265. številka. Ljubljana, v četrtek 19. novembra. XVIII. leto, 1885 Ithaja vsak dan iveeer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrijsko-ogcrflko dožele za vBe teto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 pld., za Jeden mesec 1 gld. 40 ki. — Za Ljubljano brez pošiljanja na doni za vse leto 13 gld. za četrt leta '6 gld. 30 kr., t* joden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa bo po 10 kr. za rueaec, po 0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor pootnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr.. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se isvole trankovati. Rokopisi se no vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Rudolfa Kirbiša biši, nGledališka stolba". Upravništvu naj ko blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t, j. vse administrativno stvari. Dr. pl. Gautsch v Taaffejevem kabinetu. —o.— Dr. pl. Gautsch, ki ga je sreča tako mladega dvignila kvišku na stol naučne naše eksce-lence, stopil je v pluskanje naše notranje politike, ne da bi se vedelo o njem, a kakšnimi očmi on motri sedanje gibanje in kako voditi važne posle prevzetega portfelja ga bodo nagibali njegovi politični nazori. Da bi bil novi naučni minister pred ustopom v palačo na minoritskem trgu brez politične barve, tega kratko malo misliti ni, grof Taatfe pa je po svoji navadi s tem imenovanjem hotel udariti le našo strankarsko-politično poželjivost, predstaviti nam moža, katerega vnanjost ne kuže, da bi imel v sebi kaj vroče politične krvi. Razlogi pa so, da se povprašuje po politični prošlosti novega ministra, da se mu preiskuje srce in obisti; malo je simptomov, temveč nejasnega ugibanja. Pač so tudi nekateri, ki trdo, da takega političnega po-zvedovanja pri tem imenovanji sploh treba ni. Vodstvo nauku in hogočastja, pravijo, ničesar nema opraviti s politiko; za tako vodstvo treba je le roke strokovnjaka in le hvalevreden je čin grofa Taatleja, da sije za to mesto poiskal izrednega šolnika, nepolitikujočega strokovnjaka tira. pl Gautscha. Ob malem je jasno, da so take trditve in argumentacije povsem neumestne v avstrijskih razmerah. Pri nas je s šolstvom tesno zvezano jezikovno vprašanje, vprašanje torej narodno, ki dela najjasnejše izraženo podstavo naših političnih strank. V avstrijskem šolstvu je posoda, v kateri se podajata nauk in odgoja, baš tako, če ne kot sredstvo veliko bolj važna kakor stvar sama, nauk in odgoja. Zmago dobiva načelo, da jezik učencev, jezik narodov je jedino pravi pripomoček, s katerim se doseza in povzdiguje prosveta. Narodna odgoja, — to je sedaj zastava pod katero imamo avstrijski Slovani vročo borbo z nemškimi nasprotniki, dobro vedočimi, da narodna odgoja nas usposobi za samosvoj, svoboden razvoj, za narodno nezavisnost. Tako je šolsko polje ob jednem pri nas tudi eminentno poPačno in zatorej ni neumestno, povpraševuti se: ali je politično prepričanje novega naučnega ministra tako, da bode narodom dajal, kar je narodovega, mari ga bodo predsodki in neosnovani nazori politični odvračali od pravega in premega pota? Kakor smo že dejali, preteklost dr. pl. Gautscha nam ničesar ne kaže o njegovem dosedanjem prepričanji in zategadelj bujno poganjajo časnikarske kombinacije. Z jedne strani se trdi, da novi mini-r ,er nauka je centralist, protiven separatističnemu narodnemu teženju, učenec iz šole liberalne, ljubljenec Sclunerlinga, patrijarha centralistov ter Stre-mayra, ponemčujočega svojega prednika. Drugi časopisi pa trdo, da je dr. pl. Gautsch že od nekdaj TnaiTejeve politike pristaš, pa saj tudi ni misliti, da bi hotel hoditi s kabinetom minister, repre-zemajoč svoj poseben političen program. Obe ti trditvi, po katerih bi tedaj dr. pl. Gautsch imel „jedno telo, a dve duši", zastopani sip. jednako močno. Odkrito rečeno, mi imamo lahko hladno krv, naj jo resnična ta ali ona trditev. Novi minister Taatlejevega kabineta ne bo napravil holj-šegr, naj je vanj stopil kot centralist ali pa kot avLonomist. Razmere so v istini take, da dr. p'. Gautsch more še nadalje „centralist" biti v Taaffejevem „nvtonomističnem" kabinetu, da je lahko „avtonomist", poleg tega pa tudi član Taallejeve ^centralistične" vlade. Kako to more hiti, kako to umeti? — vprašajo optimisti, ki žive v cvečnih sanjah, da je rimovani« ruaffejevega ministarstva avtonomistično, jednakopravno, narodom prikladno. Na tako vprašanje odgovor dobijo, ako šestletno delo sedanjega kabineta ocenjujo na podstavi činje-nic, ne pa na podstavi tega, kar jim poročajo plačani vladni lepopisci. Lakta pa prav pravijo, da grof Tanfte še davno nema avtonomističnega, vse narode jednako pospešujočega programa, da ga še manj zvršuje po svoji inicijativi. iMarveč se tudi sedaj le toliko stori in zgodi za stvar dežela in narodov, kolikor se od vlade koncesij pribori, koncesij od časa do časa. Ministra predsednika namen je bil, državni zbor tako popolniti, da v njem ne bi manjkalo nobenega naroda, nobenega kraja zastopanega. Ko je bil to dosegel, gledati mora odslej, da si ima v bodoče naklonjene avtonomiste in narodovce, kateri s konservativci delajo večino. Podporo večine moral je grof Taafie plačevati s koncesijami: s češkim vseučiliščem, z jezikovno naredbo za Češko, s sodbeniško novelo za Dalmacijo in Istro, s šolsko novelo, s širšo samoupravo Galicije glede na šolsko zakonodavstvo, ker drugače bi odrekli svojo podporo Čehi, nemški konservativci, Hrvatje, Poljaki in to so odločno zagrozili in bi tudi letos bili storili naši slovenski poslanci, da se jim ni koncendovala — „kavalirska beseda". Tam pa, kjer okolnosti grofa Taafleja v koncesije za stvar avtonomistično in narodno prisilile neso, tam je delo sedanje vlade protiavtonomistično, proti-narodno. Denimo resnični položaj Slovencev, vzemimo tožbe Čehov, Poljakov in dalmatinskih Hrvatov, pa nam je kmalu jasno, da grof Tanffe nema necentralističnega ali jednakopravnoga programa — le položaj državnega zastopstva je tak, da mora časih vlada nekoliko popustiti v korist svobodnjšega življenja kronovin, v prid narodnega razvoja. Ker tako tedaj Taatlejev kabinet nema jednotne osnovne ideje, v njem lahko sedi „centralist" poleg „avto-nomista", „germanizator" poleg „narodoljuba", zato v resnici ne moremo reči, da je dr. pl. Gautsch teženju Slovanov prijazen, ker je poklican v Taalle-jevo ministerstvo, niti bode TaafVejevo ministerstvo nam bolj prijazno, ker utegne novoimenovani minister nauka uvidevati narodne potrebe. A osobito ta okolnost hodi vodnica postopanju slovenskih poslancev : No veliko zaupati besedi Taafjevega programa, nego okoristiti si dane položaje in ustvarjati take položaje, v katerih je vlada prisiljena, odstopiti, koncedovati nam kaj! Vse jo le koncesija, princip nič! Vojna. Iz dosedajnih poročil z bojišča se da sklepati, da so Bolgari hrabrejSl kakor Srbi. Posebno se je to pokazalo v nekem boji pri Trnu. Jeden sam bolgarski batalijon se je vspešno branil proti dvema srbskima polkoma in ima napravil mnogo škodo. Srbi so samo zategadelj zmagovali, ker so bili povsod v velike j večini. Slivnico jo napalo nič manj, nego 30.000 Srbov, drugi oddelek Srbov je pa poskusil Bolgare obiti, a ga jo jedcu bolgarski batalijon porinil nazaj. Pri Slivnici bil je knez sam osobno v boji in je navduševal vojake. Sedaj pa nekda Bolgarom še vedno prihajajo podkrepljcnja in strelivo. V Vzhodnji Kameliji vlada najlepši red. Uradniki in učitelji so tam vsi ustopili v vojake, da odidejo na bojišče. Ako se Bolgarom posreči Srbe tako dolgo zadržati, da pridejo vsa podkrepljcnja k Sofiji, bodo Srbi imeli trdo delo. Pa tudi pri Vidinu njih naloga ne hode posebno lahke. Res so se srbske čete premaknile proti Vidino in so v hudih bojih neki pobile mnogo Bolgarov. Iz Belega grada se tudi poroča, da so Srbi ujeli nič manj nego 1000 Bolgarov, katero število je pač pretirano. Srbi trdijo, da so sami manj zgubili, a pal je nadporočnik Mi-lanović, kateri se je odlikoval s svojo hrabrostjo. Ta zmaga pa še ni Srbom zagotovila Vidina. Ta trdnjava je jako močna, še Rusi so v poslednji vojni imeli dovolj truda, da so jo vzeli. Ako jo bodo Bolgari znali le nekoliko spretno braniti, bodo Srbi imeli velike težave, predno zasedejo to mesto. Srbsko oficijalno poročilo o bojih poslednjo dni glasi se tako-le: „Ko so bolgarske čete 13. t. m. pri Daškaniji in Vlasini napali Srbe, so poslednji objavili vojno in se je dalo v noči od 13. do 14. t. m. povelje četam, da se imajo dalje pomakniti. Kralj je prevzel glavno poveljništvo vojske še to noč in odpotoval v Pirot. 14. dne novembra popo-ludne prestopili so Srbi mejo pri Pirotu, zjutraj pri Daškani-ji in Kladeci. Pri Pirotu so se bolgarske čete umaknile po kratkem boji pred srbskimi četami. Ob 5. popoludne še istega dne zašel i so Srbi Caribrod. 15. t. m. bil je hud boj pri Trnu, ki je trajal štiri ure in končal s popolnim porazom bolgarskih čet, katere so se dobro držale. Srbi so imeli 30 mrtvih in (10 ranjenih; bolgarske zgube so večje. Bolgarski poveljnik major Nikolajev je mej mrtvimi, 300 Bolgarov je ujetih. Boj je bil na obeh straneh jako hud. Kolona, katera se je a cheval pomikala po cesti proti Pirotu, imela je pri neki karavli hud boj z Bolgari, ki so so dobro branili. Zaradi teme je prenehal boj. Srbi so vzeli najboljše pozicije Napad, katerega so Srbi nameravali dne 10. t. m., se ni mogel vršiti, ker so se Bolgari umaknili proti Slivnici. lf>. vodil je kralj sam vojevanje kot poveljnik vojske. 1(5. t. m. šli so Srbi dalje. Krajna kolona imela je več trdih, a srečnih bojev. General Lešjanin, kate; i zapoveduje samostojnemu oddelku imel je hud boj pri Adlio in zašel to mesto. Na potu iz Adlie v Vidin so napali generala IG. Bolgari ob reki Vitbol. Po trdem boji bil je sovražnik popolnem poražen in se je spustil v beg. Srhi so ujeli 1000 Bolgarov, priplenili 2 topa, mnogo pušk, municije in vojnega orodja. Srbske zgube so precejšnje, mej njimi jeden častnik. Vjet je jeden stotnik, 2 nadporočnika in vr podčastnikov, Srbske čete so jako naudušene. Prebivalstvo povsod pozdravlja Srbe kot osvoboditelje." Pričakovati je pa, da se kmalu naredi mir, naj se že sreča obrne na katero stran koli. Končno bode ta stvar reševal evropski kongres, kakor se i/ več stranij zagotavlja, in mi so nadejamo, da se uresniči misel ruskega lista „Novoje Vreinja', da Bolgarska izide iz te vojne kot nezavisna država, naj hode njen izid kakeršen koli. Politični razgled. Notranje et izvolilo. O davku na slador se pa sedaj posvetuje poseben odsek zveznega sveta. Danes so volitve na ing lešk^n. Katera stranka zmaga se za gotovo ne da sklepati. Liberalci imeli bi dosti več upanja na zmago, ko bi bili jedini mej sabo. Konservativcem bode mnogo škodovale vesti iz Sudana in z Balkana, iz katerih se vidi. da se sedanja vladna politika ni bila posebno srečna. Hudo pa agituje za konservativce duhovščina, ki ima tudi jako mnogo upliva. Letošnje volitve so posebno pomenljive ker stojimo na pragu velieib dogodkov. Zelili bi torej, da zmaga Gladstone, ki je prijatelj Itusije in Slovanov sploh, ne pa Salis-burrv, ki skuša mej slovanske rodove sejati razpor. Dopisi. i/. Trsta 17. novembra, jlzv. dop.j Naša društva pričela so se sedaj Živahno gibati, in vsako skrbi, da svoje člane kolikor možno zadovolji v vsa-Cem oziru. Imamo sedaj štiri različna društva, katera se morajo s Tržaškega stališča zmatrati za naše šole, kjer se naše ljudstvo, kar se ga je do sedaj združilo, krepi v narodnem čutu in uči spoznavati svojo moč. Tudi za odgojo mladega naraščaja se skrbi, da ne bi mladi zarod glede slovenske odgoje zaostal, ter bi narodno polje brez delavnih močij ostalo, katerih nam še veliko primanjkuje. Posebno društvena vodstva naj se brigajo, da svoje člane poučujejo praktičnega društvenega delovanja. Res da so na a društva sploh dobro urejena in upravljana ali vender še mnogo primanjkuje, da bode sploh ljudstvo imelo popolnem v nje zaupanje. Dobre gospodarske in Štedljive osobe so glavni faktorji vsacega društva; in take osobe, ki ne znajo j ožje svoje hiše gospodariti, tudi ueso zmožne za društvene svetovalce. Veliko hrupa in besedičenja napravila je po vseh slojevih meščanstva, iznajdba mikrobov v Na-brežinski vodi po „Triester Zeitung". Ljudje, kateri imajo po hišah Nabrežinsko vodo napeljano, se je ne upajo piti, ker je po mnenji nemškega lista ta voda prouzročila legat (vročinsko bolezen), kajti uprav ondi, kjer imajo v hiše napeljano Nabrežinsko vodo, jih je po zdravstvenem izkazu največ zbolelo. „Indipeudente", magistratov organ v polemiki z na-pominanim nemškim listom, daje krivdo konsorciju Nabrežinskega vodovoda, da je le slednji največ pro-uzročil misprotstvo posestnikov Bistriške vode, ter ob jednem dolži Ljubljansko vlado, da Tržaško mesto še sedaj nema zdrave pitne vode; ker je stvar zadržala, in nasproti dobremu namenu večine sedanjega svetovalstva ostala gluha. Nadalje obžaluje, da so agitatorji nas zbegali in tako napravili veliko protiagitacijo in s tem miren narod probudili itd. Vrhu vseh teh volilnih manevrov in liberalnih grehov, prišli so še novi grehi na dan. Nekateri mestni uradniki v javnej bolnici poneverili so v teku desetih let od 15 do 20 tisoč goldinarjev. To so mikrobi Tržaškega magistrata iredentarskega duha. Drugo poneverjenje pojavilo se je v Dreher-jevi pivovarni pri sv. Ivanu; tamkaj je neki Matija Deutsch, viši uradnik, poneveril čez 30 tisoč goldinarjev. Odšel je z ženo in štirimi otroci iz Trsta, ne ve se kam. I/. Kranja 17. novembra. (Koncert godbe ne g a kluba v prid gorenjskim p o plavljen ce m). Koncert tukajšnjega godbenega kluba, kateri se je vršil dne 15. t. m. v krasno renovira-nej dvorani čitalnični v priti gorenjskim poplavljen« cem, bil je sijajen. Najboljši Kranjski krogi bili so zastopani pri tej veselici, celo nekaj gospodov iz Tržiča prišlo je darovat svoj obolus za ta blagi namen. Dobro vedoč kako plemenitej stvari velja ta koncert, izbral je godbeni klub za ta večer kakor navlašč in postavil je na program jako izbrane komade. Pohvalno je omenjati, da so se vse točke programa izvršile precizno, eksaktno in izborno, bilo bi odveč, to je o našem godbenem klubu že davno znano. Vse točke programa vsprejele so se s polnim priznanjem in gorko pohvalo, a navdušenje pri-kipelo je do vrhunca, ko je klub sviral „pesni venec" skladbo g. V. Parme. Ta potpourri, ki je jako srečno izbran in sestavljen iz naših narodnih pesen, ogreti je moral vsacega, kdor ima le količkaj čuta za naše milo doneče in v srce segajoče narodne pesni. S frenetičnim ploskanjem vsprejelo je občinstvo to točko ter jo burno odobravalo, kakor i tudi Zajč-ev Uboj, s katerim je godbeni klub ta svoj I koncert zvršil. Vspeh bil je jako povoljen, in gospodje udje godbenega kluba morejo ponosni biti, da se je s tem koncertom nabralo iOl gld. za gorenjske po-: plavljene,1. Kdor naše razmere pozna, pritrditi mora j da so ti dohodki tako rekoč ogromni za naše mestece. Vsa hvala in priznanje tedaj g. udom god-; benega kluba za ta krušni večer, ki so ga. nam pri-; redili s svojim koncertom Želimo pa, tla bi godbeni . klub, kateri se je v kratkem času svojega obstanka I pridobil toliko zasluženih simpatij in laskavih pri-', znanj za svoje vspehe, prav kmalu zopet nastopil i ter nam priredil tako zabaven večer, kakor je bil dne 15. t. m. In tej želji naj dodamo le še to, da \ se naj godbeni klub i nadalje ozira na domače slo-\ venske skladbe, kakor je to storil pri zadnjem kon-'■■ eertu, vsaj domače skladbe zanimajo v prvej meri ; slovensko občinstvo. Slednjič ne smemo nikakor pre-I zreti, da sta tudi dve gospici Kranjski sodelovali pri tem koncertu, kar nas je jako razveselilo. Godbe-nemu klubu pa zakličemo : Vrlo naprej! S 4'siti«'ž:i ob Savi 17. novembra. [Izviren dopis,] Hvala Bogu, vina smo že precej prodali in po precej dobri ceni, le škoda, da je bilo letos primeroma malo vina. Prvi mošt iz kadi t. j. še mej trgatvijo, prodal se je po 7 gld. 80 kr. S gld., in 8 gld. 0G kr. vedro na Gorenjsko. Dražji se je pa prodal pozneje, a še popolnem gost. Najvišja cena bila mu je 13 g.d. 80 kr. vedro. Vina so izborno dobra z izvrstnim okusom, sladka, močna z lepo barvo, kratko letošnje vino je harmonično vino, ter zaradi tega tudi zelo zapeljivo. Zraven gori omenjenih lastuostij ima tudi še posebno prednost, da namreč ljudij pripravlja v najboljšo t. j. „zidano voljo." Pijanci se letos ne pretepajo kot druga leta, ampak so zelo spravljivi, družni in vedno najboljše volje. Najsibode v gostilni ali drugje, pijejo, si v roke segajo zagotavljajoč drug druzega prave, prisrčne prijaznosti in prijateljstva, poljubu jejo se itd. Da pri vsem tem ne manjka vsakovrstnih „učenih" in „modrih" govorov in parlamentarnih razprav so razume, vse pa se vrši v najlepšem redu. Da se je pa letos vse jedno te naše božje kapljice varovati treba, ako neče biti kdo prehitro ali preveč pijan, naj služi v potrdilo tega, sledeča, resnična dogod-bica iz našega kraja. Kmetic šel je proti večeru v Stražo po pijačo, za krojače in črevljarje koje je imel ravno v hiši. Da ne bi po noči hodil, in ker se mu je tudi domov mudilo, se vrne kar hitro zopet domov! Umeje se, da ga je v naglici vendar-le par kozarčkev stisnil. Nekoliko časa gre mirmo in tiho, potem poskusi peti, a kmalu pa ie pričel cesto meriti od jednoga do druzega kraja, slednjič, se — zvrne na sredi ceste, kjer tudi še naprej povajoc obsedi. Ni dolgo tu sedel, ko vidi svojega soseda z vozom po isti cesti prihajati, kojemu z znamenji itd. povo, da se on vozu ogniti ne more, naj se torej voznik z vozom njemu ogne. Da ga je potem sosed domov spravil, se razume. Vino jta letos ni samo tega kmeta prevaralo, ampak že tutli marsikoga druzega ; , torej gospoda pozor, in ne držite se preveč „ nazaj", i kadar pijete. Tovornikov bilo je precej mnogo tukaj, a prodalo se je tudi veliko vina kar pismeno na vse kraje od gospodov društva, kojih imena smo že navedli. Društvo naše je, ako ravno Že le prvo leto . delujoče, res pokazalo vso spretnost pri tem poslu, ! posebno pa zato, ker se je povsod energično in ; strogo ravnalo. Je pa tudi društva namen in geslo brezo/imo, nespr o h 1 j i vo, ojstro ravnati z j vsakim in ga prav pošteno označiti in ošteti, ter i vsako sleparijo, ako ne bode šlo z lepa. pa z vsemi dopuščenimi, poštenimi sredstvi in pripomočki obe-; lodaniti ter odpraviti. Nasprotovalo se je pa tudi, in se nasprotuje ! posamičnim članom omenjenega društva, tako, da bi ! marsikomu kak slepar škodoval, če bi le mogel. Hotelo se pa je tudi po ravnanji lažiijivega in slepar-i skega mešetovanja gorenjskim in drugim vinskim ■ trgovcem škodovati. Nekaj jih je bilo vendar le na ' led speljano, a večina ne. Upamo pa, da je bilo :' zadnjikrat. Nek tukajšnji slepar in širokoustnež, pi-; sal je namreč na več tovornikov na Gorenjsko, da i je vino tukaj že vse prodano, da je pot k nam tedaj zastonj; vina pa imamo še zdaj za prodaj! Zakaj se jo to zgodilo? Prvič zato, da bi se 1 društvu nagajalo, ker ne bi naši vinorejci povoljno ali pa prav malo vina prodali, spravilo bi se tedaj ; društvo ob zaupanje pri ljudstvu; drugič bi jednaki vampirji sami, kolikor bi bilo v njih moči, vino po najnižnji ceni od ubozega kmete, koji ravno na jesen najbolj denar za različne potrebe imeti mora, izprešali in izciganili; tretjič bi sami potem gorenj-; ske vinske trgovce prav do čistega odrli, kar kožo doli, kajti od takih uderuhov se ne dobi tako ceno i vino kakor naravnost ud vinorejcev, in če se dobi, kako vino! Jedenkrat sedel sem v gostilni zraven ; nekega Angleža, imela sva vsak isto jetl in pijrčo j za so; jaz sem plačal 08 kr. a „anglista man" i 1 gld. 52 kr. Nesem se mogel zdržati, tla bi nata-j karju ne omenil, da ga je prav do kože odri; rekel j mi pa je: Morate mu vender na obrazu brati, kje i da je doma, ako vsaj trikratno ne plača, menil bo, j da je stvar za nič in da se tudi najedel ni. Vinski j trgovci naj se torej s tem še jedenkrat svarijo pred ! takimi sitnimi usiljenci. Vina je pri nas, kakor že omenjeno, malo; kdor tedaj dobro kapljico kupiti želi, naj se požuri, kajti kmalu bo po nj eni. Vi. Olja 18. novembra. („Die ,Perle' der Priesterschaft,") kakor gaje „Vahterca" nekdaj imenovala, naš „slavni" nemški opat vitez Wret8Chko, naročil je - - kar je bilo „Slovenskemu Narodu" že brzojavijeno — odstraniti stranišče, katero si je iz božjega groba „nemškeu cerkve dal na holmci sv. Nikola napraviti, ter ga ni več, na do-tičnem mestu. Govori se, da bode to stranišče preneseno v lokalni muzej, kjer se bo s poverjenim zapisnikom one soje, v katerej se je opatu, votirala zaupnica mestuih očetov, shranilo med sta-rožitnostimi in znamenitostimi Celjskimi. Ko se bo preneslo v muzej, čuje se, bodo nemški Celjani napravili velike slavnosti, jednake kakor zidovi, ko so prenesli za kralja Davida skrinjo zavezo. Ne ve se pa še, ali bode naš župan dr. Neckermanu posne-maje kralja Davida tudi plesal pri tej priliki pred to skrinjo zaveze naših nemških Celjanov. Če bo res, bodem Vam na vsak način o tem natančneje poročal. Iz Veržvju 15. novembra. [Izv. dopVj Kakor se je že pred kratkim poročalo, bode v sosednem trgu Ljutomeru začetkom prihodnjega leta volitev občinskega zastopa. Prebivalstvo imenovanega trga je razen nekoliko obrtnikov in štacunarjev, koji vsi od Slovencev živijo, skozi in skozi slovensko. Leta 18G9 naštelo se je v Ljutomeru 1074 duš; koliko je mej temi Nemcev, nam ni na tanko znano, ali sigurno lahko rečemo, njih število 30 ne presega. Kljubu teinu pa je do sedaj občinski zastop tega starega trga v nemških, oziroma v nem-čurskih rokah. Komu moramo to prištevati, našim nasprotnikom, ali naši ogromni večini? Po našem mišljenji bi za nasprotnike abotno bilo, ko bi pozicij ne zasoli, koje naši samovoljno zapuščajo in nasproti temu je zelo žalostno za naše Ljutomerske narodnjake, da to, kar je njihovo, zavzema nasprotna stranka. Temu je neka mlačnost uzrok in te napake se ima v kritičnem momentu znebiti slehern narodnjak. Drugi tudi pravijo, da bo temu političnemu mraku krive zveze, katere naši z merodaj-nimi nemčurji vzdržujejo. Želeti bi bilo, da se pri sedanjih volitvah ne bi več gledalo na družbinske in službene zveze in razmere, ker to le salno našim nasprotnikom koristi, temveč le samo na našo narodnost in ta mora biti čista kakor zlato. Sosedni Ljutomerčanje pokažite, da neste Vi in Vaši pradedi potomci Thiiringov, Bavarcev itd., temveč zvesti sinovi blage nam majke Slave. Priv ina. Iz Nrertiijc vasi v Boh in ji 15. novembra. [Izv, dop ] Danes bil je za nas oddaljene Bohinjce vesel dan. Praznovali smo imendan patrona farne cerkve sv. Martina, z običajno lepo slovest-nostjo, razen tega pa je bil v ta dan pri nas popotni učitelj, tajnik c. kr. kmetijske družbe gosp. Pire. Predavanje tega gospoda bilo je povsem dobro, temeljito, strokovnjuško zlasti pa jako poučno. Razlagal nam je v prvi vrsti za Bohinj ve-levažno živinorejo, katera je — lahko rečemo — poglavitni steber tukajšnjih kmetovalcev, Bohinjec redi nmogo goveje živine, od katere dobiva že dovolj znani okusni bohinjski sir, ki ima prav lepo prihodnost. Umetna sirarija razvila se je tukaj še le v novejšem času; osnovale so se po vaseh sirarske družbe, katerih namen je pospeševati izdelovanje sira, ter tako pomagati, da kmet svoje mleko hitro in dobro speča. Nadalje poučeval je gospod Pire o sadjarstvu. Tudi v tej stroki videli in spoznali smo njegovo temeljito znanje in občinstvo zanimalo se je prav živo za njegov pouk. Da so taka predavanja jako redka, srčno obžalujemo. Koliko lepega in koristnega bi se pri ta-cih prilikah priprosti kmet naučil, kolikanj bi se zboljšal kmetski stan! Kranjski kmet sicer dobro obdeluje svoje polje, ali zakaj bi se to znanje ne razširilo in pomnožilo vedno bolj in bolj ? Seveda to tako hitro ne gre, mislim pa, da je mogoče s časom lep vspeh doseči, in k teinu pripomogla bi nam veliko jednaka predavanja. Želeti ie torej, da bi nas gospod učitelj bolj pogostem pohodil, Tuku predavanja kmeta vzbujajo, kajti on se v svoji stari navadi, ki mu je že železna srajca, niti ne zave, da mora svoje znanje tudi pomnožiti; on dela vedno jednako, leto z;i letom ter tako ostane pri starem. Pač so, ki se za stvar živahneje zanimajo, a to zanimanje ni splošno ter ostane le v ožjem krogu, Upamo, da se pri jednaki priliki kmalu zopet vidimo. B . . . . r. Iz mestnega zbora Ljubljanskega. V Ljubljani 17. novembra. (Konec.) O prodaji mestnih parcel poleg deželne prisilne delavnice, poroča v imenu finančnega odseka podžupan Petričič, Ker je pa došla nova ponudba še za druge parcele od vodstva deželne prisilne delavnice (v jamah, kjer se je nekdaj nasip kopal) sklene se, da se o tej zadevi sklepa še le, ko se bode vsa zadeva natančneje preiskala. Odbornik Hribar poroča potem v skoro jedno uro trajajočem poročilu v imenu finančnega odseka o računskih zaključkih za 1884 leto. Mej mnogimi predlogi, katere je stavil poročevalec, je posebno važen predlog, naj se vendar jedenkrat napravi bilanca imetja Ljubljanskega mesta, da meščani izvedo, koliko ima mesto premoženja, koliko pa dolgov. Župan Grasselli je k temu predlogu opomnil, da je jako umesten. Mnogo desetletij se o premoženji Ljubljanskega mesta nič natančnega ne ve, akoravno bi bilo to zelo potrebno. Dosti prej, nogo se ta stvar razgovarja v mestnem zboru, mislil je tudi sam že na to in naročil drugemu mestnemu komisarju Križaj ti, kateri je jako spreten, poučen in vešč o takih sosebno Ljubljane se tikajočih zadevah, naj ob zimskem času, ko ne bode imel toliko posla, sestavi pregled premoženja. A župan je sicer prepričan, da bode g. Križaj svoje naročilo izvestno dobro rešil, dvomi pa, da mu bode mogočo, ker mu že sploh o drugih poslovili časa primanjkuje, izvršiti stvar tako, kakor želi finančni odsek. Da bodemo o tej zadevi vedno na gotovem, treba posebnega organa v osobi stalnega mestnega knjigovodje, Pri glasovanji se računski sklepi za 1884 odobre in vsi predlogi finančnega odseka vsprejino, potem pa javna seja sklene. Domače stvari. — (Tiskovno pravdo) naklonil nam jo g. Anton Berce, kaplan, poprej Borovnici, sedaj v Planini. V 246. štev. „Slov. Naroda" priobčil je bil g. Janez Borštnik, posestnik v Dolu pri Borovnici „Odprto pismo g. kaplanu Antonu Bercetu", po katerem se slednji na svoji časti žaljenega čuti. Najel je g. dr. Suppana, kateri je uložil tožbo proti g. Borštniku, ki seje bil pod dotičnim poslanim s polnim imenom podpisal. A ker bi si g. dr. Suppan z jednim zatožencem stekel premalo lovorik, raztegnil je tožbo tudi na našega urednika g. Ivana Žele z ni karj a. Imeli bodemo torej zopet obravnavo pred porotnim sodiščem. — (Imenovanje.) Predsedništvo tukajšnjega c. kr. finančnega ravnateljstva imenovalo je oticijala g. Ft i dolina Ipavica pristavom pomočnik uradov z naslovom „ravnatelj" v IX., kanclista gosp. Frana Z a v i r š k a olicijalom v X. in računskega topničarskega podčastnika 1. vrste g. Lavoslava Ilotha kanclistom v XI. dijetnom razredu. — (Slovensko gledališče.) Včeraj bila je druga letošnja predstava, gledališče pa z ozirom 1 na današnji imendan cesarice razsvetljeno. Pred- i stavljali sta se dve igri: „V spanji." Vesela igra i v jednem dejanji. Spisal Julij Uosen, poslovenil Jo- j sip Nolli in „Moja zvezda." Vesela igra v jed- | nem dejanji. V Francoščini spisal M. E. Scribe, po- ; slovenil Val. Mandelc. Igrali sta se obe prav dobro, na občno pohvalo in odobravanje, k čemur so pripomogli vsi predstavljale!, v prvi igri gospicl Vrt- 1 ni ko v a in Zvonar jeva, gg. SI oho din in Da-nilo, v drugi igri pa gospici Zvonarje v a, in Ni- ' grinovn, gg. Kocelj, Danilo, Slobodin. Ob- • žalovati moramo, da je bilo gledališče slabo obiskano. Dramatično društvo, ki s tolikim trudom naš Thespijev voz naprej potiska, bi pač zaslužilo, da mu daje občinstvo več podpore. Tako pa je malomarnost občinstva mnogo kriva, da naša Talija bolje ne vspeva. Videli smo nmogo takih, ki jih ni bilo, osoliito pa tistih, ki prav slastno in na polna usta kritikujejo, a dejanski ničesar ne pripomorejo, da bi se obrnilo na bolje. — (Za bodoče porotno zasedanje) . • izžrebani 80 sledeči gospodje porotniki: Auer Jurij, Idšnl posestnik v Ljubljani; Babnik Josip, posestnik I in krčmai v Ljubljani; Bolka Anton, posestnik v ; Štosci; Brenčič Ivan, posestnik na Vrhniki; Biir-! ger Leopold, trgovec v Ljubljani; Czernv Karol, j hišni posestnik v Ljubljani; Faleschini Fran, zidarski mojster in hišni posestnik v Ljubljani; Finžger Josip, oštir na Brezji; Gams Ivan, posestnik v Loki; Geltner Henrik, špecerijski trgovec v Ljubljani; Ge-strin Ivan, hišni posestnik v Ljubljani; Grašek Jar-nej, hišni posestnik in trgovec v Kamniku; Guzelj Ivan, posestnik v Loki; Gvajc Anton, tesarski mojster v Ljubljani; Janesch Ivan, hišni posestnik v Ljubljani; Jesenko Blaž, hišni posestnik v Ljubljani; Klinar Andrej, kmet v Planini; Klopčič Jakob, hišni posestnik v Ljubljani; Kreuzer Ivan, hišni posestnik v Ljubljani; Krisper Josip, hišni posestnik v Ljubljani; Kunaver Fran, hišni posestnik v Ljubljani; Kunaver Mihael, hišni posestnik in krčmar v Dravljab; Kunst Anton, čevljar v Ljubljani ; Majhen Ivan, kmet na Brezji; Maver Peter ml. hišni posestnik v Kranji; Novak Anton, hišni posestnik in krčmar v Stepanivasi; Ojstrič Fran hišni posestnik v Ljubljani; Puppo Karol, trgovec v Ljubljani; Rasp Blaž, hišni posestnik v Ljubljani; Recher Viktor, hišni posestnik v Ljubljani; Kode Josip, hišni posestnik in krčmar v Kamniku; Sa-massa Albert, tovarnar v Ljubljani; Schuster Anton, trgovec v Ljubljani; Skaberne Avgust, trgovec v Ljubljani: Slitscher Albin, trgovec v Ljubljani; Tome Ivan, hišni posestnik v Ljubljani. — Za namestnike pa gospodje: Bončar Egidij pek; Dolcr Gašpar, branjevec; Ferjau Josip, ključar; Kopač Ivan, mesar; Plahutnik Jurij, kramar; Podgoršek Jame j, hišni posestnik; Razinger llaimund, špediter; Simonetti Ferdinand, hišni posestnik in zlatar; Strel Viljem, hišni posestnik; vsi iz Ljubljane. — (Naslovna knjiga za izvozno trgovino avstro-ogerske monarhije.) C. kr. trgovsko ministerstvo vabi trgovske in obrtne zbornice, naj bi opozorile udeležence na „naslovno knjigo za izvozno trgovino", ki se bode izdala vsled visokonjegove in vis. kr. ogerskega trgovskega mi- nisterstva opomnje, kateri je naloga, da razširi ter oživi znanje izdelkov avstro-ogerske obrtne marljivosti po prodajališčih domače izvozne trgovine. V načrtu se opisuje, da je glavna ovira avstrijski izvozni trgovini ta resuiea, da naši izdelki po mno^ gih inozemskih trgoviščih neso dovolj ali celo nič poznani in da se c. kr. konzulom ne nudijo dovoljne prilike, da bi se sozvedili popolnem z obrtnimi in trgovskimi razmerji Avstrije. Kot nemotljivo sredstvo, da se odpomore tej nepriliki, priporoča se izdatev „nas lovu e k nj ige za izvozno trgovino avstro-ogerske monarhije", ki bi se priobčila tozemskim in tujini udeležencem, kakor tudi vsem našim konzulskim zastopništvom v inozemstvu, ter jim omogočila, da bi se nahajala pri vseh vnanjih uvoznikih v avstro-oger-s k i h društvih v inozemstvu, v največin gostilnah celega sveta in navsehavstro-ogerskih, nemških, italijanskih, španj-skih, francoskih ter angleških parni-kih, ki donašajo trošivce na kopno. Pojedine obrtne skupine se bodo uredile tako-le: gosp. c. kr. trgovski svetnik dr. J. Zapf, (Dunaj L, trgovska zbornica, borzna palača) bode uredil: kemično obrt, glinsko obrt, obrt kratkega blaga, usnje in usnjenine, gum i ne in gutaper-čine; gosp. c, kr. trgovski svetnik Viktor Wolf (Dunaj L, Nibelungengasse št. 8) bode uredil: ru-daistvo in talilstvo, mašinsko obrt, surove in izdelane kovine, znanstvene instrumente in orodje; g. dr. E. J. Augspitzer (Dunaj L, Kschenbachgasse št. 11) bode uredil: Tekstilno obrt (tkalstvo), obrt za oblačila, les in lesne izdelke, poligralske (inno-gopisne) obrti, živež in užitnine, pivo, vino, žganj -stvo, sladkor in mlinska obrt. Naročila za uvrstbo naj se pošiljajo, kakoršne obrtne stroko je že jednemu treh urediteljev kar najhitreje možno, ker je skrajni rok v vsprejemanje naročil dne 20. decembra t I, Bazen tekstov, ki se imajo pošiljati gg. urediteljom, naj se pošiljajo vsi dopisi „upravništvu naslovne knjige za izvozno trgovino avstro-ogerske monarhije". Dunaj L, Elizabetna cesta št. 8. Pojasnila se poizvedo tudi pri trgovinski in obrtni zbornici v Ljubljani. — (Leopold Volkmer, veseli pesnik Slovenskih goric. Objavil in založil dr. Jožef Pajek. Cena 4 0 kr. V Mariboru 1 885. Natisnila Leonova, pozneje tiskarna sv. Cirila. GG strani v 8°.) Vsebina je razdeljena na tri dele: I. Volkmerjev životopis (str. 5—8); II. Književno blago Volkmerjevo, uvrščeno po onem redu, v katerem je nastalo (str. 8 do 12), III. Volkmerjeve basni in pesni (str, 18 »iti). V kazalu so imena 81 basnij in pesnij pregledno urejena po abecedi. Izdajatelj (predgovor str. 3) želi svojim rojakom ustreči s kratkočasnim in koristnim berilom, ki nehote čitatelju smeh v lice privabi, pa tudi resne misli in čute vzbuja. Ker je spis zavoljo posebnosti Volkmerjovega jezika tudi slovnlčarjem namenjen, ki so se že tudi dozdaj zaci zanimali, ga ni celo uio spremenil ali popravil, kar bi se znabiti komu potrebno zdelo, nego je vse celo zvesto po virih posneto, katere povsodi točno ime-uuje. — Novo delo velecenjenega gospoda pisatelja se tedaj priporoča vsem prijateljem naše književnosti po znanstveni metodi in po kratkočasnem in koristnem berilu, pa tudi po lični obliki iz tiskarne sv. Cirila. Orešee. — (Narodna čitalnica vškofji Loki) priredi v svojih prostorih v nedeljo dne 22. novembra t. 1. veselico na korist po povodnji poškodovanih Gorenjcev. — Vspored: 1. Narodna: »Popotnik«. — 2. F. Vilhar: „ Zakaj sise mi udala", samospev s spreniljevanjem na glasoviru. —^ 3. P. Maver: „Tičica gozdna", čveterospev. — 4. Župan. Izvirna šaloigra v dveh delih. — 5. Ples. — Za-tek točno ob 7Va uri. — Ustopnina: udom 20 kr., neudom 40 kr., družinam 1 gld. Preplačila se hvaležno vsprejemajo. — (Vabilo k ve sel ici), katero priredi Sežanska čitalnica dne 22. novembra 1885. leta v dvorani gosp. viteza Scaramanga. — Spored: 1. rZa Hrvate" - poje domač zbor. — 2. „Mi vstajamo" poje kraški kvartet. — 3. „Pevčeva kletev" — Deklamacija. — 4. „Na straži'' — poje domač zhor. 5. „Lovska" — poje kraški kvartet. — 6. „Bob iz Kranja11 — vesela igra s petjem v jednem dejanji. — 7. Ples. — Pri plesu svira izvrsten kvintet — Začetek ob 7l/9 uri zvečer. — Ustopnina k besedi in plesu za osobo 50 kr. — (AkademiČno društvo „Triglav*) ima svoje III. redno zborovanje v petek dne 19. t. m. v gostilni „zur alten Bierquelle" in sicer ob 8. uri zvečer. Dnevni red: I. Čitanje zapisnika. II. Vat. Lizinski: „Tara gdje stoji", čveterospev. III. „Jastreb in golobica", slika izza mladih let, predava g. stud. med. B. IV. Dr. G. Ipavec: „Mrak", z bariton-solo. VI. Slučajnosti. Gosti dobro došli! Telegrami „Slovenskomu Narodu": Sofija 17. novembra v noči. Vsled današnjega vspeha je Slivnica oproščena, odstranjena nevarnost za Sofijo in bržkone bodo Srbi tudi Dragomansko sotesko ostavili. Levo srbsko krilo, popolnem poraženo, preganjajo Bolgari. Desno srbsko krilo tudi ni srečnejše, a se ne preganja. Zvečer počivajo Bolgari 17 kilometrov na levi od Slivnice. Vojaki navdušeni. Pirot 18. novembra. Oficijalno, Prešte-vilne bolgarske čete napale so v torek pred Slivnico skrajno levo krilo Srbov. Sovražnika zavrnili smo po trdovratnem boji, v katerem so se vojaki večkrat bili mož proti možu. Vsled sovražnikovega napada začele so tudi ostale srbske divizije boj proti vsem bolgarskim pozicijam. Stoprav v mraku ponehalo je streljanje topov in pušk. Srbi vzdržali so se v novo pridobljenih postojankah. Srbi izgubili so 60 mrtvih, 300 ranjenih, izgube Bolgarov neprimerno večje, Atene 18. novembra. (Zbornica.) De-Ivannis odgovoril je na neko interpelacijo, da so odnošaji s Turčijo prijateljski. Pariz 18. novembra. Shod vse levice je sklenil, da se Brisson naprosi, naj skoro skliče kongres, da se voli predsednik. V govorih kazala so se jako različna mnenja. Rangoon 18. novembra. Po triurnem boji Minhala včeraj naskokom vzeta. Izgube Angležev neznatne; jeden častnik ubit, trije ranjeni. Pot v Mandalay sedaj prost. Avstrijska s peri jul il H u. Tridesetletna i /.k m stva bo dokazala, da se je „Molio v S eidlitz-prašek'1 pri Viakerlnem Blabem prebavljen)i in zaprtji kot jedino uspešen lek izkazal. Cena škatljici z navodom 1 gld. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Koli, lekarnar in c. kr. dvorni ziiložn k i a Dunaj i, Tuchlaiiben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 5 (11—9) VABILO SOKOLOV „J0UR-FIXE", kateri bode v soboto 21. novembra 1885 v gostilni „Pri Virantu". Meteorologično poročilo. q Cas opa-Jj zovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi v mm. i 7. zjutraj o 2. pop. od 9. ivečur p-1 74302 mm. 740 U7 mm, 739 71«. - 14" C 1 4" t; 00" 0 ■L vzh. hI. svz. si. svz. obl. d. jas. oiti. 0'OOui. Srednja teuiporatura 0-0", za 3 3° pod normalom. Vremensko poročilo 18. nov. V srednji Evropi Pada tračni tlak. Najnižji je pa na severu Evrope in na Spanjskem, najvišji v Južni Rusiji. Vetrovi slabi, samo ob morskih obrežjih precej močni. Ob Donavu dež in sneg. — Pričakovati oblačno iu ponižanje temperature, ter južno vetrove. DuLnajslsa, "borza dne" 19. novembra t. 1. (Izvirno telegratično poročilo.) 81 gld. 05 kr. 82 n 40 g 108 n 65 n n 70 D 862 — k 2-2 n 50 „ 125 n 80 — n — n Napol ...... 10 n — n C kr. cekini .... 5 rt 98 Nemške marke....... 61 9 80 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 'J50 gld 126 9 75 ■ Državne srečke iz 1 18B4 100 gld 171 Ii 40 g Ogrska zlata renta 4°/0 . . . 97 n 30 n „ papirna renta 5°/0 5*/„ štajerske zemljišč odvez obiig . . 89 n 85 n 104 n — n Dunava rog srečke 5°/fl 100 gld Zemlj obč avstr 4'/t°/o zlati zast listi . 116 n 75 125 t 20 Prior, oblig Elizabetino zapad železnice 114 60 Pnor. obiig Ferdinandove sev. železnice 105 50 Kreditne srečke .... 100 gld 176 75 Rudolfove srečke.....10 „ 17 80 Akcije anglo-avstr. banke 120 „ Trammway-društ velj. 170 gld a. v. . . 96 _ 188 t — n Lepo stanovanje z 2 sobama, kuhinjo in z vsem drugim tako) odda gospod Josip Pauer mi Nenlpcterskcui pred« meitfl. (682-3) V NARODNI TISKARNI v LJUBLJANI dobi se knjižica isoclotnica HpiHul duhoven ljubljanske škofije« Cena lO kr. Cisti dobiček te knjižloe namenjen je v podporo slovenskega šolstva osnovani „Družbi sv. Cirila in Metoda". (518—12) SPOHED: 1. Pozdrav čast. gostov. 2. Nedinl: „Ilrntje v kolo", zbor. 3. O trdnjavski vojski, posebno o obleganji ali pravilnemu napadu trdnjav uli osi rogov. Predava M. J. 4. Matu/ohl: ..Moj doni1', zbor. 5. Komični prizor: ..Kočevnr na scninji". 6. Dr. Ijitirt r: ..Nu plesu", zbor. 7. Potovanje po Luškem iu bivanje v Nonpelji in Rimu. Predava v. D. 8. Volan'?: ..Slovenca dom", zbor. 9. „Ribniški Gregor", burka. 10. * * * „Mn rja lika*', zbor. Petje izvršuje oddelek slovenskega delavskega pevskega društva ..Slavec-. Začetek točno ob 11. uri zvečer. Fran. Dcžmar, reditelj. T ujet i 18. novembra. Pri -Mloitci Richter z Dunaja. — Mnyer, Aicbler iz Trsta. — Micorl iz Gradca, — pl, Baohu iz Hrvatskega. — Ilerbstcin z Dunaju. Pri Bea»r)l uiN(riJNkeiu: Itadki iz Divače. — Hvala iz Tolmina. D »trli so v Lj unijami: 14. novembra: Alojzij Poi, črevljar, 42 let, Poljanski naHip šr. 60, ta katarom v črevesu. 15. novembra: Alojzij Koblar. posestnik. 56 let, jo OOtpma od Zidanega mostu do Ljubljani! v vlaku umrl za mrtvoudotn. Drsa !'"dl;pnik, gostija, 93 let, Karlovaka cesta št. 7, za starostjo. 16. novembra: Fran Melik, delavčev sin, 2 meseca, Črna vas št II, za bo/.jastjo. — Antun Berlogar, bivši hišni posestnik, 76 let, lLIšerjove ulice št. <>, za sušico. V dcžehicj bolnici: 13. novembra: Josip Ivančok, gnstać, 88 let, za Bta- rostjo. 14. novembra: Tine Skc.l, hlapec, 5'j !ot, za oslablje- njem Kislo zelje, dobro blago, po najnižji ceni prodaja .TA1N1<155 GKTJM v Hiti puli, železniška postaja /ulog |>ri L) ubij u o i. (,686—1) BssaiBuassa Važno za trpeče na prsih in plučah. Neogibno potreben zoper kašelj, hrlpavost, zaalizenje, katar in oslovski kašelj, za take, ki želo* dobiti čist in krepek glas, za škrofolj-naste, krvične, slabotne, bledične in krvi-revne je sok kranjskih planinskih zelišč, sj ]m. Zahvaljujem se Vam iz vsega srca, da sem zopet ozdravel vsled uživanja Vašega zdravilnega piva iz sladnega izvlečka. Pet let sem bolehal na nekoj bolezni v želodci iu sem se ozdravil, ko sem porabil 8f» steklenic Vašega sladnega piva. Martin Kaezmarek, gostilna pri levu. (691—1) Opornim. Sladni izvlečki ho ponarejajo, na kar mora pulti /.draviiik in bolnik, 1'ristni hI .idu i izdelki Ivana llotV.i morajo imeti vnrstvenu znamko (podolio izumitelja Jvana Hotni in podpil Ivanu Iloflu). < osl|e Vue jirodajalnico ho za prodajo tU drnl>no pooblaičoiio z lito-^raluv.iniin barvastim plakatom. Glavna zaloga v Ljubljani: Peter Lassnik. V Krauji: Josip Dolenc. V hislnjini: Doxat & Dletrioli. V Kočovjh Ed. Hoffmann. V Gorici; G. Crlstofoletti, c. kr. dvorna lekarna. V Krškem: Kup. Kngrl.spergT. V liildiilfovem: Dominik Riz-zoli lekar. V Zagrolm: Salvatorjeva lekarna, knezo-Akolijska lekarna in lekarna usmiljenih bratov. V Cct|i: Marek, Knpfersohmidt. lekarja, J. Matic. V Reki: N. I'avačič, F. Jecliel, G. Catti, lekaiji. V Olovci: W. Tliurmvvald, lekar. V Mariboru: l' P. HolaSek. V l'luji: J. Kasimir. V Pulji: (i. B. Waa-serniann, lekar, V Trstu: Franoeeoo S. 1'riuz, vla Aauedotto Oarlo Zanetti, J. Serravallo, lekar. V beljaku: Dr. Kuinpl', V. Scliolz, lekarja, K. Cana-vali. V Zidni: Cristidbro Mazzocco. BMSMZMSNZHZHZtS ti 8 S S o Š G 8 8 M § S M M U M I« I 8 8 8 8 R 8 S 8 S 0 i B S 9 S i < P- 1 H C. I 00 w V ivi *; EL r» N B < i j r 1 CS3 g r—» 77 t-3 o h-1 •-i o O Ii O n c6 B m* Tovarniška znamka. C. lir. pilv. tovarna za svetilnice Namizne in viseče svetilnice ^ samo poskiišenili sistemov iu Bolldnega tlela. Gigantova solnčna svetilnica. Dobiva tao (5(12—7) po vseh boljših prodajalnlcah avetilnio. ■ii.tteij in odgovorni ui'ednik: Ivan Železnikar. Lastnina in tisk ..Nimnluo Tiskarno ■