gos po dars tvo, po li ti ko in zgo do vi no slo ven ske ga na ro da, tako Slo ven cev, kot tudi ti stih, ki so bili ro -
je ni na slo ven skem ozem lju ali so s slo ven skim pro sto rom kako drugače po ve za ni. 
Spre mem ba po li tičnega si ste ma po letu 1990, raz voj zna no sti, gos po dar ski na pre dek in kul tur ni
pre boj so dejs tva, ki so dob ne mu raz vi te mu na ro du na re ku je jo na enem me stu zbra ti oseb no sti, za služne
za na ro do vo de diščino, ki se je us tvar ja la in ple me ni ti la sko zi sto let ja. 
Tako je do zo re la ide ja o No vem slo ven skem bio graf skem lek si ko nu, ka te re ga iz de la va je po sta la eden
od osred njih pro jek tov Inšti tu ta za kul tur no zgo do vi no Znans tve no ra zi sko val ne ga cen tra Slo ven ske
aka de mi je zna no sti in umet nosti. Glav na od li ka lek si ko na je izčrpen in raz me ro ma ob sežen opis živ -
lje nja in dela pred stav lje ne ose be. Po leg po drob nih stvar nih po dat kov o rojs tvu, šola nju in za po sli tvah,
značil nih za lek si ko ne, je po go sto pred stav lje no tudi kul tur noz go do vin sko ozad je po sa mez ni ko ve ga
dela in nje go ve ga de lo va nja. Ker so av tor ji ge sel pra vi lo ma tudi stro kov nja ki s po dročij, na ka te rih so
de lo va le ali še de lu je jo pred stav lje ne oseb no sti, je vse bin ska pred sta vi tev še po se bej te me lji ta in po so -
dob lje na z no vi mi spoz na nji.
Gesla v tem lek si ko nu smo soob li ko va li tudi geo gra fi in tako po skr be li, da bodo ti sti, ki so naj bolj
za služni za raz voj slo ven ske geo gra fi je, ali so z njo kako dru gače po ve za ni, os ta li za pi sa ni v ana lih
slo venske bio gra fi je. Prvi zve zek No ve ga Slo ven skega bio graf ske ga lek si ko na (2013, 369 stra ni;
ISBN 978-961-254-645-8), ki vse bu je oseb no sti s priim kom na črko A je izšel leta 2013. Med temi oseb -
nost mi sta s slo ven sko geo gra fi jo po ve za na le češki kra so slo vec Ka rel Ab so lon in is tr ski pub li cist Gi ro la mo
Aga pi to.
V dru gem zvez ku No ve ga Slo ven ske ga bio graf ske ga lek si ko na so zbra ne oseb no sti s priim ki na črke
B–Bla. V ob sežni pub li ka ci ji na kar 494-ih stra neh je pred stav lje nih tudi ne kaj za slo ven sko geo gra fi -
jo po memb nih po sa mez ni kov, kot so Ru dolf Bad ju ra, Fri de rik Ire nej Ba ra ga, Rado Bed na rik, Bo rut
Be lec in Fran ce Ber not.
Ured ništvo pa pri ide ji o na stan ku No ve ga Slo ven ske ga bio graf ske ga lek si ko na ni os ta lo le pri knjižni
iz da ji, tem več so sto pi li ko rak dlje. Sku paj z in for ma ti ki ter s so de lo va njem Sloven ske aka de mi je zna -
no sti in umet no sti so iz de la li splet ni por tal www.slo ven ska-bio gra fi ja.si, na ka te rem so združeni po dat ki
treh bio graf skih lek si ko nov; po leg Slo ven ske ga bio graf ske ga lek si ko na in No ve ga slo ven ske ga bio graf -
ske ga lek si ko na, še iz Pri morskega slo ven ske ga bio graf ske ga lek si ko na. Sled nji je pod okri ljem Go riške
Mo hor je ve družbe iz ha jal v sno pičih med le to ma 1974 in 1994. Glav ni ar gu ment za na sta nek tega po -
kra jin ske ga bio graf ske ga lek si ko na je bilo dejs tvo, da so od leta 1848 Tržaška, Go riška, Be neška Slo ve ni ja
in Is tra ime le ne ko li ko sa mos voj po li tični, gos po dar ski in kul tur ni sta tus, od kon ca prve sve tov ne voj -
ne pa so bile pod ita li jan sko ob last jo.
Splet ni por tal upo rab ni kom omo goča hi ter in pre gle den do stop do po dat kov o po memb nih oseb -
nostih, ki so se vsa ka na svoj način vti sni le v zgo do vi no slo ven ske ga na ro da.
Mat jaž Geršič
Jani Ko zi na:
Živ ljenj sko oko lje us tvar jal nih lju di v Slo ve ni ji
Geo gra fi ja Slo ve ni je 35
Ljub lja na 2016: Geo graf ski inšti tut An to na Me li ka ZRC SAZU, Za ložba ZRC, 137 stra ni,
ISBN 978-961-254-959-6
Jani Ko zi na se lo te va teme, ki v zad njih dvaj se tih le tih pod vpli vom raz vo ja in for ma cij ske družbe
ozi ro ma družbe zna nja sto pa v os pred je družbe no geo graf ske ga ra zi sko va nja. No be ne ga dvo ma ni, da
je raz voj no vih in for ma cij sko-ko mu ni ka cij skih teh no lo gij te me lji to preo bra zil sfe ro dela in bi va nja, do -
stop nost v pro sto ru in času ter tako preo bra zil tudi pro stor ska raz mer ja. Le-ta so po sta la bis tve no bolj
oh lap na gle de na na rav no geo graf ske po go je. Seveda je kma lu po sta lo tudi očitno, da večja flek si bil -
132
Književnost Geografski vestnik 89-1, 2017
nost v pro stor ski raz me sti tvi proi zvod nih in sto ri tve nih de jav no sti v pro sto ru, vključno z raz me sti tvi -
jo pre bi val cev pro sto ru, ni od pra vi la raz lik v re gio nal nem raz vo ju, am pak jih je zgolj pre me sti la.
Osred nji na men pričujoče knji ge je bil: ra zi ska ti geo graf ske vi di ke živ ljenj ske ga oko lja pre bi val cev
z us tvar jal nim po kli cem v Slo ve ni ji. V os pred ju je bilo zaz na va nje raz lik v nji ho vi pro stor ski raz po re -
di tvi in de jav ni kih, ki to raz po re di tev po jas njujejo. V tej zve zi je preučeval za ko ni to sti med stop njo
raz vi to sti v re gio nal nem raz vo ju, stop njo ur ba ni zi ra no sti in kon cen tra ci jo pre bi vals tva z us tvar jal nim
po kli cem ter raz mer ji med kvan ti ta tiv ni mi in kva li ta tiv ni mi ob li ka mi vred no te nja de jav ni kov prostor -
ske raz po re di tve us tvar jal nih po kli cev.
Pri tem se se ve da sooča z zna ni mi težava mi. Nje go vo pre vla du joče iz ho dišče je, da uve ljav lja nje znanja
raz la ga s  pro stor sko raz po re di tvi jo nji ho vih no sil cev. Iz ha ja tudi iz teze, da glo ba li za ci ja omo goča
mreženje so cial no eko nom skih pro ce sov, ki pa je vse manj od vi sna od re gio nal ne vpe to sti v za ključenih
geo graf skih oko ljih. Pri tem ima iz gra je no omrežje pro met nih ko ri dor jev dalj no sežne po sle di ce za razvoj
oko lij z do voljšnjo kri tično maso za za po sli tve ne možnosti, zla sti za us tvar jal ne po kli ce kot od ločujoče
no sil ce pro pul ziv ne ga raz vo ja, ozi ro ma po memb nih de jav ni kov pri ob li ko va nju mest v funk ci ji raz vojnih
ge ne ra tor jev. Po ve zo va nje teh sre dišč lah ko po memb no vpli va na pro stor ske struk tu re tudi v ob mest nih
lokal nih oko ljih pri raz vo ju teh mest in re gio nal nem raz vo ju. Omo goča širi tev nji ho vih gra vi ta cij skih zaledij,
z nji mi pa je po ve za na na raščajoča mo bil nost pre bi vals tva. Us tvar jal ni po kli ci tako odi gra va jo po membno
vlo go pri ob li ko va nju mest nih re gij in njiho vih vpliv nih ob močij, ki v so zvočju z os ta li mi po klic ni mi skupina -
mi po sta ja jo sre dišče pre struk tu ri ra nja družbe nih pro ce sov. Z nji mi se ob li ku je jo nove možno sti za mrežno
po ve zo va nje in skrb za pos peševa nje ugod ne ga gos po dar ske ga vzdušja za člo veški in so cial ni ka pi tal, zlasti
s po nud bo pri vlačnih lo ka cij za na se lje va nje, s šir je njem po nud be ma te rial ne in ne ma te rial ne in fra struk -
tu re. Ko pičenje zna nja tako vza jem no in obo je stran sko vpli va na ob li ko va nje mest nih re gij ter preo braz bo
gos po dar skih ak tivnosti. V teh raz me rah so se me sta – ob ko ri dor jih – kot raz voj ni ge ne ra tor ji pri si lje -
na pri la ga ja ti spre me nje nim sil ni cam, ki spod bu ja jo tek mo val nost in s tem kon ku renčnost. Nji hov geo graf ski
od sev se odraža v zgoščeno sti teh ak tiv no sti zla sti v mest nih ob močjih z ugod ni mi lo ka cij ski mi po go ji.
133
Geografski vestnik 89-1, 2017 Književnost
ŽIVLJENJSKO OKOLJE
USTVARJALNIH LJUDI
V SLOVENIJI
JANI KOZINA
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 35
 
 
 
 
 
 
  
 
 
Med po memb ni mi do sežki štu di je iz po stav ljam kri tično in si ste ma tično soočenje av tor ja s kom -
plek snim poj mom družbe zna nja, ki ga (so)ob li ku je pre bi vals tvo z us tvar jal nim po kli cem ter nji hov
vpliv/učinek na ob li kova nje živ ljenj ske ga oko lja. Pri tem iz po stav ljam zla sti ob sežen po skus po jas nje -
va nja raz me sti tve tega si cer spe ci fičnega dela pre bi vals tva na pod la gi ob jek tiv nih in sub jek tiv nih
ka zal ni kov, ki jih je za sno val na pod la gi do stop nih sta ti stičnih baz in s pomočjo ana li ze ob sežnega an -
ke ti ra nja. Pri tem je upo ra bil kom bi na ci jo »stro gih« sta ti stičnih me tod in mnenj skih ana liz na pod la gi
vprašal ni ka. Tu gre zla sti za te me lji to preučitev nji ho ve raz me sti tve in vlo ge sub jek tiv nih (meh kih) de -
jav ni kov, le-te pa je vpletel v kri tični di skurz spoz nanj dru gih av tor jev v so rod nih ra zi ska vah.
Ana li za je po ka za la, da us tvar jal ni po kli ci, ki po memb no soob li ku je jo de jav ni ke družbe zna nja niso
zmanjšali, niti pre mo sti li raz lik med re gi ja mi, pač pa so jih kvečjemu utr di li in pog lo bi li. Če želi mo
pris pe va ti k temu, da bodo tudi pre bi val ci manj raz vi tih ob močij v Slo ve ni ji de ležni možno sti in pri -
ložno sti, ki jih pri naša ute me lje ni raz voj na družbi zna nja, mo ra mo med se boj bolj po ve za ti slo ven ski
ur ba ni si stem in na ta način doseči, da se bodo ko ri sti takšnega raz vo ja širi le tudi iz ven pe tih ali šes -
tih večjih mest nih sre dišč.
Po men pričujoče knji ge za geo gra fi jo iz ha ja iz dejs tva, da so se to vrst ne štu di je pričele po jav lja ti šele
v zad njih de se tih le tih in da jih za preučeva nje spe ci fičnih pro stor skih struk tur, kot jih pred stav lja jo
»us tvar jal ci« ni ma mo do volj. To spo ročilo je po mo jem mne nju zelo po memb no za raz mišlja nje o re -
gio nal nem raz vo ju v Slo ve ni ji, saj po nov no iz po sta vi po zi tiv no vlo go mest kot ge ne ra tor jev re gio nal nega
raz vo ja, ki se širi tudi v nji ho vo vpliv no ob močje, kar do ka zu je tudi pričujoča knji ga. Hkra ti pa opo -
zar ja, da je re gio nal ni raz voj čeda lje bolj po ve zan s pri sot nost jo us tvar jal nih po kli cev in ne to li ko
z do sto pom do kla sične in fra struk tu re, ozi ro ma bolje rečeno, da z in fra struk tur no raz vi tost jo ne mo -
re mo več v to likšni meri po jas nje va ti di na mi ke re gio nal ne ga raz vo ja. Vla ga nje v us tvar jal nost in zna nje,
to rej v lju di, po sta ja po gla vit ni de jav nik re gio nal ne ga raz vo ja.
Mar jan Rav bar
Ma ti ja Zorn, Blaž Ko mac, Rok Ci glič, Jure Tičar (ured ni ki):
Traj nost ni raz voj mest in na rav ne ne sreče
Na rav ne ne sreče 4
Ljub lja na 2017: Geo graf ski inšti tut An to na Me li ka ZRC SAZU, Za ložba ZRC, 192 stra ni,
ISBN 978-961-254-993-0 (ti ska na raz ličica), ISBN 978-961-254-994-7 (elek tron ski vir)
Ra zi ska ve na po dročju na rav nih ne sreč ima jo na Geo graf skem inšti tu tu An to na Me li ka ZRC SAZU
prek pol sto let no tra di ci jo, po sle di ca česar je bila tudi us ta no vi tev Cen tra za mul ti dis ci pli nar no
preučeva nje na rav nih ne sreč v začetku 90-ih let 20. sto let ja, da nes Od del ka za na rav ne ne sreče. Ena
nje go vih te melj nih na log v zad njem de set let ju je tudi or ga ni za ci ja in iz ved ba pos ve tov o na rav nih ne -
srečah v Slo ve ni ji. Prvi to vrst ni pos vet je bil že leta 1983, v pre nov lje ni po do bi in vse bi ni pa so vno vič
zažive li leta 2008 in po te ka jo red no trie nal no. Po gla vit ni cilj vsa ko krat ne ga pos ve ta je ovred no te nje
znans tve no-ra zi sko val ne ga dela na po dročju na rav nih ne sreč v Slo ve ni ji ter sez na nja nje jav no sti in
različnih us ta nov z naj no vejšimi do sežki na tem po dročju. Hkra ti pa je pos vet tudi pri ložnost za utr -
je va nje po slov nih in pri ja telj skih vezi ter pro stor za iz me nja vo mnenj za pri hod nje ka ko vost nejše od ločanje
in načrto va nje. Soor ga ni za tor ja pos ve ta sta Uprava za zaščito in reševa nje Re pub li ke Slo ve ni je (URSZR)
in Slo ven ska aka de mi ja zna no sti in umet no sti (SAZU). Od leta 2014 je pos vet pos večen Bo ja nu
Ušeničniku (1942–2002), pr ve mu in dol go let ne mu di rek tor ju URSZR.
Ko nec mar ca 2017 je Izo braževal ni cen ter za zaščito in reševa nje Re pub li ke Slo ve ni je na Igu go stil
četr ti trie nal ni pos vet Na rav ne ne sreče v Slo ve ni ji s pod na slo vom Traj nost ni raz voj mest in na rav ne nesreče.
Me sta so po se bej ran lji vi deli po kra ji ne zla sti v luči ur ba ne ga traj nost ne ga raz vo ja, ki ob se ga tudi po večevanje
prožno sti mest za ra di na rav nih ne sreč. Zato lah ko, sklad no z do se da njim širo ko po men skim ra zu me va -
134
Književnost Geografski vestnik 89-1, 2017