Tečaj LXVIL
?
EiiH olangt am k - S Eli 1913 urit -S- Beilagegf -- . -
Št.	Maribor, dne 4. septembra 1913.
List ljudstvu v pouk in zabavo.
Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru a poSilianjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstrijske dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K. Naročnina se pošilja na: Upravciitvo »Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „KatoL tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška
cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 vin, za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust Inserati »e sprejemajo do torka opoldne. — Na
zaprte reklamacije so poStnine proste.__
Današ/un štciika obsega 10 strani in „Gospod Novice".
S katoliškega shoda.
Minuli so lepi dnevi hrvaško-slovenskega katoliškega shoda, toda spomin na to krasno prireditev ostane nam neizbrisno v spominu. Videli smo toliko lepega, slišali toliko poučnega, da nam je navdušenje in kipeče veselje prevzelo globoko naše srce. In taki utisi niso trenotni, ampak se z neizbrisnimi črkami utisnejo v sprejemljivo dušo. Vedno se nam še zdi, da gredo mimo naših oči slikovite skupine slavnostnega obhoda, da nam pretresa naše srce veličasten prizor, ko se je hrvaško-slovenski narod posvetil Brezmadežni, da slišimo zvoke vabljive godbe in vidimo po njenem taktu nastopati neštevilne čete slovenskih in čeških Orlov. Zdi se nam, da buči na naša ušesa nepopisno navdušenje, ki so ga izzvali govori dr. Brejca, našega škofa dr. Napotuika in drugih, zdi se nam, da nas še vedno objema ta nepopisen čut notranjega miru in zadovoljnosti, kakor ob sklepu katoliškega shoda, ko je vse mnogobrojno občinstvo vstalo ter skupno zapelo „Tebe Bog mi hvalimo" in „Lepa naša domovina". Kdor ni bil sam na katoliškem shodu in sam priča silovito učinkujočih prizorov, zanj je naše pero preokorno. Zato pa tudi ni glasu proti katoliškem shodu, seveda razven liberalnih, katerim pa v tem slučaju iz srca radi odpuščamo. Saj bi bili tudi mi zelo nevoljni in vznemirjeni, ako bi se lcedaj liberalcem posrečila med slovenskim ljudstvom vsaj približno taka prireditev. Zato pa bodimo pravični in pustimo vsakemu svoje: Nam radost in veselje, liberalcem jezo in zabavljanje!
Zadnji dan katoliškega shoda.
Kakor vse dni, tako je bil tudi zadnji dan katoliškega shoda v Ljubljani sijajen in veličasten. Vodil je zadnje zborovanje državni poslanec Jarc, sta-rejšina „Zarje". Opomniti je treba, da se je letos kolikor mogoče pri predsedstvu 'in pri govornikih oziralo na osebe, ki so izšle iz naših katoliških akade-mičnih društev.
Predno se je začel razvijati spored, je dobil besedo duhovnik Koster iz Hamborna, ki je pravi oče Slovencev, kateri se izseljujejo na Nemško. Čeprav Nemec, se je vendar popolnoma priučil slovenščine. Prinesel je pozdrave katoliških Nemcev iz Prusije. Rekel je, da so katoliški Nemci tam daleč popolnoma drugačni kakor v naši bližini, da ne sovražijo sinov slovanskih rodov, ki si iščejo kruha na tujem, da živijo s Slovenci v ljubezni in nimajo nič proti temu, če se razobesi 10 m dolga trobojnica. Svaril pa je Slovence pred Izseljevanjem v Nemčijo, kajti le malo jih je, ki res najdejo srečo.
Prvi govornik na zadnjem zborovanju je bil koroški poslanec Grafenauer. Govoril je o katoliški in narodni šoii ter omenil, da Kristus ni prepovedal u-čiti narodov v njihovem lastnem jeziku in nikjer za-povedal, učiti jih v edino zveličavni nemščini. Dr. Juro Adlešič je govoril o ljubezni do domaČe grude in vitez Mahulja iz Krka o skrbi za mladino. Potem se zahvali predsednik Jarc vsemi, ki so kakorkoli pripomogli, da se je hrvaško slovenski shod izvršil tako sijajno.
V imenu škofov poprime za sklepno besedo, burno pozdravljen, naš lavantinski škof prevzv. dr. Na-potnik. Govor je vse elektriziral. Navdušenje je rastlo od stavka do stavka ter prikipelo do viška, ko je pre-vzvišeni vzel križ, s katerim je blagoslovil že drugi katoliški shod, ter sedaj dal blagoslov udeležencem 4. katoliškega shoda. Vse je padlo na kolena ter z veliko ginjenostjo sprejelo sveti blagoslov. Nato pa se je hipoma vsa dvorana dvignila in prevzvišeni vladika lavantinski je bil priča burnega, navdušenega, več minut trajajočega zahvaljevanja za krasne njegove besede.
Spored katoliškega shoda je bil končan. V tem zapoje na poziv ljubljanskega knezoškofa vs& dvorana zahvalno pesem: „Tebe Bog mi hvalimo" in „Lepa naša domovina". Bil je res lep, naravnost nepričakovan konec. Po obširni dvorani se je razlegala pesem, na obrazih se je čitalo zborovalcem sveto ginjenje, v marsikaterem očesu je blestela solza blaženosti in sreče. Kdor je še ob tem slovesnem prizoru sploh kaj govoril, zbral je svojo sodbo v kratke besede: Lepo je bilo!
O sv. križu.
Iz govora knezoškofa. dr. N&potnlka.
Bilo je dne 11. septembra sv. leta 1900, ko sem na drugem katoliškem shodu na koncu svojega bornega govora povzdignil dragoceni križ, s katerim so me slavni Leon XIII. z mnogimi odpustki oblagoda-rili in katerega sem ravnokar prinesel iz Rima. Ta križ visi sedaj nad mojo posteljo in enkrat naj počiva v mojih mrtvih rokah. Ko sem tedaj povzdignil ta križ, je nastalo nepopisno navdušenje. Letos obhajamo zopet jubilejno leto v znamenju križa. V tem sv. letu se zopet vrši v Ljubljani katoliški shod, in sicer s sijajem in navdušenjem, da presega vse svoje tri prednike in tudi na tem shodu naj bi jaz izpregovoril nekatere pozdravne besede. Ali želji pripravljalnega odbora nisem mogel ustreči, ker sem imel sam precejšnjo slovesnost blagoslovljenja novega mostu v Mariboru.
Čast in hvala Bogu, da sem mogel priti vsaj k zadnjim slavnostnim zborovanjem in na kratko bom povedal mozeg svojih pozdravnih besed, ker te besede niso druge, kakor jih berete v apostolskem pismu sv. Očeta PijaX., s katerimi so razpisali 8. marca t. ]. sveto leto: Upati je, da bodo ljudje, ako bodo zopet uprli svoje oči v križ, zmagali v tem svetem znamenju sovražnika krščanskega imena in ukrotili razbrzdana poželjenja svojih src in to dvojno zmago želim, da jo pridobimo ravno na tem katoliškem shodu. Saj je ta sijajni in veličastni katoliški shod lepa slovesnost, s katero se proslavlja Konstantinov jubilej. Ves svet bi moral pravzaprav obhajati jubilej, ko bi bil vnet za pravo srečo, pravičnost in človeško čast. Čudno se mi pa zdi, da svet ne pozna radosti,- ki gre za proslavo osvobojenja cerkve.
Bral sem to-le dogodbico. Neki rimski cesar je zapovedal vojaško parado. K tej paradi je povabil senatorja, ki je slul radi svoje domovinske ljubezni. Pri paradi pride prva četa. Bili so veterane!, stopali so mirno in molče, na zastavi pa so imeli zapisano: Mi smo branili svojo domovino. Tu se senator milo razjoka in zakliče: Kdo te bo branil, domovina, ti-le te več ne morejo. — Nastopi druga četa. Bili so možje, ki so prihajali iz boja, polni ran. Na zastavi so bile besede: Mi branimo domovino. Senator zopet vsklik-ne: Kdo bo varoval domovino, ti niso več čvrsti? — Mimo pride tretja vrsta; nista peli ne tuba ne trobenta, Na zastavi so stale besede: Pro patria, mi bomo branili domovino. Senatorju se razjasni lice in vesel reče cesarju: Hvala Bogu, sedaj bo moja domovina še vedno krepko branjena.
21 let je minulo od prvega katoliškega shoda. Predsedidk je omenil Misijo in mene. Res sva bila tedaj na shodu sama. Bojevali smo se za dvojno domovino. Ce se bojujemo za nebeško domovino, nam bo zemeljska navržena. Tudi pri nas imamo veterance; mene poglejte! Kličem vam: Slava jim! Tistim, ki branijo sedaj domovino, kličem: čast in hvala jim! A' kdo je tretja vrsta? To je mladina! Bog jo blagoslovi! Naj se tako bori, da, če dobi pozemeljsko posest, ne izgubi nebeške.
Nazaj h krščanstvu!
Iz govora dr, Brejoa.
Samo nevedneži in puhloglavci ali pa zlobneži morejo torej trditi, da je cerkev narodnosti nasprotna, da dober katoličan ne more biti dober narodnjak. Ravno nasprotno je res. Ravno Rimu, ravno katoliški cerkvi se imamo zahvaliti za načelno priznanje ravno-pravnosti vseh narodov. Katoliška cerkev ni sovražnica nobenega naroda, ne narodnega mišljenja in navdušenja, ona je nasprotnica samo malikovanja narodnosti, neopravičenega, drugim krivičnega narodnega fanatizma. In zato ji morajo biti hvaležni zlasti mali narodi kakor je naš. Kajti ravno nekrščansko pojmovanje narodnosti od strani naših narodnih sosedov je vzrok našega žalostnega narodnega položaju. Prav zaradi tega sta pri nas boj,za trobojnico in boj za sv. križ tako tesno, nerazdružljivo zvezana. Zlasti na severni meji! Tu je boj za naš obstanek hkrati ) o; zoper Proč-od-rimsko gibanje, zoper pogubonosno delovanje raznih protestantovsko-klerikalnih laži „o-brambriih" društev in organizacij, ki jih vse vodi in po ti v prvi vrsti sovraštvo zoper katoliško cerkev.
Mi graničarji, ki stojimo v prvih vrstah v boju
za našo narodno dedščino, smo dejansko obenem tudi pravi križarji, bojevniki za križ častni, za naše verske svetinje!
To dejstvo se dostikrat prezre, zlasti ga ne u-važujeio dosti drugorodni katoliki, ki naš narodni boj gledajo preveč skozi motna očala enostranskega nacionalizma. Zato ne vidijo ali pa nočejo videti, da mi ne napadamo tuje narodne posesti, ampak da se mi samo branimo; da ne upadamo v tuje pokrajine, niti v tiste ne, ki so morda še pred kratkim bile naša narodna last, ampak da se omejujemo zgolj na hrambo naše sedanje posesti; da ne rogovilimo pred drugo-rodci, da jim ne vsiljujemo svojega jezika, da povsod, tudi tam, kjer smo v pretežni večini, skrbno spoštujemo njihove pravice; še več, da jim brez potrebe priznavamo celo privilegije in tako čestokrat vsaj na videz sami dokumentujemo svojo manjvrednost in sami vspodbujamo tuji šovinizem k novim napadom na našo narod; o posest!
Ako si v kakem vprašanju nisi na jasnem, vprašaj se, kaj bi bili storili v tem slučaju apostoli? Jaz vprašam, kaj bi storili apostoli, ako bi danes med na--mi živeli? Kaj bi storil Kristus sam? Kaj bi rekel Kristus k razmeram v tistih naših šolah na jezikovni meji, kjer gre nestrpnost tako daleč, da celo slovenske katekizme pobira in da morajo otroci-začeini-ki, ki še nobene besede tujega jezika ne razumejo, celo šolsko molitev blebetati v edinožveličavni nemščini; kjer se na vse mogoče načine v otroška srca vceplja gnjev do lastnega rodu in jezika, nasprotne pa se jih uči uprav malikovati tujo, pogansko-narodno zavest-nost; kjer se brezmiseluo iz mladih src ruje najblaž-je korenine, iz kojih naj bi pognali zavednost in zna-čajnost? Kaj bi k temu rekel On, ki je izgovoril strašne besede: „Kdor enega teh malih pohujša, bi mu bilo bolje, da bi se mu obesil mlinski kamen na vrat in bi se potopil v globočino morja!" Ali bi On, ki je nekoč z bičem izgnal iz templa barantače, ne vzel zopet trikrat pletenega biča v roke in bi šel nad razno hlapce hudičeve, ki dandanašnji z dušami nedolžnih otrok uganjajo umazane nacionalne kupčije!
In kako je Kristus sam apostrofiral farizeje, ki so tudi samo svoje judovstvo pripoznavali in se silno truditi, da bi vse narode obrezali in pojudili. Zaklical jim je: „Gorje vam, pismarji in farizeji, hinavci! Morje in zemljo prehodite, da pridobite enega, kateri se pojudi; in ko se je pojudil, naredite iz njega peklenskega sinu, dvakrat hujšega od sebe!"
Ali je mogoče ostrejše označiti in groznejše obsoditi umetno, nasilno raznarodovanje in prokleti njegov sad, renegatstvo?! Kristus sam mu je pritisnil Kajnovo znamenje na čelo in ga je obsodil, da straš-nejše ni več mogoče!
Mislim, da sem dokazal, da je boj za obrambo našega naroda proti krivičnim napadom pravično, bo-gozaslužno delo, boj za zmago krščanskih načel, in da je zaradi tega sleherni izmed nas, od voditeljev gori in doli do zadnjega gorskega pastirja, dolžan, v svoji vesti dolžan, vse svoje moči zastaviti za ohranitev svojega naroda. S tem ne služimo samo Bogu in svojemu narodu, ampak tudi državi, ki ji vzgajamo dobre, značajne državljane, in ne v zadnji vrsti dinastiji, ki jej vzgajamo zveste, požrtvovalne patrijo-te, oni dinastiji, ki je Slovenci in Hrvatje še nikdar nismo izdali, ki smo za-njo prelili že potoke junaško krvi, in ki za to, kar smatramo za svojo patrijotično in krščansko dolžnost, niti ne pričakujemo in ne zahtevamo, da bi nas kak cesarski namestnik še posebej pohvalil ali zaradi tega celo slavil kot državo ohranjujoč element kath exohen. Naš patrijotizem izvira iz ljubezni in prepričanja in je zaradi tega zastonj. Kar zahtevamo, je samo pravica tudi za nas, je enakopravnost z drugimi, s katerimi nosimo ista bremena. Mi zahtevamo samo, da se z nami postopa krščansko, da tudi v javnem življenju zopet pridejo do veljave krščanska načela. Zlast: tudi v narodnostnem vprašanju. Potem smo brez skrbi za usodo svojega naroda. Kajti krščanstvo hrani v sebi ono čudodelno parolo, ki edina more napraviti zopet mir med narodi in ki se glasi: „Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe" in „kar ne želiš", da bi se tebi zgodilo, tudi ti drugemu ne stori". V teh skromnih besedah je zapopade-ne več državniške modrosti, kakor je je v vseh kabinetih evropskega koncerta kdaj bilo in je kdaj biti more. Kajti to je božja formula, od Boga samega dana formula za spravo narodov! Ta edina je v stanu, raz-reš ti gordijski vozel zamotanega narodnostnega vpra-
Yvx ^
Stran 2,
s u :o; v s & s k i a d: s p o d. a n.
4. septembra 1913.
šanja. Zato kličem: Nazaj h Kristusu, nazaj pod zastavo svetega križa in vse drugo nam bo navrženo!
Katoliška načela in javno življenje.
Iz govora okr. sodnika dr. Iia«renčlča.
Zbrali smo se, da brez ovinkov in z vso odločnostjo povemo, da nam je naša sveta vera najdražja stvar na svetu. (Odobravanje.) Prišli smo, da se o-krepimo v prepričanju, da je Kristusov nauk edino sredstvo za srečo in napredek, ker je naša vera neskončno popolna, podana od Boga samega. (Odobravanje.) Prišli smo, da povemo, da iskreno ljubimo svoj narod, da mu želimo srečo in slavno bodočnost, pa tudi, da hočemo z vso vstrajnostjo delati v dosego teh ciljev samo v dejstvovanju Kristusovih naukov; izjavljam, da morejo priti ta načela v javno življenje, in sicer v vse panoge javnega življenja. (Odobravanje.) Prišli smo glasno povedat, da smo do dna duše prepričani, da je med Kristusom in svobodomiselstvom nepremostljiv prepad, da torej obsodimo vsako ljubim-kovanje s svobodomiselstvom, vsak kompromis, da po-vdarimo krščanski radikalizem („2ivio"-klici in ploskanje.) Da povemo, da smatramo vsakega, ki bi hotel blatiti našo vero, za kvarljivcS in sovražnika našega naroda in javnega reda. (Viharno odobravanje.) Da izpovemo svoje prepričanje, da moremo doseči te vzore samo pod vlado Habsburžanov in da izrečemo svojo vdanost osivelemu vladarju in vsej njegovi hiši (viharno odobravanje) ter da opozarjamo vodilne kroge, naj ne verjamejo svobodomiselcem, ki nas zato Črnijo kot slabe državljane, da bi mogli v kalnem ribariti in na skrivnem pripravljati prevrat. (Burno odobravanje.)	«
Zaganjajo se v Rim, ker to ime pretresa srca v ljubezni ali sovraštvu. Ni čuda! Ker tam je varuh resnice Kristove. Zato se z ljubeznijo oklepamo Rima, ki ljubimo luč, škripajo pa z zobmi vsi, ki sovražijo luč. Druge poti ni, srednje poti ni. (Odobravanje.) Pri tem imenu se razdelijo duhovi in se vname boj.
Tudi v nekaterih naših katoliških krogih se je začelo prepričanje, da svobodomiselstvu ne gre za boj proti cerkvi, ampak da odpravi duhovsko nadvlado. Ce bomo trpeli tako politiko, nas bodo vrgli nazaj v katakombe! (Res je!) Dobijo se katoličani, ki hodijo v cerkev, pa pri volitvah liberalno volijo. Ti delajo največje pohujšanje in so bolj nevarni kakor prostozidarji. Proč s takim polovičarstvom! (Odobravanje.)
Povdarjamo pa, da nikogar ne sovražimo raz-ven zmote! Zapeljane le pomilujemo in jih hočemo rešiti. Zato pa ne govorimo, da spoštujemo vsako prepričanje, ker zmote ne moremo spoštovati! S tem povzročimo le, da zapeljani često ostanejo v svoji zmoti in te v njej utrdijo. (Pritrjevanje.) Kako pa naj rešujemo? Pri samem sebi je treba začeti. To velja pred vsem za voditelje! Kako krasno je bilo lani na evha-ristiČnem kongresu na Dunaju! Vse je bilo navdušeno. Sedaj so pa na Dunaju šli v drug, tabor. Kdo je kriv? Voditelji! (Pritrjevanje.) Kdor nima žive vere, naj se umakne sam, ker naše ljudstvo ni za to, da ga izdajamo! (Viharno odobravanje.)
Boj nas izuri, preganjanje nas utrjuje. Zato se ga ne bojimo. Bojimo se pa tistih, ki so prišli k nam, pa nimajo krščanskega prepričanja! (Gromovito pritrjevanje.) Zato prosimo Boga, da nas razsvetli, da jih spoznamo in vržemo pravočasno iz hiše! (Tako je!)
Katoliško izobraževalno delo — za vse!
Iz govora profesorja dr. Hohnjeoa.
Resnica je največje dobro in kot tako ne sme biti privilegij nekaterih višje izobraženih in bogatejših, temveč mora biti vkupno dobro, katero po že znanem pitagorejskem izrazu tem bolj raste, čim več ljudi se ga udeleži.
Zato pa raztegnimo svoje izobraževalno delo na vse stanove in vse sloje. Pri tem ne puščajmo v ne-mar ženskega spola.
Prislovica: „Ženska ima dolge lase, pa kratko pamet", ni resnična in zato ne sme nobenemu služiti v izgovor. Tudi besede, ki jih je svobodomislec Rous-seau pisal d'AIembertu: ,,'Zenska nima duha in ne razume se na znanje", so neskladne z našim stališčem in neresnične, kakor med drugim spričuje izkušnja naše organizacije. V bodrilo naj nam so besede sv. pisma: „Modra žena zida svojo hišo; nespametna pa tudi sezidano podere s svojimi rokami". (Preg. 14, I.) Naša želja je, da bi naj bil dom vsakega posameznika in tudi dom celega našega naroda trden in srečen. Tak trden in srečen dom graditi pomaga krščansko izobraženo ženstvo. Zbirajmo torej tudi ženski spol v naših izobraževalnih društvih, snujmo ženske odseke, dekliške zveze in česar dosedaj večinoma pogrešamo v naši domovini, zveze krščanskih mater!
Posebno pa, gospoda moja, — in to željo pov-darjam z največjo iskrenostjo — organizirajmo po vseh krajih naše domovine našo mladino! Naš sklep bodi: V vseh župnijah mladina kolikor mogoče mnogoštevilno v krščanska društva! Naj ne bi nikjer u-grabljal kragulj-liberalizem naše mladine! Mladina bodi vedno avant-garda naše izobraževalne armade! Letošnji nemški katoliški shod v Lincu je katoliško mladinsko organizacijo proglasil kot eno izmed najvažnejših in neizogibno potrebnih nalog katoličanov in pospeševanje na cerkveni podlagi temeljujočih mladinskih organizacij kot dolžnost vsakega katoličana.
Končno pa še naglašam: delo! Delajmo!
Pretečeni teden sem bral v misijonskih poročilih, da se je nedavno na Kitajskem ustanovilo Društvo katoliške akcije (delovanja), ter da je to društvo že začelo uspešno delovati.
Katoliška akcija! Ne maram Kitajcev staviti za vzgled. Dostavljam pa željo, naj ne bi bilo po naši domovini nikjer kraja, kjer ni nobene katoliške akcije, kjer bi torej kitajski vzgled moral biti v osramo-čenje!
Katolicizem ni megleno Čustvovanje, temveč de-jalnost. Dandanašnji še bolj, nego kedaj poprej. Velik, v modernih razmerah smemo reči: največji iel te akcije tvarja izobraževalna akcija.
Naši neumorni izobraževalni delavci so že dosegli prelepe uspehe. Prepletli so našo domovino z izobraževalnimi organizacijami, ki so zares liranišča in založišča prave ljudske izobrazbe, pa tudi vzgojeva-lišča krščanske nravnosti in zvestobe. Iz tel? organizacij izhajajo možje, ki oživotvarjajo geslo: „Bratje, mi stojimo trdno, kakor zidi grada!" Trdno in zvesto, kot kremeniti krščanski značaji v zasebnem življenju, v vsem javnem življenju, pri vseh volitvah, tudi takrat, če politika kaže bolj kisel obraz!
Naše izobraževalne organizacije pa so tudi, kar je nam obmejnim Slovencem še posebno jemati v po-štev, močne, mednarodno-obrambne trdnjave, sezidane iz granita zvestih krščanskih slovenskih src. Vešči in vneti stražarji stojijo tukaj na braniku za vero sveto in domovino drago. Nepremagljive bodo te trdnjave in ž njimi (naša domovina, dokler se bodo po naših društvih ostrili uma svetli meči ter se bo uži-gal v srcih plamen krščanske zvestobe in narodne zavesti ter vzbujal stud nad neznačajnim odpadni-štvom in plačanim janičarstvom.
S hvaležnostjo do Boga gledamo na naše dosedanje delo, ki je razmerno večje, kot pri drugih tako-zvanih „velikih" narodih. V zaupanju na božjo pomoč gremo veselo na nadaljnje delo v prid našemu ljudstvu.
Slava katoliškim občinam!
I s govora dež. odb. dr. Lampeta.
Za rodbino, ki temelji na nerazdruženi zakonski zvezi, je prva in najvažnejša — občina. Kakor nastajajo iz rodbin narodi, tako nastajajo iz občin okraj', dežele in države. 'Občina po svoji naravi ni le neki pomožni organizem, ampak je po svojem postanku od države neodvisna ter ima lastne naloge in pravice. (Pritrjevanje.) Ime župana je pri ljudstvu najbolj priljubljeno; županska oblast je za očetovsko po mišljenju našega ljudstva najbolj naravna. V občirjj se pokaže najbolj, ali je ljudstvo zdravo ali ne. Vo občinski upravi se pa ravna potem vse drugo. Koder je občinska uprava izkvarjena ali ljudstvu po absolutizmu vzeta možnost, da bi samo upravljalo svoje domače a-gende, tam je gnilo vse politično življenje.
Odprli smo po Kranjskem ljudstvu vrata do avtonomnih (samostojnih) zastopov po razširjeni volilni pravici, in novo življenje se je vzbudilo vsepovsod. Zaupali smo ljudstvu! In glejte! Takoj je bil poražen liberalizem po celi deželi! Cez 90% občin je bilo naših v prvem naskoku, (Viharno odobravanje.) Na čelo občinam so prišli večinoma ljudje iz ljudstva, ki jih lahko s ponosom imenujemo zastopnike naroda.
Zaupajmo možem iz ljudstva! Kdo je bil tisti, ki je ohranil slovensko narodnost, da se je v najbolj sovražnih dobah ne le ohranila, ampak tudi razvila do politične zavednosti? To je bila naša avtonomna občinska uprava. Naši možje ne delajo nikomur krivice, ne pobijajo oken in ne zasraanujejo druge narodnosti. Oni moško branijo svojo pravico in s svojim delom zidajo trdnjave slovenske narodnosti, Slovenska narodnost bo živela, dokler bo obstala slovenska občina! (Dolgotrajno odobravanje.)
Poštena občinska uprava je velika pomoč cerkvi. Država je bolj podvržena kulturnobojnim nevarnostim, kakor občina. Treba samo enih tako zmedenih državnozborskih volitev kakor so bile — recimo — zadnje deželnozborske na Goriškem, in mi imamo kulturni boj tudi v naši državi. Saj nasprotniki že komaj čakajo. Silo in strupenost bo tedaj vzela kulturnemu boju katoliška avtonomna občina. Na Francoskem je bilo le zato mogoče izvesti kulturni boj do zadnjih posledic, ker je tam občinska uprava brez moči in je republikanska vlada dala vso izvršilno moč framasonskim državnim prefektom.
Zato se v naše župane in občinske može z vso strupenostjo zaganjajo nasprotniki. Vse, kar je podlega, izprijenega v vsaki občini, to je v boju prot! našim županom. In zgodi se, da tako naši župani mnogo napadov, ki so pravzaprav namenjeni cerkvi, prevzamejo na svoja trdna pleča. Naš župan se za to ne zmeni. Casniški papir imponira pač liberalni takozvani „inteligenci", temu, duševno najbolj zaostalemu delu prebivalstva, naše ljudstvo pa pravi: To je pravi župan, s katerim taki ljudje niso zadovoljni!
Prava podlaga za delo.
Iz govora prof. dr Lukmana.
Svoje geslo: „Vse prenoviti v Kristusu", hoče sedanji sveti Oče uveljaviti s tem, da je izdal vele-važna dekreta o zgodnjem in pogostnem sv. obhajilu. Koliko dobrih sadov je že prišlo vsled izpeljave teh dekretov, smo se že sami prepričali, govorila bo pa zlasti bodočnost. Drugega temelja za katoliško življenje ne moremo položiti, kot tistega, ki ga že imamo: Jezus Kristus! Sv, Evharistija je studenec, ki iz njega rastejo device, je vir čednostnega družinskega
življenja; sv. Evharistija daje moč staršem, da ne izgube poguma in požrtvovalnosti pri vzgoji otrok, Kje najde učitelj boljšega svetovalca in lepšega vzornika kot je Jezus v sv, obhajilu! Uičiteljstvo naj podpira duhovnika pri evharistični vzgoji otrok! V naših društvih in kongregacijah naj se kolikormoč goji pojem sv. zakramentov. Nevarnosti se množe zlasti za mladino, a ne tožiti, temveč voditi mladino h Kristusu!
Tretji red sv. Frančiška.
Iz govora o Kttsi1s.na Zeml ak.
Prepričal je vse zborovalce, da je poleg Marijinih družb III. red sv. Frančiška največja opora vere in nravnosti. Da se bo III. red vpeljal v vseh župnijah, naj bi se ž njim bolj seznanili že bogoslovci ter vneli za 7001etno organizacijo. Tretjeredniki naj se udeležujejo socialnega dela, naj širijo dobre časopise, naj se trudijo za abstinenco, naj poravnavajo prepire, naj se odlikujejo v usmiljenostnem delu, naj snujejo kolodvorske misijone.
Ljubimo domačo grudo!
Iz govora dr. Adleslča.
Gospoda, pri nas se govori o novem življenju, o prenovljenem in poglobljenem delu za narod. Kaj vse se ne stori za našega kmeta, kaj vse za našega obrtnika v duševnem in gmotnem oziru'
In kljub vsemu temu, kot da je človek gluh za to delo in nem kot da se ne zmeni za ta trud, zbira se od povsod v skupinah, ki jih požre mesto in tujina, požirajo jih tuje tovarne in rudokopi.
Kot je razprostrl angel smrti svoja krila nad bojno polje, tako je ta splošna nezadovoljnost in želja po tujini se vsesala v vrste našega ljudstva.
Kaj je začeti, gospoda, da se ustavi to gibanje?' Kje je zdravnik, da ozdravi to kužno bolezen med našim ljudstvom?
Ali naj zahtevamo od postavodajnih zastopov postav, ki bodo izseljevanje omejile, ki bodo kaznovale beg v mesta in Ameriko?'
Ali naj tiste, ki so se namenili od doma, svarimo, naj raje ostanejo doma? Gospoda moja, ne postava, ne pouk, ne bo obdržal našega človeka doma. Kaj. pomaga pouk in prepoved našemu fantu, naj ostane doma, ko pa vidi, da ga ne čaka nobena bodočnost,, da bo celo življenje odvisen, zametovan hlapec. Kaj pomaga vsaka prepoved dekletu, ki je v najlepšem cvetu svoje mladosti in kipi od življenja in želje, postati pridna žena in dobra mati, če pa vidi, da bo morala ostati večno samica. Kaj pomaga prepoved gospodarju, družinskemu očetu, ki ga gleda kopa otrok, od vseh strani ga pa naganjajo upniki in mu groze, pognati ga z družino vred na cesto.
Ne pouk, ne postava, ampak dajmo ljudstvu doma to, Česar išče v tujini!
Cesa išče naša mladina v tujini, kaj jo žene iz rodne grude?
Krivico bi vam delal, fantje, če bi rekel, da greste za zlatom in srebrom, da greste za zabavo in pohajkovanjem. Vaše stremljenje je resnejše, vaš duh plemenitejši, kot da bi se tako lahko ločil od rodne grude, iz kroga svojih domaČih, in vse to zamenjal za kos zlata ali srebra. Ne, mladina, taka nisi in ne bodeš, dokler te oživlja prava slovenska in hrvaška kri.
Tebe se je le lotil novi socialni duh, želja po samostojnosti in neodvisnosti, želja, ustanoviti si lastno eksistenco, svoj lastni dom, svoje gospodarstvo. In ker misliš, da si tega doma ne moreš ali vsaj tako lahko ne moreš ustanoviti, zato te žene ta tajna moč v tujino za neznanimi cilji, v mesto, v Ameriko.
Tebe, naša mladina, se poloteva želja, ustanoviti si čim prej lastno ognjišče, pripeljati na dom ljubljeno dekle, postati oče in gospodar in preskrbeti svojim otrokom lepšo bodočnost, kot si jo imel sam, oskrbeti jim boljšo vzgojo. Tebe žeja tajna sila, delati določene ure dneva in dobiti prosti večer, da ga posvetiš svoji družini, vzgoji otrok.
In ve, mladenke, cvet naših poljan in veselje kmečke hiše! Tudi ve čutite v sebi tajno silo, ki vas žene v družinski krog, tudi ve vidite svoj poklic ob strani delavnega moža in v sredi ljubljenih otrok. In ker se ta vaš poklic ne more doma uresničiti, vas žene ta tajna sila v tujino, v mesta, v Ameriko, ker ste čule, da se ta želja tam lažje uresniči.
Torej prilika napredovati, osamosvojiti se in ustanoviti lastno eksistenco, to je gonilna sila, ki odtrga našo mladino, naše fante in dekleta, od rodne grude ;n jih žene v mesta in tujino ter večinoma za vedno pogubi naši domovini in našemu narodu.
Ravno ta sila, ki kipi v naši mladini, želja po samostojnosti in družini, nam je najboljši porok, da je naša mladina zdrava, poštena in idealna. Gojimo in ohranimo v njej to silo.
Zato je pa tem težja izguba za naš narod, da nam ravno ta cvet naroda zapušča domačijo in beži v mesta in tujino.	m
Ce jih ohranimo in obdržimo doma, ohranili smo najtrdnejše korenine naroda.
Globoka žalost, s katero se poslavljate od doma, sila, s katero vas morajo odtrgati iz kroga vaših domačih, žalost očesa, s katero se poslavlja vaš zadnji pogled na domačo vas in rodni krov, ta nam je porok vaše globoke ljubezni do domačije in rodne grude. In poleg tega, ta globoka vernost in udanost, ki vas pripelje pred odhodom pred oltar,' da si izprosite angela varuha za pot, ta ginjenost, v kateri podaste zadnjič
je
učil in vodil oa
roko domačemu gospodu, ki nas krstnega kamna naprej do danes.	.
In vaša pisma iz Amerike, prežeta tihe m otožne želie, čim prej vrniti se v domači kraj, gospocia, to je pač najboljši dokaz globoke ljubezni našega ljudstva do rodne grude.	. .
Kaj storiti? Kaj drugega, kot dati mladini prilike, da si tudi doma lahko ustanovi lastno eksistenco. Kaj drugega, kot da se fantom omogoči, da postanejo doma samostojni gospodarji, da si čim preje lahko u-stanove doma svoja ognjišča svoie ^užine sNOjo bo-dočnost. Kaj drugega, kot da se jim preskrb doma zadosti izobrazbe, pa tudi preskrbe za. čas^bolezni^ onemoglosti in starosti, pa tudi, da se jim da potrebnega razvedrila.
Blagoslov zadružništva.
Ia govora nadrevizorj* Vi. Paaenjak.
Načelo krščanske ljubezni in samopomoči je u-stvarilo cvetoče jugoslovansko zadružništvo. To je prisililo tudi nasprotnike, da so začeli zadružno dela. ti in vsaj deloma omejili izkoriščanje ljudstva potom raznih denarnih zavodov, katerim so nadeli ime zadrug, ki pa poslujejo popolnoma po načelih bank.
Uspehi tega 201etnega katoliškega zadružnega dela so: okoli 800 dobro delujočih zadrug. Kljub mnogim zaprekam so te zadruge edino pripomogle, da je naše ljudstvo dobro prestalo zadnjo denarno m vojno krizo. Druge zadružne organizacije med Jugoslovani so prišle v težak položaj in so zahtevale in še zahtevajo po 7%, 7%%, da celo 8% obresti, odpovedalemno-.to posojil in v najhujšem času napravile ljudem o-eromne stroške in sitnosti. Naše zadruge štejejo nad 150 000 članov, Imele so nad 600,000.000 K prometa, blizu 4% milijona izkazujejo rezervnega zaklada, letnega dobička nad 1 milijon, hranilnih vlog imajo nad
150 milijonov kron.
Neprecenljivi pa so uspehi, ki jih v številkah ni mogoče izraziti: Odprava oderuštva, povzdiga varčevanja in smisel za gospodarski napredek. V azno je za nadaljni razvoj, da je zadružništvo prvo ustvarilo praktično vzajemnost med Hrvati m Slovenci.
Zakaj gredo v mesta?
Iz govora dr. J Mohorlča.
Živimo v dobi osredotočenja kapitala, v dobi velikih obratov in velikih mest. Kapital se je združil najprej v velikih množinah v rokah posameznih bogatašev, ti so se združili naprej v kartele in karteli iz-kušajo v najširšem obsegu izrabiti prednost velikega obrata in združiti v velikih mestih okrog svojih velikih tovarn in podjetij kar največje mase delavcev-suz-niev da jim pomagajo množiti njih kapital m moč.la-ko vabi veliki kapital neodvisno ljudstvo s kmetov v velika mesta v svojo službo, vabi ga pa tudi v tujino, kjer ga more izrabiti.
Vabljivi pozivi najdejo med kmečkim ljudstvom hvaležen odmev iz različnih vzrokov, pred vsem vsled slabih gmotnih razmer. Zlasti slabo je za- male ljudi. Tem je naravnost nemogoče gospodarsko napredovati tudi ori največji varčnosti in pridnosti. In najbolj tare človeka, če vidi, da ne bo mogel nikdar napredovati. In socialna razlika se nikjer tako ostro ne čuti kakor na kmetih. Naj opozorim samo na eno. V mestih gostujejo tudi najuglednejši uradniki, najpremož-nejši trgovci in obrtniki. Na kmetih je beseda gostač skoraj psovka. Ugled in veljavo vživa samo gruntar, samostojen kmet. Kako bridko mora to čutiti dninar, mali obrtnik ali hlapec na kmetih, če še poleg tega vidi, da je izključeno, da bi s pridnostjo in varčnostjo kdaj mogel priti do kmetije. V mestih je brihtnej-
kmetih samo še v cerkvi utehe. Skrbimo za pravo stanovsko vzgojo. Ne pozabimo pri tem na učiteljstvo.
Ne pustimo nikdar v nemar tistih, ki morajo od doma. Koliko je še prazne domačije in bratske hrvaške zemlje. Nemcev in Madžarov se je menda že naselilo na hrvaškem ozemlju okrog 200.000.	_____
Politični ogled.
šim delavcem mogoče doseči ugled in veljavnejše socialno stališče vsaj v delavski organizaciji. Delavec je na kmetih osamljen, v mestih ima na tisoče tovarišev, tudi to mu vzbuja in krepi samozavest. Na kmetih je delavec-gostač zadnji v vasi, v mestu vuli delavec okrog sebe na stotine šibkejših, revnejših; dostikrat ve celo, da se enemu ali drugemu v gosposki obleki gmotno slabše godi kakor njemu.
V mesta in tujino hiti najboljša mladina, najbolj nadarjena in krepka, cvet naroda. Ta mladina se nam izgubi v narodnem oziru, izhira pa tudi fizično. Koliko gre v nič moralnega in tvarnega kapitala! Koliko je stala vzgoja te mladine! Ko je vzgojena, da bi lahko kmečkemu stanu vrnila investiram kapital, pomagala izboljšati kmečko gospodarstvo vsporedno z modernimi iznajdbami v tehniki, gre v svet množit tuji kapital. Naj nihče ne reče, saj pošilja očetom denar iz tujine za zboljšanje gospodarstva. Niti desetine od tega, kar je veljala njena vzgoja! Naši kmetje morajo oouščati intenzivno gospodarstvo in prenajati k ekstenzivnemu, ker manjka delavcev. Res je, da kmet delavcem mnogokrat ne more dati dela leto in dan, še manj seveda Dlače. Zato bi bilo pa potrebno, da se vse mogoče stori, da se ohranijo in razširijo domači obrti, ki da zaslužek, kadar ga ne more dati kmet. Koliko trpi pri tem narodnost. Cvet naroda pošiljamo tujcem v službo, da mu krepi sile! Koliko trpi morala
in verski čut.
Ne obetajmo si pa preveč! Vseh kmečkih sinov in hčera ne bomo obdržali nikoli doma. Nemogoče in nepotrebno. Dovolj je, če obdržimo te, ki se lahko pre-žive na kmetih. Delajmo za zboljšanje gmotnih razmer kmečkega stanu. Odstranimo vse, kar sili kmečko mladino v tujino, naredimo ji življenje v domači vasi prijetno. Skrbno čuvajmo narodno individualnost, zaprimo vrata kozmopolitizmu. Negujmo domačo umetnost. Po umetnosti hrepeneče človeško srce najde na
- Štajerski deželni zbor. Pogajanja zaradi delazmožnosti so se ta teden pričela. Nemška večina noče niti za pičico priti slovenskim zahtevam nasproti, dočim sama zahteva pokritja za 6 milijonov kron. Vsled tega je skoro gotovo, da bo sedanjemu deželnemu zboru kmalu ugasnila luč življenja. Nove volitve bodo po sedanjem načrtu okoli novega leta. Vse stranke že delajo priprave, nikogar ni, ki bi še razpust zadrževal. - Med tem, ko smo oddali zgorajšnje vrstice stavcu, so se pogovori zaradi delazmožnosti nadaljevali in - končali. Nemške stranke so bile mnenja, da se naj pogajanja za tako dolgo ustavijo, dokler ne bo rešen v državnem zboru davčn' načrt.,Iz novih davkov dobi tudi dežela prispevke, in še-le tedaj, ko se bo vedelo za visokost teh prispevkov, se lahko nadaljujejo pogajanja. Torej to je sedaj prvikrat, ko niso Slovenci krivi, da so se pogajanja brezuspešno končala, ampak davčni načrt. Po domače govorjeno pa se to pravi: Nemške stranke v sedanjem trenotku ne marajo volitev — zaradi velikih notranjih bojev.
—	Državni zbor. Dunajski listi pišejo, da je zbornični predsednik dr. Silvester izjavil, da pred 15. oktobrom ni misliti na sklicanje državnega zbora z o-zirom na to, ker bodo v mesecu septembru zborovali nekateri deželni zbori. Državni zbor bo v jesenskem zasedanju najprvo izvršil volitve v delegacije, nato pa pride na dnevni red rešitev polletnega proračuna. Zaradi finančnega načrta (novih davkov) je sedaj položaj v državnem zboru popolnoma nejasen, ker se ku-jajo še tudi isti Cehi, Poljaki in Nemci, ki so bili prej voljni, glasovati za nove davke.
—	Slovensko - Hrvaško. Polovičarstva dandanes noben pošten človek ne odobrava. Na Goriškem so se pristaši stare struje Slovenske Ljudske Stranke zvezali pri ožjih volitvah v deželni zbor z liberalci in tako pomagali, da so na slovenski strani zmagali večinoma liberalci. Pa še več! Sedaj po volitvah so se pristaši stare struje združili z liberalci v skupno stranko, glasila starostrujarjev imajo obrnjeno svoje bojno kopje ne proti liberalcem, ampak proti našim mladim pristašem ter tako krepko pomagajo liberalcem na noge. Sedaj je goriški škof dr. Sedej pisarje-nje listov: „Gorica" in „Primorski List" ostro obsodil ter naznanil v posebni okrožnici, da se ta dva lista izbrišeta iz vrst katoliškega časopisja. Goriški nad-pastir je odločno povedal, da kdor se veže z liberalci, ta ni dober katolik, — Hrvaškemu komisarju Škrlecu se je rana že skoro popolnoma zacelila. Kmalu, ko o-zdravi, bo začel nova pogajanja, da si zasigura večino v saboru in odpravi komisarijat. — Na Hrvate, ki so bili na katoliškem shodu, je naredil katoliški shod velikanski utis in njihovi listi so polni navdušene hvale o tej prekrasni jugoslovanski prireditvi.
—	Za novega deželnega predsednika na Solno-graškem je imenovan oddelni načelnik v notranjem ministrstvu, dr. Feliks SclimUt-Gasteiger. Novi deželni predsednik ali cesarski namestnik je rojen v Mariboru.
—	lOOletnica bitke pri Kulmu. V nedeljo, dne 31, avgusta, se je v Toplicah in Kulmu na Češkem slovesno obhajal spomin na ono krvavo bitko pred 100 leti, ki se je vršila pri Kulmu in Toplicah na Severnem Češkem. Tedaj (1. 1813) so združene avstrijsko-ruske-nemške armade prvokrat premagale cesarja Napoleona. Ob tej slavnosti se je odkril spomenik na bojišču. Odkritja se je udeležil nadvojvoda Kari Franc Jožef kot zastopnik cesarjev.
—	Na Balkanu. Bolgari se bodo sedaj pogajali naravnost s Turki glede določitve novih meja med Turčijo in Bolgarijo. Žalostna usoda je zadela Bolgarijo; vse velesile, tudi Rusija in Avstrija, so jo zapustile, nihče se noče potegniti za-njo. Tako bodo Bolgari skoro gotovo izgubili Odrin in Lozengrad, ostalo pa jim bo morsko obrežje ob Črnem morju do Mi-dije ter nekaj gorovja na severu Tracije, na vzhodu pa desno obrežje reke Marice. Bolgari zahtevajo zase tudi kolodvor pri Odrinu, Turčija se nahaja v hudih denarnih škripcih, radi tega je upati, da bodo pogajanja med njo in Bolgarijo skoro dovršena. — Srbski ministrski predsednik Pašič jo nameraval odstopiti. Mož se je izgovarjal, da se je zadnji čas tako u-trudil, da ne more več voditi srbske vlade. Novejša poročila pa pravijo, da še ostane.
— Na daljnem vzhodu. Kitajskega predsednika ljudovlade, Juanšikaja, so vstaši hoteli zastrupiti. V jed so mu namešali strupa, vendar se ie zdravnikom posrečilo, ga rešiti. Juanšikaj jo bil tako ogorčen, da je izdal povelje, naj vladne čete z vso silo udarijo na vstaško južno armado. — Rusija pošilja na kitajsko mejo mnogo vojaštva. Ruski ministrski svet je dovolil za oboroževanje novih 120 milijonov rubljev. Domneva se, da bo Rusija, ako nastane na Kitajskem splošna vstaja, udarila s svojo armado na Kitajsko in zasedla obmejne pokrajine. Tudi Japonska se pripravlja proti Kitajski.
jih še skoro vsak dan pojavijo novi slučaji. V bližini Tuzle je obolelo v 6 selili zadnje dni 24 oseb; 8 bolnikov je umrlo, Te dni se vršijo v krajih, kjer prebi-vaio mohamedani, velike moliamedanske verske slav-i.osti. Ob takih slovesnostih se navadno zbere mnogo ljudstva v mohamedanskih molibiicah. Bati se je, da se radi tega kolera še bolj razširi. Vlada je sicer skušala v Bosni in Hercegovini te moliamedanske verske shode prepovedati, a se je zbala nemirov. Poslala pa je v kraje, kjer bodo moliamedanski shodi, zdravnike 7. razkuževalnimi sredstvi.
Na Dunaju je dne 3,0. avgusta obolel na koleri trgovec žid Pardo, ki je pripotoval iz Soluna, Belgra-da in Budimpešte na Dunaj. Novejša poročila pravijo, da je Pardo že izven nevarnosti in se ni treba bati, da bi se kolera na Dunaju razširila.
Kakor naznanja c. kr. ministrstvo za notranje zadeve, je bosansko-hercegovinska vlada za potnike z Balkana kot vstopne postaje določila Bosanski Brod, Uvac in Metaljko; za potnike iz Slavonije pa razven Bosanskega Broda še Dobrljin in Brčko. Da se mora tudi v tostranski državni polovici ukreniti vse varnostne odredbe, dobivala bodo oblastva tekom 5dnevne o-pazovalne dobe brzojavna sporočila o potnikih, ki so namenjeni v naše kraje.
Na Ogrskem so se pojavili od zadnjega našega poročila 4 slučaji kolere, med njimi 2 v Budimpešti. V Belgradu je od 20. do 30. avgusta umrlo 47 oseb, zbolelo pa 301 za kolero. Tudi po drugih srbskih mestih se pojavlja kolera v večji meri. V Skoplju je umrl za kolero bivši bosanski državni uradnik Cukovič, v Solunu imajo posebno pokopališče za one, ki umro za kolero, kjer so tekom meseca avgusta pokopali že 583 nesrečnih žrtev kolere.
Novejša poročila se glase: Na Hrvaškem se je dne 1. in 2. septembra uradno javilo '-22 novih slučajev kolere. Umrlo je 6 oseb. — Se hujše nastopa zadnje dni kolera, na 'Ogrskem. Do 3. t. m. je na novo o-bolelo 34 oseb, 9 pa jih je že umrlo. — Iz Rusije, Ru-muniie, Turčije, Bolgarije, Grške in Srbije prihajajo brzojavne vesti, ki poročajo, da se kolera hudo širi. Na stotine oseb je zadnje dni na novo obolelo in umrlo. Bati se je, da se kolera kljub strogim varnostnim odredbam zanese tudi v naše kraje. Najboljše sredstvo zoper kolero je snaga In zdrava voda.
azne novice.
Godovi prihodnjega tedna,
7.	nedelja: 17. po Binkoštih; Broni slava, nuna.
8.	pondeljek: Mala Gospojnica. Rojstvo M. D.
9.	torek: Korbinijan, škof; Gorgonij, muč.
10.	sreda: Nikolaj Toled, sp ; Pulherija, dev.
11.	četrtek: Prot in Hijacint. mučenca.
12.	petek: Maeedonij, škof; Gvidon, spozn.
13.	sobota: Virgilij, mučenec; Notburga, devica.
Kolera.
Kakor se poroča iz Sarajeva, se kolera sicer ne širi več tako močno, vendar se v posameznih kra-
f Profesor Franc Robič.
Že so prihajali glasovi, da se prof. Robiču boljša zdravstveno stanje, da so ga vsled tega že mogli prepeljati iz Varaždinskih toplic v mariborsko bolnišnico in da je upanje na precejšnje ozdravljenje; kar nas iznenadi dne 29. avgusta nepričakovana vest, da je ljubi Bog istega dne ob VA. uri zjutraj bolnika poklical nagloma k sebi. Prof. Franc Robič je v 73. letu starosti sklenil svoje dela, trudov in skrbi polno življenje. Rojen je bil dne 21. aprila 1841 v Lembahu. Bil je najprej ljudskošolski učitelj, nato se je usposobil za profesuro na učiteljišču in postal 1. 18712 profesor na mariborskem učiteljišču. Kot uglednega šolnika ga je imenovala vlada za c. kr. okrajnega šolskega nadzornika v okrajih Maribor in Radgona. L, 1891 je bil izvoljen v državni zbor, v katerem je zastopal mariborsko-slovenjegraški okraj do 1. 1907, ko je vsled izredno surovega napada liberalnega učiteljstva in še bliže mu stoječih oseb propadel nasproti g. Ježovni-ku. V deželni zbor je bil izvoljen že leto prej 1. 1890 za okraj Maribor. Od tega Časa je bil nepretrgoma zastopnik mariborskega okraja v deželnem zboru. Po smrti nemškega konzervativca Karlona je bil izvoljen za deželnega odbornika, kojo častno službo je izpolnjeval do svoje smrti. Profesor Robič je vžival vsled svojega modrega in previdnega postopanja v političnih krogih velik ugled. Ko so po zadnjih deželnozbor-skih volitvah Nemci s skrajnim preziranjem začeli nastopati nasproti slovenskim zahtevam, bil je Robič oni, kateri je z mladeniškim ognjem med slovenskimi poslanci dokazoval nujno potrebo slovenske obstrujcci-je. Pokojni profesor Robič se lahko imenuje oče slovenske obstrukteije, in kadar so ga tovariši v prijateljskem krogu tako nazivali, je s ponosnim veseljem sprejel ta poklon. Ravno izkušenost, previdnost in prevdarjenost prof. Robiča je bila za njegove tovariše riajgotovejši porok, da so z obštrukcijo ubrali pravo pot. Ko je stopil Robič v politično življenje, je prisegel na geslo: Vse za vero, dom, cesarja. Temu geslu jt, ostal zvest in ni prelomil svoje prisege, kakor mno-> gi njegovi tovariši. Bil je značaj in ostal je značaj. L. 1906 se je ustanovila liberalna Narodna stranka, 1. 1907 katoliška kmečka stranka. Robič je stopil ob stran kmečke stranke ter ji ostal zvest do zadnjega dihljaja. Zdaj nam je pobrala kruta smrt zvestega, pridnega in neutrudnega delavca iz naših vrst. Potrti in žalostni stojimo ob njegovem grobu, ginjeni se spominjamo njegove zvestobe in prijateljstva do nas, in iz naših src kipi vroča molitev do neba: Ljubi Bog, poplačaj v svoji neskončni dobroti blagemu po-
kojniku vse njegovo bogato delo, vso njegovo gorečo ljubezen, vso njegovo veliko skrb, ki jo je imel do u-bogega slovenskega naroda!
Pogreb blagega pokojnika je bil dne 81. avgusta iz mariborske bolnišnice na lembaško pokopališče. Bil je veličasten in sijajen, kakoršnega še Maribor in okolica nista videla. Udeležil se ga je tudi ces. namestnik grof Clary. Nadalje je bil navzoč deželni glavar grof Attems, večina deželnih odbornikov, sko-ro vsi slovenski deželni poslanci, nekaj nemških dež. poslancev itd. ter nepregledna množica ljudi iz mesta in okolice. Na grobu sta govorila: v imenu naših poslancev deželnega glavarja namestnik, dr. Janko-vič, v imenu Lembažanov učitelj Godec. Orli iz Maribora, Slivnice in Hoč so delali pri pogrebu častno stražo.
*	Duhovniške spremembe. C. g. novomašnik Ignacij Grifič ni nastavljen za kaplana v Gornjo Polj-skavo, ampak v St. Janž na Dravskem polju. — Župnija St. Lenart nad Laškim je podeljena č. g. Jakobu Kosi, mestnemu kaplanu v Celju. Za mestnega kaplana v Celju je imenovan č. g. Marko Skofič, kaplan v Žrečah. C. g. novomašnik Anton Medved je nastavljen kot kaplan v Žrečah.
*	Duhovne vaje za lavantinsko duhovščino so se pričele dne 1. septembra. Vodi jih o. Kari Seifert iz družbe Jezusove iz Kalksburga pri Dunaju; udeležuje se jih blizu 100 duhovnikov. Vaje se končajo v petek, dne 5. septembra.
*	Prekmurski slovenski rodoljub f. V petek, dne 29. avgusta, je umrl v Tišini na Prekmurskem častni kanonik in dekan dr. Fran^ Ivanoczy. V lepi moški starosti 56 let je od kapi zadet, zatisnil oči. Pokojnik je bil vzgleden duhovnik in zaveden Slovenec; delal je mnogo, kolikor se da pri ogrskih razmerah, za probujo in izobrazbo ljudstva in zato skrbel za dobro slovensko čtivo. Med štajerskimi slovenskimi duhovniki na meji je imel mnogo prijateljev. Pogreb je bil v ponedeljek, dne 1. septembra. Udeležilo se ga je 37 duhovnikov s škofom grofom Janezom Mikeš, kateri je tudi vodil sprevod. Med duhovniki jih je bilo 5 iz Štajerske. Vernega prekmurskega slovenskega ljudstva, ki je izgubilo z dr. I'vanoczyjem svojega očeta, je bilo silno veliko, celo plemenitaši iz okolice so bili pri pogrebu. Truplo so prepeljali v rojstno faro k Sv. Benediktu v Prekmurju. Apostol ogrskih Slovencev, počivaj v miru!
*	Slovenske učiteljice se opozarjajo na razpis službe stalne učiteljice v Trbonjah, II. pl. razreda z lepim stanovanjem. Sola je obmejna, slovenska, v lepi dolini med Spodnjim Dravogradom in Vnzenico, ob desnem bregu Drave. Prošnje do 20. septembra.
*	Nova slovenska gimnazija. V Gorici je vlada vendar ugodila dolgoletni zahtevi Slovencev in ustanovila popolnoma slovensko državno gimnazijo.
*	Slovensko mladino v slovenske šole! Bliža se Čas, da morajo otroci zopet v šole. Pazite na otroke, ki vstopajo na novo v šolo, da ne bodo za vedno izgubljeni slovenski narodnosti. Kjer so dvojne šole, poskrbite za gotovo, da se otroci slovenskih starišev ne vpišejo v nemške šole, ampak v slovenske, oziroma dvojezične. To je sedaj najvažnejše narodno-ob-rambno delo. Vse reševanje pozneje, ko je otrok že v janičarski šoli, je navadno brezuspešno. Storimo sedaj svojo sveto narodno dolžnost in poskrbimo, da pride slovenska mladina v slovenske šole.
*	Tolovaji inetl Nemci. Ko so se v nedeljo vračali hoffM""ttr 'i^tntfS^ffiTr od Robičevega pogreba, so jih v Radvanju po tolovajsko napadli nekateri Nemci, ki so bili na neki nemški veselici pri Lauferju. Že sploh je predrznost, da mariborski Nemci prirejajo svoje veselice na slovenskih tleh, toda zločinsko je, kako so nastopili proti našim Orlom. Orli niso niti slutili takih tolovajev v bližini, zato so se brezskrbno peljali skozi vas. Naenkrat vpitje kot pri divjakih in sramotenje kot pri pouličnih ušivcih. Bili so zastopniki spodnještajerske nemškutarske kulture. Da bi nad tem nihče ne dvomil, sta se med kulturonosci pojavila tudi dva uzmoviča, ki sta dvema Orloma, zmaknila čepice z lepimi peresi in znaki. S studom belježimo ta najnovejši čin propadlega spodnještajerskega nemšku-tarstva. Radovedni smo le, ali se bo slavni c. kr. oblasti posrečilo, izslediti krivce?
*	Kako nas zatiraj«? Prekmurski Slovenec nam poroča: Naše Izobraževalno društvo je imelo dosedaj za društvene prireditve na razpolago prostore gostilničarja Nedoka. Eno prihodnjih nedelj smo zopet nameravali prirediti s pomočjo naših vrlih dijakov narodno veselico. A kaj se zgodi? Gostilničar Nedok nam je odpovedal prostore. Zakaj? Vzroka ni imel. Z vso gotovostjo sumimo, da ima tukaj svoje prste vmes dr. Kamniker, to je oni mož, ki širi „Štajerca" v naše kraje, zaupnik Siidmarke in velik prijatelj — radenskega Zemljiča ter njegovih tovarišev AVračkota, Zorzinija, pl. Kodoliča in drugih. Pa naše društvo bo kljub temu obstalo in tudi mi prekmurski Slovenci bomo kljub vsem zahrbtnostim Zemljičevih prijateljev živeli na naši rodni grudi.
*	V spomin na katoliški shod se prodajajo krasne velike podobe Brezmadežne s posvetilnim besedilom, dalje umetniške razglednice in spominski znaki v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru in v trgovini Gori-čar in Leskovšek v Celju. Slovenci, segajte pridno po označenih podobah, spominskih znakih in razglednicah, da boste imeli trajen spomin na sijajno uspeli slovensko-hrvaški katoliški shod. Posebno priporoča-
mo krasne razglednice „Združitev Hrvatske in Slovenije ob priliki Hrvaško-slovenskega katoliškega shoda v Ljubljani", Vsak zaveden Slovenec in Hrvat naj bi odslej rabil le te razglednice!
*	I)rva za vojaštvo kupi intendanca III. armad-nega zbora v Gradcu, in sicer za Maribor 1740 kubičnih metrov trdih. Ponudniki naj pošljejo svoje ponudbe na vojaško oskrbovališče v Mariboru do 13. sept. Najboljše pa je, če svoje ponudbe osebno izroče pri omenjenem oskrbovališču (Militftrverpflegsmagazin).
*	Tržno poročilo. Lepo in toplo vreme zadnjega časa izborilo učinkuje na razvoj grozdja. Vinogradniki pravijo, da bo letošnja kapljica, če bo vreme meseca septembra količkaj ugodna, mnogo boljša od lanske. Radi tega je začela padati tudi ^ena lanskemu vinu. — Premog postane dražji. Gornještajerski lastniki premogovnikov so sklenili, podražiti premog za 6 vin. pri 100 kg. Naročila na premog so neki tako ogromna, da premogovniki ne morejo več zadostiti vsem naročilom. Celo iz Balkana se naroča na stotme vagonov premoga iz Avstrije. Tudi državni (erarični) premogovniki so zvišali ceno premogu. — Jabolka in slive so ta teden zopet pridobile na ceni. Za slive se plačuje po Slovenskih goricah in mariborski okolici po 12—IG vin. za 1 kg; žganjarji pa so pomaknili cene že na 40—42 K 1 štartinjak. Za jabolka se plačuje 12—16 vin. za 1 kg. — Cena živini zopet na vseh sejmih močno pada. Posebno cene svinj so ta teden na graškem in dunajskem sejmu izgubile po 8—20 vin. pri 1 kg. — Žitne cene so stalne.
*	ZavSlev. Stražo. Štajerska za Slov. Stražo: Po Antonu Ribar, župniku v Št. Vidu na Planini, zložili svatje na gostiji Tovornik-Be-lak, 15 K; po Matevžu Omladič v Braslovčah, nabral ob priliki poroke svojega brata, med veselimi gosti K 6.16; pri zlati poroki župana Martina Pirtovšek in njegove soproge v Rečici 11 K; po Mihaelu Gobec v Mestinjah iz nabiralnikov: v župnišču nabrano na mlad shodu, K 5'57, pri g. J. Blatniku K 2'78; pri g. Mihaelu Gobec 1 K in pri g. J. Pischer 60 vin.; podružnica Sv. Lenart v Slov. gor., 100 K; podružnica v Dramljah 2 K; po g. Karlu Guček, bogosl. v Celju, nabral na primiciji č. g. Jakoba Bohak v Stndenicah pri Poljčanah 62 K; po 6. g. Francu Hohnjec, kaplanu v Rečici ob Savinji, nabrano na primiciji č. g. Franca Štiglic na Rečici 100 K; županstvo Dobrna pri Celju 10 K; po č g. Frančišku Jazbinšek, bogosl. nabrano na primiciji vč. g. Turka v Pilštanju K 17' 10; nabrano na sestanku dijakov v Novi Štifti nabral g. J. Muršič K 5 43; Martin Gaberc, kaplan v Rajhenburgu, K 3 30; po Francu Lilek, pos. v Št. Ilju, iz nabiralnika 10 K; podružnica v Celju, iz nabiralnika 5 K; podružnica v Brežicah K 55'86; ženska podružnica Sv. Peter na Medv. selu, K 9 30.
*	Namesto venca na grob pokojnega profesorja Robiča so darovali za Slov. Stražo poslanci: dr. Korošec 10 K, dr. Jankovič 10 K, dr. Benkovič 10 K, dr. Verstovšek 10 K, Franc Pišek 10 K, Mihael Brenčič 10 K, Peter Novak 10 K, Josip Ozmec 10 K, Jakob Vrečko 10 K, Anton Meško 10 K. — Slovensko društvo je darovalo mesto venca na krsto deželnega odbornika in poslanca gospoda Fr. Robiča za dijaško kuhinjo v Mariboru 20 K.
*	Za Dij. kuhinjo v Mariboru so darovali naslednji p. n. dobrotniki in dobrotnice: Gostje na primiciji č. g. Turka K 17'10; gostje na gostiji Polšak—Kapun v črešnjevcu K 22 27; neimenovan 30 K.
*	Slabe letine kmetovalec lahko prepreči. V praksi se jo izkazalo, da so zimske setve, ki so se krepko gnojile s Tomaževo žlindro, mnogo bolje prezimile, sploh da so se bolje upirale slabemu vremenu in škodljivcem. Poleg hlevskega gnoja je gnojenje s Tomaževo žlindro k jesenskim setvam v razmerju 400 kg za hektar za dosdgo najvišjih dohodkov izredno važnosti. Brez gnojenja s hlevskim gnojem se bo dodatek Tomaževe žlindre na 500—600 kg. zvišalo; ob enem pa se bo dalo primerno gnojenje dušika in kalija.
Bfariborski okraj,
m Maribor. Pred nekaj dnevi je predsednik SiidffiTfrice, 'i^l^nec "VVastian, gonil po St. Ilju, Pesnici in Mariboru goste iz „rajha". Razkazoval jim je kraje, kjer so naseljeni lutrovski Svabi in jih je vne-mal za to, da bi se jih še več naselilo v naše kraje. NekPrus je vprašal lutrovskega naseljenca v Št. Ilju: „Kako je tukaj?" Svab mu odgovori. „Mure šlekt! Ka geld, niks c fresn!" (Strašno slabo"! Nič denarja, nič jesti!) Svabom se namreč ne godi posebno dobro, ker Sudmarka nima denarja, da bi ž njim, kakor prvotno, zalagala svoje naseljence. V Mariboru so mariborski Nemci plačali potujočim bratom iz Rajha večerjo iti jim kupili piva, potem pa so šli „bratci" zopet dalje proti jugu. Namen te rajže je bil, da spravijo lutrovski Prusi še več svojih ljudi v naše kraje. Slovenec, ne prodaj svoje rodne grude nemškemu tujcu!
m Sv. Peter pri Mariboru. Nemila smrt je zahtevala tudi iz vrste mladeniške Marijine družbe eno žrtev. Umrl je po dolgotrajni bolezni, večkrat previden s sv. zakramenti, vzgleden, pošten in vrl mladenič, Kari Grozi. Upamo, da je kot ud cerkvenega društva plačeval letno udnino za sedež v nebeškem raju. V nedeljo, dne 17. t. m., ga je spremljala Aloj-zijeva in Marijina mladeniška družba k večnem.; počitku. Dragemu sobratu svetila večna luč!
m Svečina. Umrl je g. Jos. Elžnik, veleposestnik v Slatinskem dolu. Rajni je bil vrl katoliško misleč mož in je ob volitvah vedno volil z našo stranko. Zapušča ženo in 8 nepreskrbljenih otrok; najstarejši je komaj 11 let star. Svetila pokojniku večna luč!
m Sv. Jurij v Slov. gor. Komaj je Tonček v občini Spodnji Gasteraj sočasno prišel na ž up a sle i sto-lec, že ima povsod smolo. Ce hoče žunan izdati živinski potni list, mora tudi znati pisati, Tonček pa tega ne zna prav. Res čuda! Ima pač brihtno glaveo. Želeti bi bilo, da se oprimeš zopet svoje mešetarske palice, morda bo malo več sreče. Ako se ti to milo stori, bomo že drugi poskrbeli za to, da nam v prihodnje županil ne boš.
m Sv. Anton v Slov. gor. Ganljive prizore smo doživeli pretekli teden pri naši cerkvi. Jemali so so iz zvonika stari zvonovi, da se nadomestijo z novimi. Vsak zvon je delal delavcem velike težave i V gledalcu se je zdelo, kakor da bi se zvonovi upirali in nam klicali: „Nehvaležneži, toliko let smo vam služili, sedaj pa moramo dol iz našega visokega mesta". Pa
r.iso se mogli upreti človeškemu umu, vrli delavci so jih premagali in sedaj ležijo žalostni okoli cerkve ter jemljejo molče slovo. Pa čut žalosti, ki nas obide ob pogledu na stare zvonove, nam prežene vesela zavest, da pridejo kmalu novi, večji po številu in teži. Obljubili so svoj prihod na dan Male Gospojnice, so se pa za en teden zakasnili, ker se hočejo še olepšati, da jih bomo tem veselejši in tako jim bomo šli nasproti dne 13. septembra v Ptuj, dne 14. septembra jim bomo pa odkazali njihovo novo domovino na najvišjem bregu Slovenskih goric.
m Hoče. V nedeljo je imelo naše Bralno društvo poučno zborovanje, ki je bilo lepo obiskano. Govoril je zastopnik S. K. S. Z. in navduševal navzoče, naj pristopijo v slovensko katoliško organizacijo. V slogi je moč. Pristopilo je 10 fantov na novo v telovadni odsek Orel. To je lepo! Čast vam! Ostanite zvesti in ne bo vam žal! Ne bojte se napadov od nobene strani. Vsaka dobra reč ima sovražnike, V kratkem bo zopet zborovanje pri g. Rojku, ker zadnjo nedeljo niso mogli vsi priti zaradi pogreba g. poslanca Robiča. Štirje naši Orli so se udeležili pogreba v kroju.
m Račje. Naši tukajšnji pristno nemški „burši" priredijo v nedeljo takozvani „Burschenfest". Naročili so si pa plakate samo v nemškem jeziku, ker menda ni nobenega slovenskega mladeniča \ „nemških" Ra-Čah. Ce nismo toliko vredni, da bi dali tudi v slovenskem jeziku tiskati vabila, pustimo vas iz sroa radi same.	Slovenski fant iz RaČ
m Studenice. Mladeniči so imeli na Angeljsko nedeljo kaj lepo slovesnost blagoslovitve novega .ban-dera v spomin Konštantinovemu jubilejo. Vrhu droga se lesketa sv. križ; na banderu sta podobi presv. Srca Jezusovega s podpisom: „Moj sin, daj mi svoje srce", in Marija, kraljica src, z Detetom; mladenič ji daruje svoje srce. Lepo pridigo mladeničem in slovesno sv. mašo za nje je imel č. g. dr. Jos. Hohnjec. Mladeniči so vsi pristopili k sv. obhajilu, obenem tudi za sveto leto. Krasno bandero so napravile čč. sestre magdalenke, ki so tudi darovale lepi trak.
m Slivnica pri Mariboru. V nedeljo, dne 7. septembra po ve-černicah priredi izobraževalno društvo v stari šoli dve igri: „Oh ta Polona" in „čašica kave". Vabimo vse, ki ljubijo dobro in pošteno zabavo, da nas v obilnem številu počastijo. Vstopnina: sedeži 50 vin., Btojišča 20 vin. Ker je čisti dobiček namenjen za razširjenje društvene sobe, se preplačila hvaležno sprejemajo.
Ptujski okraj.
p Ptuj.Tretja žrtev krvave žaloigre je hčerka Olga Preuz; katero je ustrelil dragonecDengsclnvert. Morilec jo je bil trikrat ustrelil v hrbet. Sla si je i-skat zdravja v bolnišnico v Gradec, a pretečem teden je vsled velikih bolečin umrla. — Pred nekaterimi dnevi je zadela kap gospo Scharner, soprogo izdelovalca dežnikov; na Bregu pri Ptuju pa komaj 281etno soprogo trgovca Iglič. Revica je bila takoj mrtva.
p Št. Janž na Dravskem polju Dne 24. avgusta je proslavljala naša Požarna bramba251etnico svojega obstanka. Srčno ji častitamo in želimo ji še srečni obstoj na „mnoga ja leta" v blagor in korist župlja-nov. Hvala ji za nje dobrote in ljubeznjivosti, hvala tudi njenemu ustanovitelju, velezaslužnemu nadučite-Iju v pokoju, gospodu Antonu Hrenu. Ta je bil naš blagi gospod nadučitelj, mož za nas, mož za naš blagor. Gotovo ga bo srce zabolelo, ko bo čul, da njegovi nasledniki zlorabljajo njega slavna dela in ustanovitve v politične namene. K slavnosti so poklicali Sokole. Kje je sloga?
p Oslušovci pri Sv. Lenartu. V zadnji številki „Narodnega Lista" se zopet neko lažnjivo, a nam dobro znano dopisunČe pod krinko Lasigovčar zaganja v našo Mladeniško Zvezo. Kaj neki ga jezi toliko naša Mladeniška Zveza? Vemo, da mu ni toliko za Mladeniško Zvezo, ampak da mu je le bolj za osebni boj, menda zato, da je moral večkrat s poparjenim srcem oditi od okna onih deklet, ki mu delajo toliko preglavice. Ti lažnjivo dopisunče, kaj so ti pa storili naši fantje, da toliko lažeš o njih? Si jim menda nevošljiv, da nimaš istega ugleda med nami, ko pa fantje pri Mladeniški Zvezi? Ali je lepo, da jemlješ čast tudi našim dekletom, ko si jo sam izgubil s slaboglasnimi osebami ? Pred seboj pometi vsaj največje blato, imaš ga dovolj, in idi raje učit svojih punčar preko Pesnice, naša vrla dekleta pa pusti pri miru, kakor ona tebe, saj vidiš, da te nikdo ne mara. Kdo se bo pa za take šeme zanimal? Ce ti je pa toliko za osebni boj, pa pazi, da ne pridejo na dan tvoje nečedne stvari, ali da se ne znajdeš tam, kjer bi pihal letos dobro obroden ječmen. Tja ne pridejo Forminšice po cuker-ček, pač pa boš imel čas študirati za „Narodni List" riove dopise; to bi bilo malo dobro zdravilo za tebe. Svetujem ti, da pustiš našo Mladeniško Zvezo pri miru in se brigaj raje za svoj „kšeft". Vam, fantje pri Mladeniški Zvezi, pa kličemo: Le čvrsto naprej, nič strahu, kajti strali je le onega človek?, ki ima marsikaj na vesti. Pokažite, da korakate pogumno in neustrašeno naprej z veseljem do dela, uo potu, po katerem vas vod i Mladeniška Zveza, po potu krščansko in narodne zavednosti.
p Ormož. V nedeljo, 21. septembra se vrši na vrtu Ormoške posojilnice velik shod in zborovanje mladeničev celega dekanijskega okrožja. Popoldne po večernicah pa ravnotam veselica in velika ljudska slavnost spojena z govori, deklamacijami, gledališko predstavo, petjem, srečolovom, telovadbo itd. Sodelujejo mladenke dekliških zvez dekanijskega okrožja. Katoliški stariši, ki Vam leži prihodnjost Vaše mladine na srcu, udeležite se te slavnosti I Mladeniči in mladenke, agi-tirajmo za obilno udeležbo. Pokažimo, da se naše organizasije zavedajo naloge za obrambo in obstanek naše sv. vere in slov. narodnosti. Torej na veselo in mnogoštevilno svidenje v Ormožu vabi odbor Mladeniških zvez dekanijskega okrožja.
p Središče Kakor že naznanjeno, se vrši 7. septembra tukaj velik dekanijski dekliški shod in sicer po tem sporedu: Ob pol desetih pridiga, sv. maša ter skupno sv. obhajilo. Nato se prične takoj zborovanje na društvenem prostoru pri g. Lončariču. Govornik pride iz Maribora. Potom nastop govornic, ob dveh večernice, po večernicah priredijo dekleta zgodovinsko igro „Junaške Blejke" s petjem. Dekliške zveze tudi .zvtn naše dekanije so prijazno vabljene, pride celo zastopnica Savinjskega okrožja. Na veselo svidenje.
p Sv Troji«;» v Halozah V nedeljo, 14. septembra takoj po rani službi božji se vrši v društvenih prostorih zanimiv podučni shod Mladeniške zveze. Podučni shodi bodo od sedaj naprej redno vsako nedeljo v mescu. Člani, katoliška mladina, prijatelji in zaščitniki naše organizacije, pridite tokrat v mnogobrojnem številu!
Ljutomerski okraj.
1 Ljutomer. Volitve za okrajni zastop so izpadle ugodiio. Tudi za naprej bomo imeli Slovenci v za-stopu večino. Govori se, da nameravajo vložiti nem-škutarji protest.
1 Sv. Jurij ob Ščavnici. Z zlatim križcem je odlikovan za zasluge naš rojak Mihael Slavič, c. kr. orožniški stražmojster, službujoč v Gradcu. Omenjeni je bil že 1. 1898 odlikovan s srebrnim križcem za zasluge. Castitamo!
1 Veržej. Dne 8. septembra se vrši tukaj slovesno posvečevanje nove kapele v salezijanskem zavodu „Marijanišče" v čast Materi dobrega sveta. Kapelo posvetijo prevzvišeni knezoškof, ki pridejo v Veržej na predvečer, 7. septembra, okoli 'A5. ure popoldne. Drugi dan se začne posvečevanje kapele in oltarjev ob 8. uri.
1 Gornja Radgona. lOletnioa naše M. Z. se je prav lepo obnesla. V cerkvi je dopoldne govoril mladeničem na srce prof. dr. Lukman; on je daroval tudi slovesno sv. mašo, med katero smo člani Mladeniške Zveze imeli skupno sv. obhajilo. Popoldne se je pn g. Osojniku vršila prelepa slavnost. Po pozdravu predsednika Potočnika nam je urednik Žebot (g. dr. Korošec je bil radi RobiČevega pogreba zadržan) govoril o nalogah slovenskega mladeniča. Govorila sta še č. g. Kraner in naš vrli Lančič. Nato pa so se zapele lepe pesmi, igralci pa so igro: „Skriven zaklad" prav izborno pogodili. Sedaj pa mladeniči gornjerad-gonski, le zopet korajžno naprej!
1 Kmet. podružnica v Vučjivasi zboruje v nedeljo 7. septembra po rani sv. maši (ob 8. uri) v gostilni g. Hauptmana pri Sv. Križu, popoldne ob 2. uri pa v šoli v Vučjivasi. Na obeh zborovanjih bo predaval nadrevizor g. VI. Pušenjak o svetovnem denarnem trgu in njegovem vplivu na naše gospodarske in socialne razmere. K številni udeležbi vabi kmetovalce odbor.
Slovenjgraški okraf,
s Slovenji Gradec. Med našimi liberalci vlada vel ka potrtost. Podrl se jim je njih glavni steber, njih dušni voditelj, njih dika in ponos, Jaka Vrečko. — Pogreba g. deželnega odbornika Robiča se je udeležil g. župan lehenski, g. Jos. Rotovnik.
s Sv. Uršula na Plešivcu. V nedelje, dne 24. avgusta, je priredilo Štajersko okrožje J. S. Z. III. veliki slavnostni izlet na to visoko goro, ki meri 1696 metrov. Krasen je bil izlet na Kozjaku, še lepši je bil na gori Oljski, ali takšen kot je bil na meji, kjer se ločita štajerska in koroška dežela, pri Sv. Uršuli, sn še ni videl vrli Korotan, ne slovenski Štajerci. Že v soboto, dne 23. avgusta zvečer, so priromali velenjski delavci in drugi romarji na to goro, na kar je bila najprej večerna služba božja. Nato je sledilo zvečer ob 8. uri zaupno zborovanje slovenskih delavcev o njihovih razmerah in krivicah, ki se gode med delavci, na katerem je poročal delavski organizator štajerskega okrožja J. S. Z., Vekoslav Zaje. Po shodu so cerkvene pevke iz Starega trga zapele par mičnih slovenskih pesmi. — Drugo jutro, v nedeljo, dne 24. avgusta; je bila ob 6. uri procesija, pridiga in slovesna s", maša. Po sv. opravilu se je zbrala velikanska m »ožipa .ljudi pred cerkveno hišo, kjer se je javno zborovanje pod milim nebom. Organizator J. S. Z., Vekoslpv Zaje, otvori zborovanje, ter v navdušenih besedah pozdravi vse delavce, koroške in štajerske Slovence. Nato je v daljšem govoru obširno risal važen pomen združitve slovenskega naroda med slovenskimi Korošci in Štajerci. Pred oči nam je postavi!, kaj vse zamere doseči sloga med ljudstvom. Z velikim navdušenjem je ljudstvo ob koncu klicalo glasni „Živio!" Nato je nastopil g. Jernej Slemnik iz Starega trga, l<i je v svojem izbornem govoru navduševal ljudstvo k edinosti in verskemu življenju. Starotrški g. kaplan Blaž Brdnik je poslal pismeni pozdrav v smislu preizkušenega izreka: „Pomagaj si sam, in Bog ti bode pomagal".
s Šmartno pri Velenju. Prireditev naše Dekliške Zveze dne 24. avgusta je uspela v našo zadovoli-nost. Dekleta so svoie vloge v prelepi igri: „Marijin ot>'ok sem" večinoma prav dobro pogodile ter žele ob koncu vsakega dejanja obilo polivale. Udeležba od strani domačih faranov je bila bolj srednje vrste; zato pa so nas sosednja škalska dekleta pod vodstvom č. g. kaplana v obilnem številu počastila, za kar jim bodi izrečena krepka zahvala.
s Št. Ilj pri Velenju. Vprašamo merodajne kroge, ali je poklic učitelja vzgoja šolske mladine ali mogoče tudi razne agenture?
s Črna pri Prevaijih. V nedeljo dne 7. septembra se vrši pri nas shod J. S. Z. po drugem sv. opravilu. Na shodu poročata veleč. g. župnik Dobrove in delavski organizator g. Vek. Zaje iz Velenja. Delavci in delavke, vsi na shod k Drofeniku!
s Skale. V nedeljo zjutraj dno 7. septembra ob pol 8. uri se vrši shod J. S. Z. za rudarje v gostilni g. Ane Jerič, glede bratovske skladnice. Poročal bo drž posl. dr. Verstovšek. Dclavci pridite vsi!
s Sv. Križ pri Belih vodah. Ivonštantinova slavnost se bo vršila tukaj od 11. do 14. septembra. V četrtek zvečer pozdravi romarje vlč.
g. dekan Ivan Rotner. V petek in soboto ste po dve pridigi, ena zjutraj, ena pa zvečer. V nedeljo, na praznik povišanja križa J 4. sept. je prvo sv. opravilo ob šestih, drugo slovesno ob desetih. Tudi v petek ob sedmih bo slovesno sv. opravilo. V soboto zvečer bo po pridigi običajna rimska procesija s presv. Rešuj im Telesom.
s Mareriberg. Mladeniška zveza ima v nedeljo, 14. septembra pri podružnici sv. Janeza poučni sestanek.
Konjiški okraj.
k Konjiška okolica. Okoličani, sredi meseca septembra bo nemško-trški zmaj v podobi šulferajnske suelmarkovske nemške šole zopet žrl slovensko milo deco. Kdor si noče nakopati prokletst-, a narodnega izdajstva nad svojimi ljubljenčki, naj jih ne peha v šolo odpadništva in poturic. Nemški narod menda vendar ne živi samo od slovenske krvi! — Kmet.
k Priliova. Ker napadajo nekateri g. kaplana na Prihovi, češ, da hodijo k njemu takšni, ki imajo s kom prepir ali ki vedo kaj novega, sem primjran vzet' tega gospoda v obrambo. Vaš g. kaplan se trudi ia skrbi za veliko imenitnejše in važnejše stvari, namreč za boljšanje duš. Ne sodite se predrzno med seboj, ampak poboljšajte se, potem bode utiliivil tudi dopisnik iz tuje fare. Novice v časnik pisati (n. pr. o požaru itd.) je pa vsakega resnicoljubnega pristaša dolžnost.
Celjski okraj.
c Celje. Liberalni listi prinašajo „zanimivo" novico, da bo v celjskem Narodnem Domu drle 5. oktobra glavni zbor Narodne stranke, združen s slavnost-jo Zveze narodnih društev In — plesom. Somišljeniki iz Vranskega in drugih „naprednih" občin bodo na tem zboru poročali o blagodejnem vplivu zveze liberalcev z nemškutarji; Blaž Urleb in „o-llični" liberalci iz Škofje vasi bodo pa poročali dr. Kukovcu o sreči njih rekurzov, Spindler ovinarjih „narodnega sklada". Seveda bo glas o teh predmetih gotovo gnal vsakega spod i.ieštajerskega liberalca v Celje. — Dne 29. avgusta so priromali v naše mesto oni švabi, kate-; rim razkazuje Sudmarka po naših krajih svoje na-selniško delo. Mesto je te goste bogato pogostilo. Ali i je denar naših davkoplačevalcev za to, da se kupuje-I jo južine tujcem iz „rajha"?
c Hmelj. Braslovče, dne 1. septembra 1913. — Tudi pozni hmelj je obran. V nekaterih legah, kakor v Žalcu, se je prav lepo izrastel, v nekaterih občinah pa, kakor v Braslovčah, se ni mogel razviti, imeli smo bolj mrzle noči in je sedaj pozni hmelj pri nas veliko slabejši kakor navadno. Prodaja se poznilimelj pri nas po 300 K in nekaj napitnine. Cena pri goldin-gu se komaj vzdržuje od 350-390 K za 100 kg. 400 K se ne da več doseči. Da niso cene višje, je prisoditi zelo ugodnemu vremenu, ki traja že 3 tedne in posebno na Nemškem, kjer pridelujejo večinoma pozni hmelj, se je ta zelo popravil. Letošnje leto je bilo tudi zelo hladno in se je piva veliko manj popilo kot navadno, torej je dokaj hmelja pivovarnarjem preostalo, ki sedaj mirno čakajo, namesto, da bi posegli v kupčijo. Velika hiba pri prodaji hmelja je tudi, da hmeljarji svoje blago silno ponujajo. Slučajno sem bil v Žalcu, kjer je središče naše kupčije in so kar tru-moma hodili hmeljarji za kupci in po uzorcih ponujali hmelj. Ni torej čuda pri takem pritisku, če so ga prodajali po 270—280 K 100 kg, tačas, ko so ga drugi hmeljarji po 370—390 K prodajali na domu. Dalje se ozirajo kupci tudi na razna svetovna poročila, ki kar krožijo in so si zelo navskriž. Ravnokar je izšlo poročilo svetovno znane tvrdke „Sirovi Gutterman", ki i-majo svoje trgovine v Zatcu, Norinbergu in Njujorku, in je sledeče: Žatec 90.009 met. stotov, AuŠa GO.OOO met. stotov, Dauba 5000 met. stotov, Gornje Avstrijsko 5000 met. stotov, Štajersko 30.000 met. stotov, Galicija 16.000 met. stotov, moravsko 5000 met. stotov,. Ogrsko s Sedmograškim 39.000 met. stotov; torej Av-stro-Ogrska 250.000 met. stotov. Potem na Bavarskem, Hallertau 120.000 met. stotov; hribovski kraji tam 4.5.000 met. stotov, Aiša 12.000 met. stotov, Špalt 30.000 met. etotov, Kinding 3000 met. stotov, Virtenberg 45.000 met. stotov, Alzacija-Lotrinško 40.000 met. stotov, Ba-licija 16.000 met. stotov, Moravsko 5000 met. stotov, torej Nemčija 330.000 met. stotov; Belgija 65.000 met. stotov, Francoska 50.000 met. stotov, Rusija 60.000 m. siotov, Anglija 300.000 met. stotov; Amerika poroča brzojavno, da ima 125.000 vreč; Kalifornija 05.000 vreč, Vašington 40.000 vreč, država Njujork 35.000 vreč, kar znese 480.000 met. stotov. Avstralija 15.000 met. stotov; torej svetovna bernja 1,550.000 met. stotov (po 50 kg). Dalje piše ta svetovna tvrdka, da z o-zirom na ležeči hmelj pri pivovarnarph in zgoraj i-menovana bernja bo popolnoma zadostovala za potrebe pivovarnarjem in po mnenju te tvrdke ni upravičeno računati na visoke, ampak na srednje cene.
Florijan Rak.
Teharje. Že dolgo nismo nič poročali d delovanju našega Izobraževalnega društva; zato pa naj sedaj na kratko omenimo, kako se kaj gibljemo pri nas. Ustanovili smo tamburaški odsek, kateri se pod spretnim vodstvom č. g. kaplana marljivo vadi. Dekliško Zvezo smo poklicali v življenje. Na ustanovnem shodu dne 31. avgusta je pristopilo že mnogo članic. Za Dekliško Zvezo je pri nas veliko navdušenje. Za izobrazbo naše mladine se silno mnogo trudi č. gospod voditelj, za kar mu kličemo: Stoteri Bog plačaj! — Na katoliškem shodu v Ljubljani je bilo iz Teharjev 22 udeležencev; gotovo častno število za našo župnijo. — Izza kulis odbora Dekliške Zveze smo tudi iz-
vedeli, da si nameravajo omisliti naša dekleta narodno nošo po vzgledu vrlih Gorenjk.
c Drami je. Pri sodnijski obravnavi v Celju dne 21. avgusta je bil župnik od razžaljenja časti nasproti Jarnoviču oproščen, ker je ena njegova priča pod prisego potrdila resnico, da ga je župnik na binkoštni ponedeljek z mirno, glasno besedo, brez kričanja, javno v cerkvi posvaril, ko si je pred pravim časom in brez cerkvenega dovoljenja izgubljeni sedež že tretjo-krat javno nazaj prisvojil, V mirnem svarjenju ni našel sodnik razžaljenja.
c Sv. Jurij ob juž. žel. V zadnji številki „Slov. Gospodarja" je nekdo poročal o šentjurskem hmelju in izrazil željo, da bi se šolske počitnice prestavile zaradi hmelja na bolj zgodnji čas. Toda jaz sem pa, in z menoj mislim, tudi velika večina občanov, glede počitnic ravno nasprotnega mnenja. Ker smo v Št. Juriju v veliki večini kmetje, ki smo ob enem tudi živinorejci, imamo šolske otroke v počitnicah za pašo, ne pa za obiranje hmelja. Kakor kaže izkušnja, šolski otroci itak ne zaslužijo mnogo pri obiranju hmelja, pač pa je pri tem prilika, da se v marsičem pokvarijo P; poliujšajo. Zato mislim, da je boljše, če prepustimo obiranje hmelja rajše starejšim ljudem. Svoj čas smo se mnogo trudili, da smo dosegli tako pozne počitnice zaradi paše, zdaj pa bi naj zaradi hmelja počitnice zopet prestavili na bolj zgodnji čas?! Ce bi se kedaj res pokazala potreba, prestaviti počitnice in bi bila res večina kmetov za to, bo o tem že v pravem času sklepal občinski odbor in krajni šolski svet. Toliko torej dopisniku in drugim v pojasnilo.
Jožef Rataj, župan.
c Št. Jurij ob juž. žel. ...Nek možicelj je začel postajati predrzen; on napade kar na cesti mimoidoče naše somišljenike; misli menda, da jo taka slast, ž njim prazno slamo mlatiti v pogovoru o prvaški poli-t ki. Saj ima „gepl", naj jo mlati ondi. Menda je hud, t a se njegovo ime izrecno ne imenuje v „Slov. Gospodarju" z g. BI. Urlebom skupno. Tega veselja mu ne napravimo, ker ne zasluži, ker nima nič zaslug. Urleb je bil pa župan, je varuh mladoletnih, zaprisežen cenilni mož kmečkih posestev in njih dohodkov itd.
c Višnja vas pri Vojniku. Dne 31. avgusta je i-rnel g. Vinko Steiner, posestnik iz Petrovč, pri nas poučen govor o živinoreji. Nabralo se je precejšnje število domačinov, posestnikov in posestnic. G. Stei-oer nam je podrobno razlagal o domačih mlekarnah. Udeleženci se govorniku iskreno zahvaljujemo za pu-učne besede.
c Griže. Shod, ki smo ga imeli rudarji Jugoslovanske Strokovne Zveze dne 17. avgusta v Grižah se je prav dobro obnesel. Govoril je Vekoslav Zaje, ki je prav izvrstno razpravljal o bratovski skladnici, o bolniški podpori, povišanju dnevnih plač in še več o drugih važnih rečeh. Prišlo je pa tudi 5 rudečkarjev in nekaj janičarjev, ki so prav skrbno zastopali naše izreke in besede Vekoslava so znanemu bližnjemu rdečkarju tako nategnile živce, da je moral dne 18. avgusta takoj k zdravniku. Ce ne bo nehal, bo še večkrat obolel.
c Rečica v Savinjski dolini. Prejšnjo nedeljo
smo imeli pri nas ob velikanski udeležbi Konštanti-novo slavnost. Že preclpoldne so domači g. kaplan F. Hohnjec imeli pridigo o Konštantinu in njegovih zaslugah za krščansko vero. Popoldne pa se je po večernicah pričela slavnost sama, katero je otvoril tudi domači g. kaplan s slavnostnim govorom. Povdarjal je pomen zmage krščanstva nad paganstvom, slavil križ kol naše zmagovito znamenje v boju proti sovražnikom ter končno pozval vse navzoče, da so oklenejo z vso ljubeznijo križa. Nato sta sledili dve igri: „Marijin otrok sem" in „Pri gospodi". Igrale so domače mladenke iz Marijine družbe in od Izobraževalnega društva. Svoje \ioge so vse prav imenitno rešile kljub temu, da so še-le prvič nastopile. Ljudje se niso mogli načuditi njihovim brhkim kretnjam, lepi izgovorjavi in igri primernem vedenju. Nato sta bili dve dekla-maciji: „Zmago slavnemu križu" in „V katakombah". Med odmorom je neumorno svirala domača godba. Zasluga za to, da je prireditev tako imenitno uspela, gre posebno g. kaplanu, ki so z vstrajno požrtvovalnostjo vodili vse vaje i:i predpriprave za igro.
c Vransko. Utonil je pri kopanju v Savi 181etni sin tukajšnjega župana in trgovca, Karol Sohwent-ner. Bil je v Brežicah uslužben v neki trgovini, da se izuri in potem prevzame doma trgovino. Prijel ga je krč.
o Gora Oljka. Veliki romarski shod na gori Oljki pri Polzeli bo letos, v nedeljo, dne 14. septembra,
nn goJ povišanja sv. križa.
c Gornji Grad. Novi učitelj Dolšek se je pokazal pravega liberalca. Naročil je za Mehkovo in Pil-pahovo hišo, ki sta veljali dosedaj za krščanski, list „Dan".
c Sv. Peter na Medvedovem selu. V nedeljo, dne 17. avgusta, je pri nas govoril o prezimovanju ter o združevanju čebel g. Jurančič ter potrebno razkazal pri župnikovem čebelnjaku. Državni potovalni u-čitelj za kmetijstvo v Dalmaciji, g. Makso Anderlič, nam ie podal zanimive podatke o čebelarstvu v Dalmaciji in med Turki. — V nedeljo, dne 31. avgusta, je priredila kmetijska podružnica Mestinje-Sv. Peter poučen izlet v šentjursko kmetijsko šolo. Udeležencev od Sv. Petra, Zibike, Sladke gore in Emarja je bilo 27. Vse prostore nam je nakazal, nas poučeval in vnemal za vzorno gospodarstvo in živinorejo g. inž. Zidanšek. Vsi udeleženci so bili zelo zadovoljni z izletom.
c Sv. Frančišek Ksaverij. G. Fr. Lužnik je nabral na KonBtan-tinovi slavnosti za Slov. Stražo K 8'20. Posnemajte!
c Frankelovo. Kmet. kat. izobraževalno društvo ima na Malo Gospojnico, 8. t. m. popoldne po .večernicah poučni shod na kojem bode predaval dež. potovalni učitelj g. Franc Goričan o kmetijstvu.
c Sv. Peter na Medvedovem selu. Protialkoholno društvo „Sveta vojska" priredi v nedeljo dne 7. sept. ob 3. uri popoldne velezanimi-vo poučno zborovanje, na katerem bo govorila tajnica osrednjega društva „Sveta vojska" v Mariboru gospdč. učiteljica Antonija Stupica. Vsi udje, posebno še vse žene in dekleta domače in sosedne, na svidenje I c Latkova ras. Prost, gasilno društvo priredi dne 7. septembra ob 3. uri popoldne veliko vrtno veselico na vrtu g. načelnika F. Cilen-šeka. Vsi prijatelji poštene zabave ste prisrčno vabljeni 1
Brežiški okraj.
b Sv. Peter pod Sv. Gorami. Običajni živinski sejem na Sv. Gorali se vrši letos v torek, dne 9. sept.
b Videm. Za naš krasni Videm je napočila nova doba, doba splošnega napredka. Neka tvrdka je že začela z zidavo velikanske tovarne za izdelovanje vse mogočih stvari, posebno inštrumentov za merjenje. Govori se že tudi o velikem parnem mlinu, o novi pe-kariji, o novem hotelu itd. Ob novem letu borno že vrgli zastarele petrolejke med staro šaro in naše ceste in domove bodo že razsvetljevale električne žarnice. In še mnoge druge nam obetajo. Potem ne bomo več silili v Ameriko in na Nemško, ker bo za pridno roke dovolj zaslužka doma.
b Pttsavski mladeniči! Mladeniški shod za celo spodnje Posavje se vrši v nedeljo dne 21. t. m. v Brežicah. Začnite že danes po vseh župnijah agitiratil
Listnica uredništva.
Št. Lenart v Slov. gor.: Ker ni podpisa in ker je dopis s svinčnikom pisan, smo ga pokopali na dnu uredniškega koša. — Št. Jurij ob Ščavnici in Kozje: Ali je urednik kriv, če je tako malo dopisov iz Vašega kraja? Pero je treba zastaviti. Zabavljanje spremenite v sklep, da boste listu stalno poročali in mu tudi nove naročnike pridobivali.
—	.Konjice: Ostalo pride! — Slov Bistrica: Dvakrat o eni in isti prireditvi ne moremo poročati. Izročili „Straži". Pozdrave! — Luče: Isto-tako. — Gornja Sv. Kungota: Hvala! Pride. — Brežice: Smo že poprej dobili poročilo iz Vranskega. Prosimo, poročajte stalno. Pozdrav!
—	Sv. Jedert: Dobro! A za sedaj ni bilo prostora. — Laško: Ali imate zanesljive priče, da se je dotični trgovec izrazil: „da ga zelo veseli da je Windische Bagage in Gesindl spravil iz svoje trgovine" ? Mora biti tako gotovo, da tudi pred sodnijo drži. — Sv. Barbara v Halozah: Rokopis Vam je mogoče padel v vodo. ker je nečitljiv. — Sv. Ana, Dobje, Št. Lenart v Slov. gor., Reštajn, Loka pri Zidanem mostu: Prihodnjič.
O-rstšlso tržno poročilo.
Sejem z rogato živino dne 28. avgusta 1913. Cena je bila za 100 kg žive teže: klavni voli, tolsti 99—108 kron (izjemoma 116 kron), poltolsti 76—92 kron; suhi od 78—74 kron; voli za pitanje od — do — K; klavne krave, tolste od 70—82, poltolste od 48—66, suhe od 40—46, biki od 66—98, dojne krave do 4. teleta od — do — K, čez 4. tele od — do — K: breje krave od — do — K; mlada živina od 70 do 86 kron. Kupčija slaba, cene zopet padle.
Cena klavne živine za 1 kilogram: teleta od K 1"12, K 1'32; teleta Ia (izjemoma cena od K l-36 do K 1-40); mlade svinje od K 1-50 do K 1'60; nemške pitanske svinje od K 130 do K 1'34; ogrske pitanske svinje Ia od K —'— do K —•—; ogrske pitanske svinje Ila od K 1-40 do K 1-48; mesne svinje od K 1'30 do K 1'44; bošnjaške pitanske svinje, suhe, od K 1'48 do K 1"52; ovce od K —'90 do K I-—; kozliči in jagneta od K —•— do K —■—. Kupčija slaba, cene splošno padle, posebno svinjam.
Velika narodna trgovina
Kari Vanič: Celje
si	Narodni dom
priporoča bogato zalogo manuiakturnega in modnega blaga, posebno k asne novosti za ženske in moške obleke, po zelo nizkih cenah, Ostanki pod ceno. Postrežba točna in solidna. Vzorci na razpolago.
0

Vaša žena imr prav
če trdi, da je kot ustna in izpirajoča voda, kot toaletno sredstvo najboljše in najeenejSe pravo
levovo f rane. žganje
z mentolom. To domače sredstvo be je najboljše obneslo proti glavo in zoboboln, potenja rok in nog, izpadanja las, za cdpravo luskin itd. Originalna steklanioa stane samo 44 yin. velika steklenica K 1 10, posebno velika 2 kroni 20 vinarjev. Dobi se v vseh lekarnah ia trgovinah.
Aleksander Kalmár,
Dunaj 11/2.
Severni kolodvor. Poštne pošiljatve po poštnem povzetju od K 440 naprej.

Majer s 3—4 odraslimi delavskimi močmi, ki razumejo poljsko delo, se sprejme s l.v novembrom. Vpraša se pri Oto Švaršnik, Majšperg, p. Črna gora pri Ptuju. 1066
Priporoča se nova gostilna par
minut od cerkve sv. Martina pri Vurbergu, z verando, lepim vrtom in kegljiščem. Za dobro postrežbo je preskrbljeno: sveže Götzevo pivo, naravno vino, topla in mrzla kuhinja. Za obilno udeležbo se priporoča Jožef Berlinger.
Na prodaj je še dobro ohranjen, rabljen stroj, s katerim se pulijo skorje (Reissmaschin). Več se izve pri gosp. Gselman, gostilničarju v Hočah pri kolodvoru.	1065
Hišica s sočivnim in rodnim sadnim vrtom, brajdami se za 2200 K takoj proda; 500 K je hranilnice. Vpraša se pri g. Pukl, gostilničarju, Razvanje pri Mariboru. 1067
Mala vila
za poletno bivanje ali za penzi-joniste, ob državni cesti Gradec— Trst v celjskem okraju, dobro zidana, visoko pritlična, z opeko krita, 4 sobe itd., lep sočivni in cvetlični vrt, mala njiva, skupno 1000 kvadr. sežnjev. Krasna lega. Cena 14 tisoč kren. Pojasnila daje resnim kupcem brezplačno uprava „Realitäten-Mark", Gradec, Ha-merlinggasse 6 (3088). 1068
Posestvo v mlinom
v celjskem okraju na Sp. Štajerskem, okrog 7 oralov najboljše zemlje z krog 1000 hmeljevimi drogi in krog 150 sadnimi drevesi, dobro zidano hišo, mlinom, stopi, gospodarskim poslopjem, govejim in svinjskim hlevom, prešo uto, kletjo itd. Mlin vrže mnogo dobička. Vodna sila-/6 HP. Cena 20 tisto kron. Pojasnila daje resnim kupcem brezplačno uprava „Realitäten Markt", Gradec, Hamerling-gasse 6 (3087).	1069
Ženitna ponudba. Samec, najlepših let, mirne prereklosti, ima 10 000 kron v denarju, želi se priženiti na srednje posestvo; prednost, deklica od 22 do 30 let; tudi vdova s posestvom ni izključena. Prednost imajo iz dobrih kršč. rodovin. Dobro premišljeni dopisi osebe ali njenih starišev, se naslovijo pod „Jesensko cvetje 34" na uprav-ništvo. Na pisma brez natančnega naslova se ne bo odgovarjalo. 1077
Mlad soliden fant se sprejme za drugega cerkovnika. Ponudbe na stolno župuišče, Maribor. 1075
Kuharica,
ki zna res kuhati, se sprejme k majhni družini brez otrok. Perica pride posebej v hišo. Plača se mesečno 30 kron. Ponudbe pod D. H. Domžale, Kranjsko.	1076
Učenca, poštenih in pridnih starišev, ki ima veselje do trgovine, obeh jezikov zmožen, sprejme takoj Rudolf Dergan, trgovec, Laški trg.	1072
Kupim več vagonov otreslih
jabolk za mošt
in več vagonov
poznih jabolk
Ponudbe z navedbo cene je nasloviti: Hotel Austrija, Slov. Bistrica. 1074
Tli ialr P sprejme boljša o-l /j ! tt iv c bitejj ij enemu 0(j.
ličnjaku 4 tega razreda gimnazije Zračna soba v bližini vseh šol plača zmerna. Freihausgasse št. 1. Prvo nadstropje.
0
Karol Kociančič,
umetni kamnosek-podobar,
izdeluje oltarje, prižnice, krstne kamne, podobe, grobišča in mauzoleje
Velika zaloga gotovih spomenikov po priznano nizkih cenah.
Maribor :: Silerjeva ulica Stev. 25.
Hamburg-Amerika
Linie
,<ggm
Loterijske številke.
Trst 27. avgusta 1913 73 28 19 57 15 Duoaj 30. avgusta „ 26 23 58 30 3
Dobro. Po ceni!
Velika zaloga ur, dragocenosti, srebrnine in optičnih
stvari po vsaki ceni. Tudi na obroke! liustrov ceniki zastonj. Gramofone od 20-200 K. Niklasta remoat.-ura K 3'50 Pristna srebrna ura K T— Original omega ura K 18'— Kuhinjska ura	K 4'—
Budilka, niklasta K 3-— Poročni prstani	K 2'—
Srebrne verižice K 2•— Večletna jamstva,
Nasl. Dietinger
Theod. Fehrenbach
urar in očalar Maribor, Bosposk* ulica 26
Kupujem zlatnino in srebro.
Jaboljinica
izborno dobra domača se nadomesti v sedanji veliki stiski najboljše z popolnoma naravnim sredstvom „Muskatin".
Muskatin
je žlahtni naravni preparat za napravo dobre domače pijače. Iz Muskatina nareta
pijača daje moč poživi in krepča živce.
Muskatin
se vsak dan po pošti in vlaku po povzetju pošilja. Iz MUS^atfaa narejena pijača stane liter 4—5 vinarjev. 937
Muskatin
se dobi samo v glavni zalogi Iv. Andraschitz,
Maribor, Koroška ulica.
Pridnega učenca z dobrim šolskim spričevalom sprejme takoj Janez Partlič, krojaški mojster v Studencih pri Mariboru, Okrajna cesta št. 1.	1078
Na prodaj, lepa vila
z lepim gospodarskim poslopjem, zraven lep sadonosnik in lep ze-lenjadni vrt, v Mariboru, magda-lenskem predmestju blizu cerkve, pripravno za upokojenca ali pri-vatista. Naslov prodajalca pove g. Franc Spes, Maribor, Lenaugasse št. 18.	1024
Dva dijaka S0venmev
celo oskrbo po nizki ceni sprejme poštena slovenska obitelj. Vpraša se pri g. Andreju Strnad, Rošpah pri Mariboru h. štev. 210. Nova hiša.	1079
Lepo posestvo je na prodaj v Je-lenčah hiš. štev. 24. Anton Fras, Pesnica.	1072
Generalna »gentara za Štajersko Murpl&tz 3 G rdClC*C Murplatz 3
Najhitrejša zveza Gradec —New-York v 8 dneh. 4 parniSki razr,
Izvrstna hrana, oskrba in postrežba. Tedensko 3—4 vožnje iz Hamburga.
Prihodnji parniki:
»Pretoria« 25. okt., »President Grant« 2. nov. »Amerika« 6. nov., »Pensylvania« 8. novembra, »President Lincoln« 15. nov., »Kais. Aug. Viktoria« 22. novembra.
HALA OZNANILA. H
Pojasnila o iuseratih daje upravništvo samo Kj I tistim, ki priložijo znamko za 10 vin
Učenec se takoj sprejme v trgovino mešanega blaga pri Jos. Sorko Breg pri Ptuju.	1041
Pianino,
še skoraj nov, dobro ohranjen se po ceni takoj proda. Ponudbe pod S. F. poštno ležeče, Cirkovce pri Pragerskem.	1043
Dijake, sprejme na hrano in stanovanje vpokojen nadučitelj. Naslov pove upravništvo Slovenskega Gospodarja.	1039
LepO kmečkd posestvo s hišo in gospodarskim poslopjem, meri 7 oralov njiv, 6 oralov gozda, 14 oralov tratnikov in sadonosnikov, se v celem pa tudi razkosano po lahkih plačilnih pogojih proda. Cena za oral 720 kron, tudi se zraven proda vso letošnje zrnje. Oglasiti se je treba pri lastniku Jakobu Senekovič v Šitancih (Ži-tince) št. 19, p. Sv. Jurij v Slov. gor.	1032
Priden učenec iz dobre hiše in z dobrimi šolskimi spričevali se takoj sprejme v trgovini mešanega blaga pri g. Ivanu Traun, trgovcu, Ptujska gora. Prednost imajo in na krajšo učno dobo tisti, kateri imajo kako gimnazijo ali realko, ali pa tisti, kateri so se že kje učili.	1033
Na prodaj je troje posestvo, na jako lepem prostoru ob veliki cesti, dve uri oddaljeno od mesta v bližini trga, na Spod. Štajerskem. Cena je prvemu 2u tisoč kron, drugemu 8 tisoč in tretjemu 3 tisoč kron. Plačilni pogoji zelo ugodni. Naslov pove K. Zupane, Sevnica ob Savi.	1087
HENRIK MATIČ
CELJE
Kolodvorska nI. 7 l
priporoča svojo o-bilno in vedno svežo zalogo
špecerijskega blaga
posebno kave
od najcenejše do najfinejše vrste, vedno sveže žgano, ter po . znižanih cenah od svetovnoznane tvrdke kave in čaja
JULIJ MEINL
DUNAJ.
851
Papirnati možnarji
počijo dosti močneje kakor prepovedani ter nevarni železni in se lahko ž njimi strelja brez dovoljenja gosposke. Komad stane 40 h. Naročila sprejema: Zinauer & Co. Sv. Jakob v Slov. gor. Prodajalnam znaten popust.	1059
Kupci posestev pozor I Na prodaj imam posebno dobičkanosno posestvo z 21 orali, kjer je mnogo jako lepega sadnega drevja, tri četrt orala novo nasajenega vinograda, gozd, njive, umetni travniki vse v lepem razmerju ter se celo posestvo skupaj drži. Na posestvu so novi vzorni hlevi, za katere se je dobila državna premija v lepem znesku. Goveji hlev je za 11 glav, svinjak pa za 30 svinj. Cena je primerno nizka in jako ugodni plačilni pogoji. Posestvo leži pol ure od Sv. Ane na Krembergu, deset minut od okrajne ceste v občini Ledinek. Več se izve pri Francu Kurnik, posestniku pri Sv. Trojici v Slov. goricah, ali pa pri označenem kraju v Ledineku. 1060
Lepo posestvo na prodaj; od 5000 kron naprej do 30.000 kron, kakšno kdor želi. Oglasiti se je pri Matiju ¿jžek, Kamnica št. 16 pri Mariboru.	8
Želim kupiti staro rabljeno Motorno kilo. Naslov po številko 1052 na upravništvo.
Učenec se sprejme v trgovini mešanega blaga Julij Kavčič, trgovec Vojnik.	1050
Dijak se sprejme na stanovanje in hrano. Vpraša se pri upravništvu Slov. Gospodarja.	1049
Priden učenec za krojaško obrt se sprejme pri Simonu Majer, Koroška cesta 102, Maribor. 1048
Nova hiša s 4 sobami, 3 kuhinji, klet, velik vrt, ena njiva, hlev za 4 krave; 20 minut od glavnega trga v Mariboru se po ceni proda. Naslov pove Jakob Polanec v Po-brežju, Rossegerjeva ulica 18 pri Mariboru.	1047
Učenec, priden in čvrst ter zmožen slovenskega in nemškega jezika, se sprejme takoj v trgovino Ignaca Sitar, Toplice, Dolenjsko. 1045
Učenca sprejme takoj na štiri leta krojač Jakob Skaza v Slovenski Bistrici.	1023
Lepo posestvo v bližini Velenja se proda z rodovitnimi njivami in travniki, z dvema lepima gozdoma. Ker je več zidanih, z opeko kritih poslopij, se lahko tudi na dva ali več delov proda. Več pove Fr. Verdev, gostilničar in posestnik v Šaleku pri Velenju na Štajerskem. 1003
Kolar kateri je že pri vojakih izvrševal svojo kolarsko v obrt, želi se nastaniti na Spod. Štajerskem, Kranjskem ali na slovenskem Koroškem v okraju, kjer bi imel zadosti dela. Ponudbe pod „Kolar" na upravništvo.	994
i)iia ki 86 sPrcmej° na sta-i^ljaai novanje in hrano.
Zerpak, Maribor, Biirgergasse 7,
na levo, I. nadstropje.	1062
Učenec iz dobre slovenske hiše se sprejme takoj v specerijsko trgovino g. Šumenjaka v Mariboru 1013
Štefan Kaufman
trgovina i žekininc ▼ Radgoni
priporoča naj bolj Se o-celne, kose ia srpe, pravo Štajersko železo po najnižji ceni in solidni postrežbi. 393
Maksimilijan Poberaj
mestni zidarski mojster Maribor, Tegetthoffpl. 3 se priporoča za vsa stavbena dela nova in stara, strešno kritje, betonska dola, izdelavo načrtov in proračunov. Vse točno in po nizkih cenah.
Posestvo v M. Brezjn
pri Mariboru v izmeri 2 in pol orala pripravno tudi za stavbene prostore v celoti ali razdeljeno, ležeče ob okrajni in občinski cesti zraven cerkve in šole, tri četrt ure od Maribora (Glavnega trga) oddaljeno, se takoj proda. Natančneje podatke daje g. Anton Kasch-mana dediči, Maribor, Reisergasse št. 23.	1031
Vešče in poljudno spisana knjiga „ltoiiKerv<runje «i»dj» in vitahojak.« povrtulne i» dnmaco t|>orabo" je
ravnokar izšla v tretji, povečani izdaji. Cena 1 K, s poštnino 10 v. več. Dobi se pri Jos. Zupane, dež vinarski inštruktor v Ptuju. 894
Vsem gospodinjami
Ako želite kupiti dobro in sveže špecerijsko blago in vse vrste semen po zelo nizkih cenah, potem pojdite samo v že nad 40 let obstoječo trgovino s špecerijskim blagom in semeni Ivana Sirk v Mariboru, rotovž, Glavni trg. 611
500 kron
Vam plačam, ako moj uničevalec korenin „Kia-mazllo" Vašega kur jega očesa, bradavice, trde kote t treh dneh brez bolečine ne odpravi. Cena ene posodice z garancijskim pismom eno krono. 224
„Kemenj, Kadao
L poštni predal 12/76 (Ogrsko)".
LISTEK.
Izgnanci.
(Povest iz prvih časov krščanstva;.
(Dalje.)
Ko se ie Sir še enkrat na ponovljeno vprašanje pretorja, ali'je razodel oproščenki skrivnost, koje ga dolži vitez, izognil, je zapovedal sodnik rabeljem: „Položite ga na natezalnico!"
Na povelje sodnikovo so planili rablji na Sira, mu strgali obleko raz telo ter ga privezali na natezalnico. Kolesa so zaškripala in okoli nog in rok ovite vrvi so med nepopisnimi bolečinami raztegnile telo iz členkov.
„Ali bodeš takoj priznal?" je vprašal sodnik.
Sir je molčal.
Na znamenje sodnika so zaškripala kolesa vnovič in pod neznosnimi mukami je zaječal revež iz glo-bočine svoje duše; toda raz njegove ustnice se je slišala samo tiha molitvica:
„Moj Bog, ne zapusti me!"
„Položite žareče železo na njegova ledja!" je zaukazal pretor; „ta ključ mu bode že odprl gobec."
Bila je strašanska muka, ko se je vjedel ogenj v meso in ko je šumelo žareče železo od drvi.
„O moj Jezus! O moj Jezus!" je zaječal Sir.
„Ali si kristjan?" je vprašal sodnik, ko je slišal Odrešenikovo ime. Saf je bilo ravno to ime, koje so mučeniki tolikokrat izgovarjali v svojih mukah.
„Da, jaz sem", je odgovoril Sir; „umreti, rad
umreti za Kristusa".
„Prokurator je tudi kristjan!" je zaklical nekdo izmed okoli stoječe množice. Bil je Marko, sin Sem-pronija, ki je ves čas med mučenjem Sira opazoval Marcela.
Pretor pa je storil, kakor da bi ne bil ničesar slišal; toda Marko je ponovil svoj klic in takoj so ga nekateri okoli stoječi pri tem podpirali.
„Marci j a Dasumija bogove častiti; Marcija Dasumija ni bila nikakšna kristjanka", je odgovoril Sir, ki je kot prebrisan orijentalec naglašal ime, katero je imela njegova gospodinja pred izpreobrnitvijo.
„Ali ne boš priznal", je zavpil Sempronij, „da si razodel svoji ljubici, lepi oproščenki. da je postala tvoja gospodinja v pretečenem letu s svojimi hčerkami kristjanka in da se je najstarejša zaročila s svojim Bogom kot nevesta?"
Ko bi bil Sempronij v tem trenotku pogledal Marcela, bi bil opazil, kako mučen in boleč utis so napravile te besede na duhovnika. Zapeljan od ženske je postal spoznavalec Kristusov izdajica svoje kristjanske gospodinje! Ali ne bode tudi na natezalnici postal izdajalec svojega Boga?
„Jaz ne verjeti", je odgovoril Sir, obrnivši se proti pretorju, „da moder sodnik paziti, kaj grd ženska rečti za denar, za denar tega gospoda rečti, da moja gospodinja uničiti."
Razkačen radi te opazke, je zaklical Sempronij pretorju:
„Ta pes se hoče izogniti odgovoru; zakaj ne u-porabiš sredstev, ki jih predpisuje postava, da se prisili suženj k priznanju?!"
„Imenitnega prokuratorja", je zaklical zaničljivo Sempronij, „se dolži, da je kristjan; toda ta obtožba se mi zdi tako neverjetna, da nikakor ne dvomim, da je takoj pripravljen, potrositi dišeče kadilo v žerjavico pred Jnpiterjev kip."
„Da, da", je klicala množica, „naj daruje!"
Pretor je pogledal vprašajoče Marcela; mirno in krepko je odgovoril z močnim glasom:
„Da, jaz sem kristjan, Nikdar ne bodem daroval vašim lažnjivim bogovom!"
„Oho!" je zaklical Sempronij, „vratar je kristjan, prokurator je kristjan; toda pretor misli, da je neverjetno, da bi bila tudi njih gospodinja kristjanka,"
„Jaz poznam nekoga", je odgovoril sodnik razdražen, „da bi imel to še veliko bolj kot jaz za neverjetno v tem trenotku, ko bi blaga Marcija Dasumija raztrgala gotova dolžna pisma."
„Consule tibi, pomisli na-se! Ti poznaš ukaze božjega Maksiminija; radi tega pristopi semkaj ter daruj neumrjočim bogovom kadilo."
„Samo en Bog je, ki je ustvaril nebo in zemljo; ujega samega molim in njega moram bolj poslušati kakor ljudi."
„Nadaljno preiskovanje v tej zadevi spada pred mestnega prefekta", je odločil pretor in se obrnil potem proti sodnijskim slugam z besedami:
„Odvežite sužnja raz natezalnico ter ga odvedite s tem skupaj v zapor. Jaz pa bodem o vsem tem poročal mestnemu prefektu."
„Deo gratias!" je zaklical Marcel. 2e dolgo je pričakoval dneva, ko bode krvavo preganjanje cesarjevo tudi njega poklicalo, da se bode priznal kot Kristusovega spoznavalca. Kot duhovnik je marsikaterega pripravil na boj za krono mučeništva; sedaj pa se bode moral tudi sam bojevati za venec zmage: kot zvest vojak Kristusov je bil pripravljen na boj.
Ko so odvedli sodnijski sluge Sira iz palače, so se vsi sovražniki grozno razburili. Eden izmed njih je hitel za Sirom na sodišče, in ko se je vrnil, je poročal vse, kar se je zgodilo. Takoj nato so poslali tekača v Oistijo, ki bi naj obvestil gospodinjo o tem dogodku.
Cim bolj otožno in pusto je dandanes obrežje 0-stije, kjer je morje radi haplave Tibere skoro pol ure oddaljeno od mesta, tem bolj živahno je bilo v času, v kojem se vrši naša povest. Od Osti je do Antija so se vrstile ob obrežju hiša za hišo in med velikimi tovornimi ladjami, ki so hitele proti izlivu Tibere, da bi pripeljale svoje blago v svetovno mesto, so se kakor otroci na trgu mešale gondole in čolniči ribičev. Ostija sama je bila obljudeno mesto, ki je s svojimi krasnimi templi in velikanskimi palačami, Rim v malem, daleč in ponosno gledalo ven na neizmerno mor' je. Dandanes je ostalo od vse te lepote le nekoliko strohnelih stebrov, ki štrlijo iz za zdravje strupenega močvirja proti nebu, in mala vasica, ki ima še dandanes to ime, leži v poletnem času popolnoma pusta in zapuščena.
Bilo je enega onih krasnih italijanskih poletnih večerov, ko se jfe zelenkasto morje raztezalo gladko ko ogledalo v neizmerno daljavo in ko se je žareča solnčna plošča bolj in bolj nagibala proti zatonu; takrat je sedela Sofija s svojimi hčerkami na verandi svoje palače, gledala na neizmerno morje ter se veselila krasne lepote solnčnega zahoda. Razočarajoči prizor je prekinil za nekoliko časa njih govorjenje; molče so gledali, kako se je najprvo žareča plošča dotaknila morskega roba in potem v tihem veličanstvu polagoma izginila globokeje v morje, v kojem se je zrcalila z igrajočim valovjem v neštevilnem pomnože-nju, tako, da je bilo celo morje kakor izpremenjeno v tekoče zlato.
Ko je solnce zatonilo, je vzela Fides zopet knjigo v roke, katera ji je zdrknila na krilo, ter nadalje-
vala prekinjeno berilo, med tem ko so mati in obe sestri nadaljevale delo, da bi naredile za uboge, zapuščene otroke obleko. Bilo je sveto pismo, iz kojega je čitala deklica, zgodbo o treh babilonskih mladeničih, ki so se branili, moliti zlati kip kralja Nabuhodonosorja ter bili radi tega vrženi v žarečo peč, kjer pa jih je angel Gospodov čudežno rešil. Ako so stari kristjani to povest s posebno priljubljenostjo slikali v katakombah, se to ni zgodilo zaradi tega, da bi se v dnevih preganjanja s pogledom na to sliko navdušili za enako hrabrost, ampak tudi, ker je Cerkev grobove tistih mučenikov, ki so bili mučeni z ognjem in sežgani, rada okrasila s to sliko.
Krasen solnčni zahod ter povest o teh staroza-konskih verskih junakih je vzbudila pri Sofiji kakor tudi pri njenih hčerkah ono svečano in sveto razpoloženje, ki posebno navduši srce za klic od zgoraj; — v tem trenotku je prihitel iz Rima poslani tekač. Ko je poročal, kako je izdal Sir oproščenki skrivnost, da so njegova gospodinja in njene hčere kristjanke, je obledela Sofija in delo ji je padlo iz rok. S pogledom najsrčnejše in nežne materinske ljubezni je ogledovala zaporedoma svoje tri otroke in solza ji je igrala v očeh.
Toda z besedami: „Ljuba mama, moj ženin pride!" se ji je ovila Pistis okrog vratu; — Elpis, ta tiha, resna deklica, z velikimi, slutnje polnimi očmi, se je molče pritisnila k materi, — in najmlajša, Agape, je padla na kolena pred Sofijo, jo gledala z nepopisno blaženim smehljajem ter, med tem, ko je vzdignila obe roki proti materi, zaklicala:
„0,1*, hitimo v Rim; tamkaj čakajo angeli na nas z venci zmage v rokah. Katera večja sreča nas more dohiteti, kakor da smo poklicani skupaj na bojno polje, da si skupaj priborimo palmo? — Prosim, ljuba Pistis, prečitaj nam še enkrat hvalno pesem 8 mladeničev v ognjeni peči, da ga me tri device že zdaj ponovimo. O, me ga hočemo tudi peti, ko bomo šle v smrt!"
„Me smo bile tvoje družice, ljuba Pistis", je rekla Elpis, „in sedaj se bo izpolnilo moje najlepše u-panje, da bodemo šle me tri sestre skupaj k večni gostiji."
Pistis pa, ki je obrnila svoj pogled ven na neizmerno morje, je zaklicala v svetem navdušenju:
„Ali ne vzhaja solnce, ki je sedaj zatonilo v valovito morje, v jutru novorojeno in zopet sveti po vesoljnem stvarstvu, ki ga prijazno pozdravlja? In mi bi se naj bali noči groba, koji bode sledilo večno jutro in dan neminljive krasote? Venec okrog čela? Palmovo vejico v rokah, pozdravljeni od angelov, gremo ženinu nasproti v vrt njegovega paradiža, kjer cvetlice ne usahnejo in potoki najslajšega veselja šumlja-jo, kjer duša gleda, kar je verovala, vživa, kar je u-pala, da se združi v večni ljubezni s svojim Bogom."
„Moji otroci", je spregovorila Sofija in njen glas se je tresel od notranjega razburjenja, „ko sem pristopila na velikonočni praznik z vami k oltarju, tedaj sem vas vse tri darovala Gospodu in ga prosila, da bi smela k prihodnjemu velikonočnemu prazniku ple-sti dva nova nevestina venca. In sedaj plete sam vence in bode še dodjal palmovo v-ejico — za vas in za vašo mater, da bodemo k naj vesele j šemu velikonočnemu prazniku stopili skupno pred sedež njegovega Veličanstva. Jutri se vrnemo nazaj v Rim, da bodemo ob vsaki uri, ko nas bode Gospod poklical, pripravljene."
S temi besedami se je vzdignila matrona, povzdignila svoje roke proti nebu, od koder je milo svetila zvezda-večernica ter rekla:	(Dalje prih.)
Iz celega sveta.
Uspeh policijskih psov. V Oseči blizu Pribra-ma na Češkem so v noči od 25. na 26. julija vlomili tatje pri rudokopu Jožefu Lukešu ter mu odnesli posteljno odejo, obleko in razne druge reči, vsega vkup v vrednosti 500 K. Žandarmeriji v Pisku, ki ima 2 policijska psa na razpolago, se je naslednjega dne navsezgodaj o tatvini sporočilo. Prišla sta takoj dva orožnika s policijskima psoma, ki sta kmalu zasledila pot, po kateri so jo odkurili v nočni tmini tatovi. — In šli so — psa spredaj, žandarja pa za njima — naprej in naprej, noter do Krasne Gore, kamor so po lOurni hoji čez drn in strn dospeli še-le pod noč. Tukaj na takozvani „Samoti" stoji konjederčevo poslopje, v katerem prebiva konjederec Bogumil Turek. Psa sta šla naravnost proti tej hiši. Žandarja sta obsto-pila poslopje, a stanovalci, zapazivši nevarnost, so skušali uiti roki pravice... Tedaj pa psa v skok za njimi. Bili so kmalu skupaj. Enega lopova je zgrabil pes za zadnjo plat telesa. Tat Fr. Hartmaiin, zet konje-derca B. Turka, se ni mogel odkrižati hudega psa, zakaj držal ga je vrlo dobro za zadnjo plat. Drugih tatov orožnika nista zasledovala, ker so na nju streljali. Pri hišni preiskavi so našli pravo tatinsko skrivališče. Poleg drugih, v OseČi ukradenih reči, so dobili tu: mnogo manufakturnega blaga, oblek, srebrne nože in vilice, puške, revolverje, vse polno različnih, izvestno le nakradenih reči. Orožnika sta naložila plen na veliK voz, posadila nanj prijetega tatu Hart-manna, pa so se odpeljali proti Pribramu k okrajnemu sodišču. Zanimiv je bil pogled na psa, ki sta sedela poleg orožnikov na vozu, pa bistro in veselo gledala zdaj na orožnika, zdaj na tatu, kakor bi se sama veselila svojega uspeha.
Kadilci in pivci -- na solnce 1 Neki nemški zdravnik priporoča kot najboljše sredstvo proti stru-
penim učinkom tobaka in alkohola — solnčne žarke. Kadilci in pivci naj namesto grgljanja izpostavijo vsako jutro svoje grlo solnčnim žarkom na ta način, da par minut z močno odprtimi usti stoje obrnjeni proti solncu. Med tem časom je treba imeti oči odprte. Ce nI solnca, se lahko uporabi tudi električna svetloba, ki pa seveda ne učinkuje tako močno kakor solnčni žarki. Sploh so solnčne kopeli najboljše zdravilo za ljudi, ki trpe vsled zastrupljenja z nikotinom in alkoholom, pa mnogokrat zmotno mislijo, da so bolni na živcih. Seveda so pa solnčne kopeli tudi nevarne, zato je treba vprašati zdravnika.
Kako je nastal tobak. Turška legenda pripoveduje o tem: Mohamed je nekega dne pozimi našel gada, popolnoma premrazenega. Iz usmiljenja ga je vzel ter vtaknil v rokav, kjer ga je toplota svetega telesa kmalu zopet oživila. Komaj pa se je čutil gad zopet zdravega, je pomolil glavo iz rokava ter rekel: „Pro-rok božji, jaz te bom pičil!" — „Povej mi pameten vzrok, zakaj mi hočeš to storiti, in dam si to ¿opasti."
—	„Po sv. pismu je boj med semenom mojim in tvojim." — „Toda jaz sem ti izkazal dobroto." — „Toda lahko bi mi bil napravil kaj zlega." — „"Ne bodi nehvaležen, o gad, napram svojemu dobremu gostitelju."
—	„Storim to, kajti prisegel sem to v imenu najvišjega." — „Torej me piči v imenu božjem", je rekel prerok, ki vsled svoje pobožnosti ni mogel dopustiti, da bi postal gad krivoprisežnik. Gad ga je pičil v roko. Mohamed je otresel gada, izsesal strup s krvjo iz rane ter pljuni^ nato na tla. In glej! Takoj je zrastla iia tem prostoru rastlina, ki v svojih lastnostih spo-juje grenkobo gadovega žela s sladkostjo prerolcove krvi — tobak.
Škodljivost visokih peta na čevljih. Bazelski zdravnik dr. Hiibscher je nedavno predaval o veliki škodljivosti visokih peta na čevljih, kakor jih sedaj nosijo ženske. Pri nenaravni hoji v takih čevljih mo-
rajo mišice celega telesa naporno delovati, o čemur so zlasti škodljivo prizadeti trebušni organi. Velik del nadložnosti, ki jih trpe ženske, je pripisati nošnji visokih peta. Znano je, da hoja v takih čevljih silno hitro utrudi in da vojaki v takih čevljih ne bi mogli korakati. Škodljivost visokih peta je mnogostranska in večja, nego se misli.
Vrel guljaž v hrbet. V delavski kuhinji nasproti novomeški postaji (na Kranjskem) so kuhali guljaž za večerjo. Nekemu delavcu, ki hoče poleg guljaža i-meti tudi veliko krompirja, se je za malo zdelo, da je fant, ki pomaga v kuhinji, napravil za guljaž premalo krompirja. Vzame posodo, v kateri je guljaž še vrel in jo vrže fantu v hrbet, tako, da si je revež ves hrbet opekel. Dotičnega krompirjevega prijatelja so poslali na — ričet, kjer bo tudi malo krompirja.
Koliko dote da nemški cesar svoji hčerki? — Nemški cesar je dal svoji hčerki Viktoriji Lujizi pri njeni poroki s princem Kumberlandskim 10 milijonov frankov dote.
Povozil policiste. V Parizu je bil obsojen na denarno globo 20.000 frankov znani ameriški bogataš Van'derbilt, ker je s svojim avtomobilom povozil več policistov.
Grlilia z glilio. Ženin: „Razmere so take da smem vprašati, koliko smete dati hčeri dote." — Bogatin: „In ravno te razmere zahtevajo, da Vas smem vprašati, koliko imate dolga!"
Po ovinkih. Sodnik: „Gospodična, koliko ste stara?" — Ona: „Se sramujem povedati!" — Sodnik: „Pa jaz moram vendar vedeti. Torej recimo, koliko ste bila stara pred desetimi leti?" — Gospodična (vesela): „23 let, gospod sodnik!"
Zahvala. Vinotržec: „Vi ste v svojem listu moje vino pohvalili. Ali Vam ga pošljem nekaj steklenic?" — Časnikar: „Denar bi mi bil ljubši, ker potem lahko pijem vino, ki ne potrebuje priporočila!"
Goričar & Les GraSka uiica 7 — podrti Spomladna in poletna sezona: Nahrbtniki (Hucksäcke) v veliki izberi po raznih cenah. Čaše iz papirja in aluminija. Za veselice: konfeti, serpentine, papirnati krožniki, servijete. LampljOSil, predmeti za šaljive pošte in srečolove.	»kovšek, Celje ižnlca Rofovška ulic; 2. Tovarniška zaloga šolskih in pisarniških potrebščin. Lastna zaloga ljudskošoiskih zvezkov in vseh tiskovin za urade. Nagrobni venci in traki. Dopisnice savinjskih planin in druge.
Solidno blago. Nizke cene. Točna postrežba,	
T
Trgovina s špecerijskim = blagom «=	Slovenci! Zavedajte se!	Trgovina z moko in de-= želnimi pridelhi »
		
Blatna si. zaloga In velika Izbira
kranjska srvarsiiega blaga, n. pp. Strang, uzd, vrvi, štriftou za perilo, mrež za ssno in za ofro-===== šfee postelje itd. = TGfina in solidna postrežba.-^!
Celje
Grasfeü ulico ïtey. ZI.
Glavna slov. zaloga suhih In oljnatih barv, Gopičev, firneža in lahov. —-Kupujem po najvišji ceni deželne pridelke, vosek in vinski kamen. Tečna in solidna postrežba.
fledno sveža žgana Kava		Zaloga rudninskih voda
	Na drobno in na debelo!	
Edina štajerska steklarska narodna trgovina
Na debelo!	Na drobno 1
• • • • • •
CELJE
FRANC STRUPI
Graška cesta
priporoča po na}piž]ih cenah svojo bogato zalogo steklene te porcelanaste posode» svetilk, ogledal, vsakovrstnih Sip te okvirjev za
isodohe. — Frevzetie vseh steklarskih de! prt cerkvah te stavbah.
NajsolidiiefSa frs točna postrežba.
894-12
ta je prijatelj naš pravi,
Ki nas krepi,
Da smo čvr&ti in zdravi!
Želodčni liker „FLORIAN" ne slabi in ne omami, ampak daje moč iti veselje do dela!
Varujte se ponaredb !
Pristni „FLORIAN" se dobi edino od Rastlinske destilacije „FLORIAN" v Ljubljani.
Mioga priznalaa pisma pričajo o izborni kakovosti
balzama proti protinu in revmatizmu,
zdravila ki ga izdeluje lekarnar Sirak. Izvrstno sredstvo proti vsaki vrsti protinu in revmatizmu, izpahom, trgacju v bedru itd Itvirne steklenic« po K i 50 se dobijo v lekarni „pri angelju varihu", M. A Sirak. v Mariboru, Tegetthoff-ova ulica 33. Dnevno razpošiljanje po pošti. 767
Hitra pomoč je gotova pomoč,
zato naj noben posestnik konjev ne pozabi kupiti gotovo učinkujoči
765 konjski kolik-balsam.
Cena steklenici 40 vin., 10 steklenic K 3'60. Ravnotam se dobi olje proti muham in komarjem, ki nadlegujejo konje in govejo živino. Steklenica 50 vin. Dnevno razpošiljanje po pošti.
Lekarna „pri angelju varihu*4 M. A. Sirak v Mariboru. Tegetthofiova uiica 33.
*	v v » » * » » ,	T * vi vv r * T i , T * --TI T v	. ■
♦ ♦ + ♦ ♦ . i -i ♦ i- ' i
. li k A ti ' t A à A k A k. A > L. A k A A k. A ti k A ■ k A k A~ k A ') 1 A LA"
Serravallovo
železnato kina-vino
HMen. razstava Dunaj 1906: Državna od-:#iika in častni diplom k zlati kolajni ::
Krepilno sredstvo za slabotne, malo krvne in rekonvalsconte. Povzroča voljo do jedi, utijuje živce in popravi kri. Izboren okus. Nad 7000 zdravniških spričeval.
I. S@prawalli9|G.kr.dTorni dobavitelj
Trieste-Bainsola.
se t lekarnah ▼ steklenicah po pol litra i E 2*60 ln
SMRT
podganam in mišim po neprekoslji-vem zatiralnem sredstvu
„FRANK?"
skatljica 60 vin. Za ljudi in domače živali neškodljivo! Koncesi-onirana ,AtiIer< drozerij» Mag. Pharm. Hnrnl WOLF, MARIBOR, Gosposka ulica štev. 17.
Kupi 446
po 1 liter á K 4 80.
Naznanilo
Pozor!
Pozor!
Nagrobni spomeniki!
Častiti duhovščini in slavnemu občinstvu priporoča svojo bogato zalogo kamnoseškega dela, kot nagrobnih spomenikov v najlepši izpeljavi iz marmorja, granita itd.
Franc Koban,
kamnosek, Račje (Kranichsfeld) Štajersko. 883
[Priporoča se Vam za nakup
i Mfto«¿»tWiA'ifg
ZENITH
GRAND PRIX PARIS 1900.
m
VJ
K-t-
S
01
1-4-
o
<
w
3
3
»
Rafael Salmič Celje Nar. dom
to Je največja in najcenejša razpoSilJalnica ur, zlatnine, grebrnine in optike. Slovenci! Zahtevajte veliki cenik, dobite ga zastonj in poštnine prosto.
Svetovna tvrdka.	Na tisoče zahval.
Svoji k svojim!
Nova slovenska manufakturna trgovina v Ptuju
Cenjenemu občinstvu dajem uljudno na znanje, da sem odprl 2. avg.
1.1. novo manufakturno trgovino v Ptuja tik poite. Nudil bodem cenj. odjemalcem samo novo blago, kakor veliko izbiro modernih itofov za moške in ženske obleke, hlačevlne, satene, druke, rlpse, vsakovrstnega pisanega in belega platna za perilo. Nadalje naznanim tudi cenj. odjemalcem, da dobim za jesen in zimo samo nove lodne za moške, ter „d&mentuhe" za ženske obleke,
porhate vsake vrste, i trik tu e roboe, srajce itd. Dobilo se bode pri meni tudi gotovo perilo in sicer razne moike ■rajoe, spodoje hlače, ovratnike, maniete, kravate, kakor tudi fine klotaste iu drukaue odeje, konjske kooe, dežnike in sploh vse, kar spada v manufakturno trgovino. — Postrežba bo točna ln solidna. Za obilen obisk se priporoča narodni trgovec
952_Alojz Brenciž.
Z mojo
umetno moštovo esenco
si lahko vsakdo z malimi stroški pripravi sod izvrstne, obstojne in zdrave domače pijače Cena 1 steklenici za 150 litrov 4 krone. Dobi se samo v
droieriji Maksa Wolfram,
Maribor, Gor. Gospod« ulica.	1027
Franc Pleteršek,
zaloga pohištva
Maribor, Koroška cesta it. 10
nasproti Cirilove tiskarne
priporoča svojo bogato zalogo poliranega, motno ii trdega lesa nareto pohištvo, za spalnice, jedilnice in kuhinje. Di-vane, vložke, matraie, stole in ogledala. Otroške železne porelje. Vse domače delo, solidno tako, da je vsaki odjemalec zadovoljen. Prav nitke cene. Krščansko ljudstvo 61	kupty pri Slovencu.
Podpisani zavod je sklenil v smislu sklepa pri občnem zboru upravnega sveta z dne 18. t. m., da poviša obrestno mero in sicer:
a) pri hranilnih ylogah od 4% na 472%, s celomesečnim obresto-vanjem in b) pri posojilih od 5% na 572%, s 72% amortizacijo na leto,
Okrajna hranilnica pri Sv. Lenartu v S ov. gor.,
dne 26. avgusta 1913
Ravnateljstvo.
Za njive in travnike, za sadje, ze-lenjad, za žito, vinograd, moraš žlindre pridat.
m
omama znnara
zvezdne
Stem^^^ari®
znamke
je priznano najboljša in poceni, iosfornato kislo gnojilo za jesensko setev
Gotov uiinek! Bogat donesek! Pozor!
Tomaževa žlindra zvezdne znamke se prodaja le v plombiranih, z zvezdo zaznamovanih vrečah. Za vsebino fosforove kisline, ki je na vrečah označena
se da popolno jamstvo. Zalogo zvezdne znamke ima veletrgovina »Merkur« Peter MajdK, Celje. Naročila na debelo in na drobno se takoj izvršujejo. 1019-
Pridobivajte nove naročnike!
Znano je. da ' kupuje
pri staroznani domači zanesljivi veliki trgovini ne samo po ceni, ampak tndi prav dobro: Sukneno blago (štcf) za moške in dečke, Novomodno volno za ženske in dekleta, Najnovojie perilno blago za obleke in blnze, Platno belo in pisano za srajce in spodnje hlače Blago za posteljo, sa rjuhe brez šiva in matrace, Srajce izgotovljene vseh vrst za moške in ženske, Piedpasnike veliki isbir za prati in s črnega atlasa, Zmiraj novosti robcev iz svile in za prati, kakor vseh vrst blaga za domačo vporabo, s čimer si pri veliki izbiri in pri nizkih cenah tudi doma svoj nakup lahko dosežete po zelo ugodnih prednostih, zatorej pošljem na zahtevanje
» zastonj	i
vsakomur svojo bogato zbirko vzorcev na razpolago.
Karl Worsche, Maribor H.
Gosposka ulica šf. 10.
Naznanilo otvoritve.
Cenjenemu občinstvu mesta Maribora in okolice javljam, da sem prenovil in prevzel prostore trgovine gospoda Jos. Reichenberga y KoroJ|U C®SU Št. 7
(zraven Cirilove Tiskarne) ter nadalje izvršujem
frjotfino s špecerijskim biagom, s potrebščinami za vojaštvo ter s perilom za delavsfvo.
Prizadevajoč si postreči cenjenim odjemalcem le s svežim ¡n dobrim blagom, prosim za obilen obis-z odličnim spoštovanjem Jos Reichenberga naslednik
Kari Puch, Maribor
Koroška cesta 7,
176
Pravi		dobra
: Franck:		kava
Vsaha ura 14 dni na poskušnjo.
Se pošilja samo proti pdvzetjn, Po 14 dneh se na želje denar vrne.
MR* Velik cenik brezplačno. *
(Jamstvo 3 leta.) 14 karatni zlati prstani . , . „ 4"— 14 karatne zlate ure za gospode „40"—
Srebrne ure........K 6'50
Srbrne ure s 8 srebrnimi pokrovi „ 9-B0 Pristne tula ure dvojno pokrovo „ 13"— Ploščnate ure iz kovine ...» 6'— Srebrni pancer-verižice . . . „ 2"— 14 karatne zlate verižice . . . „ 20"— Amerikanske zlate double-ure . „ 10"—
■ Groldin Roskopf ure.....„ 4"—
Prave železničarske Roskopf-pateet. Prava nikeln. točno na min. idoče K 6"— 14 karatne zlate ženske ure . . „ 19"— Viseče stenske ure na nihala. . „ 10-80
Kuhinjske ure........ 2'40
Budilke......... 3"—
__Budilke z dvojnim zvoncem . ,, 3'50
A. Kiffman, Maribor M. 49
Velika tovarniška zaloga ur, zlatnine in srebrnine.
Samo 5 dni vozijo brzoparniki francoske
prekomorske družbe iz
Havre v Nevyork
najkraj.in naj hit. vožnja.
Veljavne vozne listke (Šifkarte) za potnike v Ameriko in vozne listke za potnike iz Amerike nazaj v domovino izdaja edino
Ed. Smarda :: Liubliana
konces. potovalna pisarna Dunajska cesta 18
v hiši Kmetske posojilnice, Easproti znane gostilne „Figabirtu.	375
to sta
2 tesno
se skladajoča pojma!
Radi tega ravno se pravi :Franck: najde v vsakem gospodinstvu, kjer se ceni okusna kava.
Kdor ga še ne pozna, pogreSa najboljše.
■I «m MflbJta
Kdor hme dobiti?
za malo denarja veliko dobrega blaga, naj si naroči od „Prve slo.enske spodnje štajerske razpošiljalnlce"
Zaloga pohištva, j. N. Soštarič, Maribor, Gosposka ulica §t. 5
Produktivna zadruga mizarskih mojstrov, reg. zadr. z om. por., Maribor. Burgpiatz št. 3. Podružnica v Ptuju, darnitzova nlica. 771
Sprejemajo se stavbeno-mizarska dela. Nizke cene.
Ostanke raznega blaga n. pr. 20 m močnega belega platna za samo 8 K, 20 m posebno močnega za 9 K. 20 m zelo finega za 11 K, 20 m močnega druka K 8 b0, 20 m posebno močnega za 10 K, 20 m zelo trpežnega 12 K. Za enako ceno kakor druk se dobijo tudi ostanki cajga, kambrika, levantina, pisanega platna in parhenta. Ostanki so v dolgosti od 2—7 m. Naročila nad 20 kron se pošljejo franko. Zamenjava dovoljena.	680
Zahwala.
Podpisani Marija Gašperič iu Marija Lipša, posestnici v Berkovcih se slavni
Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani,
prisrčno zahvaljujeve, da nama je po požarju povzročeno škodo dne 4 juniju t. 1. hitro in kulantno cenila ter, čeravno sve bile ie le kratek čas zavarovane, hitro in pošteno izplačala. Čutive se torej dolžni ta zavarovalni zavod in nje nega tukajšnjega zastopnika g. Martina Topolnik pri Sv. Križu ceuj. občinstvu najtopleje priporočati. Berkovci, dne 2. avgasta 1913.
1070	Marija Gašperič, Barija Lipša.
Vzajemna zavarov. v Ljubljani.
Glavni zastop za
Spod. Štajersko
pri Franu Pograjc v Mariboru, ta voglu Blumengasse in Quergasse
zavaruje 1. proti požarni škodi vsakovrstna poslopja, zvonove in premičnine ter — 2. proti prelomom zvonov. Edina
domača slovenska zavarovalnica. Svoji k svojim! Sprejema tudi zavarovanja za življenje, ozir. doživetje in proti nezgodam za Nižjeavstrijsko deželno zavarovalnico. 13	Pojasnila daje goreoji ssastop.
. ■.i............ ni1 , i ' .'i't, i.
Fe ivs
registrira, zadruga z neomejeno zavezo
obrestuje Mine vloge pa nt*
od dne ulsge do dne uzdiga
(Hotel „Pri Mm wolu") v Celju, Graia cesta štev. 9
——-prvo nadstropje —-
počenši s 1. \m\m\m 1913. Rentni plačuje posojilnica soma.

Ma posoíüñ o Moni —
z neomejeno mm
Hranilne Dione 86 sPreJemaj° 0<* takega in se obrestujejo: nav-><l»e »-o 4 */,•/,, proti trimesečni odpovedi po 4«/»%- Obresti se y pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1 julija vsaee>r* ' Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so pošt. hran. po.ož. (97.078) na razpolago. Rentni davek plača posojilnica sama.
FOSDlila SE daieio 'e <5'anom in 8icer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 5°/01 na vknjižbo sploh po S1/«0/«;, na vknjižbo in i ji u db uujbj poroštvo po 5 »/»•/• na osebni kredit po 6%. Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje
za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradna lire 80 TBa^0 8re(l0 'n četrtek 0<1 9. do 12. ure dopoldne in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne izvzemši praznike.
uradnih urah se sprejema in iiplačuje denar. —"——------------
Pojasnila St dajejo r.Äjn'Äf;^ PmoíIIbím Ima tudi na razpolago domače hranilna nabiralnim.
Stolna ulica štev. 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo).

& ivomp Ljubljana
•9 =
tovarna zarezanih strežnikov podi ? Mi poljubni iüoíM dvojno zarezani
R	V Jr 43	«	m	w
stre
s poševno obrezo in priveznim nastavkom. Brez Odprtin navzgor! streha popolnoma varna pred nevihtami,
Najpreprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje streh sedanjosti.
Na željo pošljemo takoj vzorce in popis.	698	Spretni zastopniki se sprejmejo.
JpiJiir Klavirje, pijanine in harmonije g^i
boljboljši piauini), Stelzissmer in HSrigsl (amer. harm.), vseh vrst glasbenega orodja, stran in catizikalij ima t veliki	RvAfllíb sodno zapris.strokovnjak ■ S||l«|¡aM<R>
izbiri izključno inedinole Ol vllllll) in učitelj ,Glasb. Matice'
Kongresni trg št. 16 („Zvezda", nasproti nunske cerkve). Svarim pred nakupom event. falzifikatov ali slabega blaga, zlasti ker dobi pri "I K Ir-poT) meni vsakdo na obroke po A*' "" prvovrsten instrument gori imenovanih slovitih tvrdk z resnično lOietno garancijo. Kdor si izposodi pri meni klavir, postane tudi lastnik istega dočim je dosegla na-jemščina višino kupnine 1 Velikanska za-^ i-,iga najb. violin, harmonik, citer, tam-; 5 buric itd po najnižjih cenah Zamenjava _~3 u&jugodnejša. Uglaševanje in popravim točno in cenno.	968
Potrudite se
obiskati domačega ni narodnega trgovca
Fr. Lenarta v Ptuju
ki priporoča eenj. občinstvu za jesen in zimo veliko izbiro novo-došlega vsakovrstnega modnega blaga za moške in ženske obleke, kakor tudi razno platno za životno in posteljno perilo.
Kadalje priporoča
za jesen in zimo različne nove porhate, novo hlačevino, nove koče in odeje, nove štrikane robce in srajce, tepihe, dešnike, kravate, manšete, ovratnike, nogavice, rokavice ter veliko drogega novega
blaga za oblačila.
Za mnogoštevilen obisk se priporoča	FrftUC Lenart
983
Kdor bo z blagom zadovoljen, naj pove svojim znancem Kdor bo z blagom nezadovoljen, naj pove meni.
m		m §
m 0	C	0 ® 1
«L -u CO		
		6 t>
•OB 0	m	99 m
<D «I	i/l	*** OS
C? 15 i 00 «¡P - •OB g	S %	© «0
m -s		¿
o>	jfe	
ft N	75	I ÜÜ & C?
m &	•o	tS o • 1 SI
Stroga poskušoja časa
je prestala vzorno sredstvo, ki že čelih 50 let deluje in se splošno uporablja.
Domače sredstvo, ki je napravljeno iz izbrano najboljših in nč nkujočih zdravilnih zelišč, sredstvo, ki vzbuja tek in pospešuje prebavo, sredstvo, ki lahno od aja in odstranjuje posledice nezmernosti, napačne diete, prehlada, posledice sedenja in zapečenosti kakor goreč co, n»petost, preobilo tvoritev / kislin in krčevito bolest, sredstvo, ki 7se to ubiaži ali pa odstrani, je „Dr. t Rosa-Baizam za želodec4 iz lekarne; B. Frag'»erja v Pragi. Svsril s 1 Vsi deli zavoj» nosijo postavno določeni varstveni znak.
Razpošilja se vsak dan.
Ena steklenica 2 K, pol steklenice 1 K. Po pošti, če se pošlje napre K 1'50, se pošlje mala steklenica, za K 4'70 dve veliki steklenici, za 8 K štiri velike, za 22 K štirinajst velikih steklenic franko na vse postaje avstro-ogrske monarhije. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogrske.
Izdelovalec In D r^nnnäl* lekarnar, c. kr. dvor. glavna zaloga r • «y Hol, ^i. prjSga ||| št. 203.
Dobi se v lekarnah v Mariboru: W.A.König, Frid. Prüll, Viktor Savost.
Naročajte koledar Slovenske Kmečke Zveze.
TI j\ 11 mestna lekarna
T 11lili c* or^u
' MARIBOR
Glavni trg št. 15 poleg mestne hiše. Kapljice za svinje V^XiJ^S,
že bolani svinji se lahko daje Škrat na dan ena mala žlica. Cena 1 Bteklenice 1 K.
Gospod A. H., Sv. Križ piše: Hvala Vam za priposlano zdravilo: Svinjsko kapljice za rdečico: Uspeh vrlo povoljnil
Gozpod Janez K piše: Prav dobro pomagalo!
Nadalje priporočam:
Kapljice za želodčni krč:Stane 1 BtekleDica
Žganje proti trganjn: :
zglobih in udih. Cena 1 K.
Fn_.-|| mestna lekarna pri o. kr. orla • B"TUII MARIBOR, Glavni trg itev. 16.
samo 50 vin. Prav dobro mazilo pri prehlajenju v
Prva slovenska izdeovainica mostnih, živinskih in drugih fe-htnic za trgovino in obrt, stav. in najet, ključavničarstvo
Ivan Rebek
Celje, Poljska ulica št. 14
priporoča svoje tehtnice. Ilust-rovani cenik na razpolago lirezplsično in franko. 798 Sprejmem tudi vsakovrstna popravila tehtnie in utež.
ki 86 b°ji, da bi mn preši-^VIIHJt?B ISJŠS^j gj ra(jj vročine zboleli in končno poginili, naj si preskrbi priznano dobro odvračeval-no sredstvo proti kroni(kemu prisadu in rdečici prašičev
Phenol
5
katero pošilja lekarna
► pti angelju varihu« M. A. Sir*ali Tegelthoffova ulica 33.
mmm.
Revmatizem, protin, nevr&lgija in ozebline
povzročajo mnogokrat neznosne bolečine. Da se jih utiši in olajša, da se otekline odpravijo in so doseže gibljivost členkov in odstrani neprijetni občutek, vpliva presenetljivo
KONTRHEUMAN
besedna znamka za (mentolosa-licilizirani kostanjev ekstrakt) pri ribanju, masiranju in obkladkih.
Ena tuba 1 krono.
Oe se pošlje naprej K l-50, se 1 tuba » » » » n 5' , „ 5 „
n » n	n n 9 , „ 10 „
S °
D 00< o a
Izdelovatelj in glavni založnik B. Fcayner, lekarnar in dvor. založnik Praga III., št. 203.	39-1
Pozor na ime izdelka in izdelovatelja. Zaloga v Mariboru: W.A.König, Fridrih Prüll, Viktor Savost. Pozor na ime izdelka.
v Mariboru,
766
Oklic.
Olje za stroje
kakih sto kilogramov, ima zopet na prodaj
tiskarna sv. Cirila, Maribor.
Kilogram stane 32 vinarjev.
J.Fauland«Ptuju
trgovina z manufakturnim blagom se vsem priporoča.
576
V zapuščinski zadevi Neže Pavline v Št Vidu nastopate kot postavni dedinji med drugimi tudi sestri Terezija Zimšek in Marija Zimšek, kojih bivališče ni znano.
Kot sodno postavljen kurator poživljam Terezijo Zimšek in Marijo Zimšek, da mi naznanite nemudoma svoje sedanje bivališče.
Otmar Golob
1034	notarski kandidat v Kozjem.
Izdajatelj in založnik: Katoliško tiskovno drnfitvo.
Uii&uvuroi uraá»iS- Franja ¿«boL
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.