PoStnlna plačana v gotovini.
POŠTAR
Strokovni list poštnih nameščencev
Štev. 6. a	V Ljubljani, dne 1. junija 1934.	VI. leto.
Letna naročnina. . Din 24'— Polletna naročnina .	„ 12-—
Posamezna številka „ 2'—
Izhaja 1. vsakega meseca.
Ček. konto 11.031
Maturantsko stalno omizje. V četrtek 7. t. m. v gostilni „Pri Sokolu“. Na svidenje!
Inspektor vardarske direkcije pošte in telegrafa v Skoplju Ivan Ivančič
Novi šefi odsekov Dravske direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani
Z odločbo j?, ministra za promet so postavljeni:
Za šefa občnega 1. odseka dr. Lamut Ivan, višji svetnik; za šefa poštnega (II.) odseka Suhač Anton, p. t. svetnik; za šefa tele-grafsko-telefonskega (III.) odseka dr. Lebar Jožko, višji svetnik; za šefa ekonomskega (IV.) odseka Lpich Tilen, p. t. svetnik in za šefa računsko-kontrolnega (V.) odseka dr. Janžekovič Trane, višji svetnik.
Odločba
občne seje državnega sveta z dne 8. marca 1934, štev. 6593-34.
1.
Določbo § 62., točke 25. finančnega zakona za leto 1932-33 je treba razumeti tako, da se sme čas, ki je priznan državnim uslužbencem z ulkazi ali izvršnimi odločbami za nadalje napredovanje po zakonih, ki so bili v veljavi do uveljavitve zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931, uporabiti v smislu § 49. uradniškega zakona ob napredovanju kot efektivna služba tako, da se sme uporabiti po prvami napredovanju morebitni preostanek neuporabljenega časa tudi za nadaljnje napredovanje, dokler se priznani čas popolnoma ne ukoristi.
II-
Upokojenci, ki se bavijo v monopolni mali prodaji izključno s prodajo monopolnih predmetov, se ne morejo smatrati za osebe, ki se bavijo s samostalnim obrtom, zbog česar bi jim ne pristojala pravica, prejemati draginjske doklade po členu 26. uredbe o draginjskih dokladah državnih upokojencev, št. 11330-11 z dne 14. marca 1932.
III.
Zoper odločbe ministra za finance, izdane na osnovi drugega odstavka čl. 207. carinskega zakona, je dopustna tožba na drž. svet, če in kolikor se nanaša tožba na vprašanje, kdo se naj smatra za zalotitelja ali ovaditelja.
Odločbi
občne seje državnega sveta z dne 30. januarja 1934, štev. 3125-34.
I.
Za priznanje časa dnevničarske službe po odstavku 1 točke 3. § 270. zakona o uradnikih, odnosno po prvem odstavku točke 3.
Čil po duhu, odločen o dejanjih ter ne-omahljiv v zvestobi do poštenja, pravice in čuvanja ugleda p. t. t. stroke. Razumel je hrepenenje mladih idealnih poštarjev v beli Ljubljani, čul je in znal raztolmačiti njih težnje in njihovo bol ter jim s svojimi dejanji spregovoril iz srca jasno in odločno: nesebično delo za narod in dom je najvzvi-š e n e j š e ! Slišal nas je in podprl naše delo s svojo moralno veličino ter nam odločno pokazal pot v neizprosen boj za zmago čiste ideje za korist in ugled naše stroke ter ljubljene domovine. Eden je cilj, ena edina je pot do njega: nesebično delo za rod in dom v veri na brezpogojen uspeh in napredek.
Usoda ga je vrgla na naš topli jug, da tam orje ledino — ne pobit in sključen, ampak odločen in neustrašen. Naj bo oblak nad njim črn ali bel, on orje vztrajno in seje seme resnice in pravice.
Našemu odločnemu in nesebičnemu dopisniku kliče »Poštar« in z njim mi vsi: vztrajno in neomahljivo naprej po pravi poti za povzdigo naše strokovne morale ter čim večji in boljši progres naše stroke — naše domovine.
§ 258. zakona o državnem prometnem osebju velja samo ena omejitev: — da je prestop v zvanje, ki daje po dotičnem zakonu pravico do pokojnine, izvršen najdelj v 6 mesecih (v ta rok pa ne spada služba o vojski); nikakršne prejšnje prekinitve v tej dnevničarski službi ne morejo biti ovira za priznanje vse takšne službe.
II
Člen 386. zakona o ustroju vojske in mornarice iz leta 1931 ni uporabljati, če prestopi podčastnik v zvanje vojaških uradnikov iz člena 209. tega zakona.
Svečanosti v Skoplju
Carsko Skoplje ponova je predmet opšte pažnje cele Jugoslavije: 26. i 2. maja o. god. izvodi se osvečenje »Hrama slave« na tam. vojničkom groblju i proslava četrdesetogo-dišnjice od dana osnivanja skopljanske gimnazije, koja je još pre oslobodilačkog rata bila rasadnik nacionalnog ideala u tim krajevima. Treća je proslava 28. t. m. u selu Kučkovu, gde zahvalni narod skopske Crne Gore odaje dužno priznanje i zahvalnost bla-gopočivšem legendarnom Kralju Petru otkrićem jedne spomen-ploče.
Odličan ratnik, a sada komandant treće armije, general Nedič svojom inicijativom, kao i saradnjom oficira, nižih činova i vojnika, podigao je na bojevničkom groblju u Skoplju vrlo lepu crkvu »hram slave«, u čije će podzemne prostorije biti položeno na večni počitak tri hiljade i pet stotina posmrtnih ostatka izginulih boraca u borbama minulih ratova za oslobodjenje i ujedinjenje. Sasvim je pojmljivo što se i u ovoj prilici mora istaći uloga naše vojske: ona se i ovom prilikom dostojno odužuje pobornicima slobode, čije kosti polaže u opštu grobnicu.
Crkva je vrlo lepa i izradjena je u srpsko-vizantijskom stilu. Umetničko izradjen ikonostas za hram slave poklonio je Nj. V. Kralj Aleksandar; on se stalno interesovao i starao za izgradnju hrama i najviše doprineo da se kako treba i na vreme dovrši.
Osvećenje ovoga hrama slave privuklo je narodne mase iz bliže i dalje okolice Skuplja, da s vojskom učestvuje pri osvećenju i da s njom odadu počast uspomeni zaslužnih sinova
V 24 URAH
barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke, kožuhovino itd. Svetlolika in škrobi srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Entla. Ažurira. Parno čisti posteljno perje in puh.
TO«) JOS. REICH, UIUAIU
Buffet pri Ivanu
Aleksandrova cesta 5, dvorišče
Priporoča svoja izbrana vina (čez ulico 2'— Din ceneje) ter dobro meščansko kuhinjo. Lepa posebna soba za sestanke.
Se priporoča Ivan Senica
ŠIRITE »POŠTARJA«!
Otadžbine, koji su svoje živote položili za ideal oslobodjenja i ujedinjenja.
Dan kasnije, 27. maja t. g. proslavlja skop-Ijanska gimnazija četrdesetogodišnjicu svoga bitisanja. Pre četrdeset godina, pod vrlo teškim i mučnim prilikama, počeo je ovaj zavod da vrši u narodu ovoga kraja svoju pro-svetnu kulturnu misiju i budjenje nacionalne svesti. Gimnazija u Skoplju je krajem prošloga stoleća bila uistini rasadnik narodne misli i žarište narodnog idealizma. Taj dan za naš narod onoga kraja označava važan datum u istoriji prosvećivanja našega juga.
Treća, isto tako značajna proslava, obavlja se 28. maja u selu Kučkovu. Inicijativom naroda iz skopske Crne Gore podignuta je spomen-ploča velikom začetniku oslobodjenja, legendarnom Kralju Petru. Skopska Crna Gora bila je iz najranijih dana utočište svih četničkih pokreta; stanovnici sela i naselja tih
krajeva bili su vazda budni .stražari ideje narodne odbrane. Osvećujući spomen-ploču posvećenu blaženopočivšem Kralju Petru, oni se odužuju uspomeni velikoga legendarnoga Kralja, svoga oslobodioca.
(»Narodna odbrana« br. 21. od 27. V. t. g.)
ŠIRITE »POŠTARJA«!
ŠIRITE »POŠTARJA«!
Pozor! T"uch tisti, kateri še niste pri meni kupovali, se prepričajte, da je najboljši nakup dobrega blaga za ženske in moške obleke, kakor vseh drugih potrebščin pri
CESNIKU, Ljubljana
Lingarjeva ulica — Stritarjeva ulica
Poštarji 10% popusta!
Nepričakovan rezultat
Zvaničnik X. je bil leta 1922. na službenem potovanju kot ambulančni uslužbenec pri neki železniški nesreči tako poškodovan, da kljub ponovni operaciji ni vec postal sposoben za običajno službo zvaničnika, temveč je kesneje opravljal le lažje službe. Njegovo neugodno zdravstveno stanje ga je leta 1932-prisililo predčasno stopiti v pokoj. Ob tej priliki je zaprosil, da bi mu ministrstvo glede na dobljene poškodbe v smislu § 118. u. z. priznalo v službeno dobo še 10 let. Ministrstvo pa je to njegovo prošnjo odbilo z utemeljitvijo, da njegova nesposobnost za službo ni nastopila neposredno po poškodbi. X. se z navedenim razlogom ni zadovoljil, ampak je vložil tožbo na državni svet, ki je razsodil tožilcu v prid. Svojo sodbo je državni svet podprl takole:
»Prema § 118. činovničkog zakona od 1931. god., ako državni službenik gradjan-skog reda bez svoje krivice na kakvom državnom poslu ili povodom takvog posla bude tako povredjen, da usled zadobivenih rana ili ozleda postane nesposoban za dalju službu na koju bi se prema svojim kvalifikacijama i dotadanjem položaju mogao upo-trebiti može mu se za penziju priznati preko vremena koje je do tada proveo u službi još 10 godina.
Bitni uslov, što se vidi iz samog teksta, za primenu ovog zakonskog propisa je, da je rana ili ozleda zadobivena na državnom poslu ili povodom ovog imala za poslcdicu nesposobnost za dalju službu. Dakle, zakon ne traži, da je nesposobnost za dalju službu nastupila kada je i povreda ili ozleda zadobivena; glavno je, da postoji uzročna veza izmedju povrede i prestanka službe, to je da služba prestaje zbog posledica one povrede ili ozleda, a irelevantno je da li je to nastupilo neposredno izza povrede ali docnijc.
Za tužioca komisija je utvrdila, što se priznaje u osporenom rešenju i odgovoru na tužbu, da neizlečivo boluje od povrede kičme i trbušnih organa, koje je povrede zadobio prilikom železničke nesreće 13. februara 1922. god. na službenom putovanju iz Ljubljane u Zagreb u svojstvu službenika ambulantne pošte i zbog kojih je kao nesposoban za dalju službu stavljen u penziju.
Kod takvog stanja stvari, tužilac ispunjava glavni uslov za povlasticu iz § 118- činovničkog zakona — nesposobnost za dalju službu posledica povreda zadobivenih na službenom- poslu — a kako je osporenim re-šenjem odbiven jedino zbog razloga kao da taj uslov nije ispunjen jer nesposobnost nije
nastupila neposredno posle povrede, osporeno rešenje se ima poništiti u smislu člana 26. zakona o Državnom savetu i upravnim sudovima.«
Prometno ministrstvo je to svoje rešenje sicer razveljavilo, toda minister za finance je proti pričakovanju odrekel svoj pristanek za vštet je še 10 let (§ 118. predzadnji stavek) kljub temu, da je državni svet zvaničniku X-u s sodbo priznal to pravico in kljub temu, da je šlo za minimalno diferenco 8%, to je za zvišanje pokojninskih prejemkov od 86:90% na 95% .
Da bi spravil svojo zadevo zopet v tek, je X. poslal državnemu svetu vlogo, naj bi
le-ta (v smislu čl. 43. zakona o drž. svetu in upravnih sodiščih) pripomogel svoji »izvršni in obvezni« razsodbi do veljave, češ po čl. 42. citiranega zakona »upravna obla-stva ne morejo zoper tožiteljevo voljo ukreniti ničesar, kar bi nasprotovalo tem razsodbam.«
Na zahtevo prizadetega uslužbenca, da bi državni svet sam izdal novo rešenje o odmeri večje pokojnine, je le-ta izdal sledeče negativno rešenje:
»Državni svet je prišel do zaključka, da ni osnove za izdajo zahtevanega rešenja na podlagi čl. 43. zakona o drž. svetu in upravnih sodiščih. V samem rešenju, izdanem zaradi izvršitve omenjene razsodbe drž. sveta, je prometni minister konstatiral, da je X. izpolnil pogoj iz § 118- n. z. za priznanje še 10 let za pokojnino. Glede na to je prometni minister pravilno izvršil označeno razsodbo drž. sveta, ker je konstatiral ta pogoj, toda ker je za priznanje še 10 let potreben tudi še pristanek finančnega ministra in predsednika ministrskega sveta, katerih pristanka pa ni dobil, zato mu tudi ni mogel priznati spornih 10 let za pokojnino.«
Škoda, da je uspeh pozitivne sodbe, kjer gre vedno za uslužbence, ki so v službi za vselej izgubili svoje zdravje, vezan tudi še na pristanek navedenih dveh funkcionarjev!
Tvornica dežnikov
L. MIKUŠ
Ljubljana, Mestni trs 15
priporoča svojo bogato z a -logo dežnikov in sprehajalnih palic.
Znižanje prejemkov
Okrajna organizacija JNS. za XI. in XII. volišče dvorskega okraja v Ljubljani je na seji dne 17. maja 1934. na številne interpelacije in na splošno ogorčenje državnih in javnih nameščencev in vpokojencev zaradi ponovnega, globokega znižanja njihovih prejemkov, sklenila, da opozori uplivne faktorje na hude posledice znižanja že itak skromno odmerjenih prejemkov, ki od najnižjega služitelja pa do uradnika VI. skupine niti ne dosegajo eksistenčnega minimuma.
Okrajna organizacija apelira na vodstvo JNS, da v interesu stranke in v interesu splošnih gospodarskih neprilik izposluje revizijo uredb ministrskega sveta o redukciji prejemkov državnih nameščencev, vpoko-jencev ter pogodbenih uradnikov, dnevni-čarjev in honorarnih uslužbencev, objavljene v Službenih novinah kraljevine Jugoslavije dne 13. aprila 1934, ker je gotovo, da se bodo gospodarske razmere v splošnem še poslabšale z oslabljenjcm skupne moči državnih in javnih nameščencev. Prav posebno pa opozarja organizacija na sledeče težke krivice in trdote uredb:
L Nižji uslužbenci so nesorazmerno težje prizadeti, kakor višji. Tako n. pr. se povprečno v vseh treh draginjskih razredih znižajo prejemki najn-ižjega služitelja na 61 %, kateri odtegljaji pa sc zmanjšujejo navzgor, da znašajo za uradnike 4. skupine komaj še povprečno 8%.
2.	Krivično je, da se odbitki ravnajo po prejemkih, ki so samo na papirju, medtem, ko so faktični prejemki po odbitku usluz-benskega davka in prispevka za penzijski sklad za okroglo 10 % nižji-
3.	Velika krivica je, da uredbe ne upoštevajo nepreskrbljenih in brezposelnih otrok
in staršev, ki jih morajo državni nameščenci preživljati. Kako težko je prizadeta rodbina državnega in javnega nameščenca, ki ima samskega sina ali hčerko v državni službi, s katerimi živi v skupnem gospodarstvu, kažejo sledeči primeri:
a)	mati ima pokojnine Din 600.—, sin plače Din 1500.—, odtegljaj znaša Din 400.-;
b)	oče ima pokojnine Din 2800.— (7 šoloobveznih otrok), hčerka plače Din 850.-,
| odtegljaj Din 300.—;
c)	mati ima pokojnine Din 360.—, sin j plače Din 1196.—, odtegljaj Din 380.—; ^
d)	mati ima pokojnine Din 110.—, hči | plače Din 1350.—, odtegljaj Din 375.— ;
e)	mati ima pokojnine Din 200.—, sin j nagrade Din 800.—, odtegljaj Din 300—;
f)	oče ima pokojnine Din 1800.—, hčer-I ka plače Din 900.—, odtegljaj Din 380.—;
g)	vpokojenka ima Din 640.— pokojnine.
I Ker je njen mož obrtnik, četudi je že delj ! časa brez posla in zaslužka, se ji odtegne vsa
draginjska doklada. Imata sina in ostane vsem trem skupaj samo Din 240.—, ker se nji odtegne Din 400.—.
h)	Oče obrtnik brez dela in zalužka, ima 4 šolobvezne otroke, hčerka ima plače Din 800.—, odtegne se ji Din 380.—.
2 ozirom na navedene primere samski nameščenci ne smejo podpirati svojih staršev in ne smejo pomagati preživljati nepreskrbljenih in brezposelnih bratov in sester, tujim ljudem pa smejo plačevati hrano in stanovanje.
4.	Redukcija prejemkov se ne sme izvesti prej, preden se ne znižajo stanarine in druge življenjske potrebščine po zgledu drugih držav.
5- Pri redukciji prejemkov se mora določiti minimalna plača, ki je nedotakljiva in, ki mora znašati pri današnjih razmerah najmanj Din 2500.— za dve osebi, ki se pa za vsako nadaljnjo osebo poviša za Din 300.—.
Organizacija upa, da bodo vplivni faktorji uvideli krivičnost in nelogičnost navedenih uredb in da bodo čimprej izposlovali, da se vse te uredbe sistirajo.
»Naš glas« štev. 10 od 15. maja t. 1. pa je objavil pod naslovom »Še o znižanju prejemkov« naslednje:
Krajevna organizacija Jugoslov. nacionalne stranke v Kranju je predložila ob koncu aprila odločujočim činiteljem obširno predstavko, s katero predlaga revizijo uredb o znižanju draginjskih doklad omoženih uslužbenk in prejemkov samcev. Iz te spomenice, ki obravnava posamezne določbe teh uredb, objavljamo naslednjo pregledno tabelo, iz katere je videti, kako se po odstotkih znižajo prejemki omoženim name-ščenkam, uradnicam, zvaničnicam in služi-teljicam, ki so poročene z možmi, navede-
| nimi v uredbah, oziroma, ki stanujejo kot ; samke pri starših.
Tabela je sestavljena za vse tri draginj-ske razrede, tako da so označeni najprej celokupni mesečni prejemki uslužbenke v dotični položajni skupini, nato pa število odstotkov, za kolikor se prejemki prizadetim | uslužbenkam znižajo. Ta pregled je sestavljen na predpostavki, da izgubi uslužbenka svojo draginjsko doklado v celoti. Zato je treba število odstotkov v primerih, kjer izgubi uslužbenka manj kot 100 %, sorazmerno znižati.
Iz tabele je razvidno, da so znižanja v nižjih skupinah nesorazmerno občutnejša, kot pa v višjih. Zato bi bilo v interesu so-^ cialne pravičnosti prav, da se znižanje — če že mora biti — uredi progresivno z višino j celotnih prejemkov, pri čemer naj bi se v nižjih skupinah računalo z neobhodno po-! trebnim eksistenčnim minimom, pod katerega se ne bi smelo iti- Tudi bi bilo treba upoštevati še druge okolnosti: število otrok, premoženje, kraj službovanja, bolehnost itd.
Sicer pa je tabela sama zgovorna dovolj.
	Službeni položaj	1. drag. razred (banovinska mesta)		1. drag. razred (sedeži sreskih načelstev)		3. drag. razred (ostali okraji)	
		prejemki	%	prejemki	%	prejemki	%
	sluga 11. skupine	830	70	730	66	705	65
	sluga 1. skupine	1010	53	910	53	885	52
	zvaničnica lil. skupine	1040	73	840	66	790	64
		1200	63	1000	56	950	53
		1360	53	1160	48	1110	46
	uradnica X. skupine	1450	53	1200	43	1110	38
	IX.	„	1650	47	1400	37	1300	32
	„	VII.	„	1905	40	1655	31	1555	27
	„ Vlil.	,.	2160	34	1910	26	1810	22
	„	Vi.	2500	28	2250	20	2150	16
	„	V.	„	2900	22	2650	15	2550	12
	IV./2	3270	18	3020	13	2920	8
	1V./1	„	4170	12	2920	6	3820	4
Sistemizaciia
uradniških mest
Beograd, 12. maja. Predsednik ministrskega sveta je imenoval komisijo za izdelavo načrta uredbe o sistemizaciji služb za vse stroke civilne državne uprave.
2e zakon o uradništvu od 31. marca 1931 je v čl. 46 odredil, da se bo s posebnim zakonom določilo za vse civilne državne službe število službenih mest po poklicih in po položajnih skupinah, v katere so ti poklici razdeljeni in število mest uradniških pripravnikov; to število se po proračunu ne sme povečati. Svrha teh odredb je, da se točno dožene število vseh službenih mest in da se izvršilnim oblastvom postavijo točno določene meje, tako glede imenovanj kakor glede napredovanj državnih nameščencev.
Ta sistemizacija službenih mest je neobhodno potrebna že zaradi same strukture novih zakonov o državnih civilnih uradnikih, ki predpostavlja točno določeno število vseh službenih mest in položajev v skladu s potrebami in pomenom posameznih funkcij v državni službi. Potrebo takojšnje izvedbe sistemizacije nalagajo razen gori navedenih razlogov tudi proračunske oziroma
Modna manufakturna trgovina
Fabiani & Jurjovec
LJUBLJANA, Stritarjeva ulica 5.
se priporoča pri nabavi hlapa za obleke. Prodaja na obroke potom Gospodarske zadruge postnih nameščencev.
Cene zmerne! Postrežba točna In solidna!
finančne razmere v državi. Zato je predsednik ministrskega sveta dal imenovani komisiji nalog, da začne takoj delati in da dokonča svoje delo najkasneje v dveh mesecih. S tem bo dana možnost, da se bo mogel proračun za prihodnje proračunsko leto sestaviti po novem stanju, kar bo zelo ugodno vplivalo tudi na finančne razmere v državi.
Poročilo o občnem zboru „Oobrote"
Po poročilu odbora »Dobrote«, obsmrt-nega podpornega društva poštnih nameščencev v Ljubljani, na občnem zboru, ki se je vršil dne 11. maja t. 1., je v letu 1933 pristopilo k »Dobroti« in sicer v skupino A 115 in v skupino B 86 članov; umrlo je 37 članov, med temi 19 iz skupine B, a izstopilo 14. Ob koncu leta je štelo društvo v skupini A 3024 in v skupini B 1730 članov.
Podpore je izplačalo društvo v skupini A za 37 člani Din 173.700.—, v skupini B za 19 člani Din 110.000—, skupaj 283.700 Din.
V poslovnem letu 1933 je imela »Dobrota« te-le dohodke: na pristopninah 9330.— Din, na prispevkih skupine A 171.739.— Din, na prispevkih skupine B 162.620.— Din, na obrestih in prispevkih k upravnim stroškom 36.929.66 Din, skupaj 380.618.66 Din. Izdatki pa so bili tile: podpore 283.700.— Din, upravni stroški 21.458.78 Din, odpisi 1080.50 Din. Prebitek znaša 74379.38 Din-
Odbor »Dobrote« za tekoče poslovno leto je:
Predsednik: Matjašič Miroslav.
Podpredsednik: Engelman Anton.
Blagajnik: Kavs Josip.
Tajnik: Črnjač Iva.
Ostali odborniki: Ban Martin, Pristovšek Stanko in Treven Viktor.
Namestniki odbornikov: Jereb Franc, Kresse Franc in Kumer Josip.
Pregledovalca računov: Ferjančič Franc in Bizovičar Josip.
Namestnik: Dermaša Alojzij.
Člane obveščamo, da ostane »Dobrota« še nadalje na tej osnovi, kot je bila dosedaj, t. j. da ima skupini A in B, in da se pristopnina in članski prispevki nič ne izpremene.
Osebne vesti
Postavljeni: Vajda Dušan za dnevničarja pri Gradski t. t. sekciji v Ljubljani; Kovačič Josipina za pogodbeno poštarico v Šmartnem v Tuhinju.
Premeščeni: Ferjančič Josipina, p. t. manipulant iz Krškega v Trbovlje 1; Žagar Apolonija, pomožni p. t. manipulant iz Sevnice v Rajhenburg, Adamič Alojzija, pripravnico po § 45/1. in 2. iz Škofje Loke v Kranj; zvanič-niki, čuvarji t. t. linij, in sicer: Stanič Ognje-slav iz Vrhnike na Brezovico, Saksida Josip iz Starega trga pri Rakeku v Lož, Boc Milan iz Vranskega v Sv; Peter v Savinjski dolini, VVlrnmer Henrik iz Zidanega mosta v Laško, Pighar Ivan iz Gornje Radgone v Ljutomer in služitelj, čuvar t. t, linij Lešnik Josip iz Maribora v Slovensko Bistrico; Jug Franc p. t. služitelj 1. skupine od X. t. t. t. sekcije v Mariboru k pošti Pragersko; p- t. služitelji II. skupine, in sicer: Kok Josip iz Pragerskega na Maribor 2, Vrbnjak Franc od pošte Maribor 2 k X. t. t. t. sekciji v Maribor, Stergar Frna iz Litije rta Ljubljano 1, čuk Franjo iž Zidanega mosta v Vojnik, Butara Franc Iz Vojnika na Zidani most.
Umrla:	Kramberger Ivan, služitelj II.
skupine pri pošti Sv. Lenart v Slovenskih goricah in Šošterič Pavla, pogodbena pošta-rica v Sv. Vidu pri Ptuju.
Za znižanje najemnin
(»Naš glas« št. 10. 1934.)
f Z ozirom na splošno poslabšanje gospo-! darskih razmer se po vseh državah znižavajo j mezde in plače, istočasno pa vlade znižujejo tudi cene življenjskim potrebščinam in najemnine, kar je edino logično in pravilno! Ker so se pa pri nas znižali le dohodki, je naravna posledica, da velika večina prebival-I stva po mestih, trgih in industrijskih krajih, ne zmore več pretiranih najemnin in da se nahajajo ti sloji vsled tega v obupu. Pritožbe proti temu so vsak dan ostrejše in splošna zahteva najemnikov je, da se mora to nesorazmerje spraviti nemudoma v sklad s splošnimi pridobitnimi razmerami.
Stanovanjski najemniki se osobito pritožujejo, da so na milost in nemilost izročeni hišnim posetnikom, ki po svoji volji diktirajo cene najemninam in da hočejo hiše amortizirati v kratki dobi 15 let, vsled česar iztiskajo od stanovanjskega najemnika trikrat več nego bi dobili na 5% obrestih od vložene glavnice za hišo.
Resnica je, da so te pritožbe upravičene! Znanstveniki računajo povprečno dobo obstoja hiše po mestih in trgih na 250 let. Po preteku te dobe vzdrževanje poslopja ni več mogoče, ne da bi se vršile obsežne rekonstrukcije. Za vsakoletne izgube na vrednosti poslopja vsled starosti in obrabe, se odškoduje posetnik z najemninami, katerih del shranjuje kot amortizacijo, da si more po popolni obrabi poslopja postaviti enako poslopje. Preračunu amortizacije pa tvori podlago
nabavna ali pridobitna cena poslopja, katero je deliti s številom let obstoja — torej 250 in ne 15 let, kakor postopajo sedaj hišni posestniki!
Koeficijent je potemtakem letna amortizacija, ki je povprečno enaka 1 % najemnine in najemne vrednosti hiše. Na račun zgrada-rine z dokladami odpade okoli 25 %, v mestu Ljubljani pa za mestne davščine (vodarino, gostaščino in kanalsko pristojbino) 12%, za hišnika 1%, za čiščenje in čistila pa tudi 1%. Skupaj je torej odšteti od kosmate najemnine 38 % in 1 % od vrednosti poslopja za vzdrževanje; razlika je čisti dohodek iz poslopja, kateremu je prišteti še najemno vrednost stanovanja hišnega lastnika in onih delov hiše, katere je brezplačno oddal v najem. Ako primerjamo torej ta čisti dohodek iz hiše z vsoto 5% letnih obresti od kapitala (vrednosti) za hišo, dobimo razliko, ki pokaže, za koliko tirja hišni posestnik neupravičeno in nad povprečno mero od stanovanjskega najemnika na najemnini. Jasno pa je, da do polovice svojih dohodkov delavci in nameščenci ne morejo več oddajati hišnim posestnikom!
Društvene vesti
Podporno društvo državnih in banovinskih uslužbencev dravske banovine je na
svojem občnem zboru, ki se je vršil dne 28. aprila t. 1. v Ljubljani, sklenilo, da v smislu določil § 4. društvenih pravil sprejema v članstvo tudi osebe v starosti od 45. do 55. leta. Člani morejo postati le državni in banovinski uslužbenci in njih svojci. Mesečni prispevek za osebe v starosti od 45. do 50. leta leta znaša Din 15.— za osebe v starosti od 50. do 55. leta pa Din 20.—. — Pristopnina znaša za te osebe, ako vstopijo v društvo do 31. VIL t. j., Din 40.—, sicer pa znaša pristopnina Din 400.—, ozir. Din 500.—. Po 4 letih članstva se izplača svojcem umrlega elana polna posmrtnina v znesku Din 5000.—. — K drugi točki dnevnega reda je izredni občni zbor naročil društvenemu odboru, da do prihodnjega rednega občnega zbora društva izdela načrt za ustanovitev posebnega sklada za Počitniški dom. — Društvena pisarna se nahaja v Ljubljani, Križevniška ulica štev. 5, II. nadstropje.
To in ono
Mačja pošta se ni obnesla.
Zveza nemških filatelistov je priredila v Berlinu razstavo, ki prinaša poleg znamk različnih nemških dežel tudi zanimive zgodovinske podatke. Razstavljene listine kažejo med drugim, da so imeli leta 1789 v nemški prestolnici mačjo pošto. Pismonoši so izučili v ta namen 300 mačk, ki so delile nalogo poštnih golobov. Poštni voz je dnevno zapeljal mačke v druge kraje,^ odkoder so se vračale v Berlin z nujno posto. Toda mačke so se slabo obnesle- Poštni golobi najdejo tudi več sto km oddaljen dom. Mačke pa so večkrat zašle. Njih spomin je zadoščal 'kvečjemu za 3 do 5 km dolge proge.
Širite svoj list
»Poštar«
Nezdravi pojavi
Redki so občni zbori naših stanovskih organizacij, ki bi potekli tako idealno, kakor bi bilo potrebno in kakor si jaz tak občni zbor zamišljam.
Gotovo- je, da so slabo uspelih občnih zborov često krive v nemali meri uprave same, bodi da niso vestno vršile poverjenih jim poslov, hodi da so na občni zbor tako sebe kakor članstvo slabo pripravile. Uprava, ali pa posamezni njeni člani, ki niso poslovali v smislu pravil in po željah večine članstva, in ki se radi tega več ali manj upravičeno boje kritike, se navadno na občnih zborih ne morejo docela obvladati in pri zagovarjanju svojega poslovanja in svojega stališča hote ali nehote krenejo s pota nepristranosti in tako tudi s svoje strani pomagajo ustvarjati na občnem zboru ozračje nezaupanja, neobjektivnosti, medsebojnih očitkov, osnovanih in neosnovanih napadov itd.
Veliko večji del krivde na slabo uspelih občnih zborih in na slabih uspehih naših organizacij pa nosi najčešče članstvo samo. Med letom se člani po navadi le malo brigajo za svojo organizacijo in njeno delovanje, poznajo je le takrat, ko iščejo pri njej kake pomoči ali koristi. Preradi pozabljajo!, da 'imajo kot člani pravico in dolžnost po svoji najboljši moči vedno in povsod pomagati upravi in se brigati za njeno delo. Tudi mislim, da nisem daleč od j resnice, ako trdim, da velika, velika ve-čina članov ne pozna niti najosnovnejših j določil pravil, kaj šele da bi sledili poslovanju organizacije z ono vnemo in vztrajnostjo, ki jim jih narekuje njih lastna korist. Članstvo pride na občni zbor torej popolnoma neinformirano in zato ni čudno, da ne more pravilno oceniti poslovanja uprave in njenih posameznih članov, niti ni zmožno presoditi, kaj je za organizacijo in za članstvo boljše, ampak jo v svojem zadržanju na občnem zboru odvisno od posameznikov, ali pa peščice ljudi, ki imajo navado veliko govoriti, a so ravno tako malo poučeni o stanju organizacije, kakor ostali člani, da ne omenjam one člane, ki pridejo na občne zbore s svojimi posebnimi, dostikrat nelepimi nameni, radi katerih skušajo držati ostalo nepoučeno čanstvo v zmoti.
Na ta način ni čudno, da vidimo pri nas v največ primerih le dvoje vrst občnih zborov: Na enih odobri občni zbor pavšalno, kar brez vsake pripombe vse predloge uprave, na drugih ne najde članstvo za morebiti še tako vestno- poslovanje uprave niti besedice pohvale, ampak z naravnost brutalno in neobjektivno kritiko onemogoči sprejetje še tako umestnih predlogov uprave.
Prva vrsta občnih zborov so izraz neinformiranosti in nezanimanja članstva. Taki občni zbori morejo, če se često ponavljajo, napadati upravo, ki je do tedaj vestno vršiItr svoje posle, da postane pri izvrševanju svojih dolžnosti vedno ohlapnejša, dokler ne zanemarja organizacije v taki meri, da pride do druge vrste občnega zbora, ki sem jo gori označil.
Vsled takega zadržanja članstva se marsikdo, ki bi bil zmožen uspešno voditi organizacijo ali pa sodelovati v njeni upravi, dobro premisli, vstopiti v upravo, ker si nikdar ni svest, da ga ne bodo ob huronskem kriku množice nekoč nelojalno in nehvaležno odžagali, ali vsaj oblatili. Tako se dogaja, da ostanejo ob strani ljudje, ki bi lahko skupnosti mnogo koristili, vzdržijo se le oni, ki imajo dobre živce, ne glede na druge sposobnosti.
Iz gornjega sledi, da potrebujejo naše-stanovske organizacije večjega intenzivnega zanimanja in sodelovanja od strani članstva, predvsem pa veliko -stalne in dobrohotne kritike. Le na ta način se bodo vršili naši občni zbori tako, da bodo nam v čast in ponos.
Nova Norzova abeceda
»Vesnik« št. 6 za leto 1934 je objavil nove znake Morzove abecede, ki se bodo morali s t. julijem obvezno uporabljati v tuzemskem telegrafskem prometu. Naši strokovnjaki si prizadevajo, kako bi naše telegrafsko dopisovanje čimbolj poenostavili. V koliko se je to posrečilo, bo pokazala šele praksa, ali na vsak način ima uvedba novih znakov svojo sončno, a tudi senčno stran, kajti samo pri vežbanju in priučevanju novih znakov so se že pojavile težkoče, ki stavijo pomisleke o dobri rešitvi tega problema.
Znaki mednarodne in tuzemske Mo-rzove abecede so isti, le majhna skupina od teh ima dvojni pomen, kar bo gotovo dovedlo v telegrafski službi do težkih pogrešk in neljubih pomot, ker je uslužbencu dana prilika lažje zamene znakov z dvojnim pomenom, četudi je predviden znak -It-, ki označuje mednarodno abecedo. Moralo bi veljati pravilo: Vsaka črka samo en znaki Skupine ž-w, č-y, dž-y, č-q, š-ch, ki bodo na povelje -It- tuzemski ali mednarodni (lahko bi rekli dinamično znamenje kakor v glasbi »forte« ali »piano«), bodo terjale od uradnika največjo pozornost (posebno pri sprejemanju na -sluh), najbolj pa v brzojavkah z mešano abecedo. Na pr.: Žiga -It- Wagner -It- Ljubljana -It- Bleivveisova -It- cesta 3. Pošljite 5 -It- q -It- svežega -It-Oxydola -It- Jože -It- Windischer -It-.
Še težje, da neizvedljivo je pisanje iz tujih izpeljank, kakor na pr.: luxemburški, newyorški, kakor tudi čeških in poljskih rodbinskih imen, na pr.: Lušicky, ali mest Žyrowice, pri katerih je v isti besedi znak z mednarodno in tuzemsko abecedo z dvojnim pomenom. Pri teh besedah tudi -It- ne zaleže.
Po statistiki je v naši državi največ Mor-zovih aparatov, drugo mesto zavzema Hughes, a Siemens le neznatno število. V večjih mestih, kjer je telegrafski promet na gotovih progah živahen, se uporablja skoraj izključno Hughes, ki pa našim posebnim pismenkam (šumniki) komaj zadostuje, kinima samo znake mednarodne abecede. Primer, ko dospe brzojavka iz Vrhnike za Celje po morzu po vseh pravilih novega črkopisa do Ljubljane, se le-ta preda za Celje po Hughesu, kjer se je uporabljalo izključno mednarodno abecedo. Koliko je doprinesel uslužbenec na Vrhniki k boljšemu sporazumevanju, če pa ljubljanski Hughes vse to njegovo delo pogoltne na poti do Celja. Če hočemo doslednost, potem — Hughes med šaro.
Še nekaj. Med novimi znaki so tudi dj in dž. ki jih naša slovnica ne pozna. Bilo bi celo sporno kako predati v slovenskem jer ziku napisano brzojavko, v kateri bi bile besede:	podžupan, podžagati, medvedji,
grozdje. Napišite v cirilici no,n5TCynaH ali TTofjynaH in bo jasno, da za naš jezik dj in dž ne prideta v poštev.
Po svetovni vojni so v na novo nastalih slovanskih državah, v Češki in Poljski, najbrže tudi uvedli v notranjetelegrafskem prometu svojo lastno telegrafsko abecedo, ki je skoro gotovo boljša od naše. Pojdimo se zopet učit k svojim starim učiteljem bratom Čehom.
Za konzorcij „Poštarja uredništvu, reklamacije, oglase itd.
v Ljubljani izdaja Hinko Fajdiga v Ljubljani. Ček. konto 11.631. - Urejuje Hinko Fajdiga v Ljubljani. -- Pokopise pošiljajte ’	’ pa upravi lista .Poštar* v Ljubljani, Sv. Jakoba trg 2. - Tiskarna .Slovenija1* v L,ubijam Predstavnik za
tiskarno Albert Kolman, Celovška cesta 61