Slcv. Ljubljana, meseca marca 1889. Tečaj VII. Sl^T^aski čebelar in sadjerejec. Glasilo čebelarskega in sadjerejskega društva za Kranjsko, sii sedežem na .Jesenicah (Gorenjsko). ---•♦<>♦• - J; litij« muki m exec enkrat in ne pošilja udom brezplačno; iieiidom za 1 gld. 30 kr. na leto. luxem ti in priloge računijo ne po najnižji ceni. — Letnimi za ude znaša mino 1 gld. Naročaje ne pri pretlačil ništr u na Jesenicah. Obsosr: Vslod i-esa pogine p« /.imi največ čebel? — Sredstvo zoper grižo. — Pomladno obrezovanji-. — Nasi dopisi. — Naznanilo. Vsled česa pogine po zimi največ čebel? (T>r. Dzierdzon.) Zima. če ostra nastopi, dolgo traja in je vrhu tega so zelo spremenljivega vremena, napravi čebelarju večkrat prav občutljivo škodo. Taka zima ne oslabi samo obljudenih panjev, temveč nekatere prav do cela uniči. Tako pisal mi je po minuli, a tudi za sadjerejo občutljivi zimi od 1. 1879 na 1880 nek mlinar iz Bavarskega. ta je ob jednein prav poseben prijatelj čebelarijc, da se njegovo oko vselej solzi, kolikorkrat on svoj popred tako lep in zdaj uničen čebelnjak pogleda. Iz tega je razvidno, da si mora čebelar, če so hoče tako škodo obvarovati in če hoče najvažnejše opravilo, svoje panjove tudi v dolgi zimi dobre obdržati iu do pomladi ohraniti, o tem pravega vzroka, poduka iu skušnjo pridobiti, ker brez tega bi v zimskem času no samo veliko posameznih čebel pomrlo in močno obljudene panjove oslabilo, temveč bi tudi cele panjove popolnoma uničilo. V tej zadevi stavijo so nedoločno trditve, brez ila bi se stvar temeljito preiskala. Tako se v „Bienenpflege,* glasilu virtemberških čebelarjev poroča, da so žo precej po mrazu, ki je v prvi polovici novembra nastopil, iz panjov, posebno iz močnejših, prav veliko mrtvih čebel dobili iu vsled tega se trdi, da so panjovi, posebno bolj močni (obljudenii žo pozno v jeseni zalego stavili, ta se jopa pri brzo nastopivšem mrazu prehladila. in to so čebele v toplem dnevu iz panjov nosile. Daje ta trditev neresnična, jo jasno, ker bilo so lo mrtve čebelo, ne pa ličinke in bube na tleh. ludi mlade sicer žo godno čebelo, čo bi—bilo iztrgane iz celic, spoznale bi so precej. Skoro enako tako je utemeljena misel in trditev, katero je v zadnji številki m. 1. v Leipziger Bienenzeitung izrazil g. \V. On trdi, da čebelo, ki se brez cvetnega prahu denejo v proziniovanje, sicer žive in prebijejo do februarja, potem pa morajo hrez usmiljenja umreti. 1'o mnogoterih skušnjah je pa dognnuo, da panjovi, ki niti jedne čašice cvetnega prahu nimajo, kar se pri mladih ljudstvih, posclmo pri drugičih in tretjičih prav pogosto nahaja, ne samo dobro ohranjeni prezimijo. temveč da zamorejo celo nekaj zalege do popolne ugodnosti odrediti, kar se pa more le na ta način razlagati, da so one /.a rast čebelnega trupla potrebni dušeč iz njih lastne krvi zalegiui hrani pridjale. kar seveda oslabljcnje, da večkrat celo pogin gojiteljie prouzroči, če so opovirane, da no morejo izleteti iu si nabrati novega cvetnega prahu, ter da se z vživaujem cvetnega prahu zopet pokrepčnjo. Da čebele v zimskem počitku nič cvetnega prahu ne potrebujejo, se jo pisatelj tega članka sam do čista prepričal, ko je jedno ljudstvo djal na prazno satovje, ga skozi pokrov z gosto tekočim medom krmil iu prezimil, čeravno je že jednokrat zaradi opuščenega krmenja skoro umrl. Ce v unein slučaji jeden del čebel v februarju pogine, ker so bile skoro gotovo že v avgustu, če ne že v juliju izležene, in so tedaj že (5 do 7 mescev stare bile. ni se treba čuditi, ker tolikšnja starost za čebele je že precej visoka, ker spomladi in poleti v tolikem času že dva ali trije rodovi izmrjejo. Tudi ta poskus kaže torej bolj nasprotno temu. kar bi sicer imel dokazati. Kako različna so vendar mnenja o enoj in istej reči. Cvetni prah zdi se jednim za prezimovanje neobhodno potreben, drugi pravijo, da čebele tudi brez njega zimo prebijejo, a tretji trdijo, da je celo škodljiv. Nek amerikanec trdi, da je velika zaloga cvetnega prahu glavni vzrok griže, katera se v budili iu dolgih zimah pri čebelnjakih tako pogosto nahaja in veliko panjev oslabi ali celo uniči. Kakor čudno naj že bo to mnenje, nekaj resnice je pa vendar le na njem. Škodljiv je cvetni prah na vsak način, če se v veliki množini nahaja tam, kjer se čebele drže, kar se pri močnem a že dalje časa brezmatičnein panju vedno zgodi. C'e se čebele pri nastopu ostrega zimskega mraza v mogoče majhno iu gosto kepo skrčijo, ne morejo v celice, ki sicer več čebel v se sprejmejo nego ulice med satovjem. zlesti, tedaj morajo čebele vedno večji prostor ogrevati in vsled tega zaradi mraza ravno toliko trpe, kot če bi vsled poznega krmenja s tekočim medom ali sladkorjem bile krmenjene, ter bi bile prisiljene na polnem satovji sedeti. Prehlajenje pa le prepogosto prouzročuje izbruhnjenje griže. Vsled obilega cvetnega prahu v zimskem stanovališči (kraji, kjer se čebele drže,) se večkrat prigodi, posebno v panjovih z mlado matico, da prezgodaj zalego nastavi, kar ga prav lahko ugonobi, kajti, če kmalu no nastopi ugoden dan. da se zamorejo valeče in izležene čebele preleteti iu očistiti, poginejo ene kot druge v panju, in panj oslabi prav zdatno, če sploh spomladi dočaka. Kar je pri nastavi zgodnje zalege še nevarno, je tudi to, da so čebele vedno na jeden gotov prostor navezane, kjer morajo sedeti, ne morejo se daljo za hrano pomikati, iu pri trajajočim mrazu morajo gladu poginiti, če tudi je ua oddaljenih satovih dovolj medu in hrane. Razne so nevarnosti, ki čebelam se smrtjo iu poginom žugajo. Zvunaj panju je posebno sneg, v katerem ua tisoče čebel svoj grob najde. Narbolj nevaren je, kadar ji- št i rahel, nestlačen in slcjiivno bel. /nad posamezno ua prostem stoječih panjov uaj se preeej omede, dokler še ni primrznil, ua tleli naj se stlači, pohodi iu s pepelom ali se sulio zemljo poseje. Na takem snegu se hodo čebele, ako nanj popadajo, lažje opazile iu pobrale, kakor na temnih tleh. ('e bi pa kedaj, kar se tudi v toplem letnem času labko zgodi, da bi naenkrat uastopivša nevihta veliko čebel pred čebelnjakom na tla vrgla, da bi tam obležale, naj se črez nje pogrne kaka odeja. Morebiti jih topli solnčni žarki Se tisti ali pa naslednji dan še ogrejejo iu ožive, ali pa uaj se poberejo in z gretjem ožive, ker drugače bi jih tudi mala slana lahko pokončala. Ce se pa čebele po snegu pobirajo, tedaj se morajo pobrati, prodno so zmrznile, kar se pri jasnem vremenu v senci prav kmalo zgodi. Te so potom zapadle smrti, in pobiranje se potem lahko opusti. Ce po lotu večina čebel zvunaj v naravi pogine, pogine jih po zimi večina v panju. Kakor je bilo že omenjeno, videlo se je že po mrazu v novembru mnogo mrtvili čebel iz panju vlačiti, iu to se je potem trdilo, da so mlade čebele, ki so so pivhladilo. Zakaj pa bi se to sumničilo, dokler se ui poiskal pravi vzrok vsled notranje preiskavo v tem ali drugem panju? Tu pa marsikdo misli, da se čebele v zimskem miru ne smejo moliti, ker vsaka od gručo odpadla čebela je pogubljena i. t. d. V takem strahu pač ni treba biti. Previdno iu brez ropota se lahko v sredi zime panj preišče, pride se lahko prav do sedeža čebel, da celo s čebelami obseden sat se lahko iz panju vzame brez da bi se le jedna čebela zgubila, nasprotno bi se lahko na stotine na pol ali popolno otrpnjenim čebelam, ki so zaostale, iu onim, ki smo jih kot mrtve iz panju pometali, moglo življenje rešiti. Ker pri nobenem delu se pač toliko narpridnejših delavcev ne pogubi, kakor pri pokopavanji mrtvih. (Dalje prihodnjič.) -X- Sredstvo zoper grižo. (A. K a ein.) V drugi številki lista „Slovenski čebelar iu sadjerejec1" bilo je lani stavljeno vprašanje: „Kako se pride v okom čebelnej griži?" Največji vzrok tej bolezni je preveliko zabasanjc panjov z mahom ali otavo; tudi če so mrazu preveč izpostavljene, se čebel tudi griža prime. Panjov ui dobro z mahom ali otavo pokrivati, ker se naredi s tem mokrota, vsled ktere med zvodeni iu se skisa. Čebele, ki tak med uživajo, postanejo grižave. Najboljši pripomoček zoper grižo čebel jeta-le: Odstrani najprej lak pokvarjen med iz panjov. Potem vzemi 1 liter naravnega vina. ki je še na drožjih, iu 4 funte dobrega medu; k tej zmesi zribaj še nekoliko moškatovega oreha in vso to zmes prekuhaj. Te zmesi ulij čebelam po koriteih po dnevi o lepem vremenu. Čebele se nasrkajo te tekočine, potem spusti jih na prosto in videl hodeš, da so čebele sčistijo iu ozdravijo. Da se ta bolezen več ne ponovi, ravnaj tako, kakor te poučim v sledečej kratki razpravi: Panjovi se morajo kolikor mogoče skupaj stisniti. Že dolgoletna skušnja me jo prepričala, da z mahom iu otavo ui dolin» panje odevati, ker se v njih mokrota 3* naredi in so mod skazi. Za odejo so najboljšo fižolove plove. Položi od zadaj ua čebelnjakov pod. podolgoma lesen tramič okoli 1 palce visok in položi panje z enim koncem na tramie. eden polog druzega stisnjen. Prostor, ki nastane med če-belnjakovim podom in podlagami panjev zabasaj z tižolovimi plevami. Ob straneh iu zgoraj naloži tudi teh plev: lo sprednjo in zadnjo stran pusti prosto, da zamore iti zrak skozi. Ravnajte tako in videli bodete, da Vam ne bodo čebele nikoli grižavc. Toliko iz moje mnogoletne skušnjo. Potem se morejo čebele dobro z dobrim medom krmiti, najbolje s takim v satovji. -X-- Pomladno obrezovanje. Dragi prijatelj, ua noge in liajd \ sadni vrt, Itajd v drevesnico, pomlad se približuje brzih korakov. Kar -i po zimi \ knjigah iu časopisih o drevesnem obrezovanji bral. to zdaj v djanji spolni. Za one pa. ki uikakoršnih podiičuih sadje-rejskih knjig nimajo, ali ]ia da si zaradi pomanjkanja časa niso mogli poiskati pri dobrih in skušenih sadjerejeih potrebnega sveta, kaj da uaj spomladi so svojimi drevesci počnejo, spisal sem to-le vrstice. Prod vsem tem pa si mislim, da vsak bralec dobro pozna vse drevesne dele, da ve, kaj jo sadna mladika ali brst, kaj je vodilna brst i. t. d. Dalje si mislim, da vsak ve. kako se nož rabi, drži iu kako se obrezuje. Vprašajmo se narpopred, kaj pa dosežemo z obrezovanjem, kakošna vrednost se prikaže po dejanskem obrezovanji drevja? Drevo obrezujemo: l.da mu damo podobo, 3. da pospešimo rast, takrat pravimo: mi obrezujemo na les. obrezujemo na sad in 4. rabimo obrezovanje k ravnotežji med sodelujočimi deli drevesne podobe, pri čemur obrezujemo oziraje se na les iu na sad. Predno mi nož na drevo položimo, moramo dobro vedeti, čemu ali iz katerega vzroka hočemo drevo obrezati, li glede na los, li glede na sad, ali zato, da drevesu podobo ohranimo. Kdor ne ve razločiti, čemu hoče drevo obrezati, ne more na nobenem drevesu tega učiniti. Ako obrezujemo oziraje se na les. tedaj v okropčanje drevesa, velja pravilo, da na kratko obrežemo, to se pravi, veje. ki se odberejo v prikrajšanje, obrežejo se nad polovico nazaj. Ce pa obrezujemo zato, da dobimo več sadu, ali da ga popred dosežemo, moramo delati na to, da pripravljeni suk. ki se v lesnih časicah nahaja, na straneh nastavljenim popkom k dobremu pride, da ta (očesca) ne spi» še nadalje, temveč poženejo in sadne odgonke narode. V tem slučaju se mladike k večjem do polovice odrežejo. Vsled toga okrajšanja se namreč rast obrezanih mladik oslabi. Kako bodemo pa ua drevesu, katero mislimo obrezati, spoznali, čeino li oziraje se na les ali na sad obrezovati? Pri opazovanji naslednjega bodemo kmalo na pravo pot prišli: 1. Ozirati se moramo ua podnebje iu lego, v topli zemlji in vroči legi je rodovitnost drevja zdatnejša, nego v mrzli in mokri. i. Zemlja. V dobro gnojni iu močni zemlji stoječo drevo je vedno bolj k razvitku lesa nego k nastavi sadja udano; nasprotno pa lahka, manj redilna (močna) zemlja nastavo sadu pospešuje. :•}. Ozirati se je treha ua podlago (divjak), na katero je drevo cepljeno. Vse vrsto, ki so na prillikaste podlage preneseno, so bolj k sadu nagnjeno, nego one na divjakih. Drevesca s pritlikasto podlago zamoreino vedno močneje obrezovati. Tudi starost drevesa podaja nam ravnilo obrezovanja. Mlada močno rastoča drevesca so nagnjena bolj k odgonku lesa, starejša pa k sadnemu razvitku. Važnega pomena za obrezovanje je tudi posebnost rasti kake vrste. Vsak sadjerejec pozna že po naravi divno rastoče ali zanikrno razvijajoče se vrste. Pri prvih velja nagon k lesu. pri drugih pa k sadu. Več ali manj navpična rast mladik daje nam k obrezovanji dober navod, ker navpično rastoče mladike so nagnjene k razvitku lesa, a v strau moleče k razvitku sadu. Splošna pravila obrezovanja so: Vodilne (srednje) mladike se sploh toliko prikrajšajo, da se iz končnega popka, nad katerim se je mladika odrezala, sme močen odgonek pričakovati, in da se sme računati na to, da bodo tudi drugi stranski a spodaj stoječi popki pognali. <'e bi pa odgonek vsled obilnega prikrajšanja zaostal, treba ira iz nova oživiti, s tem da se drugo leto manj ali več odreže. Pri prosto stoječih drevesih, pri katerih se dela na podobo, postavim piramido, visokodebelno podfibo i. t. d. se odreže mladika vselej nad očescem, kije na vuanjo stran obrnjeno; če pa hočemo kako praznoto napolniti, odreže se nad očescem na stran molečim. Pri pečkatoni sadji se sadne mladike po primeri njih dolgosti in odgouka tako daleč nazaj prikrajšajo, da se sme zanesljivo na to računati, da bodo vsi ostali popki pognali in sicer zgornji v sadne iu spodnji v krožne raz-rastke in listne odgonke. Sadni odgonki ostanejo navadno neobrezani z izjemo taeih. ki na nepriličnih krajih stoje ali pa so pregosto nastavljeni. Krožni odgonki in krožni razrastki so prav za prav sadne zaloge drevesove, ti se nikoli ne obrezujejo, ali pa le v slučaju, če pregosto stoje. 1'ri koščičastem sadji se pa drugače obrezuje. Med tem. ko rast ua enkrat že rodovitno mladiko pečkastega sadja vedno vpliva, ji vedno nove moči daje, zapusti pri koščičastem sadji oni del veje, ki je že enkrat sad obrodil. Navadno postopanje sadnih mladik pri koščičastem sadji je to. da se vspomladi. ko se enkrat sadni iu listni popki razločijo, glede njih dolgosti in moči na 1ali '/» vse dolgosti odrežejo: odrezati pa se mora vedno nad lesnim popkom. Narboljši čas za obrezovanje koščičastega drevja je ua vsak način poletje; z obrezovanjem v juniju, juliju, avgustu ali septembru (Pinciren) deluje se na popolno razvitje vseh popkov. Vnemami. Naši dopisi. T: Krircrrbc. 1'ri nas se je čebelarija v preteklem letu le bolj srednje obnesla. Čebelam je slabo vreme precej nagajalo. Meni so trije panjovi zaradi griže umrli. Poskusil sem veliko sredstev, a nisem mogel na pravo priti, da bi odstranil to bolezen. — Sadja smo letos prav malo imeli. Vsem čebelarjem voščim veselo iu srečno novo leto!*) Tatlej Spick. *) Zaradi cepičev. kateri li si želite. Vam povemo. ljam. 04616627