izv. dop.] V pred-zadujt stev. ,Soceu je potozil nekdop;snikiz Gerknega o tamosujem g. ucitelju, ces, da se drzi same neogibne dolZnostt, pa df, razun te.uicesar ne krone, nic uedila za pospeh tamofcije citalnice.
Enake pott»zbe se sbsyo iz vec* krajev. Zdi sc, da oarod vee delovMUja tiija od sedajnih gg. uciteljev, nego od prejsujih; in to po pruvici, saj raste placdo, naj raste tudi tulovanje za omiko naroda, ki sklada placilo! Trcba pa dolati za ouiikt ne le v Soli, am-pak tudi zunaj hoIp, kubkor cub in tnoc ptjpusca, da Sola skode m tipi. A nekaten gg. ucitelji mislijo, ko to pret>kus)j» opravdi in dobro sluibo dobili, da je nastopil za njh sedmi dan, dan po&itka ter se vlez'jo na Iilop uetnarnosti. Ako j;m kedo delo pnporo5uje, «kticujfjo t>e na spn^evalo uciti'ljske ztelosti, bi jih one ubvatovalo vsu pozabljtvosti; ponaSajo se z njim bolje ko gimnazjei se s\ojo izvrstno matuio na koitui o»m6 Sole. Taki vtsokogluvci se /aljubijo v svnjo domisljeno modrost, |a ne vidijo prepack pred scboj, iz kateiega se glasi: Kidur ne gre naptej, ta pade nazaj - v nevednoBt.
Cas je, da se mej vsemi uLitelji pravo rodoljubje nzge, katero ue dela sumo to, k»r je plaLano, ampak tudi quo, kar tirja gola ljubezeu do nevednega Ijud-stva. wVse za ouuko4 bodt njib gnslo!
(z Tftia 12. marcija. [Izv. dop.] Kolikokrat Vam Btm pisal r> naSih okrajuth pasab? Zatoraj ue zaine-nie, oa Vi m imam tudi danea nc koliko besedij o tern epregovoriti, ker ntj drugade. Okoiica s«; voduo in vedno zd h ije pod temi po laskem magistratu nana vsiljenimi mozakt, ki r.as tlacijo na vsc strani. In ba§ zarndi tega je inu-l ceutralni volilui cdbor za Trst in okolico i. uarcij.i shod, ? katerem se jo pos vet oval, kako bi se tern nadlezaostiai v okoui prislo. Sklenilo se je, da st poslje niigistratu prostija, da se odpra-?ijo te pijavke, ki tohko novcev na leto pozro.
A ok< beam, vi ste prepohlevm i V tem sluLaj» morate vi urjati, ne pa pros.t>. Kedor p?ncuje devke, ta inm piav.eo, Prosnji se bo;l<$ magistrat U smojal in dejal, tc so k!ecepbizne poniine duse, a katerirni delamo kar bocemo. Zaturaj vzbudito sc okolicani, ia tirj.ijte, da se Vam tt „capi distrettuali" odpravijo in naj se nadomestijo z domn&mi zupani. Sramotuo mora biti za Vas, da fe daate od tujeev vladati.
Dobro bi btlo, da bi to Vasi poslanci v roke vzeli. Upain, da nojo besede ne padejo ca .skal", kder ne obrode nobanega sadu.
Politicni pregled.
Y dr/avnem zboru se zmerom traja specijalna debata o konfessijonalnih postavah; od oppozicije so v nekaterih sejah sami Poljaci in Mladoslovenci navzodii; Poljaci pri vsakem paragrafu prav mnogo govor^ sli»i se, da bocejo s to taktiko postavo za-tlefii. Od slovenskih poslaucev so dozdaj v fcej de-bati govorili, dr. Bazlag, Heifer, Vosnjak, in od goriSkili poslanccv Tacco, kateri je povdarjal, da morajo dulovniki avstr. dr^ivljani biti in <Se mo-go^e naj so doticai §. se tako stisne, da morajo duhovoiki doma&tii l)iti, da se ne bo yefi na Gori-skem toliko tnjih italijaaskih duhovnov naseljevalo,
kateri potent v deMi z agitacijo za ultrauaontar nizem nemir in zdraSbo delajo. NaSi slovenslii po-slaoei pa so se ustavljali nekaterim paragra-tom, ki ali prezirajo pravice- deielnih zlwrov, ali pa drzavi dajajo pre?ec pravic proti duboven-stva; pa \si predlogi so zastonj, ker vefiina, raalo govore&i trdovratno glasuje za vse §§., kakor so predlozeui in tako gre debata dolgo pa mimo pot naprej.
Mej tern, ko traja debata, pa se je na Dunaji zbrala veCina avstrijskih skofov, da se posvetajejo, kaj jim je storiti, da nemogofie stord te nove postage in da bo ta skofovski zbor se bolje izc.aten, pisal je sv. 06e skofom na Dunaji pismo, v katerem odobruje, da so se snidli v tak namen,' ime-nuje konfesijonalue postave nepravicne, proti duhu in obstanku cerkve obrnene, obzaluje da po tth postavah pride cerkev tudi v yeli^o materijalno ;5kodo in konecno ukazuje gKofom' in njihovim oveicam, da se z vso mofijo ustavljajo tem postavam, ter da organizujejo sistematicen upor. Pravi nadalje, da je tndi nuSemu cesarju pobo^nemu sinu cerkve pisal in ga svaril, da teh postav ne potrdi in zago-tovlja konecno skofe, da bo on zmerom stal na 6elu bojevajofie se cerkve ter jim da apostolski blagoslov. §kofje so nekda sklenili, da bodo udelezili se seji gosposke Uise; da bodo, co niogoSe, tarn zabranili verske postave, da bodo tudi 3ii pred cesarja in konecno protestovali proti uvedenju teh postav, zu-gajofii z uporom proti njem. Vse lepo, ampak vse to ne bo menda ni5 koristilo, ker cesar jo to postave uze naprej odobril in ministri so tako odlocno govorili za nje le z dopuSCenjem cesarja. fckoft bodo nekoliko let opponirali, a s &tsoma se vdajo, kakor so se se zmerom vdali. KatoliSka cerkev pa bo zarad tega se zmerom obstala in pokazalo se bo kmalo, da vera nij v taki nevarnosti, kakor nam pridgajo nekateri fanaticni duhovci.
V  drz. zboru jepovedal ministerski predsednik Auezsperg, da bodo delegacije 20. 'aprila v PeSto sklicane; drz. zbor bo M mej tem casom na po-citnice. Dalmatinski poslanec Monti je interpellovai vlado zakaj ne uvede hrvatskega jeztka v dalmatin-ske srednje Sole.
Na Ogerskem se zdaj nij koncc ministerske krize; govori z raznimi kolovodji §e nijso pripeljali do resultatov, tako dalec je prislo na Ogrskem, da se uze vsak boji minister postati.
Y  francoskem parlamentu se zdaj pretresujejo nove osnovne postave. Napoleon IV. je v Chisle-hurstu obhajal svoje polnoletstvo in pri tcj priliki govoril prestolni govor, v katerem poularja, da se noce vsiljevati Francozom, in da bo saino tistikrat prevzel francoski prestol, €e ganarod po glasovanji nanj poklice.    Bo cakal!
Na ?»panjskem vlada koncentraje vse moSi okoli Bilbao, da Karl:ste prav do dobrega potolfie; vlada ima dobro nado in republikanci vsih barv se okoli nje zbirajo; morda so vendar Karlisti prehitro Ho-sana peli.
Nemski klcrikalni list ^Germania* je prinesel zadnje dni filanek, v katerem pravi, da se morajo prikleniti na Nemsko tudi nemaki deli Avstrije, da toliko casa Nemska nij narodaa drzava, ampak ro-parsko pruska, dokler sa to ne zgodi. N€miki kierikalci tudi recejo Avstrije, ker so na njo jezni zarad zadnjih vcrskih postav. Kierikalci vsega *veta in domaci bodo kmalo planili nad ubogo Avstrijo.
Eazne vesti.
(i»r*4tvn» pomoc.) Na5emu dezelnemu odboru se je iz zanesijivt-ga vira porocalo, da je vlada dovo-lila 30.000 gld. — na posodo v podporo obfno-koristmh del n-i Gori§kein. To posojilo se bo z^elo leta 1876. povra^ati in se bo riiantlo v treh lettiih enakih odplacilib hrez obresti poravnati. De^elni od-bor je uze povabil vsa zupanstva i« cestne odbore, naj se nertudoma oglasijo, ako hocejo da se jim za kako potrebno delo iz drzavne podpore primeVen ziiesek p o s o d i. V ta namen naj popi§ejo delo ; katero bocejo izvrsiti in naj opravicijo tudi poirebo podpor-3.
To je tedaj tista velikodusna pornod, katero jo izprosil dezelni zbor iz dr^avnega zaloga ua-sim zasluzka potrebnim delalcem in obitnikom! Minister Lasser je nek<la opazil Bza naprej bo pa bog pomagal!"
(a «im«) je prinesel na na§ aianek   „Civilna ie-
riteva tudi uvoden dlanek. V razpravo se nefiemo dalje spuficati, ker ta kasta je u2e od nekdaj navajena, vse v svoj prid zvijati, in ljudstvo imeti le za 6redo. Ce se jim kaj govori o njib hudodelstvih, pa tirjajo in tirjajo dokazov, in uedejo videti, dau^e njih Obstanek, da qui sami, kakor&ui so, najtehtnejSi so dokaz, kako malo se je vresai&la Knstova vera, posebno pri njib. On je udil in tirjal Ijubez-n, ponizuost in Sistost pre-pncanjsi, on je rekel, da te2avn«i bo bogatinu priti v m-bo, v njegovo kraljeatvo, in tako je tndi 2ive), in je hudi(u spoiii!, ko tuu je bogastvo in deiele obljuboval; pobeguil pa jf, ko so ga hoteli kralja imenovati. Teia pa mj nikdar zadoati na denarja, ne vlad&nja, pa t(udi ne posvi t: e oblasti. Tcmu so prifia latinski jezik pri bozji sluzbi; temu so prida ro2enkranec, molitve in o-cena§i — po grosu.
Glasu v odgovor sluii najbolje sveto pismo; Tu se vidi, da j« bila cerkev svoboduo, prav demokratiouo osnovana, in ljudstvo, to je k r i s t j a u i, posvotni in duhovoiki so gkofe volil. Tako so je godilo, ko so ob casu aposteljnov izvolili skofa Stefana. Da mura skof izvuljen biti, so izrekli ruzui cefkveni zbori. — Tudi vemo, da je bil izpm ritnski skof, ia to jo pu-pez, po Ijudstvu izvoljeu,
Glas si je dal testimonium uauuertutU, ce mu nij jasna zgodovina 16, 17, 18. stoletja. 0 teh straSnih krvavili bojih bi p:«6 moral vedeti kaj. Oehi zntijo po-vedati nekoliko de uelu iz 15. stoletjii, na Duuaji pa iz vsurega.   Toliko z.i zdajl
(\'r«uie) y Gor.ci je bdo zadnje dni kaj cudno. Kar oijsmo prej mti od dale6 vidoli, se num je tedaj tuko bhzu pokazalo, Mulo je, kakor v uajbuji zimi m\ Lansko leto siuo ob tem oasu uze v lotmh suk-njab se sprehajali, lotos moramo se zitnske kozube pienasuti, in mesto cvetja, iummo po naiih luibiU le-deue svuee. A vse to dajn nasim kmotovaictiiu uado, da bodu ietodnje leto dobro.
(«. pr»r. isouiifiku^, ki jo v Qorioo ex offo prestavljen, je bil, kakor poro&a Marb. Zeitung, v di* Bcipliuaini pioihkavi, a inimscersvo zauk in bogooustje ga je uekiivega spoznalo, in zaradi tega inu bode vsa do Bedaj ZMdrzanu plmin povrnena in tudi stroSlci pre* seljevanja. G. professor je do velike uoci na odpustu.
(firor Alex. Atttfrspttrir), dezelni predsednik kra-ujski, je §e vedno v Oorici, a njegovo stahje je od due do doe slabeje, in nij vec nobenega upanja, da okreva. Itaznesii S9 uzi>, da je mrtev, kar se pa nij potrdilc.
Rothschild je tudi bolehav, in rao^no trpi zatudi kamena v meburji.
(H««p»*.) Na goriSki kmetijskt Soli je razpis^ui vluzba za assistenta na sloveuskem oddelku in ba§ tako sluzba praktidnega assistenta za oba pddelka. Prosilca morata pukuzati svoje theoreticne in praktidne studije. Prvi mo.a biti popolnem veSfien slov. jezika; dragi pa italijanskoga, in ce mogofie, tudi slovenskega. Placa jc za vsacega 700 gold., 100 gold. vt*novnino in 100/0 petletue doklade. ProSnje naj se podajo do deieluega odbora v 14. dueh.
(€«*ar) je podelil 800 gold, v r&zdelitev 1. 1872 unesredonib rib6evih druzin v Kopru in Muggiji.
(Ik Tr.««) 8e nam pise: Nedeljski cor^o je na-pr:«vd popolnem fiasko. Zijalcev se je bilo sicer zbralo na tisofie, toda, prisla jo 6etrta in peta popoludauska ura, a s-me nij bilo uobene videti, Se manja kacega voza. Prodajalci konfettov so delali strasno kisele o-brnze, ker nijso n;6esar prodali. S ca9oni so so tudi gledalci navelicaH in razs!i. Kaj je pac temu uzrok ? Trzacauje pa vendar nijso tako pobozni 1 Ne, zbali so so se, kt-r se je mofoio govorilo. da bodo demonstra-cije, in ker je bio voja§tvo uze konsignovano.
10. t. m. bila jev Trstu prva kazeuska obravnava pred porotniki. Pii tej priliki sta im,la g. Kemperle, kot predsed.i k, in g. drzaviii pravnik primei ne ogo-vorv, in oba sta slavila novi institut: 4sti dan je b»l tozeu Peter Pertetifi h Kopra, ki je svojega aeyljar- • sktga mojstra Degrassija smrtno ranil, da je vslcd tega v kratkem potem umrl
(Program) besedi, katero napravi 25. marcija 1874 solkanska citalnica v. Verdikonovi dvorani. 1. »Slav-janska polka- poje zbor. 2. Deldamacija. 3. wSta 6utiStt poje zbor. 4. rDomovina- pbje zbor. 5. „Uitra« ve-seloigra. 6. „Na stra?.ia poje zbor. Vstopnin^za ne-ude 20 novcev, Za dijake polovico. ZH6ne toCao ob 8. zveaer.                                          ' ' '     Odbor.
(wov huetfjMUi n*«). Kpro§ko kmetijsko drnstvo je pri zadnjem obchem zboru sklenilo, svoj organ tudi v sloveuskem jeziku izdavati. Ta sklep je hvale vre-den in drustvoje pokazalo, da inn je mni za vse-stransko povMigo kmetijstva. Pndob.lo si bo zbog tega gotovo nmogo novih utiov mej S16venci> kar iz area ztdimo. KoroSki „kmetijski listi* izbajajo dvakrat na mesec, in prva Stevilka je uze iSla.
/Voji»afc«») premikanje bode v maji za nase krajo tako:   Lovski batalijoii St.  7 (Ljubljana;   iz Reke -Y
Novomesto; St* 19. iz Novega mesta v Celje;  St,  20. h Celja v Maribor;  U. 27  iz Maribora v Judenburg. j - lnfanterija: st. 22 (ki se ima odslej v Spljetu  na- j Lirati) pride v Gorico; St. 52 h Gorice v Gradec; $t j 16 v Trst; §t. 48 iz Trsta v Zagreb.                           j
K nam dojdejo tedaj  nekdauji   Wimpfen,   domaci j rogiment; aedaj pa mnogo poraeSan   z Dalmatinci. Pri tej priliki obzalujemo,  da nam  odide   izvrslna godba lYanc-Karlovega polka, in z njo nam jako. priljubljeni kapelaik g. Blascbke.
(Circolo c»««©lico) tukajsnjo itabjansko pobozuo dru§tvo poslalo je zaupni telegram grofu Holi«nwartu na Dttoaj, in muceuiku skofu Ledochowskemu v Os-Irovo.   Tudinekaj!                                ____        ____
(Opera) PEducande di Sorrento je ? Gorici niocno dopadala, posebno pa kuj lepa in poleg tega tudi le-poglasna primadonna. Tadi Slovenci iz dezele zaha-jajo maogo v glediace. V tvorek je bil pr?id pred-stavljea Meuestrello, komicua opera, katera se tadi prav dopadft.
Priraadonni se pobira uze poseben dar, katerega je uze nud 300 gold., in s katerimi se napravi vebkansk aoupe.
(Brafo pred»vanje) v nasi citalnici je bilo do-bro obiskovauo; g. professor Sautelj nam je jako lepo dokazal, da bodo spremembe letnih fiasov \e<Uo enake ostale. Gloj dena&oji listek.Dopadali so posebno njegovi experiraeuti z volkovi. Tietje predavauja bode 27.!. in. o cvetji. Govord bode g. prof. Erjavec.
(fUowpod Bell), oce tukajSojega viiegA goadnega uradn.ka, je bil v pondeljek na Koran povozen. Ubogi starfiek je sinitno rai.jeu.
(Preil aadnljo.) Predsednik: Na Lem poznate svojo tutoV Obtozenec: Na barvi, imam mnogo lacib. Pred-;ednik; To nij dokaz, jaz imam v zepu tadi eno tako rato. Obtofcenee: To oij iiic" dudnega, saj mi jib je bilo vee ukrndeuib.
(¦»ri „o*r»i<§ kroni") 8o dobiva najbope pivo, za to se pa tarn zbirajo kaj radi pivazeljni Siovenci.
(«ori4»*a ci<«inicM) aapravi v ponedeljek 23. t. m. besedo so alededim programom:
1.) Stopaj, vglasbil S'.orcb; %.} Domovina, vglas-bil A. Lebanj S.) ^Medeja44 deklamuje Kat. Stanie. 4.) Na vlast, vglasbil Jelen; 5.) Igra: Ravni pot naj-boljSi pot; 6) Darilo, vglasbil Nedved, poje g. A. Di-trih ; 7.) Cvrsfc korenjak, solo in zbor, zlozil A. Hribar. Kakor je bila zadnja beseda mnogo obiskaua, upaino bode tudi ta.
(f*rva desetleije CTntice slovenske.)    [Konec]
V prihodaje mora Matica, da dovrsi pri^eta dela, se izdati .*. Slovamtvo II. del (Severn! Slavjani). Schod-lerjeve knjige prirode, IV. (in ztduji) snopi<S (Rokopig je a^e izdelan). Slovetiskega Sfcajerja II. in IV. snopic.
Zeleti M bilo posebaot da bi si MaticI v kratkera izrocili zaostali rokopisi MSlovenskega Stajerja1; kor zadnji je, rekel bi, cas, da se ta knjiga vendar^enkrat dovrSi. — Bati se je sicer, da bodo posamezui deli jako razlicui, in nekateri c^Io prezastitreli.
Literarno delovanje Matic^ slovensko je bilo od-likovano: 1. na izlozbi pive obcne hrvatske uciteljske skupscine v Zagrebu 1871 ]. s ..priznanico", in 2 na splosni svetovni razstavi Dunajskt 1873. leta s rpo-hvalnim pismom".
Udelezevala se je Maiica razlicmb slavjanskih slo-ye8eosti, tako na primer je ;menova!a slavnoznanega ceskega rodoljaba Jana Pnrkyneja, o njegovi desetlet-nici za svojega castnega uda; 9. junija 1868. leta je castila jabiiejuo sluvnost „musea kralovstvi Ceskeho" s posebno adreso; svecana 1872. leta je,Matica z dru-giuai ljubljaiiskimi uarodnimi druzbami vred poslala kiasno napravljeno adreso ruskeinu ucenjuku Pogodinu v cestitanje njegovega petdesetletnega Iiterarnega de-lovanja. — Pri Jangmanovi svecanosti 13. jwlija, 1873. leta v Pragi je bila Matica zastopana po posebaem zastopmku.
Po smrti zgabila je Matica mnogo, mnogo svojth najodlicnejsib in najzasiuzuejSih eleuov: Dr. Lovro Tomana, Ijubljenca slovenskega uaroda, izbaditelja in prvega predsednika Matice slovenske; yelikodosnega meceua Matija Debeljaka; vecletnega podpredsednika stolnega pro§ta Antona Kosa; neutrndljivega, za Ma-tico neizmerno zasluznega odbornika in tajnika Antona Lesarja; odbornika barona Antona Cojsa; potem odbornika in pisatelje Petra Hicingerja, Antona Janezica, D. Savperia; izmej udov Matice slovenske pisatelje Maoslava Vilharja, dr. Matija Preloga, Bla2a Potod-nika; izmej ustanovnikov: Jozefa Blaznika, Antona Wolfa, zopnika pri sv. Petra pri Slatini, Janeza Gre-gelja, dnbovmka v pokoji, notarja dr. Irkica, Fr. Ci*-mana, ravnatelja navticne akademije v Trstu, A«gnsta Moosa, ltd.
MatiCna knjiznica steje nad 2000 knjig, in sicer vefiidel ruskih, slovenskih, Seskih, hrvatskib in arbsk^h, katere so darovali razltcni udje   ali pa katere je Ma
tica prejela ob druleb, skaterim stoji v dejanski zvezi knjizevne vzajemnosti. Posebna bvala gre v tern oziru prezviaenemu gospodu Mibaelu. Rajeyskemu, bkkupu pri rnskem porodaistva v Be5u, ki je posredoval to zvezo zraznimi raskimi literarnimi zavodiin druibami. Knjige, primerno vezaue, so na tanko popisane in. v lepem redo, tako, da jib ucenjak lahko rr.b:, ako se obme do odbornika in knji2aicarja Jana Yavro-a, kiz velikim trudom in z vse bva!e vrednim pozrtvoyanjem popolnoma brezplafino oskrbuja Mattono knjiznico. Hvala mu!
Ne manj§o bvalo zaslu^tta tndi gosp. dr. Jernej Zupanec in Ivan Vilhar, prvi kot biv§i ia drngi kot sedajni blagajnik Maticni, katera sta ravao tako nese-bicno oskrbovala denarae zadeye in tradapolno ttabi-ranje doneskov od udov.
Ako pregledujemo desetletno zgodt^vin«i Matice slovenske, nahajamo t prvi vrsti tadi moza, ki stoji na celo vsakemu narodoemn 8lovin>kenm podvzetju, -slovenskega voditelja dr. Janeza Bleiweissa. Z dr. Tomanom in s podp:san:m porocovalct m je sestavil on prvi na^rt raaticnib prrtvil \ m osnovalni odbor ga je volil z dr. Leon Vonemb in s podpisanim porodevalcem vred v opravilni oJdelek, kateri je iiiiel nalog voditi dcuitvo v prvi iiajtc^avnili dsbi. Dr. Bleiweiss je od prvega zaceika eden izmej iiajmarljivejlih odbornikov in je tudi t:i leta nredoval maticni letopis.
Koncem tega porofiila ntoram se omeniti, da jako obzalujem, da nij bdo mogoee sklicaii ob^ni zbor te-cajem 1873. leta in da udje dobe knjige za 1S73. leto §ts le se»hij! A na eni strard me tolazi t», da vendar udje s leui ne trpe nobene dejanske §kode, z druge strani naj pa tutli izredem, da sdt in okol§cinam v ok«>m priti uij bilo mogofie. Smrt cast'teg;i tajnika pr. Lesarja — viharno politicno gibanje 1873. leta (v ka-tero sicer Matica nij bila vpletena — pa skoro sn delujodi Slovenci!) - preoblozitev tiskarnice z delom — to so razlogi zamude, kakorsne se morda ne Lido vefi pouavljale.
In tako sklepam to porocilo s presrcuo zahvalo vsem v njem imeuovanim dobrotnikom in prijateljem Matice, j>a tudi aplob vsem drugim pisateljern, pover-jenikom itd.
Naj bog blagoslovi tudi v prtbodnje ta zavod, in nnj se ga krepko poprime narod sloveosk', da bode storil v drugem svojem desetlebji enak korak naprej, kakorSni je storil v prvem !
Nasim narod nikom!  Zaradi praznika m je list en dan zakesnil.
Kmetijske i trgovske vesti.
Strojzapasteriziranje vina. Te dni je podarifo visoko c. k. kmetijsko ministersterstvo nasi kmetijski soli stroj za pasterizovanje (razgrevanje) vina, napravljen po sistemu Terel de Cben-a.
Stroj se bo izposojeval vinorejeem ; doticne po-goje izposnjevanja priobcim > prihodnjic
Ob enem omenjamo, da je imenovano ministerstvo podarilo licno, krasiio delo bratov: „Goethe% ki izde-lujeta popis najglavnis h trtnih piemen. Siike so ve-liko, kakor je grozd velik v naravt, ravno tako perje itd. Kedor ze'i videti prvo poslano delo, naj s?5 po-trudi v kmet. Solo. Priporocali bi to krasno delo pre-moznisim vinorejeem, da bi se narocili na t<> delo, katero bosta v 6 It-tth do-r§Ha in razposiljala v posa-mesnih zvezkih. Cena j. vndar previ-jok-», za vse zvezke blizo 40 gold.
Tudi izvrsnje g. prof. Mona delo, katero bo sluzito za dolocevanje trtnih piemen, tako da bomo voiidar enkrat dospeli da -tega, da bomo povsod euako imeno-vali kako trtuo pleme, ne pa kakor je sedaj, da ima trta tukaj to dragde vse drugadno ime.
P o g o j i, pod katerimi s e b t> i z p o s o j e-v a 1 s t r o j z a r a z g r e v a n j e vina. 1. Kedor Znli dobiti omenjeoi stroj, mora oglasiti se pri ravna-telju viuo-kemicnega poskuSevaliifia g. prof. dr. Mona, ravnatelju dcz. kmet. sole, in naznaniti, kedaj zeli dobiti stroj.
2.   Ravnatel odlocuje o izposojevanji stroja in pro-silcn naznaai dan, kedar mu ga izpnsodi.
3.  Kedor si izpnsodi stroj, prevzame odgovornns?, da ga povrne v dobrem stanu; tudi mora trpeti stro-ske pri preyazevanji in oskrbovanji str»»ja.
4.  Imenoval se bo poseben streznik, ki unie rav-nati sa strojem, ki bo pa smel, zahtevatt odskodnino za popotovanje in trad.
5.  Vsak, ki bo prevzel stmj, moral bo pismeno potrditi, da je stroj resnicno prejel, in s tern prevzame tudi celo odgovornost.
6.  Ob dplocenem Casu moral se bo stroj zopet po-vrniti in kedor bi opustil to, plaSati mora za vs.tk dun zamude kazen 5 gold.
7.  Oni vihorejci, ki bodo vabili stroj, morajo po-rodatj o porabi in posebno tudi o uspehu paster, vina.
Gosp. list.
Razglas.
Mestna srenja navomeska daje svoj, v mestu am_m^_^m^_____ na reki Krki leiegt, ne davno §e novo postavljeni izttavatelj in odgoYorni urcdnik.* VIKTOR DOLENEC.
rnlin s petimi tedttji Ja konstantno vodno silo v najem. Mlin ima vse distilne priprave, lepo sta-novalisSe, magazine in gospodarska poslopja, ter se odda na 4 oziroma tndi na 6 let, poCensi od 1. aprila 1874.
NAJEMNA J^RA^BA bo 18. marcija 1874.
NAJEMNE PONUDBE se sprejemajo do 11. ijre dopoludne isti dan.
NAJEMSClNA  (Ausrufspreisj  je postavljena na 800 fl.
NATANJCNEJI POGOJI so izvedo in sprejemajo v mestni pisaruici.   Tu naj se tudi oglasi vsakdo,
ki hoSe mlin ogledati______
V Novemtnestu 22. febr. 1874.
Mestni zupan: RIZZOLI.
OZNANILO tern, kl se pedajo 8 pHdeiovanjem  svile.
Imam na prodaj seme svilnih 6rvov J(kavalir-jev) rumeno piskridaste pletenine po sedem gold, uarb. Kedor pa deset un6 na enkrat ukupi, dobi seine po sest in pol gold.
Triletna zaporedna skuSnja je imela vselej do-ber uspeh, ker po vefikrattii presku§tiji s povelikav-nikom je bilo spoznano seme popolnoma zdravo.
Kedor 2eli kaj tacega sernena ktipiti, naj se oglasi pri podpisanem v italijanskem predmestji, v Bolkovi hisi st. 39 na levi strani.
_________          V. SCUBE.
»
na gorfflccm trgu, 19, marcija.
Psenica kraska, vagan
„     gor.slca      „
„     gori8k«i     „ Tursicft doiaaca     „
„     ogreka      „ .Tcimeit eel          „
„     jiclum        „ Oven laski           ,.
„   ogrnki         „
Fizol laaki          „
„    gorski        „
Ki
Krompir nov   cent    . Seno               „
Slama              „
Slanina [§peh] domaia        cent
,,        atnerikau»ka    „
Vino ^rno, vedro {Era]
„   lielo,      „ Pivo .gradsko ,._______.
39 do 14 „ 9 .,
f. | kr.
3 65 •S 50
'Si 70
2   ^) 2| -
3   80 1   45
1   50 3 40
2   67
2   50
3   30 1 1
42| 35 22 18 9
Tiskar: PATEBKOLLI v Qomu