Aktualno
Ptuj • Prihodnosti prvič nazdravili z mestnim vinom
O Stran 3
Črna kronika
Koračice •
Pes v ogradi pobil 13 ovc
O Stran 24
NAJ MEDICINSKA
MEDICINSKI TEHNIK 201
Poiščite glasovalni kupon v notranjosti časoph
_'_tf_Sfi_a
Ptuj, torek, 7. avgusta 2012
letnik LXV • št. 62 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,80 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
ŠtajerskiTZmiK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si

Štajerski
RADIOPTUJ
89,8«98,£*ICH3 www.radio-ptuj.si
Šport
Nogomet •
Nogometaši Aluminija in njihovi navijači zadovoljni O Stran 11
Ptuj • Razgibano poletno dogajanje
Tudi avgusta bodo vabile številne prireditve
Ptujske ulice in trgi so živeli tudi prejšnji konec tedna. Vabila je že tradicionalna Ptujska poletna noč, spremljevalka prazničnega dogajanja v MO Ptuj.
Olimpijske igre
• Kozmusu srebro, Debevcu bron
O Stran 13
Ob letošnjem 17. prazniku MO Ptuj so udeleženci osrednje slovesnosti, ki je bila 3. avgusta na dvorišču minoritskega samostana in na kateri so podelili najvišja občinska priznanja zaslužnim posameznikom, organizacijam in podjetjem, prvič nazdravili tudi z mestnim vinom, renskim rizlingom, ki so ga donegovali v kleti biotehniške šole na Grajenščaku. Najvišje priznanje MO Ptuj za leto 2012 - naziv častnega občana MO Ptuj - so podelili Milanu Krajniku za dolgoletno uspešno delovanje na področju ekonomije, razvoja podjetništva in vodenja velikih gospodarskih sistemov ter za vse zasluge pri razvoju Ptuja.
Do konca avgusta se bo na ptujskih ulicah in trgih še veliko dogajalo. Jutri, 8. avgusta, pa se bo na svojo prvo ptujsko panoramsko vožnjo odpeljal mestni turistični vlakec, na Dravi pa je za panoramske oglede Ptuja „zadolžena" ladjica Čigra.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Rancarija •
20 let ptujske Rancarije
O Stran 14
Ptuj • Sklepno dejanje regionalne mreže Filmskih delavnic
Kino brez stropa letos na dvorišču ptujskega gradu
S projekcijo kratkih filmov, nastalih v okviru mednarodnega Filmskega kampusa, se je včeraj na Ptuju začel festival Kino brez stropa, ki tudi to poletje prinaša filmske projekcije na prostem. Ptujčane in obiskovalce najstarejšega slovenskega mesta čaka teden brezplačnih filmskih užitkov na dvorišču ptujskega gradu.
Poslanstvo projekta Kino brez stropa, ki ga Mestni kino Ptuj in njegov upravitelj Center interesnih dejavnosti (CID) Ptuj letos prirejata že tretjič, je popularizirati filmsko umetnost. Letni kino se letos iz dominikanskega samostana, ki ga obnavljajo, seli na dvorišče ptujskega gradu. Bogatejši bo tudi spremlje-
Nastopili bodo:
Ans. PETKA-Dobje Ans. SLOVENSKIH 6-Celje Ans. TAPRAVI FALOTI - Šoštanj Ans. ELA IN ŠARMERJI - Ptuf Ans. NEMIR - Mokronog Ans. NAVEZA-Pernica Ans. VIHAR-Slovenj Gradec Ans. GADI - Dol pri Ljubljani Ans. VRT - Oplotnica Ans. ZAKA1 PA NE -Prebold
Kot gostje bodo nastopili člani ansambla Pajdaši.
valni program. Filme bodo na platno pospremili raznoliki umetniški utrinki in drobna presenečenja. Nadaljujejo se tudi lani uvedene vsebine za mlado občinstvo. Dopoldanskim filmskim projekcijam bo sledil ustvarjalno-igralni Kino vrtiček. Rdeča nit letošnjega Kina brez stropa so Mračne vizije. Tako bodo med dru-
gim na ogled britanska črna komedija o islamskih skrajnežih Štirje levi, ameriški film o apokaliptičnem viharju Zaklonišče, psihološki triler Melanholija ter eden najbolj nagrajevanih filmov leta Umetnik.
Festival se je pričel s projekcijo kratkih dokumentarnih filmov, nastalih v okviru
Filmskega kampusa. Več kot 50 mladih iz desetih držav je na delavnici na Ptuju od 27. julija spoznavalo proces ustvarjanja dokumentarnih filmov in se v njem tudi lastnoročno preizkusilo. Filmski kampus predstavlja sklepno dejanje regionalne Mreže filmskih delavnic, ki so bile na pobudo
Evropske prestolnice kulture (EPK) med marcem in junijem organizirane v Mariboru in partnerskih mestih. (sta)
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si
i
9771581625005
Slovenija • Z avgustovske seje vlade
Vlada združila srednje šole v šestih mestih
Vlada je odločila glede združitve nekaterih srednjih šol po državi. Ministrstvo za izobraževanje sicer predvideva združevanje v osmih primerih, vendar so odločali o združevanju v šestih mestih, v katerih se šole združujejo že s 1. septembrom. Med njimi ni šol v Celju in Mariboru, saj se združujejo z januarjem leta 2013.
Vlada je tako združila Srednjo šolo Kočevje in Gimnazijo Kočevje tako, da ju je organizirala v enovito šolo, ki se imenuje Gimnazija in srednja šola Kočevje. Z združitvijo se prekineta mandata ravnatelja obeh šol, za v. d. ravnateljice združene šole pa je vlada imenovala dosedanjo ravnateljico Gimnazije Kočevje Marjeto Kamšek. Svet šole novega mandata bo izvedel postopek imenovanja ravnatelja za nov redni mandat, so navedli na vladi.
V Novi Gorici je vlada Srednjo ekonomsko in trgovsko šolo pripojila k Tehniškemu šolskemu centru Nova Gorica tako, da se organizira kot njegova peta organizacijska enota - srednja šola. Ustanovila je Šolski center Nova Gorica. Ekonomska šola s pripojitvijo preneha obstajati kot samostojen pravni subjekt. Za v. d. ravnateljice organizacijske enote Srednja ekonomska in trgovska šola šolskega centra se imenuje dosedanja ravnateljica te šole Inga Krusič Lamut.
Vlada je ustanovila Šolski center Slovenj Gradec. V organizacijsko enoto Srednja šola Slovenj Gradec in Muta je združila Srednjo ekonomsko šolo, Srednjo gostinsko turistično in lesarsko šolo ter Srednjo šola Muta. Gimnazija in Srednja zdravstvena šola ostaneta samostojni organizacijski enoti. S tem se sicer zmanjša število delovnih mest ravnateljev organizacijskih enot zavoda, vendar se ohrani funkcija direktorja, tri mesta ravnateljev organizacijskih enot in mesto ravnatelja višje strokovne šole. Za ravnatelja združene enote se imenuje dosedanjega ravnatelja Srednje ekonomske šole Bernarda Kresnika.
Vlada je z notranjo reorganizacijo Šolskega centra Rudolfa Maistra Kamnik ustanovila Gimnazijo in srednjo šolo Rudolfa Maistra Kamnik. Za v. d. ravnatelja šole vlada se imenuje dosedanjega ravnatelja/direktorja Šemsa Mujanoviča.
Vlada dve organizacijski enoti Srednje šole Črnomelj
združuje v enovit zavod. S tem prenehata mandata ravnatelju Srednje poklicne in strokovne šole in ravnatelju Gimnazije, ki hkrati opravlja funkcijo direktorja zavoda. Za v. d. zavoda se po sklepu vlade imenuje dosedanjega ravnatelja Gimnazije Stanislava Vrščaja.
Vlada združuje organizacijske enote Srednje gradbene, geodetske in ekonomske šole Ljubljana v Srednjo gradbeno, geodetsko in okoljevarstveno šolo Ljubljana. Ta reorganizacija povzroči prenehanje obeh dosedanjih vodilnih delovnih mest. Za v. d. ravnatelja šole se imenuje dosedanjega ravnatelja organizacijske enote Srednja strokovna šola, ki je hkrati opravljal funkcijo direktorja zavoda, Vojka Goričana.
Združevanje nekaterih šol v Mariboru in Celju, ki se združujejo s 1. januarjem 2013, bo vlada obravnavala na eni izmed prihodnjih sej.
Policistom plačne dodatke za dvojezičnost
Ob združevanju šol je vlada na seji minuli teden dala soglasje k spremembam sistemizacije nekaterih delovnih mest v policiji. Spremembe naj bi začele veljati konec avgusta in so vezane na delovna mesta z dodatkom za dvojezičnost. Pripravljene pa so na podlagi sporazuma med
Zaenkrat osem kandidatov za predsednika države
Nastop na jesenskih predsedniških volitvah je napovedal tudi nekdanji častnik Slovenske vojske (SV) Ladislav Troha. Kandidaturo so že pred časom napovedali sedanji predsednik republike Danilo Türk, evropski poslanec iz vrst SDS Milan Zver, ki ga podpira tudi NSi in nekdanji predsednik vlade in stranke SD Borut Pahor. Med manj znanimi kandidati so vstop v predsedniško tekmo napovedali tudi Marko Kožar, Monika Malešič, Fani Eršte in Miro Žitko.
Troha namerava kandidirati s podporo 5000 podpisov volivk in volivcev. Kandidaturo pa je najavil na spletni strani Gibanja OPS, katerega predsednik je.
Troha bo na volitvah nastopil s sloganom Vsak je močan, skupaj smo nepremagljivi in Ladislav Troha za predsednika drugačne, prerojene Slovenije.
Kandidaturo so že pred časom napovedali sedanji predsednik
vlado in obema policijskima sindikatoma.. Spremembe sistemizacije so vezane na delovna mesta z dodatkom za dvojezič-nost za policiste, ki dejansko izpolnjujejo pogoj znanja jezika italijanske ali madžarske narodne skupnosti in delajo na območjih, kjer se zahteva znanje tega jezika. Na soboški policijski upravi je trenutno 16 delovnih mest s triodstotnim dodatkom za dvojezičnost, po novem pa jih bo 20. Število vseh delovnih mest s šestodstotnim dodatkom za dvojezičnost pa se bo s trenutnih 18 povečalo na 32.
Na Policijski upravi Koper je vseh delovnih mest s triodstotnim dodatkom za dvojezič-nost trenutno 230, po novem jih bo 166. Število vseh delovnih mest s šestodstotnim dodatkom za dvojezičnost pa bo po novem 169, medtem ko jih je trenutno 24.
Za nakup premičnin in nepremičnin letos 85 milijonov evrov
Na redni tedenski seji pa se je vlada zavzela še za pregleden načrt ravnanja s stvarnim premoženjem. Skupni znesek načrtovanih nakupov premičnega in nepremičnega premoženja za leto 2012 znaša skoraj trikrat manj kot v letu 2011 in letih poprej.
Po zakonu o stvarnem premoženju države in samou-
republike Danilo Türk, evropski poslanec iz vrst SDS Milan Zver, ki ga podpira tudi NSi in nekdanji predsednik vlade in stranke SD Borut Pahor. Med manj znanimi kandidati so vstop v predsedniško tekmo napovedali tudi Marko Kožar, Monika Malešič, Fani Eršte in Miro Žitko. (sta)
NLB v polletju z 19,7 milijona evrov dobička
NLB je v šestih mesecih zabeležila dobiček v višini 19,7 milijona evrov, rezultat pa je predvsem posledica pozitivnih učinkov predčasnih odkupov podrejenih kapitalskih instrumentov, kjer je banka računovodsko ustvarila neto dobiček v višini 105 milijonov evrov. Skupina NLB je medtem pridelala 32,3 milijona evrov dobička.
Poslovanje Nove Ljubljanske banke (NLB) v odsotnosti tega računovodskega pozitivnega učinka še naprej bremenijo slabe terjatve, zaradi katerih je največja slovenska banka v polletju
pravnih lokalnih skupnosti je za sprejetje letnih načrtov, ki predvidevajo nakupe premičnega in nepremičnega premoženja, vzdrževanje, investicije in tudi odprodajo in oddaji v najem, zadolžena vlada oz. z novo zakonsko ureditvijo z letošnjim letom tudi državni zbor, pojasnjujejo v sporočilu za javnost.
Gre za načrte organov državne in javne uprave, čemu kaže v tekočem letu prednostno nameniti proračunska sredstva. »To pa še ne pomeni, da bo do posameznega nakupa ali investicije tudi prišlo. Realizacija teh načrtov je namreč odvisna od proračunskih sredstev, ki so tekom leta na voljo,« poudarjajo.
Letni načrt za leto 2012 po njihovem opozorilu od predhodnih odstopa po celovitosti, saj so z letošnjim letom prvič na enem mestu zbrani vsi podatki glede ravnanja s stvarnim premoženjem države. Za razliko od prejšnjih letnih načrtov je letošnji tudi podroben in konkreten, so navedli.
Pri pripravi omenjenega dokumenta so morali pristojni v državni in javni upravi izrecno upravičiti ekonomičnost vsakega načrtovanega izdatka posebej. Skupni znesek načrtovanih nakupov premičnega in nepremičnega premoženja za leto 2012 pa znaša skoraj trikrat manj kot v letu 2011 in
oblikovala oslabitve in rezervacije v višini 164,5 milijona evrov, kar je 82 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. To pomeni, da se problem slabih terjatev povečuje. Dobiček pred rezervacijami je v polletju sicer znašal 215,8 milijona evrov. Ob tem poudarjajo, da se je bilančna vsota banke v primerjavi s koncem leta 2011 povečala za odstotek, banka pa je bila ves čas visoko likvidna. Banka je nadaljevala tudi z dez-investiranjem naložb na nestra-teških trgih in z racionalizacijo stroškov. Ti so bili za 7,6 milijona evrov oziroma za šest odstotkov nižji kot v enakem obdobju lani. Stroški dela, ki predstavljajo več kot polovico vseh stroškov, so se v primerjavi z enakim obdobjem predhodnega leta znižali za devet odstotkov, operativni stroški pa so bili za tri odstotke nižji, pojasnjujejo v NLB. (sta)
Suša ob obali tudi v naslednjih dneh
Sušno obdobje, ki je za zdaj najbolj prizadelo obalno regijo,
letih poprej, poudarjajo v sporočilu za javnost.
Za nakupe nepremičnin, motornih vozil, druge opreme ter informacijske opreme in podpore je bilo v letu 2009 predvidenih skupno skoraj 221 milijonov evrov, leta 2010 dobrih 276,1 milijona evrov, leta 2011 dobrih 253 milijonov evrov, v letošnjem letu pa je namenjenih skupno nekaj manj kot 85 milijonov evrov, navajajo.
Vlada se s pojasnilom odziva na nekatere navedbe v javnosti glede načrta ravnanja s stvarnim premoženjem države za leto 2012. »Med drugim je bilo omenjeno, da vlada sicer nima denarja za nujne investicije na področju npr. zdravstva, kljub temu pa načrtuje za 45 milijonov evrov nakupov nepremičnin, nakup vojaških uniform, raket, pralnih strojev itd. V izogib posplošitvi tovrstnih očitkov in za namene celovite informiranosti podajamo nekatera pojasnila,« so zapisali. V Zvezi civilnodružbenih organizacij Slovenije so namreč v sredo izrazili zahtevo po umiku odloka o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem države za leto 2012, ki ga je državni zbor potrdil 11. maja. Odlok namreč po njihovi oceni omogoča politično in druge vrste korupcije ter zlorabe javnega premoženja.
STA (pripravlja: SM)
se bo nadaljevalo tudi v naslednjih dneh. V Slovenski Istri v naslednjih desetih dneh, precej verjetno pa tudi še kakšen dan več, omembe vrednega dežja še naprej ne bo. Le v torek, ko bo Slovenijo prešla vremenska fronta, obstaja možnost za krajevne nevihte, že od srede naprej pa bo predvidoma znova nekaj dni suhega vremena.
Od začetka leta do konca julija je bilo po podatkih Arsa v Sloveniji manj padavin kot v dolgoletnem povprečju, čeprav statistika tega zaradi julijskega obilnega dežja v Zgornjesavski dolini ne potrjuje. Najbolj pereča je suša na obalnem območju, kjer je letos padlo le 250 milimetrov dežja, kar ni niti polovica dolgoletnega povprečja.
V Ljubljani je tako v prvih sedmih mesecih padlo 75 odstotkov običajnih padavin, v Murski Soboti 87, na Goriškem 70 ter v Novem mestu in Celju 73 odstotkov dolgoletnega povprečja, a je primanjkljaj na teh območjih predvsem posledica pomanjkanja padavin v prvih treh mesecih letošnjega leta. V zadnjih mesecih je izrazit primanjkljaj padavin opazen zgolj na Obali, kjer so dosegli le 62 odstotkov povprečja. (sta)
Uvodnik
Dovolj prostora za ljudi in divjad?
V zadnjih tednih smo v Sloveniji spremljali zgodbo medvedke z dvema mladičema, ki se je na Kočevskem preveč približala zaselkom in ljudem ter jih s svojo prisotnostjo ogrožala. Lovci so po naročilu Agencije RS za okolje najprej ustrelili enega mladiča, ker so domnevali, da bodo na ta način medvedko z drugim mladičem prestrašili in spravili nazaj globlje v gozd, vendar so bile njihove domneve očitno napačne. Medvedka se je vrnila, lovci pa so odstrelili tudi njo in drugega mladiča.
Zaradi tega so se v javnosti vnele hude polemike o tem, ali je bilo ravnanje odgovornih v tem primeru res upravičeno in ali ne bi bilo mogoče ukrepati drugače.
Prebivalci območij, kjer živi medved, se prisotnosti kosmatincev seveda bojijo, saj sta bila maja zabeležena dva napada medveda na ljudi. Pa tudi zato, ker se na območju kočevske enote zavoda za gozdove letno zaradi medvedov zgodi približno 200 škodnih primerov na objektih ali domačih živalih. Naravovarstveniki pa po drugi strani pravijo, da je celotna akcija popolnoma zgrešena in zato pri ministru Bogoviču zahtevajo naj se izvede nadzor delovanja pristojnega zavoda za gozdove zaradi storjenih napak, kršenja in izigravanja zakonodaje, opustitve javnih pooblastil, zavajanja slovenske javnosti ter izpostavljanja in ogrožanja ljudi in njihovega premoženja.
Na našem koncu Slovenije se s to zgodbo nekako ne moremo povsem identificirati, saj so nam razmere tuje. Kljub temu pa živimo na zelo zelenem delu države, kjer svoj življenjski prostor delimo s številnimi divjimi živalmi. Na srečo niso tako preteče in tudi večji škodni primeri se dogajajo bolj poredko. Ne mine pa dan, da ne bi bilo v policijskih poročilih vesti o prometni nesreči z udeležbo divjadi. Včasih se vprašam, kje le živi toliko srn, da lahko vsak dan povozijo vsaj eno, pa klateški psi si tudi vsak teden privoščijo kakšno, pa jih še vedno dnevno srečujem.
Ljudje se premalo zavedamo, da živimo skupaj z živalmi in da s poselitvijo stopamo v njihov prostor, na poti, po katerih jih vodijo njihovi instinkti. Naši instinkti so zakrneli, zato tega ne znamo predvideti in ravnati bolj pametno, da bi se neljubim srečanjem izognili.
Viki Ivanuša
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Simona Meznarič, Martin Ozmec. Lektorica: Mirjam Danilovič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02 ) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,30 EUR, za tujino (samo v petek) 117,30 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Z osrednje slovesnosti ob 17. mestnem prazniku
Novi prihodnosti prvič nazdravili z mestnim vinom
Osrednja slovesnost ob prazniku MO Ptuj je potekala na pokritem dvorišču minoritskega samostana na Ptuju v petek, 3. avgusta. Med številnim gosti, ki so napolnili minoritsko dvorišče, so bili tudi predstavniki partnerskih in prijateljskih mest iz Arandjelovca v Srbiji, Burghausna v Nemčiji in Banske Štiavnice na Slovaškem ter veleposlanica Slovaške republike v Sloveniji dr. Marianna Oravcova.
Praznično dogajanje ob 17. prazniku MO Ptuj je napolnilo dvorišče. Slavnostni govornik ptujski župan Štefan Čelan se je v tokratnem govoru dotaknil lepše prihodnosti, ki se že riše na obzorju, kljub kriznim razmeram. V vse več okoljih se rojeva novo obdobje, ki bo temeljilo na novih odnosih. Vedno več ljudi se namreč zaveda, da se z brutalno tekmovalnostjo vseh proti vsem, ločenostjo duha in materije ne da najti notranje sreče in zadovoljstva. Vse več primerov risanja teh novih odnosov je prisotnih tudi v MO Ptuj.
Tudi na 17. prazniku MO Ptuj so se na svečan način zahvalili vsem tistim kolektivom in posameznikom, ki so s svojimi dejanji največ prispevali h graditvi nadpovrečne celostne podobe naše občine. Župan jim je čestital za doseženo z željo, da bodo okolje še naprej razvajali s svojimi vrhunskimi dosežki. Najvišje priznanje MO Ptuj - naziv častnega občana - je letos prejel Milan Krajnik. Zlati plaketi sta prejela p. Milan Kos in Zveza čebelarskih društev Ptuj, plaketi pa ŠD Rogoznica in Mlekarska zadruga Ptuj. Pečat mesta Ptuja z likom sv. Jurija pa Miron Breznoščak iz Banske Štiavnice. Na letošnji slovesnosti so tradicionalno podelili tudi priznanja v izboru za kmetijo leta v MO Ptuj, ki je letos kmetija Kokol iz Krčevi-
ne pri Vurbergu 106, za ohranjanje tradicije življenja na vasi in arhitekturno dediščino pa je priznanje prejela kmetija Jolande Zupanič z Grajene 31. Na osrednji slovesnosti ob 17. prazniku MO Ptuj so podelili tudi listine o priznanju. Prejeli so jih Nuša Muršič kot naj učenka MO Ptuj, Jan Bez-jak kot naj športnik MO Ptuj, Nina Potočnik kot naj športnica MO Ptuj, Maksim Jabločnik kot naj glasbenica MO Ptuj, Selvije Brojaj kot naj dijakinja srednjega poklicnega izobra-
ževanja MO Ptuj in Urška Pola-nec kot naj dijakinja srednjega strokovnega izobraževanja.
V imenu prejemnikov priznanj se je zahvalil novi častni občan Milan Krajnik. Poudaril je, da razvoj Ptuja in položaj njegovih občanov ter njihove potrebe ostajajo še naprej njihova motivacija. Besede zahvale pa je izrekel tudi Miron Bre-znoščak iz Banske Štiavnice, svetovalec za zunanje odnose in mednarodno sodelovanje v občini Banska Štiavnica, ki je prepričan, da bosta mesti tudi
Foto: Črtomir Goznik
P. Milan Kos je zlato plaketo MO Ptuj prejel za aktivno delovanje na področju kulturnega ustvarjanja, za pomoč ljudem v stiski ter velik osebni prispevek k oživitvi minoritskega samostana na Ptuju.
Foto: Črtomir Goznik
Zveza čebelarskih društev Ptuj je zlato plaketo prejela za aktivno delovanje in posebne zasluge na področju razvoja čebelarstva na Ptuju in v okolici. V njenem imenu jo je prevzel predsednik Stanislav Kitak.
Foto: Črtomir Goznik
Milan Krajnik je priznanje častni občan MO Ptuj prejel za dolgoletno uspešno delovanje na področju ekonomije, razvoja podjetništva in vodenja velikih gospodarskih sistemov ter za vse zasluge pri razvoju mesta Ptuj.
v prihodnje uspešno sodelovali na številnih področjih.
Slavnostne trenutke osrednje slovesnosti ob 17. prazniku MO Ptuj so obogatili glasbeniki Janez Dovč, Boštjan Gombač in Brina Vogelnik ter Pihalni orkester Ptuj. Sledil je zaključni koncert festivala Ar-sana v izvedbi glasbene skupine Sozvočja Slovenije.
Ob 17. prazniku so prvič nazdravili tudi z mestnim vinom, renskim rizlingom iz mestnega vinograda.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Mlekarska zadruga Ptuj je plaketo MO Ptuj prejela za 20-letno uspešno poslovanje; prevzel jo je direktor Drago Zupanič.
Foto: Črtomir Goznik
Plaketo MO Ptuj je prejela SD Rogoznica za 50-letno uspešno delovanje na področju prostovoljne športne dejavnosti. Prevzel jo je predsednik Drago Zorko.
Foto: Črtomir Goznik
Spominsko priznanje MO Ptuj - pečat mesta Ptuja z likom sv. JuriFoto: Črtomir Goznik ja - je prejel Miron Breznoščak za vse, kar je v 10 letih naredil pri Udeležencem osrednje slovesnosti ob 17. prazniku MO Ptuj so prvič postregli s pridelkom iz mestnega vinograda, renskim rizlingom, ki poglabljanju stikov med partnerskima in prijateljskima mestoma
so ga donegovali v kleti biotehniške šole na Grajenščaku.
Bansko Štiavnico in Ptujem.
Ptuj • Ptujska poletna noč
Zabava za zabave željne
Ptujska poletna noč je s pestrim glasbenim in drugim dogajanjem vabila že v nekoč veliki občini Ptuj. Praznična tradicija zabave na ulicah in trgih Ptuja je tako starejša, kot je sam praznik MO Ptuj, ki so ga letos praznovali sedemnajstič.
Če je bilo v najboljših letih v petek in soboto na ptujskih mestnih ulicah nekaj deset tisoč zabave željnih, za letošnjo Ptujsko poletno noč, ki se v zadnjih letih podaljšala še v nedeljo s popoldanskim in nočnim dogajanjem za družine, tega ni mogoče reči. Obiskovalcev je bilo občutno manj
Šolske obveznosti z lahkoto premaguje, ob tem pa ima čas še za zbiratelj-stvo, za znamke in značke, še posebej pa ga privlačijo športne znamke, ker je tudi sam športnik. Nogometu se je zapisal že pred okrog 10 leti, od lani igra v ekipi Aluminija U-14. Pravi, da v nogometu uspel sicer ne bo, nekoč pa si želi zaigrati
„Toyotino prvo hibridno električno vozilo z možnostjo polnjenja akumulatorskih baterij prek običajne vtičnice (znano pod kratico PHEV) ima vgrajene litij-ionske akumulatorske baterije, ki omogočajo v električnem načinu vožnje domet približno 23 kilometrov. Potem lahko voznik avtomobil uporablja kot popolnoma hibridno vozilo z vsemi zmogljivostmi običajnega modela Prius. Akumulatorske baterije se v celoti napolnijo prek običajne hišne vtičnice v samo uri in pol. Eno polnjenje zahteva okoli 1,5 kilovata elektrike, kar pomeni okoli 45 do 50 centov stroška. Sicer pa vozilo, če se uporablja bencinski motor brez baterije, na 100 prevoženih kilometrov porabi le 2,2 litra goriva in sprosti le 49 g emisij CO2," je o novem
kot v prejšnjih letih. Tisti pa, ki izkoristijo vsak prosti trenutek za zabavo, so se zabavali ne glede na to, koliko obiskovalcev je bilo na določenem mestnem prizorišču. Če bi šteli, kdo je največkrat doslej nastopil oziroma užil ptujsko poletno noč, bi to bil zagotovo Vlado Kalember, ki je že stalnica prazničnega
v III. avstrijski nogometni ligi. Pred tremi leti se je za-grel tudi za žongliranje. V svet žongliranja so ga zvabili ptujski žonglerji, ki so vabili na delavnice. Pri srcu so mu diabolo, žogice, keglji, obroči, monocikel. »Poskušal se bom zapisati v Guinnesso-vo knjigo rekordov, doseči želim nov rekord oziroma podreti dosedanji rekord v
dogajanja pred hotelom Po-etovio. Sicer pa so tudi letos v sobotnem dopoldnevu na ulicah in trgih starega Ptuja svoj del prazničnega programa izvedli nekateri športniki oziroma športna društva, ki so s svojimi predstavitvami vabili h gibanju in zdravemu načinu življenja.
MG
najdaljši razdalji, prevoženi na monociklu ob hkratnem žongliranju treh žogic, ki znaša v tem trenutku štiri kilometre. Prepričan sem, da to zmorem,« pove odločno. Nejc pa preseneča tudi v hitrem računanju, v čemer je med najboljšimi v državi. Prejšnja leta je bil v svoji kategoriji prvak, letos je bil med svojimi vrstniki
drugi. Skupaj jih je tekmovalo tisoč. Letošnje leto je za Nejca še posebej pomembno, saj mu je uspelo na avdiciji za drugi del filma Gremo mi po svoje. V glavnem vozim monocikel in veliko žongliram, zato so me verjetno tudi izbrali, ker to znam, pravi. Ko smo se z njim pogovarjali, je opravil že 15 snemalnih dni, trije so mu
še ostali, ki pa jih je medtem tudi že opravil. Biti pred kamero ni tako enostavno, je kar zahtevno, odkrito pove, snemanje filma si je čisto drugače predstavljal. Zaslužek od svoje filmske epizode bo porabil za znamke, večino pa bo naložil.
sproščanja škodljivih emisij. Način EV-City pa nudi boljše pospeševanje, preden se vključi tudi bencinski motor. Številni detajli zunanjosti, na primer ekskluzivni poudarki v srebrni barvi na sprednji maski in odbijačih, ločijo hibridni Prius Plug-in od drugih modelov. Prtljažni prostor je tipičen za model Prius s prostorom pod dnom prtljažnika za napajalni kabel. Prodaja hibridnega modela Prius plug-in pa se začne v začetku leta 2013."
Testno vozilo Prius plug-in so v avtohiši Furman ponudili za poskusne vožnje podjetju PP Energija, kjer v bioplinarni Draženci že pridobivajo „zeleno" elektriko. Direktor podjetja Bojan Pahor je po desetih dneh preizkušanja Toyote Prius plug-in povedal: „Dejstvo je, da se ta avto moraš naučiti voziti, kar pa, po lastnih izkušnjah, ni težko. V slabih desetih dneh, kar sem sam preizkušal vozilo, praktično nisem porabil nič goriva pri skupno prevoženih 500 kilometrih, ampak sem se vozil izključno na baterijski pogon. Prius plug-in se mi zdi odličen avtomobil za krajše službene poti, saj eno polnjenje baterije zadošča za okoli 25
Nejčev vsak dan je zelo razgiban, na vprašanje, kako mu vse to uspe uskladiti, pravi, da je vsa skrivnost v pravilni organizaciji oziroma razporeditvi časa. Če to znaš, si lahko uspešen kjerkoli.
MG
kilometrov. Baterijo pa tako in tako lahko napolniš kjerkoli, kjer obstaja navadna vtičnica za elektriko. Seveda pa rezultat ne bi bil takšen, če bi imel 'težko' nogo, se pravi, če bi hitro pospeševal, saj v tem primeru avto samodejno preklopi iz baterijskega na bencinski pogon. To ne pomeni, da avto ni hiter, ampak če hočeš imeti minimalno porabo oz. izrabljati le baterijski pogon, potem je treba pospeševati počasneje. Torej, če ta avto voziš zmerno, se lahko voziš brez kapljice porabe bencina, seveda ob sprotnem polnjenju baterije, kar pa, kot rečeno, ni noben problem, saj baterijo lahko napolniš prek navadne vtičnice za likalnik. Prav tu vidim veliko prednost tega avtomobila, saj pri 'navadnem' priusu ni možnosti, da bi baterijo polnil doma, kar pomeni, da če jo izrabiš in hkrati ni več goriva v rezervoarju, moraš lepo peš do prve bencinske črpalke ... "
Kot so še povedali v AH Furman, bo v začetku naslednjega leta v plug-in izvedbi možno kupiti le Prius, nato pa pričakujejo, da bodo na voljo tudi ostali modeli, od Yarisa naprej.
SM
Ptuj • Novost na slovenskih cestah
Toyota Prius plug-in
V ptujski avtohiši Furman te dni že preizkušajo nov avtomobil Toyota Prius plug-in z motorjem s prostornino 1,8 ccm. Gre za novost v avtomobilski industriji, Prius plug-in pa bo v redni prodaji v začetku naslednjega leta.
priusu plug-in povedal Andrej Menhard.
Hibridni Prius plug-in nudi tri načine vožnje: „Način HV zagotavlja enake zmogljivosti pogona Hybrid Synergy Drive kot običajni Prius. Način EV uporablja energijo akumulatorskih baterij za vožnjo izključno na elektriko in brez
Akumulatorsko baterijo v Toyota Prius piug-inu je možno napolniti preko popolnoma navadne vtičnice.
Foto: SM
Foto: Črtomir Goznik
Slovenski trg je bogato prizorišče že skoraj celo poletje, tako je bilo tudi v soboto v okviru Ptujske poletne noči.
Ptuj • Z Nejcem Ekartom, vsestranskim osnovnošolcem
Filmski žongler, ki se spogleduje z Guinnessovim rekordom
Nejc Ekart je 8. razred OŠ Breg zaključil z odličnim uspehom. Po osnovni šoli se bo najverjetneje odločil za gimnazijo, pozneje pa za novinarstvo, ker ga novinarsko delo privlači. Letošnje počitnice pa si bo še posebej zapomnil po filmski epizodi. Izbran je bil namreč v ekipo pri snemanju drugega dela filma Gremo mi po svoje, v kateri sta tudi dvojčka Lašič iz Žabjaka.
Foto: Črtomir Goznik
Nejc Ekart, eden izmed treh Ptujčanov, ki bo zaigral v drugem delu filma Gremo mi po svoje: »V glavnem se vozim z monociklom in žongliram.«
Ptuj • Še o dogajanju na 4. festivalu Art Ptuj
Festival, ki se postavlja ob bok velikim
Festival Art je zaprl vrata, obenem pa do 1. septembra odprl vrata enajstih razstavišč, ki bodo vabila k ogledu letošnjih stvaritev 10. Festivala sodobne umetnosti Art Stays. Festival Art Ptuj, ki je tudi letos povezal Glasbeni festival Arsana in Festival sodobne umetnosti Art Stays, je presegel pričakovanja tako v glasbenem kot umetniškem pogledu.
Festivaloma se je poklonilo občinstvo, lepe besede zanju so našli tudi kritični pogledi. V nekaj letih strnjenega festivalskega glasbenega in umetniškega dogajanja z vrhunskimi domačimi in svetovnimi glasbeniki ter umetniki se je pokazalo, da je to tisto, kar mesto ob Dravi potrebuje, kar ga navdihuje in mu ob pomoči umetnikov odpira nove dimenzije v prostoru in času, predvsem pa mu daje več življenja.
Festival sodobne umetnosti pa je s projektom Sijoče mesto naredil tudi prve korake pri kartografiranju mesta, identifikaciji opuščenih in nedejavnih objektov v mestu, bodisi zasebnih ali javnih, katerega cilj je njihova obuditev. Čeprav bo časa za oceno letošnjega festivalskega oziroma programskega dogajanja še veliko,
Foto: Črtomir Goznik
Mladen Delin, umetniški vodja Glasbenega festivala Arsana.
Foto: Črtomir Goznik
Jernej Forbici, umetniški vodja Festivala sodobne umetnosti Art Stays
že v septembru naj bi začeli snovati festivalsko dogajanje v letu 2013, smo za prve ocene zaprosili Mladena Delina, umetniškega vodjo Glasbenega festivala Arsana, in Jerneja Forbicija, umetniškega vodjo Festivala sodobne umetnosti Art Stays.
Mladen Delin: »Festival je presegel cilje, ki smo si jih zastavili pred petimi leti, ko smo računali, da bomo na noge postavili en mali festivalček. Letošnji festivalski program smo sestavili zelo premišljeno, letos je pritegnil tudi mnogo tistih, ki ga v prejšnjih letih niso
Praznik Mestne občine Ptuj 2012
Foto: Črtomir Goznik
Multimedijski projekt Sozvočje je povezal uveljavljene slovenske soliste in na najboljši možen način sklenil letošnji Glasbeni festival Arsana.
obiskali. Od 35 koncertov jih je bilo 30 polno zasedenih, govorimo tudi o dvorišču, ki lahko sprejme do tisoč ljudi. To je za Ptuj bilo pred petimi leti še nepredstavljivo. Glasbeni festival Arsana je v kratkem času postal eden izmed petih največjih tovrstnih festivalov v Sloveniji. To je ocena organizatorjev in poznavalcev slovenskega festivalskega dogajanja. Postal je, tako vsaj upam, pomembna identiteta Ptuja oziroma obraz mesta v določenem času. Moja edina želja je, da festival ostane stalnica tega okolja, da se ne bi bi več spraševali o tem, ali festival bo ali ne, lahko se sprašujemo samo o tem, kakšen bo, majhen ali velik. Skupaj z Jernejem For-bicijem sva dogajanje festivala Art Ptuj pripeljala do točke, ko ga bo morala prevzeti neka institucija, ki bo na tem projektu delala skozi vse leto, podobno kot se to dogaja tudi drugje. Kot umetniški vodja festivala Arsana lahko povem, da sem glede pokritja minoritskega dvorišča slišal več pohval kot kritik. Hvala MO Ptuj oziroma
županu, da so se za to odločili. Verjetno je k temu prispevala tudi naša lanska odločitev, da smo polovico dvorišča pokrili. Tudi letos nam je nekoliko zagodlo vreme, poleti pa so zunanja prizorišča najlepša prizorišča. Če bi se selili v notranje prostore, bi festival zelo izgubil na kvaliteti kot tudi pri obiskovalcih. S pokritjem minoritskega dvorišča je MO Ptuj naredila veliko za prihodnost ptujskega poletnega dogajanja. Pripombe, ki smo jih dobili glede strehe s strani glasbenikov in drugih, pa so se nanašale na to, da bi streha morala biti nekoliko višja in širša. Izgubljeni čar arkad in oken se da rešiti. Res je, da pri pokritem dvorišču ne moremo gledati zvezd, nujno pa je sprejeti nek kompromis, če želimo poletno festivalsko dogajanje izvesti tudi ob slabem vremenu. Najidelnejša rešitev pa bi bila seveda premična
streha. Če bodo izpolnjeni vsi pogoji iz pogodbe, se bo letošnji festival iztekel pozitivno. Še vedno pa festival nima podpore velikih podjetij.«
Jernej Forbici: »Vse se je poklopilo, vse je potekalo po programu. Obisk je bil mnogo večji kot v prejšnjih letih. Mediji in likovni kritiki so Festival sodobne umetnost Art Stays postavili kot likovno prestolnico projekta EPK, ob tem pa so tuji mediji še zapisali, da smo edini, ki smo v zadnjih letih uspeli likovno umetnost postaviti na mesto, ki bi jo morala imeti v vsaki kulturni prestolnici v Evropi. Vseh 45 umetnikov, ki so bili v času festivala na Ptuju, so zadovoljni, svoje delo in poslanstvo so opravili v celoti. Upam si reči, da je letošnji festival sodobne umetnosti največja tovrstva predstava, ki se je kdajkoli odvila v Sloveniji glede na število ustvarjenih likovnih del in umetnikov. Upamo tudi, da bo največje ptujsko razstavišče oziroma galerija v času festivala, Krempljeva 1, to ostala tudi v bodoče. Stavba je odličen prostor za mestno galerijo, ki je Ptuj nima. Naša želja je, da Ptuj ostane likovna prestolnica Slovenije in širše regije, vsaj v teh nekaj tednih, ko je aktiven Art Stays. Tudi pri bodočih projektih sodobne umetnosti na Ptuju računamo na podporo MO Ptuj, skupaj z vsemi drugimi partnerji našega projekta.«
MG
Foto: Črtomir Goznik
S predstavitve azijskih umetnikov. Na jubilejnem Festivalu sodobne umetnosti Art Stays je letos sodelovalo 10 azijskih umetnikov, ki so se predstavili z zelo različnimi pristopi k sodobni umetnosti.
~	J
P
fi
''iS***'

1
' ""	* )
'Jjwi «ai «■•	¡ t	1 j4j*
JJ1 fWllü- J ■ ■	n	f .
MB1 BlilCIKI» . »s ■ ■
*■ r it o i.:aj= runm
"*>« i . i..;
i£LJ 1 ■	t i
. ? Ü ' J
0
/iBser*
'/H R
c a -L'
15 h

y -
u
J<
If
Foto: Črtomir Goznik
Med gosti 4. Glasbenega festivala Arsana je bil tudi svetovno znan ruski komorni zbor Smolny.
Foto: Črtomir Goznik
Marek Schovanek s Češke je navdušil z užitnimi skulpturami v obliki piškotov.
Juršinci • Ob 18. občinskem prazniku
Z velikimi načrti tudi v naslednje leto
„Iztekajoče se leto je bilo za našo občino naložbeno izjemno uspešno, saj smo predali namenu naš medgeneracijski center, uspešno smo uredili kulturni center v središču občine, hkrati pa moderniziramo oziroma asfaltiramo tri cestne odseke v naših naseljih," je uvodoma povedal župan občine Juršinci Alojz Kaučič.
Občina je za izgradnjo in odprtje doma starejših sofinancirala celotno ureditev cestne infrastrukture, sicer je pa z uspešno lansko kandidaturo na petem javnem pozivu počrpala dobrih 710.000 evrov iz regionalnih razvojnih programov (RRP), ki jih je namenila za rekonstrukcijo kulturnega centra: „Kot je znano, smo precej zapuščen objekt v samem centru občine odkupili od župnišča in se lani lotili temeljite prenove. V stavbi, ki jo bomo uradno odprli konec tega tedna, je zdaj urejena lična vinoteka, kulturna dvorana, več prostorov za naša društva in večnamenska učilnica za razna predavanja ali izobraževanja. Celotna prenova je sicer stala 1.040 milijona evrov, kot rečeno, pa je pretežni del denarja, 710.000 evrov, evropskega. Proračunski delež naše občine pa je znašal 330.000 evrov," je finančno konstrukcijo največjega uresničenega projekta v občini opisal župan Kaučič.
Na področju cestne infrastrukture je v delu več krajših odsekov: „ Gre za 800 metrov ceste v smeri Zavec, kar je zahtevalo 40.000 evrov, kmalu bomo začeli modernizacijo še na treh odsekih v skupni dol-
Zupan Alojz Kaučič
žini približno 1200 metrov, ocenjujemo pa, da bodo zahtevali med 130.000 in 150.000 evrov," je na kratko pojasnil Kaučič.
V	minulem letu so v občini tudi uspešno dokončali prizidek k občinski stavbi, v katerem je v pritličju svoje prostore dobila oz. odkupila pošta, v prvem nadstropju pa je urejena nova občinska sejna dvorana. Celotna naložba (dogradnja prizidka s prenovo fasade na celotnem objektu) je občino stala 230.000 evrov.
V	načrtu je še nadgradnja vrtca v velikosti okoli 400 kvadratnih metrov, za katero bo občina iz proračuna namenila okoli 200.000 evrov, preostalih 200.000
evrov pa si nameravajo zagotoviti iz letošnjega šestega poziva RRP.
„Nadaljujemo s projektom za ureditev krožišča v Gabrniku, v okviru katerega bomo naredili tudi novi most, avtobusno postajališče, pločnike in javno razsvetljavo, prestaviti pa moramo tudi kapelico in urediti kanalizacijsko omrežje. Gre za finančno zelo zahteven projekt, ki bo zahteval okoli tri milijone evrov, pri čemer kot partner in večinski financer nastopa Direkcija RS za ceste. Delež občine bo vseeno znašal med 900.000 evrov in enim milijonom evrov. Del denarja, okoli 400.000 evrov, si obetamo pridobiti iz letošnje-
Večina dogajanj bo na prizorišču pred mestno hišo in v njenem atriju, spremljevalni dogodki pa v ŠRC Ljutomer, kjer bosta v ospredju letno kopališče in hipodrom. Ob nedeljskih konjskih dirkah se pripravlja otvoritev muzeja Ljutomerski kasač z ogledom zbirke kasaške reje in prirejanja kasaških dirk. Posebej zanimiva bo na enem mestu zbrana in urejena publikacija, ki zaznamuje 138-letno tradicijo prirejanja kasaških dirk v Prlekiji. V sklopu »gospodarskega dneva« (torek, 8. avgust) se obeta zanimiva razprava na temo, kako doseči pametno, trajnostno in vključujočo rast, v kateri bodo med drugimi sodelovali evropska poslanka Tanja Fajon, vodja programskega sklopa Urba-
ne brazde Marta Gregorčič, predstavnik Obrtno-podjetni-ške zbornice Slovenije Bogdan Oblak, generalni sekretar Slovenskega foruma za socialno podjetništvo Tadej Slapnik, predsednik društva Ekoprle-kija Marko Slavič in direktor podjetja Pomurske elektrarne Rok Sunko. Pričakuje se razgibana polemika o aktualnem podjetniškem dogajanju v pomurski regiji, ki se bo razvila med gimnazijci in gospodarstveniki. Vrhunec tega dne bo večerna razglasitev obrtnika leta, ki ga vsako leto pripravlja območna Obrtno-podjetniška zbornica Ljutomer. Osrednja slovesnost ob letošnjem občinskem prazniku bo v četrtek, 9. avgusta, s svečanim prenosom sedeža Trstenjakove fundacije

- - •_:_
Največja uresničena naložba tekočega leta je popolna prenova kulturnega centra v središču občine, ki je skupno zahtevala 1.040.000 evrov - večino denarja je občina počrpala iz RRP.
Ljutomer • 56. občinski praznik
Teden številnih prireditev
V času obeleževanja 56. praznika občine Ljutomer (4.-11. avgust) se bodo v ljutomerski prestolnici zvrstile številne prireditve na gospodarskem, družbenopolitičnem, kulturnem, društvenem, športnorekreativnem in družabnem področju.
iz Ljubljane v Prlekijo ter slavnostno sejo občinskega sveta. Tokrat bosta podeljeni le dve vrsti priznanj - občinsko z denarno nagrado ter priznanje, ki ga po lastni presoji podeljuje županja. Dan pozneje bo slovesno v ljutomerskem predelu Jurševka, z otvoritvijo nove komunalne infrastrukture in otroškega igrišča, praznovanje pa bo sklenjeno s tradicionalnim Prleškim sejmom (sobota, 11. avgust) in jutranjim pohodom konjenikov, na katerem se pričakuje okoli 40 udeležencev iz vse Slovenije. Od tujih delegacij so svojo prisotnost na letošnjem občinskem prazniku napovedali le predstavniki pobratene občine Užice iz Srbije.
NŠ
ga poziva RRP, na katerega smo prijavili oba projekta, torej opisano ureditev krožišča in pa nadgradnjo vrtca. Z uspešno kandidaturo bomo tako počrpali ves denar, ki je bil za našo občino 'rezerviran' v RRP," je prihodnje načrte nizal Kaučič in ob tem dodal, da se bo realizacija vrtčevske nadgradnje in krožišča načeloma zgodila v letih 2013 in 2014, v skladu z že znano dinamiko izplačil RRP za prihodnje leto.
Občina Juršinci je letos v začetku prijavila tudi projekt ureditve ceste s pešpotjo Juršinci-Gomila na januarski razpis kmetijskega ministrstva. Vlogo so pred časom morali dopolniti, rezultate pa pričakujejo jeseni: „Gre za cesto v dolžini dveh kilometrov, ki jo nameravamo preplastiti in razširiti za širino hodnika za pešce ter postaviti javno razsvetljavo. Naložba je ocenjena na 900.000 evrov, sofinanciranje pa lahko znaša do največ 85 %. Pripravljamo pa že naslednji pričakovan razpis MKO, Ukrep 323, na katerega bomo prijavili ureditev vaškega jedra Juršinc. Po dolgem času nam je namreč uspelo odkupiti propadajoč objekt bivše gostilne Pirat, ki smo jo že zrušili, na tej lokaciji pa bomo uredili manjši park s parkirišči. Trenutno pa se še dogovarjamo z lastnikom sosednjega zemljišča, ki bi ga prav tako želeli odkupiti, saj nam prostora za parkirišča v centru ob-
čine res manjka. Odkup sosednje parcele bi bil v tem kontekstu za nas velikega pomena."
Kljub velikim že izvedenim naložbam in prav tako velikim naložbam v prihodnjem letu oziroma dveh pa župan Aloj Kaučič ne razmišlja o nobenem kreditu: „Občina ima zaenkrat še slabih 370.000 evrov kredita, ki ga nameravamo izplačati, dodatnega kreditiranja pa ni v planu.
Vsekakor spadamo med najmanj zakreditirane slovenske občine," je zaključil župan Alojz Kaučič in z nemalo ponosa še dodal, da kar nekaj denarja v občini prihranijo z odličnim sodelovanjem z vaškimi odbori, ki sami skrbijo za osnovno vzdrževanje cest: „Jaz jih imenujem kar brezplačni režijski obrat in sem vesel, da imamo v občini takšne občane!"
SM


Prihodnost sobivanja se začne z včerajšnjim dnem, tlakuje se z vsakdanjo voljo, pogumom, in pridnostjo. Za nas, ki smo tukaj doma in bomo tu ostali in tiste, ki bodo jutri prepoznali lepote bivanja v naših krajih. S to mislijo čestitam občankam in občanom ob 18. občinskem prazniku občine Juršinci in vam želim prijetno praznovanje.
Hkrati pa vas vljudno vabim na osrednjo prireditev ob občinskem prazniku, ki bo v soboto 11. avgusta ob 18. uri v večnamenskem kulturnem centru Juršinci. Vabljeni.
Vaš župan / JI Alojz Kaučič /
Suhomontaža Aleksander Lajh s.p.
Dragovič 3b, Juršinci
-	izvaja suhomontažna dela [Knauf, Rigips)
-	izdeluje pohištvo po naročilu s podjetjem Panles d.o.o.
Foto: SM
Foto: SM
Iskrene čestitke ob prazniku občine Juršinci!
Videm • Četrti praznik pri Korpičevih
Kako in zakaj so čajžali lipovec
Na turistični kmetiji Korpičevih v Dravcih, ki se ponaša tudi z lično urejenim etnografskim muzejem z dvema stalnima zbirkama, so minulo soboto izvedli četrto prireditev Od zrna do kruha in jo tradicionalno zaključili s postavitvijo klopotca. Tokrat so zbrani lahko videli, kako se je nekoč pripravljalo vezivo iz lipovca za vezanje trte.
Foto: SM
Medtem ko je Janko namakal in potolkel posušen lipovec v šopih, so Veronika, Marija in Štefka pokazale, kako se mora čajžati, da je primeren za vezanje trte, gospodar Zvonko pa je podrobno opisal vse prednosti naravnega veziva.
„Nekoč se za vezanje trte ni uporabljala plastika kot danes, ampak čisto naravna zadeva -lipovec. Gre za grm, ki spada med vrsto lip in ki so ga včasih zasadili ob gorici prav za ta namen. Grmu lipovca so spomladi obrezali veje, ki so jih nato posušili v suhem, zračnem prostoru, praviloma na kakšnem podstrešju. Ko je prišel čas za vezanje trte, so suhe vejice, zvezane v šope, najprej natolkli, potem namočili v vodo, nato pa so ženske ta lipovec „sčajža-le"; to pomeni, da so te vejice lipovca natrgale na dolge tanke trakove, ki so izjemno trpežni. Te trakove so potem uporabili za vezanje trte. Ker pa gre res za zelo trpežni material, so velikokrat iz debelejših vej lipovca naredili tudi ruče (ročaje, op. a.) za koše," je ob prikazu obdelave lipovca pripovedoval
gospodar Zvonko Korpič. Po stari šegi, ki se danes izgublja, so si delo popestrili tudi z osvežilnim škropljenjem z vodo, v katero so pomakali presušen
lipovec, kar je bilo dobrodošlo tudi ob sobotni popoldanski pripeki v Dravcih.
Korpič je v nadaljevanju še povedal, da bodo odslej tudi
na njihovi domačiji, na kateri imajo majhen reprezentančni vinograd na kolih, za vezanje trte vedno uporabljali le lipovec ter tako ohranjali nekdanji (in danes ponovno moderni ekološki) običaj.
Veje lipovca so se sicer lahko sušile le eno sezono, nič pa niso izgubile na kvaliteti, tudi če so ostajale na podstrešju po 10 ali 20 let: „Pomembno je bilo le, da je prostor zračen, ker se je tako preprečevalo plesnenje. Sicer pa se lahko grm lipovca tudi pusti brez obrezovanja in potem praviloma zraste zelo visoko, v drevo. Lipovec kot drevo izjemno lepo diši po medu, njegovo cvetje pa se lahko uporablja kot zdravilni čaj," je publiki še razlagal Korpič, medtem ko so Štefka, Marija, Veronika in Janko s sčajžanim lipovcem že začeli vezati trte na kolih.
Za veselo vzdušje ob delu so z igranjem na harmonike poskrbeli Veseli Jožeki, zapeli pa so tudi ljudski pevci Mejaši iz Repišč. Zbrane na prizorišču dogajanja pa so poleg gospodarja in predsednika Društva za ohranjanje dediščine Haloz (DODH) Korpiča pozdravili še predsednik KS Soviče - Dravci - Vareja Bojan Merc, predsednik KTD Soviče - Dravci Jani Alt (DODH in KTD Soviče -Dravci sta bili soorganizatorja prireditve) in župan Friderik Bračič, ki je poudaril, da je tovrstno ohranjanje snovne in nesnovne dediščine izjemne-
ga pomena: „Zato gre posebna zahvala vsem, ki se trudijo ohraniti našo preteklost za naše prihodnje rodove; pa ne le ohraniti, ampak tudi vzbuditi spoštovanje do življenja in dela naših prednikov. To je bogastvo, ki ga moramo znati obdržati, hkrati pa tudi vgraditi v vrednote prihodnjih rodov."
Prikaz še enega v nizu nekdanjih opravil babic in dedkov so pri Korpičevih zaključili s postavitvijo klopotca, nato pa se je veselo druženje ob glasbi in dišečih domačih gibanicah ter pečenkah nadaljevalo še dolgo v noč.
SM
Foto: SM
Vezanje trte z lipovcem je šlo vsem dobro od rok, v vročini pa je pomagal tudi kozarec ohlajenega haloškega vina ...
Zavrč • Praznično ljudsko prepevanje
Cez haloške griče je donela pesem
V organizaciji KUD Maksa Furjana iz Zavrča so tudi ob letošnjem občinskem praznovanju pripravili tradicionalni večer ljudskih pesmi pod naslovom Čez haloške griče naj pesem doni, na katerem je sodelovalo 12 ljudskih pevskih skupin.
Prenovljena kulturna dvorana na Goričaku je bila v soboto, 4. avgusta, prizorišče tradicionalnega srečanja ljudskih pevcev in godcev, ki so ga tudi tokrat uspešno pripravili in izvedli člani domačega kulturnega društva Maksa Furjana. Njihovemu povabilu, da skupaj zapojejo v čast 16. občinskemu praznovanju, se je letos odzvalo kar 12 skupin ljudskih pevcev in godcev iz širšega ptujskega območja ali blizu 100 pevk in pevcev. V imenu gostiteljev jim je zaželel dobrodošlico podžupan občine Zavrč Janko Lorbek.
V prijetnem pevskem večeru so poleg domače skupine
ljudskih pevk KUD Maksa Fur-jana, ki jih vodi Milena Potočnik, zapele pevke katoliškega kulturnega društva Kidričevo pod vodstvom Marije Rampre, pa Sestre Kupinske iz Cirkulan, ki jih vodi Marija Kokol, pevke ljudskih pesmi Kulturnega društva Sela pod vodstvom Antonije Kaučevič, Ljudski pevci Kulturnega društva DU Grajena pod vodstvom Albina Kram-bergerja, zaigrali in zapeli so člani hišnega ansambla Društva upokojencev Markovci pod vodstvom Franca Panikvarja, pa Ljudski pevci skupine Trta domačega KUD Maksa Furjana Zavrč, ki jih vodi Martin Tetič-
kovič, pevke društva gospodinj Vitomarci pod vodstvom Ljudmile Kocuvan, podgorški vaški pevci DU Podgorci, ki jih vodi Kristina Čkrlec, pevke Ptujske upokojenke delavsko-prosvetnega društva Svoboda Ptuj pod vodstvom Marije Zamuda, zapela sta tudi Ivan Švajgl in Mineja Gabrovec ter ljudski pevci Prešmentani fa-loti kulturno-prosvetnega društva Stoperce, ki jih vodi Anton Galun. Vse sodelujoče pevske skupine so prejele pisno zahvalo in suhi aranžma domačinke Nade Prelog, za konec pa so združili pevske moči in glasove ter skupaj zapeli ljudsko En
hribček bom kupil, nato pa so svoje pevske izkušnje in občutke izmenjali ob prijetnem prazničnem druženju.
V okviru letošnjega občinskega praznika so v nedeljo, 5. avgusta dopoldne, na strelišču lovske družine Zavrč v Hrastov-cu pripravili občinsko prvenstvo v streljanju na glinaste golobe, popoldne pa so v odlični organizaciji konjeniškega kluba Borl na ranču župana Mirana Vuka v Turškem Vrhu pripravili konjeniške igre. S prazničnimi prireditvami pa nadaljujejo tudi v tem tednu. V ponedeljek so v prostorih
društva upokojencev Zavrč izvedli meddruštveno tekmovanje v pikadu za ženske. V petek, 10. avgusta, ob 18. uri bodo v prenovljeni kulturni dvorani v Goričaku pripravili tradicionalni društevni večer, na katerem se bodo s svoji dejavnostjo predstavila posamezna društva v občini. Osrednja slovsnost ob 16. prazniku občine Zavrč pa bo v soboto, 11. avgusta, ob 18. uri v kulturni dvorani na Goričaku.
OM
Cirkulane • 6. Aninski tek
Na startu 86 tekačev in tekačic
Cirkulansko športno društvo, ki ga vodi Rajko Klajderič, je zadnji julijski petek zvečer uspešno izvedlo šesti Aninski tek, ki ima sicer že precej daljšo tradicijo, saj se je vsako leto odvijal v prejšnji skupni občini Gorišnica.
Foto: M. Ozmec
Med okrog 100 pevkami in pevci so v Zavrču nastopile tudi domače Ljudske pevke KUD Maksa Furjana.
Letos se je na startu pojavilo 86 tekmovalcev (trije so odstopili), in sicer 25 žensk in deklet, ki so morale preteči progo v dolžini 5850 metrov, in 61 moških, ki so se spopadli s 7350-metrsko progo.
Število tekmovalcev sicer ni bilo rekordno (lani se je teka namreč udeležilo največ udeležencev doslej, tj. 106), a so bili organizatorji z udeležbo vseeno zelo zadovoljni.
Na koncu je v absolutni ženski konkurenci zmagala Dane-ja Grandovec (AD Štajerska), sicer že večkratna zmagovalka Aninskega teka), druga je bila Tina Čačilo in tretja Vesna Pliberšek (obe AD Štajerska). Med domačinkami se je najbolje odrezala Brigita Ferčec, ki je v skupni razvrstitvi zasedla 13. mesto.
V kategoriji moških tekačev pa si je zmago letos pritekel
Mitja Krevs (AD Štajerska), drugi je bil Mario Vračič in tretji Severino Ogrizek (oba AD Štajerska). Najboljši cirku-lanski tekač tokrat je bil David Hameršak z osvojenim 11. mestom v absolutni konkurenci. Letošnja najmlajša tekmovalka, ki je uspešno pretekla progo, je
bila 10-letna Zala Horvat iz Cir-kulan, najstarejša uspešna tekačica pa 73-letna Lojzka Bratuša iz Maribora. V moški konkurenci pa je bil najmlajši tekač 13-letni Matej Korez iz Ormoža, najstarejši pa kar 81-letni Polde Dolenc iz Maribora.
SM
n______ ■
l^iliiiag^j^liffflfi;
Letos se je Aninskega teka udeležilo 86 tekmovalcev in tekmovalk.
Foto: RK
Gospodarstvo po svetu .
Frankfurt • Predsednik Evropske centrale banke napoveduje
Draghi o možnosti posega ECB na trgu državnega dolga
Foto: ipolitics.ca
Predsednik ECB Mario Draghi je danes napovedal možnost vnovičnega posega ECB na trgu državnega dolga, saj trenutne napetosti na finančnih trgih onemogočajo normalen prenos denarne politike centralne banke. Predpogoja pa bosta uresničevanje danih zavez s strani članic območja evra in poseg EFSF oz. ESM na trgu državnega dolga.
Draghi je na novinarski konferenci po seji sveta ECB povedal, da sta zaupanje in razpoloženje v gospodarstvu pod vplivom dogajanja na finančnih trgih in dodatno zaostrovanje bi lahko v prihodnje še bolj negativno vplivalo na gospodarska gibanja.
Trgi državnega dolga so po Draghijevih besedah resno dis-funkcionalni. Pribitki so pri nekaterih članicah so še posebej visoki in te velike razlike med cenami zadolževanja članic območja evra vplivajo na normalen prenos denarne politike.
Ti pritiski, ki jih poganjajo dvomi v prihodnost skupne evropske valute, so nesprejemljivi in je nanje treba odgovoriti v temelju, je zatrdil Draghi in jasno povedal, da je evro »nepovraten projekt«. »Nima smisla, da stavite proti evru, ker bo evro ostal,« je sporočil finančnim trgom.
Članice območja evra morajo po besedah prvega moža ECB za odpravo teh pritiskov nadaljevati z uresničevanjem sprejetih ukrepov na področju stabilizacije javnih financ, strukturnih reform in institucionalne krepitve evrskega območja.
Ker pa to traja, trgi pa pogosto zahtevajo vidne rezultate, morajo biti članice po Draghijevih besedah v primeru izrednih pritiskov pripravljene na uporabo začasnega oziroma stalnega sklada za zaščito evra (EFSF/ESM) za odkup državnega dolga neposredno od članic pod strogimi in učinkovitimi pogoji.
Spoštovanje danih zavez članic in uporaba EFSF oziroma ESM na primarnem trgu državnega dolga sta nujna predpogoja za to, da bi ECB v okviru svojega mandata in ob upoštevanju svoje neodvisnosti lahko začela z operacijami na sekundarnem trgu v obsegu, ki bo primeren.
»ECB pogosto ne more nadomestiti tistega, kar morajo storiti države ali druge institucije,« je poudaril Draghi. »Monetarna politika ne more zapolniti pomanjkanja aktivnosti držav.«
ECB bi lahko sprejela še dodatne nestandardne ukrepe za izboljšanje prenosa denarne politike. Pripravili jih bodo v naslednjih tednih, več pa Draghi o možnih ukrepih ni želel povedati. Je pa na novinarski konferenci večkrat zagotovil, da bo trajanje ukrepov in njihov obseg takšen, kot bo potreben za dosego cilja.
Veliko vprašanj se je nanašalo tudi na špekulacije, da bi lahko ESM dobil bančno licenco, kar bi mu omogočilo refinanciranje pri ECB. Draghi je poudaril, da tudi če bi ESM dobil bančno licenco, to ne pomeni, da bi lahko od ECB prejemal sredstva. »Trenutna zasnova sklada« tega ne omogoča, je poudaril predsednik ECB.
Draghi je pojasnil še, da je svet ECB danes dejansko razpravljal o morebitnem novem znižanju ključne obrestne mere, a se za to ni odločil. Člani sveta so namreč presodili, da za to »ni primeren čas«. Vsaj zaenkrat pa je zavrnil tudi možnost, da bi ECB obrestno mero za deponiranje presežne likvidnosti, ki je trenutno pri nič odstotkih, potisnil v negativno območje.
Odločitve ECB so močno razočarale borze, saj so vlagatelji po govoru Draghija v Londonu prejšnji teden pričakovali odločne ukrepe. Draghi se je sicer danes branil z besedami, da medijem ne more narekovati, kaj naj pišejo. Poudaril je, da v govoru sploh ni omenjal programa odkupovanja obveznic, namen govora pa je bil »potrditi, da je območje z evrom močno in da je evro močna valuta, ki je nepovratna«.
ECB ima trenutno v okviru zamrznjenega programa odkupa državnih obveznic v lasti za 211 milijard evrov državnih dolžniških papirjev. Draghi je danes priznal, da ima nemška centralna banka Bundesbank še naprej pomisleke glede takšnega načina reševanja dolžniške krize. (sta)
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04i3
www.radio-tednik.si
London • Britanska banka Royal Bank of Scotland (RBS), ki je v 82-odstotni lasti države, je v drugem četrtletju pridelala 466 milijonov funtov (593 milijonov evrov) čiste izgube, kar je 48 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. V prvem polletju je banka ustvarila skoraj dve milijardi funtov izgube, kar je 40 odstotkov več kot v prvih šestih mesecih lani. Na poslovanje banke so vplivali številni izredni stroški v višini 310 milijonov funtov. Med njimi je banka 125 milijonov funtov rezervirala za odškodnine po junijskih težavah v računalniškem sistemu, zaradi katerih je bil več dni moten plačilni promet. Poleg tega je 50 milijonov funtov namenila tudi za odškodnine strankam, ki jim je z zavajajočimi informacijami vsiljevala kompleksne finančne proizvode.
Boston • Proizvajalci tablic so v drugem letošnjem četrtletju dobavili skoraj 25 milijonov enot, kar je 33,6 odstotka več kot v prvem trimesečju in 66,2 odstotka več kot v enakem obdobju lani, kažejo prvi rezultati tržne raziskave mednarodne tehnološko analitske hiše IDC. Najuspešnejši tržni igralec ostaja ameriški Apple, ki še krepi tržni delež. Ameriški velikan je tako v drugih treh mesecih leta dobavil dobrih 17 milijonov ipadov, kar je nov četrtletni rekord. Prejšnjega je postavil v zadnjem trimesečju lani, ko je dobavil 15,4 milijona teh daleč najbolj priljubljenih tablic. V medletni primerjavi je Apple v drugem četrtletju dobavil za 84,3 odstotka več ipadov.
Washington • Obseg tovarniških naročil v ZDA se je junija nepričakovano znižal. Po podatkih ameriškega ministrstva za trgovino so ameriške tovarne junija vknjižile za 465,8 milijarde dolarjev naročil, kar je 0,5 odstotka manj kot maja. Znižanje je šlo predvsem na račun slabšega povpraševanja po poslovni opremi in netrajnih dobrinah. Nova naročila brez transportnega sektorja, v katerem so običajna precejšnja nihanja, so se znižala za 1,8 odstotka. Gre za največji zdrs od marca 2009, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Naročila za investicijske dobrine, ki so pokazatelj vlaganj podjetij, so junija na mesečni ravni upadla za 1,7 odstotka. Naročila za netrajne dobrine so se znižala za dva odstotka.
Pariz/Washington• Japonski avtomobilski proizvajalec Toyota je v sredo napovedal odpoklic 1,5 milijona avtomobilov, pri katerih se pojavljajo težave z zadnjim vzmetenjem. Odpoklic se nanaša tudi na 600.000 vozil v Evropi, poroča francoska tiskovna agencija AFP. V ZDA bo odpoklicanih 760.000 avtomobilov rav4, ki so bili proizvedeni med letoma 2006 in 2011. V mehanične delavnice bodo vpoklicali tudi 18.000 lexusov HS 250h. Nemška tiskovna agencija dpa poroča, da bo Toyota voznike prizadetih avtomobilov pisno obvestila. V Evropi naj bi prav tako odpoklicali avtomobile rav4, pa toyote avensis in auris. V japonskem podjetju sicer zagotavljajo, da ne gre za napako v sami obliki avtomobila, pač pa se težave lahko pojavijo po popravilu. Pravijo še, da je odpoklic povsem prostovoljen.
Zagreb • Hrvaška vlada v letošnjem letu pričakuje stagnacijo bruto domačega proizvoda (BDP), kar je občutno manj od prejšnje napovedi 0,8-odstotne gospodarske rasti. V prihodnjih letih naj bi rast gospodarstva občutno pospešila, besede hrvaškega finančnega ministra Slavka Linica povzema hrvaška tiskovna agencija Hina. Linie je napoved rasti podal ob predstavitvi smernic ekonomske in fiskalne politike za obdobje 2013-2015. Vlada v dokumentu za leto 2013 napoveduje 1,8-odstotno gospodarsko rast, za leto 2014 triodstotno, za leto 2015 pa 3,5-odstotno rast.
Detroit • Ameriški avtomobilski proizvajalec General Motors (GM) je v drugem četrtletju letos ustvaril 1,5 milijarde dolarjev čistega dobička, kar je 41 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Prihodek se je znižal za pet odstotkov na 37,6 milijarde dolarjev, je danes objavila družba. Čisti dobiček je znašal 90 centov na delnico, kar je več od pričakovanj analitikov, ki so po anketi družbe FactSet napovedovali 75 centov čistega dobička na delnico, je poročala ameriška tiskovna agencija AP. GM je v Evropi beležil 361 milijonov dolarjev izgube pred davki, medtem ko je v drugem četrtletju lani ustvaril 102 milijona dolarjev dobička pred davki. Negativno je posloval tudi v Južni Ameriki, kjer je beležil 19 milijonov dolarjev izgube. (sta)
Ženeva • Zakaj je odstopil posebni odposlanec ZN
Annan: Odstopam zaradi nezadostne podpore
Foto: unjobs.com
Posebni odposlanec ZN in Arabske lige za Sirijo Kofi Annan, ki je danes sporočil, da odstopa s položaja, je obsodil »milita-rizacijo konflikta« v Siriji in pomanjkanje enotnosti v Varnostnem svetu ZN glede sirskega konflikta. Na novinarski konferenci v Ženevi je pojasnil, da se je za odstop odločil zaradi nezadostne podpore mednarodne skupnosti.
»Nisem dobil vse podpore, ki bi jo moral glede na primer,« je poudaril. Dodal je, da so njegova prizadevanja ovirale delitve v mednarodni skupnosti. »Vse večja militarizacija na terenu in pomanjkanje enotnosti v Varnostnem svetu sta temeljito spremenila mojo vlogo,« je še pojasnil Annan.
Ob tem je napovedal, da bo moral sirski predsednik Bašar al Asad prej ali slej odstopiti s položaja. Prav tako ni izključil možnosti, da bo njegov naslednik v prizadevanjih za mir v Siriji uspešnejši, kot je bil sam.
74-letni ganski diplomat in nekdanji generalni sekretar ZN Annan, ki je bil za posebnega odposlanca za Sirijo imenovan 23. februarja, je pripravil mirovni načrt za Sirijo v šestih točkah, v skladu s katerim je 12. aprila stopila v veljavo prekinitev ognja. A nobena od strani v Siriji prekinitve ognja ni spoštovala.
Da Annan z 31. avgustom odstopa s položaja oziroma da ne bo podaljšal mandata, ki se takrat izteče, je danes v New Yorku sporočil generalni sekretar ZN Ban Ki Moon. Povedal je, da Annanovo odločitev obžaluje in da se mu zahvaljuje za dosedanja prizadevanja za mir v Siriji. Dejal je še, da se že posvetuje z Arabsko ligo o Annanovem nasledniku.
V ZDA so za Annanov odstop okrivili Rusijo in Kitajsko zaradi zavračanja resolucij v VS ZN, ki bi bile uperjene proti Asadu. Annanov odstop kaže »neuspeh« Rusije in Kitajske, da bi v VS ZN ukrepali, so sporočili iz Bele hiše.
Tudi v Franciji so mnenja, da je Annanov odstop posledica pat položaja v VS ZN. Gre za odraz »dramatičnega zastoja v reševanju krize«, je ocenil francoski zunanji minister Laurent Fabius. »Posebni odposlanec se je umaknil, a nujnost prekinitve ognja ostaja, tako
kot je nujen odhod Bašarja al Asada in prenos oblasti, ki bi upoštevala vse skupnosti v Siriji,« je ocenil. (sta)
Beograd •
Sprememba zakona o centralni banki
Prvi mož srbske centralne banke protestno odstopil
Foto: smedia.rs
Guverner srbske centralne banke Dejan Šoškic je nepreklicno odstopil. Kot je zapisal v odstopnem pismu, se je za to odločil iz protesta proti predlaganim spremembam zakona o centralni banki, ki bi po njegovem mnenju povečala nadzor vlade nad banko, s tem pa, kot je dejal, škodovala položaju Srbije na finančnih trgih.
Kot je zapisal v pismu, ki ga je poslal predsedniku srbskega parlamenta Nebojši Stefa-novicu, predlagane zakonske spremembe pomembno načenjajo neodvisnost Narodne banke Srbije (NBS) in bi lahko močno poslabšale položaj Srbije na mednarodnih finančnih trgih ter upočasnile proces približevanja evropskim integracijam, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.
»Z odstopom želim preprečiti, da bi bilo politično izsiljevanje sprememb na vrhu neodvisne institucije, kakršna je NBS, edini razlog za sprejemanje slabega zakona, z mogočimi resnimi posledicami za finančno stabilnost in kre-dibilnost države,« je zapisal Šoškic.
Do odstopa Šoškica sicer prihaja v času, ko je Srbija zaprosila Mednarodni denarni sklad (IMF) za nov posojilni aranžma. Danes je finančni minister Mladan Dinkic dejal, da so v državo povabili predstavnike te organizacije, da oblikujejo program, ki bo tudi deloval v praksi.
Srbija je z IMF sporazum o pomoči v višini milijarde evrov sklenila lani, vendar pa ni zaživel. Na obeh straneh se bo poročanju Tanjuga strinjajo, da bi bil nov sporazum primeren. (sta)
Tajpej • Nova naravna katastrofa
Število žrtev tajfuna Saola narašča
Število žrtev tajfuna Sao-la, ki je zadnje dni pustošil po Filipinih in Tajvanu, je
Foto: msnbc.msn.com
v petek naraslo na 42. Sao-la, ki je sicer že oslabela v tropsko nevihto, je medtem dosegla Kitajsko. Tam pa že pustoši tudi tajfun Damrey, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Na Filipinih je v nalivih in poplavah zaradi tajfuna Saola po zadnjih podatkih tamkajšnjih oblasti umrlo 37 ljudi,
štiri pa še pogrešajo. Več kot 231.000 prebivalcev Filipinov je moralo zaradi tajfuna zapustiti domove.
Na Tajvanu, ki ga je Saola dosegla v četrtek, pa danes odstranjujejo posledice tajfuna. Ta je zahteval pet smrtnih žrtev, 16 ljudi je bilo poškodovanih, medtem ko dva človeka še pogrešajo.
Saola je po pustošenju na Tajvanu oslabela v tropsko nevihto in danes dosegla provinco Fujian na jugovzhodu Kitajske, kjer so evakuirali več kot 300.000 ljudi. Približno devet ur prej je vzhodnokitaj-sko provinco Jiangsu dosegel tajfun Damrey. (sta)
Ptuj • Spremembe v izpostavi Uprave RS za zaščito in reševanje
Novi vodja izpostave je Dragan Murko
Po odredbi generalnega direktorja Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Darka Buta je z 31. avgustom 2012 vodenje ptujske izpostave Uprave za zaščito in reševanje kot vršilec dolžnosti prevzel Dragan Murko.
Novi vodja ptujske izpostave uprave za zaščito in reševanje Dragan Murko je od septembra 2010 poveljnik regijskega štaba Civilne zaščite za Podravje, v okvir njegovih delovnih obveznosti pa sodi tudi vodenje regijskega centra za obveščanje na Ptuju. Vodenje ptujske izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje je prevzel po tem, ko je dosedanji vodja ptujske izpostave Jože
Korban, ki je svojo delovno dolžnost uspešno opravljal od 1. junija 2003, s 30. avgustom letos odšel v pokoj. Dragan Murko je bil rojen je bil leta 1961 v Majšperku in je po poklicu diplomiran organizator dela. Dolga leta aktivno deluje na obsežnem področju sistema za zaščito in reševanje, tako v Podra-vski regiji kot v državnem merilu. Med drugim je član Štaba za vodenje velikih in-
tervencij v Republiki Sloveniji in tajnik regijske komisije za ocenjevanje škode po naravnih in drugih nesrečah ter za pripravo predlogov za odpravo njihovih posledic. Dolga leta pa je aktiven tudi na področju gasilstva, kjer je med drugim tudi poveljnik občinske Gasilske zveze Maj-šperk, poleg tega pa opravlja tudi več drugih pomembnih dolžnosti in funkcij.
OM
Foto: M. Ozmec
Dragan Murko, novi vodja ptujske izpostave Uprave za zaščito in reševanje Republike Slovenije.
Sredisce ob Dravi • Tri tedne počitniških delavnic
V	počitnicah ni časa za dolgčas
V	OŠ Središče ob Dravi so v počitnicah pripravili za učence tri tedne ustvarjalnih delavnic z naslovom (Z) berimo (se) poleti, ki poteka v okviru projekta za bralno pismenost.
Tako imajo ob posebnih terminih tudi med počitnicami odprto knjižnico, učencem pa so tudi predsta-
vili knjižne novitete, ki so jih nabavili v zadnjem času. Obiskali smo jih minuli teden, ko sta med 9. in 12. uro de-
Foto: Viki Ivanuša
Učenci so se s pomočjo poslikav in pernatega okrasja spreminjali v Indijance.
javnosti vodili Vojka Havlas in Lidija Palčič. Zalotili smo jih, ko so se s pomočjo posli-kave in peres spreminjali v Indijance, postavljali so tudi šotore in se igrali indijanske igre. Kot smo izvedeli, so si pred dnevi tudi počitniško poslikali nohte, kar je razveselilo zlasti deklice. V eni od delavnic so se spoznavali z zelišči in jih potem posadili na gredi pred šolo.
Učenci so sodelovali tudi na literarnem taboru, kjer so se družili in napisali vsak svojo zgodbo, izdelali knjigo, ki so jo tudi ilustrirali. Med temami so učenci največ pisali o živalih, domišljijske zgodbe, videli pa smo tudi
zbirko pesmi o počitnicah. Delavnic se udeležujejo zlasti učenci, stari od 6 do 10 let. Zelo navdušeni so bili tudi nad čarobnim večerom, ki je potekal vsak teden enkrat. Minuli teden so se otroci s pomočjo Aladina preselili v arabski svet. Posedli so se po preprogah, se naučili zvijati turbane, poslušali eksotične zgodbe in zraven grizljali dateljne. Pripravili so tudi družinski piknik za celotne družine pod lipami, za katerega pa bi si želeli večji odziv staršev. Ta teden bo namenjen ljubiteljem gledališke dejavnosti.
Viki Ivanuša
Zavrč • V okviru 16. občinskega praznika
Razstava Gibanje teles Franca Simoniča
V okviru 16. praznika občine Zavrč so v soboto v prostorih društva upokojencev odprli razstavo likovnih del domačina Franca Simoniča pod naslovom Gibanje teles.
Franc Simonič je bil rojen v Zavrču. Študij likovne vzgoje je pričel na Pedagoški akademiji v Mariboru, nato pa ob delu diplomiral tudi na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Največ slika v oljni tehniki, akrilu, akvarelu, gvašu in pastelu, občasno pa ustvarja tudi z risbo, linorezom in jedkanico. Motivi njegovih del so v glavnem arhitektura, pejsaži in portreti. Posebej so mu pri srcu motivi iz rojstnih Haloz. Svoja dela je velikokrat razstavljal v krajih naše nekdanje domovine - Zagrebu, Koprivnici, Krapini, Varaždinu in drugje. Zaradi pomebne-ga prispevka k promociji in prepoznavanju domačega kraja in haloškega človeka je bil Franc Simonič proglašen
za častnega občana občine Zavrč, za svoj pomemben prispevek na likovnem področju pa je ob letošnjem kulturnem prazniku prejel veliko oljenko Mestne občine Ptuj. Sicer pa še vedno aktivno sodeluje v likovni sekciji Delavsko-prosvet-nega društva Svoboda Ptuj, ki ji je zvest že od njenega začetka, saj je bil eden od ustanovnih članov. Njegova ustvarjalnost pa ni omejena le na likovno izražanje, saj ga poznamo kot aktivnega člana dramske in plesne sekcije DPD Svoboda Ptuj.
Razstavo svojih tokratnih del v domačem kraju je Franc Simonič naslovil Gibanje teles, saj se je omejil le na dela, ki jih je ustvarjal v lanskem in letošnjem letu ob svetovnem
dnevu plesa. V imenu občine Zavrč sta domačemu umetniku čestitala podžupan občine Zavrč Janko Lorbek in podpredsednik Društva upokojencev Zavrč Zlatko Notes-
berg. Razstava likovnih del Gibanje teles bo v prostorih Društva upokojencev Zavrč na ogled do vključno nedelje, 12. avgusta.
OM
Foto: M. Ozmec
Likovni umetnik Franc Simonič se v domačem kraju tokrat predstavlja s svojimi novejšimi deli iz cikla Gibanje teles (v ozadju).
Pa brez zamere
Hitrost sveta
Časi se spreminjajo in mi se ne spreminjamo z njimi
Saj poznate tisto o žabi, ki jo skuhamo živo, ne da bi ona to opazila? Pač, žabo namesto v vrelo damo v hladno vodo, ki jo nato zelo počasi segrevamo. Tako počasi, da žaba tega sploh ne opazi in se na koncu živa skuha. Pri tej štoriji ni pomembna njena resničnost, ampak pomenskost. Kaj in kje je torej poanta te, recimo temu, prispodobe? Smisel leži v osvetlitvi dejstva, da zelo težko mislimo in osmislimo spremembe, ki se dogajajo, preprosto zato, ker se ne zgodijo v hipu, ampak počasi, praktično vsak dan "en malček". Povedano preprosto in direktno - ker ljudje živimo dan za dnem (seveda, do svoje smrti), v sedanjosti ne občutimo toliko sprememb, ki se dogajajo čez več dni, tednov in let. Občutimo jih šele kasneje, ko pogledamo nazaj in v hipu vidimo čas par let ali desetletij; šele takrat se nam pokaže prava slika sprememb, ki smo jim nevede bili priča vsak dan, a jih (tako kot žaba počasnega zviševanja temperature vode) zaradi vpetosti v vsakdan nismo zaznali.
Seveda to ne pomeni, da teh sprememb, ki se dogajajo sedaj, ki jih mi "živimo", ne bi bilo mogoče zaznati zaradi tega, ker smo sredi njih; je jih mogoče zaznati, a za to je potreben "nevsakdanji" (v smislu vsakdanje naravnanosti) miselni napor. Zavestno se je torej treba dvigniti nad vpetost v vsakdan in našpičiti misli, tako da se nam iz fragmentov, kijih vidimo vsak dan, pokaže "the big picture', velika, celotna slika. Kot da bi iz koščkov igre Puzzle sestavili bolj ali manj jasno celoto. To seveda niti najmanj ni lahko in je do neke mere nepopolno, kajti še zmeraj smo kot bitja iz krvi in mesa fizično umeščeni, ukleščeni v trenutek sedanjosti, v vsakdan, v "tukaj in zdaj". V kolikor vam ni všeč, če vas kdo primerja z žabo, najdimo za do sedaj povedano še en izrek, tokrat v nečem popolnoma človeškem, na polju filozofije. V filozofiji velja rek, ki na malce bolj akademski način pomeni točno to, kar smo skušali povedati do sedaj: "Vsak filozof je otrok svojega časa." Ne glede na visoko samostojnost in neodvisnost razmišljanja vsakega (pravega, velikega) filozofa je le-ta še zmeraj človeško bitje, ujeto v vsakdan, in ki torej sedanjosti vseeno ne more popolnoma ubežati in ga duh (sedanjega) časa vsaj minimalno določa.
Seveda ni treba biti vrhunski filozof, da bi v vsakdanjem življenju uvideli to, o čemer je govora, in v kolikor se še zmeraj praskate po glavi, češ kaj hoče reči, naj vas spomnim recimo na situacijo, v kateri se nam dejstvo ujetosti v vsakdan in nepozornosti na spremembe pokaže na preprost način - izgubo mobilnega telefona. Mnogi med nami so že izgubili mobilni telefon ali jim je bil ta odtujen na kak drug način. V kolikšni meri smo postali odvisni od mobilnega telefona, oziroma, v kolikšni meri je mobilna telefonija spremenila naše življenje, našo okolico, celo človeško družbo, se zavemo šele tedaj, ko izgubimo (z)možnost komunikacije preko te tehnologije - ko se znajdemo brez aparata, brez vseh kontaktov, brez ostalih podatkov, shranjenih na aparatu in tako dalje. Za nekatere ljudi je izguba mobilnega telefona skoraj enaka družbeni smrti. V kolikor mobilni telefon uporabljate tudi v poslovne namene, pa si zaradi lastne neumnosti niste naredili varnostne kopije vseh kontaktov in podatkov, shranjenih na aparatu, pa izguba ali odtujitev le-tega dobi še dodatne dimenzije.
Takih in podobnih primerov, pri katerih se lahko (lahko!, ni pa seveda nujno) zamislimo nad hitrostjo in intenzivnostjo sprememb sveta okoli nas, je veliko. Spremeniti spremembe sveta, naše družbe seveda kot posameznik v celoti ne moremo. Lahko pa ob spoznanju, kako hitro se svet in družba spreminjata, spremenimo svoje dojemanje in ravnanje v tem svetu ter v tej družbi,
Gregor Alič
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si
Ormož • Namig za potovanje v preteklost
Keramika nekaj tisoč let nazaj
V poletnih dopustniških dneh se precej ljudi odpravi na potovanja. Običajno potujejo po prostoru. Če pa ste trenutno prostorsko prikovani na domači kraj, vam v Pokrajinskem muzeju Ptuj - Ormož, enoti Ormož, ponujajo zanimivo potovanje v času. Kot da bi potoval skozi čas, se namreč počuti obiskovalec razstave Od igrače do žare, ki zajema tematsko predstavitev ormoške keramike pozne bronaste in železne dobe iz časa med 11. in 1. stoletjem pr. n. št. Arheološko zasnovo razstave in besedila je pripravil kustos arheolog mag. Brane Lamut.
Gre za tematsko razstavo o keramiki in o tem, kako je prazgodovinski človek uporabljal keramiko v svojem vsakdanjem življenju od rojstva do smrti, ki je v osrednjem prostoru grajske pristave, oblikovala pa jo je skupina arhitektov iz podjetja Arrea. V prostoru se izmenjujejo scenske postavitve, ki nazorno prikazujejo takratno življenje, podkrepljene pa so tudi z risbami Franceta Anžela, ki je že v času izkopavanj narisal nekaj scen po navodilih dr. Bernarde Perc, in se izmenjujejo z efektnimi osvetljenimi vitrinami, v katerih je drobno gradivo. Nekaj risb sta dodala tudi Mišo Kokovnik in Danilo Goričan.
Prazgodovinski hladilnik in ognjišče
Naselbina Ormož je bila velika okoli 400 x 380 metrov, z južnim robom je stala na rečni terasi reke Drave, na drugih straneh pa so jo verovali hudourniški potoki in obrambni jarki, globoki do 6 metrov, in
Foto: Viki Ivanuša
Mag. Brane Lamut je pripravil arheološko zasnovo razstave in besedila, zato zna zelo slikovito in nazorno predstaviti življenje Ormožanov kakšnih dva ali tri tisoč let nazaj. Na fotografiji je vidno ognjišče in shrambne posode.
5-metrski nasipi, ki so jih zgradili prebivalci. Prazgodovinski Ormožan se je z glino srečal že kot otrok, saj so našli keramične ropotuljice, s katerimi so se takrat igrali otroci. Glina je bila nepogrešljiva pri gradnji preprostih hiš, narejenih iz lesenih stebrov, med katerimi je bil preplet iz vejevja, ki so ga nazadnje premazali z ilovico. Bolj petične Ormožanke pa so si glino privoščile tudi kot ke-
ramičen okras znotraj hiše. V scenski postavitvi je predstavljeno shrambno posodje, ki je bilo običajno do vratu posode zakopano v tla hiše in je bilo odličen predzgodovinski hladilnik, v katerem so takratni prebivalci hranili hrano in pijačo. V naslednji sceni, ki jo je postavil Stanko Gojkovič, je predstavljena predzgodo-vinska kuhinja, ki je bila omejena predvsem na ognjišče,
Foto: Viki Ivanuša
V vitrinah so predstavljene vsebine več žarnih grobov.
Foto: Viki Ivanuša
Keltska peč, ki je bila dolga desetletja postavljena v hotelu Ormož brez pravega zgodovinskega in tematskega okvirja, je končno na pravem mestu.
na katerem je gospodinja v različni posodi pripravljala hrano. Zanimivo je, da so bila ognjišča v hišah, poleti pa tudi na prostem. Meso so pripravljali tako, da so ga nataknili na palico, ki so jo namestili na dva keramična podstavka za raženj ali pa so večji kos mesa pekli pod pokrovko (izpod peke). Obe tehniki še danes radi uporabljamo. Ogledamo si lahko tudi žrmlje, s katerimi so trli žita, da so dobili moko. Drobno posodje, ki so ga uporabljali takratni prebivalci Ormoža, je predstavljeno v vitrini in zajema plitve in globlje posode, sklede za hrano in posode z ročaji za pijačo.
Ormoška Afrodita in Hefajst
Keramika se je razen v hiši in pri pripravi hrane uporabljala tudi v livarstvu. Ormož je bil v pozni bronasti dobi pomembno livarsko središče. Del kalupov za vlivanje, jeder kalupov ter livarskih posodic je bil tudi iz keramike. Kalupi so razstavljeni skupaj z nekaterimi kovinskimi izdelki, ki so bili izdelani na ta način. Keramiko so uporabljali tudi pri preji in tkanju za izdelavo ščitnikov preslic in uteži pri navpičnih statvah. Glina je bila tudi navdih za ustvarjanje, ki je bilo predvsem religioznega značaja. V ormoški naselbini je bilo najdenih veliko drobnih figuric. Živalske figurice naj bi bile zaobljubne. Z njimi se je prazgodovinski človek na nek način pogajal s svojimi številnimi bogovi. Ko je na oltar položil figuro živali, se je bogu zaobljubil, da če se mu uresniči njegova želja oziroma molitev, mu bo podaril živo žival. Videti je mogoče tudi figuro kljukastega križa, ki ponazarja sonce, pa gole človeške figure, ki predstavljajo božanstva (Afrodita, Hefajst), oblečene pa naj bi predstavljale svečenice ali Ormožanke tistega časa.
Keramika je ljudi spremljala tudi v onostranstvo, saj so pokojnika zažgali, njegov pepel pa shranili v glineno posodo, priložili so še posodje za hrano in pijačo in vse skupaj položili v žarna grobišča. Ker so pokojnika zažgali, je v žarah običajno mogoče najti ostanke različnega nakita, na-nogvic, fibul, orodja in orožja. Med najdbami so tudi jagode iz modre steklene paste, zrnca zlata iz Drave in nekaj nakita iz železa. Glede na priložene predmete je mogoče sklepati, ali gre za moški ali ženski grob. Risbe, ki spremljajo najdbe, nazorno prikazujejo,
Majda Fridl, Radio Ptuj
Komentar tedna
Kultura? Koga to zanima?
V Sloveniji je bilo konec leta 2011 115.000 nezaposlenih. Z bornimi podporami, nadomestili, socialnimi pomočmi in podobnimi, vedno za preživetje nezadostnimi finančnimi kvazi injekcijami, se prebijajo iz dneva v dan. Ni za živeti in ne za umreti. Pa so tisti, ki so slovensko politiko pripeljali do mesta, na katerem smo danes, rekli, da jih je preveč in da si še tega ne zaslužijo. Kazensko so jih izbrisali iz seznamov nezaposlenih. Ni jih bilo tam, kjer so jim zapovedali, da naj bodo, niso čakali doma na telefonske klice. Delali so na črno, za preživetje. Prešteli so jim denar, ki so ga zaradi strahu pred negotovo prihodnostjo trudoma privarčevali -700 evrov. Prišteli so 500 evrov vreden star avtomobil in povedali, da so presegli cenzus za pridobitev štipendije, da jim socialna pomoč več ne pripada, da niso upravičeni do takšne ali drugačne borne podpore.
Nato pa so naši ljubljeni vodje, urejeni, lepo oblečeni in s prijaznimi nasmeški na obrazih odšli domov z 2000, 3000, 4000, 5000, 6000, 7000, 8000 evrov in več vrednimi mesečnimi dohodki - iz naših žepov je šel denar zanje in njim podobne v našo državno blagajno. Pravijo, da volimo sebi podobne voditelje. Četudi so nas razočarali, jih bomo izvolili še enkrat. Če pa so nam tako podobni, tako naši so.
Ovčji trop potrebuje in ljubi pastirja, četudi včasih volkove nadnje spusti, ker slabo opravlja svoje delo.
„In kaj ima to opraviti s kulturo?" boste vprašali.
„Kje je tukaj kultura? Manjka, ni je!" je moj odgovor.
Po mestu se klatijo čudni ljudje. Drugačni so, drugače oblečeni, zamišljeni, s čudnimi frizurami, z vase zazrtimi pogledi. Niso naši, bog ve, od kod prihajajo - iz vseh koncev sveta so tukaj. Čudne besede govorijo in čudne stvari počnejo. Gledajo okoli sebe, iščejo, kar je in česar ni, pa bi mogoče moralo biti, brskajo po globinah svoje duše in nastane pesem, slika, kip, ples, videofilm, predstava, inštalacija, performans. Le kdo bi to razumel. Malo čudno je, ni otipljivo, ni znano na prvi pogled.
Ovčji trop se obrne stran, nekateri pa obstanejo. Nenavadno, še nikoli videno. Drugačno je. Iščejo odtenke, skušajo otipati, odprejo duše in srca in vstopajo v neznane in še nikoli doživete svetove. Nihče ni nad, nihče ni spodaj. Vsem je dana ta umetnost. Tudi v razmislek. Tudi družbeno kritična je. Ja, res je, denar smo jim dali, naša in evropska sredstva, da sobivajo z nami, da ponesejo Slovenijo in Ptuj v svet. Ostala so vprašanja, ki so jih pustili za sabo. Ostale so umetnine. Nastale so med nami, tudi kot odraz naše realnosti. In postale bodo naše, ko ne bomo več bežali pred neznanim, ko nas ne bo strah čudnih, včasih stvari, ki kričijo od drugačnosti. In zabrišejo se meje med umetnikom, umetnino in gledalcem. Ni več naše in vaše, ne obstaja desna in leva stran, vsaka umetnina nas ošvrkne, vsakega malo drugače. Vsaka odgovori na zastavljena vprašanja.
Stoječ pred nenavadno umetnino se gledalcu ob spremljanju porajajo tudi vprašanja: Kaj je to? Kdo je to naredil? Zakaj je to naredil? Kaj to pomeni? Hočem razumeti! Hočem doživeti! Hočem nekaj od tega imeti! Od kod prihaja in kam gre umetnik? Koliko je s tem zaslužil? Kdo mu je dal denar?
Kultura - politika, politika - kultura.
Vprašanja naj bodo ista za umetnike in politike. In v čem bo razlika? Umetnik bo in je široko odprl svojo dušo in iskreno povedal in pokazal, kaj misli in kako čuti. Kajti brez tega ni umetnosti in ni kulture. Kaj pa naši politiki? Postavljajo meje desno in levo, navzgor in navzdol nas delijo v sloje. Njihovi odgovori niso jasni, saj še sami ne vedo, kaj delajo. In ko jih dobijo pri lažeh? Zanikajo in lažejo dalje! Vas še vedno kultura ne zanima? Naj prodre v vsako poro našega življenja. Do 1. septembra so v ptujskih razstaviščih na ogled razstave umetnikov iz vsega sveta. Nekaj dni so bili gostje ptujskega festivala sodobne umetnosti Art Stays - politiki bodo z nami ostali vekomaj.
kako so se nosili najden nakit ali orožje. Tretji sklop razstave pa predstavlja keltska peč iz mlajše železne dobe iz prehoda 1. v 2. stoletje pred našim štetjem s pripadajočo keramiko, ki je bila že narejena na lončarskem vretenu. Keltska peč, ki je bila dolga desetletja postavljena v hotelu Ormož brez pravega zgodovinskega in tematskega okvirja, je končno na pravem mestu. Kdo ve, kako so v prazgodovini popravljali polomljeno keramiko, na
razstavi pa sta prikazana dva načina, ki ju pri zgodovinskih najdbah uporabljajo danes. Pri pripravi eksponatov je bilo na delu več restavratorjev, glavnino dela pa je opravila resta-vratorka Nina Mertik.
Razstava sama zares oživi šele s pripovedjo kustosa mag. Braneta Lamuta, ki se ukvarja z ormoško arheologijo in zna natančno popisati, kako je dva ali tri tisoč let nazaj potekalo življenje v ormoški naselbini.
Viki Ivanuša
Nogomet
Zavrčani niso izkoristili priložnosti
Stran 12
Boks
Zavca zaustavila poškodba komolca
Stran 12
Olimpijske igre 2012
Kozmusu srebro, Debevcu bron
Stran 13
Rancarija
20 let ptujske Ranča rije Stran 14
Kasaštvo
Državno prvenstvo tri letni kov
Stran 14
Balinanje
15. tradicionalni turnir v balinanju
Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. slovenska liga, 4. krog
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na ívitovnm ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
Nogometaši Aluminija in njihovi navijači zadovoljni
Nogometaši Aluminija in njihovi navijači so se iz Velenja vrnili zadovoljni, saj so prišli do prve prvenstvene zmage. Premagali so domači Rudar in v bistvu poskrbeli za prvo zamenjavo trenerja v 1. SNL. Po tej tekmi je nemudoma odstopil trener Milan Buričič.
Ko trikrat zapored izgubiš, od tega dvakrat doma, ti ni vseeno. Treba je kaj spremeniti. Zato je trener Aluminija pred tretjim srečanjem v samo šestih dnevih v napad poslal izkušenega Marka Kmetca, ki je zamenjal Gregorja Režonjo, ob tem pa sta oba bočna igralca zaigrala
nekoliko višje, saj je znano, da Rudar igra presing in pa zelo napadalno. To se je v soboto v Velenju pokazalo za zelo dobro. Zmaga pa je bila imperativ za obe ekipi.
Sam začetek srečanja je bil takšen, kot so Kidričani pričakovali. Domačini so pričeli zelo napadalno in hitro zaključevali svoje akcije s streli od daleč. No, če lahko strelom iz vsake pozicije rečemo akcija. Vse je potekalo po levi strani prek domačega kapetana Rošerja, nato pa so sledile dolge podaje v kazenski prostor Aluminija. Še najbolj nevarno za goste je bilo v 23. minuti, ko je mo-
Nogomet • 1. SNL
Pomembna zmaga Kidričanov v Velenju
Četrti krog v 1. slovenski nogometni ligi ni prinesel presenečenja, čeprav je bilo nekaj zanimivih dvobojev. Za nekatere se je edino zanimivo srečanje zgodilo v Velenju, ko so nogometaši Aluminija prišli do prve zmage. Vendar to ni dovolj, saj je Rudar povsem povprečna ekipa, daleč od prave forme, ki so jo pričakovali v klubu. Verjetno je še kaj, zato je tudi prišlo do odstopa njihovega trenerja Milana Duričiča, ki je rajši sam odstopil. To je prva sprememba na trenerski klopi v 1. SNL. Prvaki iz Maribora so se dolgo mučili proti Triglavu, zmagoviti zadetek pa so dosegli pred koncem. Reševal jih je nihče drug kot Tavares. Mogoče bi bilo drugače, če mariborski trener ne bi odpočil nekaj nogometašev za evropsko povratno srečanje, kjer je vložek neprimerno višji, kot pa je pomembnost srečanja proti ekipi iz gorenjske prestolnice. Domžale so doma izgubile proti močnemu Kopru, ki je na začetku zadel in znal ohraniti minimalno prednost. V Novi Gorici sta si Gorica in Celje razdelila vsak po točko. Celjani so tako še naprej neporažena ekipa ob Mariboru in Luki Kopru. V Murski Soboti pa je ljubljanska Olimpija uspela premagati domačo Muro, ki se je ne glede na vse napore in utrujenost zaradi nastopanja v evropskem pokalu kar dobro držala in na koncu je le malo manjkalo, da muraši niso izenačili. Vratar gostov Aleksander Šeliga je na koncu reševal minimalno prednost. Zmaga pa Olimpiji vsekakor veliko pomeni, predvsem za »mir v hiši«, Sobočani pa so na zadnjem mestu.
REZULTATI 4. KROGA: Rudar Velenje - Aluminij 1:2 (0:1), strelca: Bubalovič (50.), Kurež (29., 62.); Maribor - Triglav 1:0 (0:0), strelec: Tavares (86. iz 11-m); Domžale - Luka Koper 0:1 (0:1), strelec: Gu-berac (2.); Gorica - Celje 1:1 (0:1), strelca: Ndiaya (70.), Bajde (29.); Mura 05 - Olimpija 1:2 (1:1), strelca: Fajič (35.), Trifkovič (3., 69.).
1.	MARIBOR
2.	LUKA KOPER
3.	CELJE
4.	GORICA
5.	OLIMPIJA
6.	DOMŽALE
7.	TRIGLAV
8.	ALUMINIJ
9.	RUDAR VELENJE
10.	MURA 05
7:2 4:0 4:2 8:6 9:6 3:3 1:2 2:6 3:9 4:9
10 8 8 7 6 6 4 3 2 1
Danilo Klajnšek
m
PRVALIGA
IMZ5
	m	m i	
	m fc? M	-*	* i #
	iti		J
	.•"J.. W	Sni 2r j I	m
	mm		m W
* t	1		
	m	m ^	
/1 LJ	^ i		
		Wk	i '
Mi I .v* H......M m/f 4 4HK|nt:_ figil ^ |p ■ sife^iPiC^-^			
Foto: Črtomir Goznik
Robert Kurež (Aluminij) je z dvema zadetkoma svoji ekipi priigral prvo zmago v letošnjem prvenstvu.
čan strel sprožil Jahič, vendar mu ni uspelo presenetiti vratarja Murka, ki je žogo odbil. Dve minuti kasneje so bili Velenjčani zelo blizu vodstva. V nadaljevanju akcije, ki so jo izpeljali domačini po levi strani, je predložek v kazenski prostor Aluminija poslal Rošer. Skočil je Firer, ob njem je bil Klemen Bingo, žoga pa je končala v rokah vratarja Aluminija. Gostujoči igralci niso nikamor dirjali, ampak gradili svoje napade ter postajali vse bolj nevarni. S tem so umirili igro domačinov, ki so vedno red-
keje ogrožali njihova vrata. 29. minuta tega srečanja pa je pomenila veliko veselje v vrstah gostov in njihovih številnih simpatizerjev, ki so prišli v Velenje. Bili so priča lepo izvedeni akciji nogometašev Aluminija. Marko Kmetec je lepo podal žogo v prazen prostor, kjer jo je sprejel Robert Kurež, ki je streljal s sedmih metrov in žoga je končala za hrbtom domačega vratarja Matjaža Rozmana. Domačinom se je pričelo nekako muditi, saj so želeli hitro izenačiti, vendar jim ni uspelo.
RUDAR VELENJE - ALUMINIJ 1:2 (0:1)
STRELCA: 0:1 Kurež (29.), 1:1 Bubalovič (46.), 1:2 Kurež (62.)
Rudar: Matjaž Rozman, Sebastjan Berko (od 65. Saša Baka-rič), Uroš Rošer (od 66. Dragoslav Stakič), Christian Bubalovič, Senad Jahič, Lovro Šindik, Rajko Rotman, Denis Klinar, Ivan Firer, Elvis Bratanovič, Matej Podlogar (od 46. Leon Črnčič). Trener: Milan Djuričič.
Aluminij: Tomaž Murko, Denis Topolovec, Klemen Bingo, Al-mir Sulejmanovič, Semir Spahič, Marko Drevenšek, Aljaž Medved, Tadej Žagar (od 87. Denis Rešek), Tomaž Kožar, Marko Kmetec, Robert Kurež (od 89. Blaž Dolinar). Trener: Bojan Flis.
RUMENI KARTONI: Rajko Rotman (10.), Cristian Bubalovič (50.), Senad Jahič (79.), Tomaž Murko (89.), Dragoslav Stakič (93.)
Takoj v začetku drugega polčasa so domačini izenačili. Po izvedenem kotu z desne strani je v skoku pred vratarjem gostov bil najvišji domači branilec Bubanovič in s strelom z glavo poslal žogo v mrežo. Domačini so v 51. minuti izpeljali lepo akcijo po desni strani, žoga je prišla do Leona Črnčiča, ki je iz bližine streljal, vendar ni zadel želenega cilja. Ki-dričani so hitro odgovorili in umirili domače. Marko Drevenšek je lepo našel Roberta Kureža, ki je streljal praktično s črte, ki označuje kot, z levo nogo presenetil še vratarja Matjaža Rozmana in ponovno povedel svoje moštvo v vodstvo. Pričakovala
se je ofenziva domačinov, ki pa ob številnih menjavah niso bili uspešni. Domači trener Milan Buričič se je očitno malo prestrašil, saj je še okrepil zadnjo obrambno vrsto. V 85. minuti je pri domačih poizkusil nekdanji nogometaš Aluminija Leon Črnčič, vendar se vratar gostov Tomaž Murko ni pustil presenetiti. Do konca srečanja ni prišlo do spremembe rezultata in prve tri točke v tem prvenstvu so vpisane na konto Aluminija. Sedaj, ko je led prebit, bo jim verjetno lažje. Da so igrali dobro in korektno, pa pove tudi to, da so jim domači navijači zaploskali.
Danilo Klajnšek
Milan Duričic - trener Rudarja: »Delali smo napake, ki jih ne delajo niti začetniki. Imeli smo priložnosti, ki jih nismo uspeli izkoristiti. Fantje so se borili po svojih močeh. Poizkušali smo, vendar nam ni uspelo. Sicer pa sem se odločil, da zaradi slabih rezultatov Rudarja zapuščam trenersko klop v Velenju.«
Bojan Flis - trener Aluminija: »Občutki ob zmagi so seveda lepi. Veseli smo, saj prva zmaga veliko pomeni. Upam, da bomo s to zmago zajeli veter, ki nas bo potisnil še dlje. Malce smo utrujeni, saj je to že naša tretja tekma v tem tednu. Pristopili bomo k regeneraciji in pripravam za naslednje srečanje z Gorico doma. Igrali smo v bistvu na preskok igro. Vedeli smo, kako igra naš nasprotnik in pokazalo se je za uspešno.«
4
2
2
4
2
1
4
2
0
4
2
0
4
1
1
4
1
0
4
0
2
4
0
1
Nogomet • 2. slovenska nogometna liga, 1. krog
Zavrčani niso izkoristili priložnosti
Nogometaši Zavrča so po lanskoletnih uspešnih predstavah v 3. slovenski nogometni ligi vzhod v 2. slovensko nogometno ligo v tej sezoni stopili z visokimi cilji. Za uvod jih je čakalo gostovanje v Šenčurju, pri neugodni ekipi Gar-mina. Ekipa Mirana Emeršiča je na igrišču pokazala dva obraza, saj so bili v prvem polčasu izrazito boljši v polju in so si ustvarili kar nekaj lepili priložnosti, medtem ko so bili domačini boljši nasprotnik v drugem delu srečanja. To se je zaključilo z zmago Garmina z 2:0, a kaj lahko bi bil rezultat popolnoma drugačen, če bi nogometaši Zavrča bili bolj natančni pri realizaciji. Prvo izrazito priložnost so v 4. minuti imeli domačini, ko je Babic podal Bunderli, katerega strel pa je šel za las mimo vrat Finka. Šenčurski napadalec Bunderla je bil nenatančen po podaji Križaja tudi po hitrem
2. SNL
REZULTATI 1.KROGA: Garmin Šenčur - Zavrč 2:0 (0:0), Roltek Dob - Bela krajina 4:0 (2:0), Šam-pion Celje - Krško 2:2 (0:1), Krka -Dravinja Kostroj 6:0 (3:0), Šmartno 1928 - Kalcer Radomlje 1:0 (1:0)
3 3 3
Foto: Črtomir Goznik
Z roba kazenskega prostora je s strelom poizkušal Kelenc.
1. KRKA 1	1	0	0	6:0
2. ROLTEK DOB 1	1	0	0	4:0
3. GAR.ŠENČUR 1	1	0	0	2:0
4. ŠMARTNO 1	1	0	0	1:0
5. KRŠKO 1	0	1	0	2:2
6. ŠAMPION CELJE 1	0	1	0	2:2
7. KAL. RADOMLJE 1	0	0	1	0:1
8. ZAVRČ 1	0	0	1	0:1
9. BELA KRAJINA 1	0	0	1	0:6
10. DRAVINJA KOS. 1	0	0	1	0:6
protinapadu, ko je njegov strel zletel čez vrata. Zavrčani, ki so bolje igrali na sredini, so si priigrali prvo priložnost v 18. minuti, ko je Šnajder z desne strani streljal mimo vrat. Naslednjo priložnost je imel izkušeni Aleš Čeh, ki je iz obrata streljal preveč po sredini. V 39. minuti pa je po lepi kombinaciji zadel Doris Kelenc, vendar je glavni sodnik Boris Tošeski v sporni situaciji dosodil prepovedan položaj. Gostje, ki so bili veliko aktivnejši od domačinov, so si do konca prvih petinštiridesetih minut priigrali še nekaj priložnosti in polprilo-žnosti, vendar so bili na kon-
cu nenatančni. V nadaljevanju so precej bolj organizirano zaigrali nogometaši Garmina, ki so bili nevarni predvsem iz prekinitev s prostih strelov, ki jih je v glavnem izvajal Kotnik. Še veliko bolj natančen od omenjenega igralca je bil s prostega strela s kakšnih 30 metrov Stepanovič, ki je zadel vratnico. Tudi Zavrčani so si do prejetega zadetka ustvarili nekaj priložnosti, a tokrat je bila naša ekipa premalo natančna v zaključkih akcij za pozitiven rezultat. S streli so poizkušali z roba kazenskega prostora Kelenc, po kotu Sambolec z glavo in iz bližine Murat, ki pa je žal zadel svoje-
ga soigralca. Sledila je kazen oziroma vodstvo Garmina, saj je po napaki gostujočih nogometašev do žoge prišel Košnik, ki je lepo našel samega Bunderlo, ki je rutinirano premagal nemočnega Finka. Po zadetku so igralci Zavrča še odločneje krenili po zadetek in najlepšo priložnost je v 80. minuti imel po odbiti žogi Avguštin, ki je dobro streljal, vendar je domači vratar žogo refleksno odbil. Do konca tekme je naš novi drugoligaš pritiskal na vrata Šenčurja, vendar so domačini v zadnji minuti prestregli dolgo podajo in Urtelj je stekel v hiter protinapad ter je še enkrat v situaciji ena na ena premagal Finka. Tako so igralci Zavrča v uvodnem nastopu v 2. slovenski nogometni ligi doživeli poraz proti močni ekipi Garmina. Svojo prvo domačo tekmo pa bodo Zavrčani odigrali ta petek ob 20. uri, ko jih čaka dvoboj proti Krki, na katerem bodo naredili vse, da dosežejo letošnjo prvo prvenstveno zmago.
David Breznik
Garmin Šenčur -Zavrč 2:0 (0:0)
Strelca: 1:0 Bunderla (74.), 2:0 Urtelj (93.)
Zavrč: Fink, S. Čeh (od 58. Matjašič), Sambolec, Murko, Kokol (od 78. Murat), Golik (od 63. Letonja), Kuserbanj, A. Čeh, Šnajder, Kelenc, Avguštin; trener: Miran Emeršič.
Boks • Poškodba ustavila Zavca
Do dvoboja za naslov medcelinskega prvaka po verziji WBO ne bo prišlo
Po prihodu domov iz Nemčije je naš boksarski šampion Dejan Zavec nakazal svoje težave s poškodbo levega komolca, ki ga je ovirala že na treningih v Mag-deburgu. Omenjeno poškodbo je takoj izpostavil, vendar je bil glede zdravstvene situacije optimistično razpoložen. Skoraj v istem trenutku je tudi izvedel, da bi naj 25. avgusta v Berlinu nastopil proti Šerzodbeku
Alimjanovu. Sam je o tekmecu dejal, da je Uzbekistanec veliko boljši boksar, kot kaže svetovna boksarska lestvica. A do dvoboja za naslov medcelinskega prvaka po verziji WBO zaradi Zavčeve poškodbe ne bo prišlo. Naš športnik je v četrtek bil pri zdravnikih, ki so opravili pregled z magnetno resonanco. Izvidi so pokazali, da k sreči ne gre za resnejšo poškodbo leve-
Planinski kotiček
Planinarjenje po Dolomitih
Zeleni macesni in cvetoče gorske poljane, nad katerimi se dvigajo več kot tri tisoč metrov visoki beli vršaci, nas bodo tudi letos spremljali v Dolomitih. Odpravili se bomo v severni del Dolomitov, na območje Seekofla. Poti so lažje narave in omogočajo prijetno spoznavanje gorske skupine in njenih lepot. Ob dobri hrani in v prijetni družbi so gorske poti še bolj prijetne.
Udeleženci izleta se zberemo v soboto, 11. avgusta, ob 6. uri na
železniški postaji Ptuj, od koder se bomo z osebnimi avtomobili podali proti Južni Tirolski. Prvi dan nas bo pot vodila na območje Sextna. Podali se bomo do čudovite koče Dreischusterhutte (1626 m) kjer bomo tudi prenočili. V nedeljo se bomo podali proti jezeru Prags oziroma do koče Biella (2361 m). Povzpeli se bomo na vrh gore Seekofel (2809 m), od koder se ponuja obširen razgled po Dolomitih in na Zilertalske Alpe. Prenočili bomo v koči in se v nedeljo podali proti jezeru Prags. Na Ptuj se bomo vrnili do 21. ure.
Opremite se planinsko za visokogorje (planinski čevlji, rezervna obleka, nahrbtnik ...) in vremenskim razmeram primerno.
Hrana iz nahrbtnika in v planinskih kočah.
Cena izleta vključuje stroške prevoza, dve prenočišči z zajtrkom v planinskih kočah in cestnine ter znaša za člane PD 75,90 EUR.
Prijave z vplačili sprejemamo do torka, 7. avgusta, v pisarni PD Ptuj, Dravska 18 oziroma do zasedbe 15 prostih mest.
Vodil bo Uroš Vidovič.
Foto: Črtomir Goznik
Dejana Zavca je »zaustavila« poškodba levega komolca.
ga komolca, vendar so Zavcu predpisali mirovanje, posebne terapije in izključen ni niti manjši operativni poseg. Tako je Mr Simpatikus na svojem Fa-cebook profilu kaj kmalu po pregledu in premisleku zapisal, da je njegov predviden dvoboj 25. avgusta v Berlinu odpovedan. Za ta nastop se je naš boksar že več kot dobra dva meseca intenzivno pripravljal in sedaj žal sledi počasno obdobje rehabilitacije. V tem času si bo Dejan Zavec popolnoma pozdravil levi komolec in bo pripravljen na nove težke izzive. Kdaj pa lahko pričakujemo nov dvoboj, pa je nesmiselno napovedovati, saj je v profesionalnem boksu v primeru našega
šampiona skoraj vse odvisno od njegovega menedžerja Ulfa Ste-infortha. Ta mu je že za dvoboj v Berlinu zagotavljal top tekmeca (za odhod na dvoboj v Berlinu so se že pripravljali tudi številni zvesti navijači našega boksarja, op. p.), a tega Zavec z Uzbeki-stancem Šerzodbekom Alimja-novim ni dobil, tako da je zelo vprašljiva tudi tista možnost za naprej, ko mu je menedžer na nek način obljubil poizkus po-vratka ali skoka na boksarski vrh ob koncu leta. Sedaj mora Dejan Zavec najprej dobro pozdraviti svoj poškodovan levi komolec, potem pa sledijo prav gotovo ponovno trdi treningi in morda še letos kakšen dvoboj.
David Breznik
Nogomet • Turnir Kelme 2012
Pesnica končni zamagovalec
Za končnega zmagovalca 2. master cupa Kelme 2012 je odločala tekma med domačo ekipo NK Spodnja Polskava in ekipo Tehnotim Pesnica. Ta se je končla z rezultatom 1:1. Gol za Pesnico je iz enajstmetrovke dosegel Budič, za domače pa je izenačil Justinek. Nerešen izid pa je bil ekipi Pesnice dovolj za končnega zmagovalca.
Priznanja in pokale so dobile vse kipe. Zmagovalec turnirja je prejel še komplet dresov (Kelme), drugo in tretjeuvrščeni pa komplet majic za trening (Radio Center in Pošta Slovenije). Ekipe od četrtega do devetega mesta pa so prejele nogometno žogo (MNZ Ptuj). Prav tako so dobili
priznanje, pokal in praktične nagrade tudi najboljši strelec turnirja (kopačke Kelme), najboljši vratar (rokavice) in najboljši igralec (anorak Kelme); pokal najboljšemu igralcu je podelil tednik Panorama. Podeljeno je bilo še posebno priznanje in pokal za ferplej. Zmagovalci pa so ob vsem tem še prejeli prehodni pokal »kanto«, ki jo je lani osvojil tretjeligaš Kovinar iz Štor.
Pokale, priznanja in nagrade so podelili podpredsednik Nogometne zveze Slovenije mag. Stanko Glažar, župan občine Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar, predsednik NK Spodnja Polskava Dejan Teran in predsednik organizacijskega odbora ter občinski svetnik Franc Nani Matjašič.
Zmagovalci turnirja
Končni vrstni red
1.	mesto NK PESNICA (MNZ Maribor) - Štajerska liga
2.	mesto NK SPODNJA POLSKAVA (MNZ Ptuj) - 2. liga
3.	mesto NK MAJŠPERK (MNZ Ptuj) - 1. liga
4.	mesto NK AHA EMMI BISTRICA (MNZ Ptuj)
5.	mesto NK PARTIZAN FRAM (MNZ Maribor) - 1. liga
6.	mesto NK LITIJA (MNZ Ljublja-
na) - regionalna liga LJ
7.	mesto NK ZGORNJA POLSKAVA (MNZ Ptuj) - 2. liga
8.	mesto NK TRŽEC (MNZ Ptuj) -1. liga - 3. SNL
Naj strelc: Nejc Furh - NK AHA EMMI BISTRICA
Naj vratar: Marjan Klaneček - NK SPODNJA POLSKAVA
Naj igralec: Aljaž Sagadin - NK PESNICA Ferplej pokal: NK TRŽEC
Franc Nani Matjašič
Nogomet • Prijateljske tekme
1A AVTO GERECJA VAS - SKORBA 5:2 (3:2)
STRELCI:
0:1 Brodnjak (7.), 1:1 Tominc (10.), 2:1 Rozman (24.), 2:2 Bro-dnjak (33.), 3:2 Horvat, 4:2 Kaisersberger (70.), 5:2 Kaisersberger (82.)
1A AVTO GEREČJA VAS:
Gavric, Lešnik, Horvat, Lončarič, M. Hertiš, M., Gavez, Vrabl, Šešo, Tominc, Rozman, D. Hertiš. Igrali so še: Kaisersberger, Gereč-nik, Leben, J. Šmigoc, Novak, Sagadin. Trener: Ivan Ornik.
Domačini so zasluženo premagali goste iz Skorbe, sicer člane 1. MNZ Ptuj. Rezultat bi lahko bil še višji, če bi domači izkoristili vse priložnosti oz. če gostujoči vratar Leopold Šmigoc ne bi imel svojega dne.
Danilo Klajnšek
NŠ DRAVA PTUJ - LJUTOMER 1:1
NŠ DRAVA PTUJ:
Ajlec, Hojnik, Fridl, Topolnik, Frangež, Ljubec, Krajnc, Marinič, Wagner, Antolič, Arsič. Igrali so: Simonič, Klajderič, Pukšič, Nikolaj, Nežmah, Šešo, Trep; trener: Franc Fridl.
Serijo pripravljalnih nogometnih tekem je članska vrsta Nogometne šole Poli Drava odigrala proti Ljutomeru, ki se je končala z remijem 1:1. Ptujčani so bili skozi devetdeset minut tekme boljši nasprotnik in so si ustvarili kar nekaj lepih priložnosti. Začetni del tekme je zaznamoval pri domačih drugi rumeni karton Frangeža (po dogovoru je kljub izključitvi Drava nadaljevala s polno postavo, op. p.). Drava pa je prišla do vodstva po strelu Mariniča, ki ga je vratar odbil, žogo pa je v gol spretno pospravil mlad napadalec Antolič. Ljutomerčani, ki so bili v podrejenem položaju, so proti koncu tekme izenačili. Ptujska vrsta trenerja Franca Fridla pa na tekmi proti Ljutomeru ni igrala tako dobro kot na prejšnjih pripravljalnih tekmah. Novo priložnost za dokazovanje bo Drava imela že to sredo, ko se bo na ptujskem Mestnem stadionu pomerila z ekipo Marles hiš.
DB
Turnir Jožeta Lebarja v Ljutomeru GOSTITELJI ZMAGOVALCI, SREDIŠČU OB DRAVI 3. MESTO
Na 8. spominskem turnirju Jožeta Lebarja - Juša so se v ljutomerskem ŠRC pomerile ekipe gostiteljev, Središča ob Dravi (člani ptujske Superlige), Pobrežja (MNL Maribor) in Rakičana. Prvič je zmagoviti pokal uspelo osvojiti Ljutomerčanom, ki so v finalnem obračunu z zadetkom Grizolda (11-m) ugnali lanskoletnega zmagovalca iz Raki-čana. Igralci Središča ob Dravi so po porazu v predtekmovanju proti Rakičanu (0:1) osvojili 3. mesto, potem ko so premagali Pobrežje s 5:0. Zadetke za Središče so dosegli: Ivanuša, Novak, Lesjak, Borko in Osterc.
NŠ
Foto: arhiv
3
1
1
0
0
0
0
Primož Kozmus je v Londonu osvojil svojo drugo olimpijsko medaljo.
Olimpijske igre 2012
Primožu Kozmusu srebro, Rajmondu Debevcu bron
Foto: sta	Foto: sta
Rajmond Debevec je z bronasto medaljo dopolnil svojo zbirko odličij z velikih tekmovanj.
Primož Kozmus je v nedeljskem finalu v metu kladiva osvojil srebrno medaljo z rekordom sezone 79,36 m. S tem je po zlatu v Pekingu osvojil svojo drugo olimpijsko kolajno. Pred njim je bil le Madžar Kri-sztian Pars (80,59 m), tretji pa je bil Japonec Kodži Murofuši
(78,71 m). Kozmus je osvojil četrto slovensko odličje na teh olimpijskih igrah. Prvič je na olimpijskih igrah nastopil leta 2000 v Sydneyju, ko je na 38. mestu prehitel le pet tekmovalcev. Tedaj dvajsetletni novinec na svetovni sceni je dobil priložnost za kaljenje, ponesrečeno
Piše: David Breznik
Olimpijski utrip
Pomemben faktor vsakega olimpijskega nastopa so izkušnje. Izkušnje iz prejšnjih olimpijad je dodobra izkoristili srebrni Primož Kozmus, ki je ob pravem času bil najbolje pripravljen in je Sloveniji prinesel v Londonu četrto medaljo. Naši bronasti možje so Rajmond Debevec, Luka Špik in Iztok Čop. Slednji je glede na zbirko medalj najuspešnejši slovenski športnik in vzgled mnogim v tem, kako se s trdim in načrtnim delom lahko pride tudi v tako težkem športu, kot je veslanje, do o
limpijske medalje. Naš dvojec že dolga leta predstavljal zmagovito kombinacijo, podobno kot že neverjetnih 34 let predstavljata zmagovito kombinacijo trener Lojze Mikulič in Rajmond Debevec. Odnos med trenerjem in tekmovalcem je zmeraj izjemnega pomena, a ob vseh statistikah Michaela Phelpsa, ki je na treh igrah skupno pobral neverjetnih dvaindvajset medalj ima za njegov bri-lijanten dosežek veliko zaslug njegov trener Bob Bowman. Ta je v plavalnih krogih predstavil tudi različne treninge, ki so Phelpsa pripeljali do vseh uspehov in rekordov, vendar kapo dol pred ameriškim super plavalcem in po mojem mnenju najboljšim olimpijcem vseh časov, ki je v Londonu dobil naslednico v mladi plavalki Missy Franklin. In smo že pri primerjavi športov, mar ne? Zelo težko je primerjati posamezne dosežke športnikov, prav tako je težko primerjati popularnost športov. A na olimpijskih igrah štejejo enako medalje v vseh športih in domači člani reprezentance so tekmovanje začeli zelo slabo. Ko so prebili mejo v osvajanju medalj, se jim je odprlo in so po pričakovanjih tretja najuspešnejša nacija na igrah. Za Britanci je super sobota, saj so v atletiki, kolesarstvu in veslanju osvojili šest zlatih medalj. Z zbiranjem teh so uspešno nadaljevali tudi v nedeljo, ko je v jadralnem razredu finn slavil super mojster Ben Ainslie. Ta si je prijadral četrto zlato medaljo, medtem ko je zelo dobro svoj izjemno zahteven nastop opravil tudi naš jadralec Vasilij Žbogar, ki je na koncu osvojil šesto mesto. Ob domačih junakih, ki jih ljubitelji športa v njihovi domovini zelo lepo sprejemajo, je izstopajoč Škot Andy Murray. Temu je uspel sanjski finale, ko je dobesedno »deklasiral« najboljšega teniškega igralca na svetu vseh časov Rogerja Federerja in je prišel do svoje največje zmage v Wimbeldonu. In Wimbeldon je v času olimpijskih iger malo spremenil stroga pravila, ki so značilna za ta največji teniški turnir na svetu. Pravila so zelo značilna za Britance, ki pa so se v prvih desetih dneh zares zlili z londonskim olimpijskim utripom. Ta je skoraj na vseh prizoriščih enkraten in v naslednjih dneh nas čakajo še mnogi napeti boji, ki nam bodo prinesli nove zmagovalce. Tudi Slovenci imamo na tekmovališčih v prihodnjih dneh še kakšnega skritega športnega aduta za visoko mesto ali celo medaljo v Londonu in tem želim, da čim bolje nastopijo ter da se jim izpolnijo njihove olimpijske sanje. Te so se nekaterim športnikom uresničile, spet drugim pa žal ne. Med tistimi, ki so se jim sanje uresničile in je bil v nedeljo pozno zvečer najbolj v soju žarometov, je bil najhitrejši človek na svetu, zmagovalec teka na 100 metrov Usain Bolt. Jamajški sprinter je gotovo eden največjih zvezdnikov iger v Londonu, a po mojem so pravi zvezdniki prav vsi športniki, ki nastopajo na tridesetih olimpijskih igrah moderne dobe.
avstralsko zgodbo pa je pozneje korenito nadgradil in postal prvi slovenski atlet v zgodovini z zlatom na olimpijskih igrah in svetovnem prvenstvu.
Strelec Rajmond Debevec se je na olimpijskih igrah v Londonu še tretjič povzpel na zmagovalni oder. Po razburljivem finalu, v katerem je zlahka odbil napade vseh tekmecev, poleg tega pa je skoraj ujel srebrno kolajno, si je okoli vratu nadel bron. Z novim olimpijskim in svetovnim rekordom je zmagal Belorus Sergej Martinov. De-vetinštiridesetletni Debevec je tako osvojil že tretjo olimpijsko kolajno. Pred dvanajstimi leti v Sydneyju je zmagal v kraljevski disciplini z malokalibrsko puško v trojnem položaju, ko se je vsem ljubiteljem športa vtisnil v spomin po ganjenosti na najvišji stopnički, pred štiri leti v Pekingu pa je v strelskem maratonu zasedel tretje mesto.
Slovenski športniki so ponesli glas o majhni podalpski državici v deveto vas. Slovenija zahvaljujoč Urški Žolnir, Primožu Kozmusu, Rajmondu Debevcu, Iztoku Čopu in Luki Špiku zaseda prvo mesto med udeleženkami olimpijskih iger po osvojenih kolajnah na število prebivalcev.
Andy Murray je na »sveti travi« v Wimbledonu osvojil naslov olimpijskega prvaka.
Jadralec Vasilij Žbogar je na olimpijskem regatnem polju v Weymouthu v razredu finn osvojil končno šesto mesto (63 točk). Pred igrami v Londonu je bil že srebrni in bronasti olimpijec. Zmagal je Britanec Ben Ainslie (46) in s četrtim zaporednim zlatom na prvem mestu večne olimpijske lestvice jadralcev prehitel Danca Paula Elvstroma.
Atletinja Marija Šestak je v troskoku zasedla končno 11. mesto (13,98 m). S tem se ni uvrstila med osem finalistk, ki so ostale v igri za odličja, a je s svojim nastopom po slabem začetku sezone zelo zadovoljna. Naš reprezentant Brent LaRue je v polfinalu na 400 metrov z ovirami tekel 49,45 sekunde in bil tretji v tretji skupini, sku-
pno pa je s 13. izidom uspešno končal svoje prve olimpijske igre. Dan prej je v kvalifikacijah postavil osebni rekord 49,38 sekunde.
Ameriški plavalec Michael Phelps je že nekaj dni lastnik novega olimpijskega rekorda po številu medalj na olimpijskih igrah. Z 19. medaljo je prehitel nekdanjo sovjetsko telo-vadko Lariso Latinino. Po slavju v štafeti na 4 x 100 m mešano pa je število medalj povečal na 22. Skupno je to odličje njegovo šesto na teh olimpijskih igrah, od tega četrto zlato.
Najbolj zanimivo atletsko preizkušnjo - tek na 100 m za moške - je v nedeljo zvečer dobil Jamajčan Usain Bolt, ki je s časom 9,63 postavil nov olimpijski rekord. S srebrom se je
Usain Bolt je dokazal, da je še vedno najboljši šprinter na svetu.
okitil svetovni prvak Jamajčan Yohan Blake (9,75), bron pa si je pritekel Američan Justin Ga-tlin (9,79). Blake in Gatlin sta odtekla osebni rekord. Četrto mesto je osvojil še en Američan Tyson Gay, ki je za bronom zaostal za stotinko sekunde in je s časom 9,80 postavil izid sezone.
Jamajška atletinja Shelly Ann Fraser Pryce je z 10,75 sekunde v soboto zvečer uspešno ubranila pekinški naslov v teku na 100 metrov. Srebro je osvojila svetovna prvakinja Američanka Carmelita Jeter z 10,78 sekunde, bron pa druga jamajška atletinja Veronica Campbell-Brown z 10,81 sekunde.
Britanski teniški igralec Andy Murray je na olimpijskih igrah v Londonu osvojil zlato kolajno. Na „sveti travi" v Wimbledonu je v velikem finalu gladko s 6:2, 6:1 in 6:4 premagal Švicarja Rogerja Federerja in se mu s tem oddolžil za poraz pred tedni na Grand slamu na istem igrišču. Dan pred tem, v soboto, je ameriška teniška igralka Serena Williams premagala Rusinjo Marijo Šarapovo in si po pičlih 62 minutah s 6:0 in 6:1 zagotovila prvo posamično olimpijsko zlato.
Hrvaška atletinja Sandra Per-kovic je osvojila zlato v metu diska. Z državnim rekordom 69,11 metra je sedaj druga po izidih sezone za Rusinjo Darjo Piščalnikovo. Ta je bila srebrna s 67,56 metra, bron pa je osvojila Kitajka Yanfeng Li s 67,22 metra.
STA in l. k.
Foto: sta
Foto: sta
Ptuj • Dvajset let ptujske Rancarije
Mladi rancarji se niso dali ...
Dvajseta jubilejna ptujska Rancarija je privabila 21 ekip, med temi so bile tudi tri ženske ekipe: Havajske rakete, Mimogrede in Žabice Čisteam, ki so postale tudi zmagovalke v ženski konkurenci. Pot, ki so jo morali letos premagati, je bila dolga okrog 350 metrov. Med moškimi ekipami so drugo leto zapored slavili Mladi rancarji, na drugo mesto so se uvrstili Friki-AP Grušovnik, na tretje VGP - 1, četrti pa so bili Klub moped. Organizacijski odbor 20. jubilejne Rancarije je vodil Drago Ljubec, tudi dolgoletni komentator te prireditve.
Letos so ekipam najprej merili čas, štiri najboljše so se uvrstile naprej oziroma nastopile še enkrat. Spopadle so se v neposrednem dvoboju, boljši pa so bili tisti, ki so prej priveslali na cilj, ker v finalu čas ni bil več toliko pomemben. Za tretje mesto sta se pomerili ekipi VGP - 1 in Klub moped, za prvo pa Mladi rancarji in Friki-AP Grušovnik. Sicer pa so se Mladi rancarji v zaključni del letošnje Rancarije prebili z najboljšim časom 5,33 minute, na prostem treningu pa so progo premagali s časom 5,40 minute.
Po uspešnem Uvodu v Ran-carijo, ki se je odvil 28. julija na štartu prve Rancarije pri gostilni Ribič, so se do 3. avgusta odvijali prosti treningi ekip z animacijo, v okviru katerih so zbirali dnevne zmagovalce, ki so za nagrado prejeli zaboj piva. V pristanišče Ranca pa je vabila tudi »živa« razstava v sliki in besedi o 19 Rancarijah, ki so jo obogatili tudi s priložnostno razstavo vseh majic, ki to špor-tno-rekreativno prireditev na Dravi spremljajo od leta 1995.
Prvi dvoboj se je v soboto, 3. avgusta, na sklepnem dejanju 20. jubilejne Rancarije odvil
Foto: Črtomir Goznik
Jubilejno Rancarijo sta pričeli ekipi mestnega sveta in BD Ranca Ptuja, mestni svetniki so tudi letos morali priznati premoč rancarjev.
med ekipama BD Ranca (Drago Klobučar, Zdenko Medved, Jože Fajfer. Dušan Korošec in Emil Mesarič) in mestnih svetnikov (Stanislav Brodnjak, Janko Ši-rec, Maks Ferk, Dejan Klasinc in Miro Vamberger), ki je tudi odprl letošnjo Rancarijo. Mestni svetniki so letos upali na zmago, prišli so s preluknjami vesli, ki so jih pred samo vožnjo zamenjali s celimi, s katerimi so bili »oboroženi« domači Rancar-ji, a jim tudi letošnji trik ni prinesel želenega - zmage. Ekipa BD Rance jim je tudi letos dala vetra, a ker je šlo za neuradno tekmo, si niso preveč belili glave. Predsednik BD Ranca Ptuj Emil Mesarič se je zahvalil vsem tekmovalnim ekipam in vsem, ki so kot gledalci spremljali le-
Foto: Črtomir Goznik
Tudi letos so zmagali Mladi rancarji.
tošnjo Rancarijo ter jim zaželel veliko tekmovalnih uspehov. Tudi v bodoče se bodo trudili, da bodo vsakoletne Rancarije zanimive tako za tekmovalce kot obiskovalce, z 20. Rancari-jo, ki se je odvila 4. avgusta, pa so naredili tudi že korak v 30. Rancarijo. V imenu MO Ptuj je
govoril Janko Širec, direktor občinske uprave MO Ptuj.
Po končanih dvobojih se je več kot prilegla glasba skupine Delfini. Nekateri so še vztrajali v noč, druge je pot zanesla na mestne ulice in trge, kamor je vabila ptujska poletna noč.
MG
Ptuj • 15. tradicionalni turnir v balinanju
Praznično druženje s tekmovalnim pridihom
Letošnje praznične prireditve ob 17. prazniku MO Ptuj je pospremil tudi tradicionalni turnir v balinanju, 15. po vrsti, ki se ga je udeležilo 13 ekip, med katerimi je bila tudi ekipa prvega ptujskega župana Miroslava Lucija, ki se je uvrstila od 5. do 8. mesta. V času njegovega prvega županskega mandata se je balinanje kot ena od športnih prireditev ob prazniku MO Ptuj tudi pričela. Danes je zadovoljen, da se je turnir v balinanju ohranil kot del občinskega praznika in primer uspešnega druženja med občani MO Ptuj.
Tradicionalni spremljevalci
ptujskega prazničnega dogajanja so tudi mednarodni ba-lonarski praznik, ki so ga letos pripravili šestnajstič, Rancarija, letošnja je bila že 20. po vrsti, in mednarodna karting dirka. Nekoliko mlajše pa so prireditve, kot je lov rib s plovcem, pohod na najvišji vrh MO Ptuj in golf turnir.
Petnajsti tradicionalni turnir v balinanju je potekal 31. julija na balinišču ob Potrčevi cesti 34. Pripravila sta ga Športno društvo Center in MO Ptuj. Nastopile so ekipe prvega ptujskega župana, občinske uprave MO Ptuj, svetov četrtnih skupnosti,
DU Ptuj, ki domuje na Potrčevi cesti 34, priključilo pa se je tudi TD Ptuj. Prostor ob domu krajanov na Potrčevi cesti na Ptuju, v katerem imajo ob DU Ptuj prostore tudi nekateri drugi, so pred več kot 15 leti uredili s prostovoljnim delom, prav tako balinišče, je ob jubilejnem turnirju v balinanju spomnil predsednik ŠD Center Jože Maučec. Predvsem so se za to trudili člani ŠD Center, ki so ob pomoči takratne krajevne skupnosti Jože Potrč tudi zasadili drevesa ob njem, ki danes dajejo prijetno senco. ŠD Center ni samo organizator turnirja v balinanju, za vse udeležence turnirja in gledalce pripravi tudi odli-
Foto: Črtomir Goznik
Petnajstega turnirja v balinanju se je udeležilo trinajst ekip.
Foto: Črtomir Goznik
Tudi letos so tekmovalcem in gledalcem postregli s tradicionalnim prekmurskim bogra-čem, ki so ga skuhali ptujski kuharji.
čen bograč po starem prekmurskem receptu ter praktična darila za vse tekmovalce. Obdarili so jih z jubilejnimi medaljami in pokali, ki so jih prejele prve tri ekipe. Čeprav so beležili tudi rezultate in na koncu tudi razglasili najboljše udeležence, pa je tudi ta praznični dogodek namenjen predvsem veselemu druženju med občani MO Ptuj, poudarja Jože Maučec. Turnir v balinanju so si pred 15 leti predsedniki krajevnih skupnosti zamislili kot druženje med občani, ki ga je podprl prvi ptujski župan, ki je imel na 15. balinanju tudi svojo ekipo. Praznično balinanje podpira tudi njegov naslednik Štefan Čelan. Po mali statistiki, ki so jo opravili, so se doslej najpogosteje med zmagovalce zapisale ekipe županov in občinske uprave.
Letošnji zmagovalec tradicionalnega prazničnega balinanja je postala ekipa DU Ptuj, v kateri so tekmovali Valter Pliberšek, Mirko Jaušovec in Ivanka Plajn-šek, drugo mesto si je priigrala ekipa ČS Spuhlja v sestavi Franc Bolcar, Branko Strelec in Konrad Rižner, tretja pa je bila ekipa Zavoda za šport, v kateri so tekmovali Luka Lenartič, Mla-den Polančic in Srečko Čorič.
MG
Ljutomer • Kasaške dirke
Na DP triletnikov uvrščena že osmerica
Foto: NS
Perry Joe s Francem Lovrenči-čem iz lenarškega kluba (št. 5) je na hipodromu v Ljutomeru odpeljal izvrstno dirko.
Ob 56. prazniku občine Ljutomer je domači KK pripravil redni tekmovalni dan letošnje kasaške sezone. Na ljutomerskem hipodromu se je pred okoli tisoč gledalci v sedmih dirkah predstavilo 73 kasačev Iz vseh slovenskih klubov. Najpomembnejša dirka je bila kvalifikacijska za nastop na letošnjem državnem prvenstvu triletnih kasačev, ki bo 2. septembra v Ljubljani. V skupini dvanajsterlce je osem že uvrščenih, štirje pa si bodo uvrstitev prislužili z dobrimi kilometrskimi časi na naslednjih dirkah. Tokratne kvalifikacije je z odličnim nastopom dobil Dejavu MS z Mitjem Slavičem, ki se je izkazal kot zelo vzdržljiv žre-
bec, saj je zaostanek po prvih tisoč metrih nadoknadil v taktično izvrstno odpeljani končnici. Poleg Slavičevega triletnika so si nastop na DP v Ljubljani zagotovili še: Jasa GL (Dušan Zorko), Arrived Dream (Janko Sagaj), Lucky Boy (Mario Moleh, vsi Ljutomer), Apollo (Franc Lovrenčič), Delfina (Boštjan Plečko, oba Slovenske gorice Lenart) ter Dakot (Jure Porenta) in Morfej Peški (Janez Dolinšek, oba Ljubljana). V sklopu nedeljskih dirk je na hipodromu v Ljutomeru bila slavnostna otvoritev muzeja Ljutomerski kasač. REZULTATI: 1. dirka za dvoletne kasače, 1600 metrov: 1. Lenny Joe (Slavko Makovec) 1:21,9, 2. Itty (Marko Slavič ml.) 1:22,7, 3. Layla (Sodec, vsi Ljutomer) 1:23,4; 2. dirka za tri- do šestletne kasače z zaslužkom do 1500 evrov, 1600 metrov: 1. Disa BJ (Matej Osolnik, Krim) 1:18,5, 2. Iris Crown (Mirko Šonaja) 1:18,5, 3. Renta (Franc Cimerman, oba Ljutomer) 1:18,9; tretja dirka za tri- do 14-letne kasače z zaslužkom do 3500 evrov, 1600 metrov: 1. Perry Joe (Franc Lovrenčič, Slovenske gorice Lenart) 1:15,6, 2. Fortuna HD (Daniel Heric, Ljutomer) 1:16,8, 3. Pantera I (Janez Zadel, Šentjernej) 1:17,1; četrta dirka za tri do 14-letne kasače z zaslužkom do 13.000 evrov, 2140 metrov: 1. Vincennes (Peter Zadel ml., Šentjernej) 1:19,4, 2. Des (Miha Ivanuša, Ljutomer) 1:19,4, 3. Iztok BE (Uroš Bernardič, Posavje Krško) 1:19,7; peta dirka za štiriletne ljutomerske kasače, 2100 metrov: 1. Florko (Darko Sodec) 1:19,6, 2. Florida (Janko Sagaj) 1:19,8, 3. Fortis AS (Simon Slavič, vsi Ljutomer) 1:19,9; šesta dirka za triletne kasače, kvalifikacije za državno prvenstvo, 2100 metrov: 1. Dejavu MS (Mitja Slavič) 1:18,7, 2. Jasa GL (Dušan Zorko) 1:19,5, 3. Arrived Dream (Janko Sagaj, vsi Ljutomer) 1:20,1; sedma dirka za tri- do 14-letne kasače, 1600 metrov: 1. Angel Sirrius (Marko Gorenc, Ljubljana) 1:14,7, 2. Jolly GJ (Roman Jerovšek, Komenda) 1:14,9, 3. Inter (Dušan Zorko, Ljutomer) 1:15,1.
NŠ
Rancarija • V znamenju dvajsetice
Jubilejna Rancarija Franca Maleka
Ptujska Rancarija te dni praznovala svojo dvajsetletnico, z njo pa tudi Franc Malek, saj je edini, ki je natopil na vseh dosedanjih, veslal je tudi v soboto, 4. avgusta.
Prvo, s šestimi rancami, so organizirali leta 1993. Deset let pozneje je bila prvič tudi mednarodna. Od leta 1995 prireditev spremljajo tudi majice, tudi te so razstavili, majico s prvo Rancarijo, ki nosi jubilejni datum, letnico 2012, so tekmovalci oblekli letos.
Za Franca Maleka iz Ptuja bo letošnja Rancarija še prav posebna. Lahko se pohvali, da je edini, ki ni izpustil prav nobene. Za ptujsko Rancarijo si je zmeraj vzel čas, če je bilo treba, je prilagodil tudi dopust, družina vedno ni bila najbolj navdušena, samo, da je lahko veslal v starodavnem dravskem čolnu. Kot zaposlenemu v Vodno gospodarskem podjetju Drava Ptuj, ki se ukvarja z vodotoki, mu je bila voda že kot delovni rajon vedno zelo blizu, znati je moral tudi veslati. Od vsega začetka je ptujsko Rancarijo podpiralo tudi vodstvo podjetja. Direktor podjetja v času prve Rancarije Drago Klobučar in še vrsto naslednjih, je bil ob rojstvu nove dravske prireditve tudi predsednik BD Ranca, ki je skupaj še z nekaterimi osmislil to prireditev. V njenem začetku je imelo VGP Drava Ptuj po dve ekipi in tudi več ranc, ki pa so vse po vrsti izginile; danes nimajo nobene, razen v miniaturni obliki. Kot pravi Malek mu to ni dalo miru, nekoč se je s sodelavci podal celo do Varaždina, da bi jih izsledil, a ni uspel, za njimi se je izgubila vsaka sled. Nanje je bil osebno vezan, dve je pomagal tudi zgraditi. Malek se dobro spominja pionirskih začetkov te dravske prireditve, ki si je sčasoma pridobila stalne udeležence. Na začetku so pred vsako prireditvijo tudi pridno trenirali, čeprav so v ekipi VGP imeli prednost pred drugimi, ker so že zaradi narave dela znali veslati. Drugi pa so se ga morali šele naučiti. Brez dvoma je Rancarija prireditev, ki jo je vredno obdržati in razvijati še naprej, dodajati nove vsebine, pravi. Že od vsega začetka pa je tako kot balonarski praznik stalna spremljevalka ptujskih prazničnih prireditev.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Franc Malek, na fotografiji v družbi predsednika BD Ranca Ptuj, »najstarejši« ptujski rancar, edini z dvajsetletnim stažem.
Vitan • 100 let PGD Vitan - Kog in 41. dan gasilcev GZ Ormož
Z združenimi močmi Vitančanov in Kogovčanov
Gasilci PGD Vitan - Kog so v drugi polovici minulega meseca praznovali 100-letnico delovanja društva. Pripravili so kar tri dni praznovanja, saj se je v šotoru na Vitanu odvijal tudi letošnji že 41. dan gasilcev GZ Ormož.
PGD Vitan - Kog sodi v II. kategorijo gasilskih društev, požarni rajon pa zajema vseh šest vasi krajevne skupnosti Kog - Vitan, Vodran-ci, Lačaves, Kog, Gomila pri Kogu in Jastrebci. Društvo ima skupno 110 članov, med katerimi je tudi 20 pionirjev, 5 mladincev, ki se zadnja leta udeležujejo tekmovanj. Operativnih članov je v društvu 23. Pomlajena je tudi vodstvena struktura društva, ki mu predseduje Mitja Mli-narič, poveljnik pa je Andrej Štrman. Za 100-letnico delovanja so gasilci lepo preuredili gasilski dom na Vitanu. Z deli so začeli že leta 2008, ko so zamenjali vhodna vrata in okna, naslednje leto so nabavili nova garažna vrata, 2010 so zamenjali kritino in žlebove, lani pa je dom dobil novo fasado. Letos so uredili še notranjost doma, kjer so zamenjali keramiko in oplesk. Za obnovo so porabili 12.000 evrov, večina del je bila opravljena prostovoljno, material pa so kupili s prostovoljnimi prispevki krajanov, ki so jih pridobili od prodaje koledarjev, s sredstvi donatorjev in občine ter krajevne skupnosti. V garaži doma imajo gasilsko cisterno GVC 16/24, ki je stara že 40 let, a še nekako služi svojemu namenu. V prihodnosti pa bodo morali razmisliti tudi o nabavi novega vozila.
Dve društvi združeni v enem
Na svečani seji in otvoritvi obnovljenega gasilskega
Martinov in cvetni sejem sta precej večja po obsegu, saj pritegneta od 60 do 80 prodajalcev, medtem ko je v ponedeljek prodajalo vsega skupaj 40 ponudnikov. To je tudi razumljivo, saj se oba ve-
doma so se zbrali številni gasilci in ugledni gostje. Ob tej priložnosti so predstavili tudi zbornik, ki ga je uredil Tonček Luskovič in povzema 100 let zgodovine delovanja društva. PGD Vitan je bilo ustanovljeno leta 1912 kot šesto gasilsko društvo na Ormoškem. Leto poprej je bilo v okolici veliko požarov, leta 1912 pa je v Vodrancih pri Lucijevih izbruhnil požar, v katerem sta zgorela gospodar in njegov sin. Ta dogodek je Franca Zabavnika tako pretresel, da je takratnemu vitanskemu županu Ivanu Tomažiču predlagal, da ustanovijo požarno bram-bo, katere prvi predsednik je nato postal. Župan je odpotoval v Gradec in nabavil ročno brizgalno, z zbranimi prostovoljnimi prispevki pa so do leta 1918 na zemljišču, ki ga je podaril Franc Šošta-rič, zgradili gasilski dom. O samem delovanju društva je malo pisnih virov, saj so bili v II. svetovni vojni uničeni
čja sejma dogajata v prazničnem času, jakobov sejem pa je v dopustniškem času in marsikdo nanj tudi pozabi.
Kljub temu v ponedeljek ulice in stojnice niso samevale. Ponudba je bila obi-
gasilski dom, oprema in tudi dokumenti. Po vojni je bilo delovanje zelo težko, saj je bila oprema skromna in je vsega primanjkovalo. Poleg osnovne dejavnosti pa je v tem času društvo pripravljalo tudi gledališke igre, zabave in tudi tekmovanja žanjic in koscev.
Gasilsko društvo Kog je bilo ustanovljeno 1934 in skoraj tri desetletja ni imelo svojih prostorov, zato so imeli opremo skladiščeno v Po-jovi zgradbi na Kogu ter pri posameznikih. Leta 1962 so zgradili prizidek k obstoječi stanovanjski zgradbi v Ja-strebcih ter tako dobili večji prostor za shranjevanje orodja in sestanke gasilcev. Dom je postal center društvenega in družabnega življenja, saj so pred domom, ki je stal sredi sadovnjaka, uredili celo betonirano plesišče. Poleg tega pa je bilo društvo znano tudi po organizaciji dirk z mopedi. Kljub precejšnjemu negodovanju so društvi leta
čajna, največ je bilo tekstila, obutve, igrač in plastičnih izdelkov. Zlasti razveseljivo je, da se med ponudniki ponovno pojavljajo tudi domači proizvajalci, zlasti tisti, ki opravljajo dopolnilno dejavnost na kmetiji.
Sicer pa so prodajalci povedali, da pretiranega prometa ni bilo, kljub temu da je bilo obiska kar precej in so se ljudje nenehno sprehajali med stojnicami. Sejmi se tako vedno bolj spreminjajo v družaben dogodek, kjer se srečajo prebivalci mesta in okoliških vasi, ki jih kakšna ponudba zamika tudi k nakupu. Največ pa na sejemski dan verjetno zasluži gostilničar.
Viki Ivanuša
1970 združili v enotno društvo Vitan - Kog. S skupnimi močmi so leta 1984 zgradili nov gasilski dom na Vitanu.
Velika preizkušnja za gasilce PGD Vitan - Kog je bila tudi osamosvojitvena vojna, saj je divjanje JLA povzročilo več požarov na njihovem območju, ki jih je skupaj z domačimi gasilci gasilo 54 operativcev iz PGD Ormož, Miklavž pri Ormožu, Her-manci, Hardek, Središče ob Dravi in DVD Robadje iz
Redarska služba na Ptuju - 4. (odgovor)
Predsednica Sindikata občinskih redarjev Slovenije se še zadnjič odzivam na netočne, zavajajoče in podcenjujoče navedbe g. Ariha v zvezi z redarsko službo na Ptuju.
G. Arih si drzne izreči, da je sindikat neverodostojen in zato škodljiv. Takšna izjava je podcenjujoča do našega sindikata in ni podkrepljena z nikakršnimi dokazi, ali pa je g. Arihu »zmotno« svetovala kakšna jasnovidka, na katere se rad obrača za pomoč.
Nadalje g. Arih tudi zavajajoče navede, da redarji ne znajo oz. si ne upajo pojasniti zapleta z njim. V zvezi s tem pojasnjujem, da redarji niso pooblaščeni za javno polemiziranje s kršitelji, ampak lahko občinski redar v javnosti govori zgolj o splošnih obrisih dela in splošno znanih opredelitvah in ciljih redarskega dela.
Za vse ostale informacije je odgovoren delodajalec oz. služba za odnose z javnostjo, ki se v tem primeru ni odzvala, zato sem si kotpredsednica sindikata to dovolila sama s ciljem, da zavarujem osebno integriteto naših članov, zaposlenih v ptujskem redarstvu.
Republike Hrvaške. Gasilci PGD Vitan - Kog so bili v posebej težkem položaju, saj so bili brez lastne opreme in tehnike, ker so vhod gasilskega doma na Vitanu blokirala oklepna vozila.
Drugi dan praznovanja je na Vitanu potekalo tudi 4. srečanje gasilcev operativcev GZ Ormož, na katerem se je sedem ekip pomerilo v gasilskih igrah. Prvo mesto in prehodni pokal so osvojili domačini, ki so bili najbolj
Zato še nisem odvetnica, zelo dobro pa poznam »materinsko držo«, ki mi jo omenjeni očita, saj je občinski redar kotpoklic v javnosti pogosto napačno predstavljen in ga razni lokalni »veljaki« pogosto podcenjujejo. Da ne omenjam še nepravilnosti in nezakonitosti v nekaterih re-darstvih, zato je nujno, da se kot predana sindikalistka na takšna podtikanja odzovem.
G. Arihu zagotavljam, da zelo dobro vem, kje je srž problema. Nekdo se pač ne more sprijazniti s tem, da je bil s pravnomočno sodbo spoznan za storilca prekrška.
Glede na navedbe o tem, da redarska služba otežuje življenje v najstarejšem mestu, pa pojasnjujem, da je redarska služba uzakonjena z Zakonom o občinskem redarstvu, v katerem je opredeljeno delovno področje in pooblastila redarstva ter drugi ukrepi za zagotavljanje varnega in neoviranega cestnega prometa.
MO Ptuj je z odlokom, ki ga je sprejel mestni svet, uredila med drugim tudi področje parkiranja, ki vas tako moti. Pomeni, da je dolžnost ptujskih redarjev, da ga tudi nadzirajo. Očitno pa vi in vaši somišljeniki represivnih organov ne priznavate, zato trdite, da ti otežujejo življenje. Dokazno breme za takšne trditve je tako na vaši
spretni pri hoji na lesenih smučeh, skakanju v jumbo vreči, sestavljanju cevi, spravljanju teniške žogice čez B-cev in polnjenju vodnih balonov z gasilsko vedrovko. Po dolgih letih so imeli na Vitanu ponovno gasilsko veselico, zato je bil tudi dober obisk. V nedeljo pa so gasilci celotne GZ Ormož na Vitanu praznovali 41. dan gasilcev, na katerem so bila podeljena tudi številna priznanja.
Viki Ivanuša
strani, zato izpeljavo ankete prepuščam vam.
Stojim tudi za svojo izjavo, da ste pri parkiranju malomarni, saj so občinski redarji povedali, da ste stalni kršitelj, zato menim, da so trditve o vašem trikratnem napačnem parkiranju zavajajoče. Tudi prekršek 10. novembra priznate, zato vam po vašem kot »odvetnica« pojasnjujem, da je dokazno breme v primeru pritožbe na vaši strani in zgolj navajanje, da imate priče in da je redarska služba naredila napako, nima procesne vrednosti.
Za pravno državo se ni treba bati, saj je sodna praksa takšna, da je pritožba utemeljena, če kršitelj dokaže, da prekrška ni storil, kar pa v vašem primeru ni izkazano, saj prekršek celo priznavate.
Na koncu naj poudarim, da sem se kot predsednica dolžna odzvati na vsa takšna pisanja, ki blatijo občinske redarje in bom to počela tudi v prihodnje, ne glede na to, kdo je sogovornik na drugi strani. SORS se bo vedno zavzemal za strokovno in zakonito delovanje njegovih članov, odzval pa se bo vedno, ko razni očitki na njihova dejanja ne bodo imeli podlage in temeljev v dokazih. Če seje do sedaj molčalo, se od sedaj ne bo več.
Predsednica sindikata občinskih redarjev Slovenije Sonja Kramar
Ormož • Jakobov sejem
Pretiranega prometa ni bilo
Prvi ponedeljek po jakobovem, ki je 25. julija in čigar ime nosi ormoška cerkev, se na ormoških ulicah organizira eden od treh rednih mestnih sejmov.
Foto: arhiv društva
Obletnica je bila tudi priložnost za podelitev različnih priznanj.
S? PRKvoljno GASILSK0DM3STV0VITAN KOG
Foto: arhiv društva
Spomin na slovesnost ob predaji obnovljenega gasilskega doma, na kateri so bili prisotni tudi številni ugledni gostje.

Trije kralji • Počitniški tabor Lokalne akcijske skupine Ormož
Tokrat je jokalo le nebo
Medobčinska LAS Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž je v sodelovanju z RKS, Območnim združenjem Ormož, organizirala 14. počitniški tabor, ki se je že 13. zapovrstjo zgodil na Treh kraljih. Pri prijavi so imeli prednost osnovnošolski otroci druge triade, predvsem zato, ker je za starostno zaokroženo skupino mogoče bolje organizirati dejavnosti, na koncu pa so se tabora udeležili učenci od 3. do 7. razreda.
Foto: arhiv LAS-a
Skupinska fotografija vseh udeležencev s pohoda na Velikem vrhu.
Videm • 15. praznik krajevne skupnosti Seia
V znamenju družinskih vrednot
Selani so v nedeljo z mašo in kulturno prireditvijo po njej zaključili praznovanje ob letošnji 15-letnici obstoja in delovanja KS Sela.
Pravzaprav je tudi proslava po maši bila precej podobna cerkveni pridigi; povezovalec programa Franc Muzek je namreč svoje precej dolge povezovalne nagovore oblikoval kot pridiganje in obujanje Slomškovih misli in zapovedi o vrednotah družine ter družinskega življenja, ki pa so ga precej številni zbrani Selani pred cerkvijo, razen nekaj starejših ženic, bolj slabo poslušali, saj jih je moral kar nekajkrat opomniti, naj nehajo klepetati ...
Sicer pa je bil osrednji govornik predsednik KS Sela Stanko Orovič, ki je povzel številna dogajanja in aktivnosti Selanov skozi minulo leto, pri čemer je posebej pohvalil domače prostovoljno gasilsko društvo, pa kulturno društvo
z vsemi sekcijami, še posebej aktiv žena in ljudske pevke ter športno društvo, ki je tudi letos ob praznovanju izvedlo vaške igre in tradicionalni vaški turnir v nogometu. Spomnil je še na vsakoletno udeležbo Se-lanov na srečanjih vaščanov iz vasi Sela po vsej Sloveniji, pa na nedavno odprtje prenovljene ceste Sela-Apače in se posebej zahvalil domačemu župniku, ki je uspešno izvedel prenovo ostrešja cerkve ter cerkvenega stropa, zdaj pa si prizadeva še za prenovo fasade.
Zbrane Selane je na kratko pozdravil še župnik Jože Petek ter nato še pater Tarzi-cij Kolenko, ki je povedal, da nedeljska slovesnost ni namenjena le Aninemu žegnanju, ampak je to hkrati tudi god sv. Marte, zavetnice gospodinj,
ter ob tej priliki tudi sam pohvalil zagnano delo vseh žena v Selih.
Selane je seveda pozdravil še župan Vidma Friderik Bra-čič, jim čestital za doseženo, posebej pozdravil njihovo druženje in spoštovanje tradicionalnih vrednot ter jim zaželel še veliko uspehov v prihodnje.
Zaključni del prireditve po maši je bil namenjen podelitvi pokalov športnikom in priznanj. Priznanje za aktivno delovanje so prejele ljudske pevke KD Sela ter aktiv žena Sela, prehodni zmagovalni pokal za zmago v vaških igrah ter prehodni pokal za zmago v nogometnem turnirju pa so letos prejeli športniki iz Bari-slavcev.
SM
Tabora se je udeležilo 21 otrok iz vseh treh občin, ki so jih v tednu med 23. in 28. julijem spremljale štiri spremljevalke. Program počitniškega tedna je bil prilagojen starosti otrok, danostim okolice in vremenskim razmeram. Zadnji dve leti organizatorjev vreme ne uboga več kot nekoč in tako so se morali nekaterim dejavnostim zaradi slabega vremena odpovedati ali jih prilagoditi. Vsa leta je tabor
domoval v penzionu Jakec, lani bolj na gradbišču, letos pa so udeleženci prenovljeni kompleks le s težavo prepoznali, še sreča, da je bilo osebje isto in enako prijazno nasmejano kot prejšnja leta, je povedala organizatorica Maja Botolin Vaupotič.
Že prvi dan zvečer jih je obiskal stari znanec Franc Hribernik, ki je z obilico slikovnega materiala in podatkov otrokom predstavil Tri kralje in okolico. V torek je bilo lepo vreme, ki so ga izkoristili za izlet do Črnega jezera in Osankarice, kjer so si ogledali film o Pohorskem bataljonu. Pot na Tri žeblje so preprečili preteči nevihtni oblaki, dež pa jih je dohitel zvečer na Treh kraljih, ko so načrtovali taborni ogenj in peko koruze, ki jim jo je za posladek podaril Zvonko Venta. Na koncu so koruzo spekli in skuhali v hotelski kuhinji. Posladek so otroci potrebovali, ker so popoldne preživeli z Marjanom Škvorcem, ki jim je s posebej za njih pripravljenimkvizom pošteno nakodral male sive celice. Sreda je običajno rezervirana za pohod, a v dežju niso prišli preveč daleč, ogledali pa so si cerkev ter vzletišče zmajarjev. Pošteno so bili mokri, zato jim je po kosilu prav prijala umirjena delavnica z Marjano Koro-taj, ki jim je pripovedovala pohorske pravljice, ki so jih v knjigo zbrali slovenje-bistriški osnovnošolci po pripovedovanju svojih babic in dedkov. Po pravljicah so s tehniko origami zložili še pohorske krave in iz koruze izdelali pohorske vile. Zvečer pa so si privoščili bo-
vling, saj nudi hotel tudi to zabavo.
V četrtek dopoldne so se sprehodili do bolnišnice Jesen, ki je delovala od jeseni 1944 do konca vojne in ni bila nikoli odkrita. Na poti nazaj so našli nekaj lisičk, ki so skupaj s posušenimi gobami končale v pohorskem loncu. Udeleženci so opazili, da je tudi na višjih legah suša naredila svoje, saj gob še ni bilo, prav tako pa so pogrešali borovnice in maline, s katerimi se običajno sladkajo. Zvečer so se predstavile sobe, ki so pripravile kakšno glasbeno ali gledališko točko, otroci so pripovedovali šale, eni pa so se lotili celo politike. Točke so pripravljali ves popoldan. V petek so se podali na Veliki vrh, od koder so imeli lep razgled skoraj do doma, kamor jih je po malem že vleklo. Po vrnitvi v hotel so otroci zamesili svoj kruh, ki so ga s pomočjo kuharice spekli v novi krušni peči in se je odlično podal k pohorskemu loncu, ki ga tradicionalno pred zaključnim diskom skuhajo zadnji večer udeleženci kar sami. Bolj ko se je tabor bližal koncu, lepše je bilo vreme in več dejavnosti so lahko imeli zunaj. To je bilo še zlasti pomembno za fante, ki jih je bila na taboru letos kar tretjina in so se radi ukvarjali s športom.
Maja Botolin Vaupotič je povedala, da so preživeli zelo prijeten teden, otroci so bili dobro razpoloženi in prvič se je zgodilo, da zvečer nihče ni jokal. Tabor je bil delno financiran s sredstvi LAS, del pa so o prispevali starši.
Viki Ivanuša
Ljutomer • Zakaj tako?
Turistični spominki le v Jeruzalemu
Sobotno dopoldne. Ljutomersko mestno središče sta obiskali Zlatka A. iz Velenja in njena sorodnica Alenka Webber iz Londona.
V kulturnem programu ob 15. prazniku KS Sela sta nastopila tudi mlada harmonikarja Blaž in Kristjan Hameršakter ljudske pevke (desno), ki so prejele priznanje KS.
Po ogledu bi tudi kaj kupili za spomin, gospa iz Londona si je zaželela tipičen prleški klopotec. Pa menda ne bo pri tem težav, je bila prepričana v nakup Zlatka ter zavila v poslovalnico Turističnoinforma-cijskega centra (TIC) na Glavnem trgu v Ljutomeru. Toda, kakšno razočaranje. Ne le klo-potca, tudi drugih podobnih spominkov ni bilo na voljo! »Prodajalec, očitno praktikant, mi je ponujal le majice, o spominkih ni vedel ničesar,« je povedala Velenjčanka, mimoidoči pa so ji svetovali, da naj poskusi še v TIC-u na Jeruzalemu. Le odmahnila je z roko in dejala, da za pot v Jeruzalem nima časa, ker se odpravlja nazaj v Velenje ... Za pojasnilo smo povprašali direktorja Lokalne turistične organizacije Prlekija Andreja Vršiča, ki pa je zaradi službene
poti v Nemčijo po telefonu na kratko povedal, da se spominki dejansko lahko dobijo le na Jeruzalemu, ker v ljutomerski poslovalnici preveč prostora zavzamejo bolj pomembne (?)
stvari, zlasti prospekti. Škoda, da sta turistki, ena celo iz tujine, odšli iz prleške prestolnice brez turističnega spominka - in z grenkim priokusom ...
NŠ
Alenka Webber in Velenjčanka pred TIC-em v Ljutomeru
Foto: SM
Foto: NS
Na valovih časa
Piše: Dani Zorko • S poti po Makedoniji in Albaniji (1. del)
Proti Skopju
Ozemlje naše bivše skupne države Jugoslavije je bilo vedno mično za popotnike. Vsa ta zgodovina in različni incidenti, ki smo jim bili priča in o katerih smo predstavniki mlajše generacije poslušali od naših dedkov, so nam pritajeno vedno sugerirali, da imamo kljub vsemu še vedno nekaj skupnega in da morda ideja, da bi bilo te pokrajine vredno obiskati, ni nora. Tudi meni se je zdelo nekako sramotno, da toliko poslušamo o bivših republikah in o bivši državi, obiščemo pa morda zgolj hrvaško obalo čez počitnice ali pa srbsko prestolnico, da se nabutamo čevapčičev. Nekako tako kot pri nas v Sloveniji Ljubljančani poznajo samo Portorož in Bled, Dolenjska ali Štajerska pa sta jim španska vas. Kakorkoli že, ker me je že lep čas ščipalo v želodcu, ker
se nisem nikamor premaknil čez mejo, sem se kar na hitro odločil, da bi mi prijalo malo Balkana. Najbolj mična država, o kateri nisem vedel kaj dosti, je bila zame Makedonija, zato je bila izbira dokaj lahka.
Nekih priprav na popotovanje ni bilo, na hitro sem si pogledal na internetu, kaj bi bilo vredno videti, spakiral svoj nahrbtnik in šel na avtobusno postajo v Ljubljani. Kljub temu, da smo se prijatelji seveda spet pogovarjali, da gremo skupaj itd., sem na koncu spet ostal sam in obkrožen z milijoni izgovorov. Nič ne de, meni je tako še boljše, saj sem potovanje lahko popolnoma prilagodil sebi in se ni bilo treba ozirati na druge. Omislil sem si „budget" potovanje, se pravi, da ne bi rad zapravljal dosti. Dokaj ugodno, za manj kot 100 evrov, sem dobil po-
Avtobusna postaja v Gostivarju in Jugo-turist.
Vsakdanji prizor na Balkanu - tudi najbolj zagriženi popoldne počivajo.
vratno avtobusno vozovnico iz Ljubljane v Skopje, na hitro pa sem ugotovil, da v Makedoniji transport ni drag. Namreč, ljudje po navadi mislijo, da je na jugu vse poceni za naš žep, a nekatera finančna dejstva so me večkrat negativno presenetila, zato se je za osnovne zadeve vedno dobro pozanimati. Od Skopja naprej se bom že znašel ...
Za transport sem si izbral srbsko podjetje, in sicer zaradi tega, ker sem imel izkušnje, da se s Srbi vedno da vse dogovoriti, tudi mimo pravil. So pa tudi zelo odprti za pogovor, tako da bi od šoferjev lahko dobil veliko informacij. Šoferja sta bila tipična sivolasa Srba, ki sta vsako večjo pavzo izkoristila za cigaret. Startali smo zvečer, po nočni vožnji pa bi naj okoli poldneva prispeli v Skopje. V začetku tedna nikoli ni gneče in tudi tokrat smo imeli vsi po dva sedeža na razpolago. Najbolj mi je bilo všeč, da na avtobusu ni bilo majhnih otrok. Sploh pri teh daljših
Prvi vtis v Skopju - klic kakšnega lokalnega veljaka je nekomu pokvaril dan.
Foto: D. Zorko
»Trokolesniki« so pogosta in preprosta vrsta transporta v Makedoniji.
avtobusnih vožnjah jim vedno nekaj manjka in so zelo nervozni, nato pa z jokanjem motijo tudi ostale. Ampak tako pač je, vsi smo bili takšni.
Šofer je seveda po stari balkanski navadi takoj prižgal cigaret, ker pa je klima delala vrhunsko, nismo tega dima nič čutili. Kmalu po startu pa so zraven klime prižgali tudi televizijo. In to ne katerikoli film, ampak kar Ivkovo slavo, ki sem jo gledal že neštetokrat, a se še nikoli nisem mogel vzdržati smeha. Tako kot tudi drugi potniki ne. Tisti, ki radi spremljate jugoslovanske filme, veste, za kaj gre, mar ne? Zanimivo je bilo že na hrvaški meji, ko so nas cariniki spravili z avtobusa zgolj zato, ker so slišali prešeren smeh z avtobusa. In to je bilo dovolj za sum, da se smejemo njim .
Do Beograda je še nekako šlo, nato pa je avtobus začel ustavljati na vsaki postaji. Med drugim sem obiskal tudi Le-skovec, znan po svojem festivalu čevapčičev, in pa Čupri-jo, ki me je kot otroka s svojim imenom vedno spravljala v dobro voljo in takrat res nisem verjel, da kraj s tako smešnim imenom zares obstaja. Kakorkoli, sledil je prestop v Nišu ter prehod v Makedonijo brez težav. Prve vtise sem začel nabirati v mestu Gostivar pred Skopjem, ko smo se peljali čez prve revnejše četrti in kjer sem se začel res počutiti kot dvajset let nazaj. Super občutek. Sprva sem se malce bal, kakšne bodo ceste, vendar je infrastruktura med večjimi naselji solidna - malce mi je bilo čudno le, da se cestnina vedno plača na začetku. Tudi kar se tiče postajališč, so pravila nenadoma postala nekako ohlapna, saj je šofer ljudi odlagal kar na avtocesti ali pri kakem osamljenem grmu.
Avtobusna postaja v Skopju je med novejšimi in je dokaj urejena. Zunaj so kot vedno čakali taksiji, jaz sem pa naredil še orientacijski krog po postaji, da še kje poberem kakšno informacijo za naprej. Malo sem šel povprašat za transport v različne kraje, zamenjal denar, nato pa sem moral še na stranišče. Ko odpiram vratca, so se ena za drugo prikazovale 'čučalice', šele pri sedmih vratih so se mi odprla nebesa - normalna školjka. Čisto sem pozabil, da gre tudi za muslimansko deželo .
Torek, 7. avgust
Danes je mednarodni dan domorodcev.
Danes goduje Janez.
1942	je indijska kongresna stranka sprejela resolucijo z zahtevo po takojšnjem britanskem umiku iz Indije.
1945 so Američani vrgli atomsko bombo na Nagasaki. To je bilo tretji
dan po atomski bombi na Hirošimi.
1963 se je rodila ameriška pevka Whitney Houston.
1974 je škandal Watergate pobral svojo najpomembnejšo žrtev, ko
je Richard Nixon postal prvi predsednik v zgodovini ZDA, ki je moral
odstopiti.
1902 so ustanovili v Gorici akademsko društvo Adria.
1912 se je rodil v Ribnici na Dolenjskem skladatelj in dirigent Bojan
Adamič.
1916 so italijanske enote na soški fronti vkorakale v porušeno in izpraznjeno Gorico.
1991 so se sestali v Ljubljani predstavniki Slovenije in JLA in razpravljali o tehničnih podrobnostih umika armade iz Slovenije. Sreda, 8. avgust
Danes goduje Lovrenc.
1674 je bil v Greenwichu pri Londonu ustanovljen astronomski observatorij.
1893 se je v Kotljah na Koroškem rodil slovenski pisatelj in politični delavec Prežihov Voranc (Lovro Kuhar).
1896	so odprli prvo planinsko kočo na Kredarici pod Triglavom. 1928 se je v Žireh rodil slovenski mladinski pisatelj Leopold Suhodolčan.
1945 je Japonska je zaveznikom ponudila popolno kapitulacijo s pogojem, da cesar obdrži prestol.
1960	se je rodil Antonio Banderas. Četrtek, 9. avgust
Danes goduje Suzana.
1789 je francoska skupščina uradno ukinila fevdalni red. 1863 so Francozi zasedli Kambodžo in jo spremenili v svoj protektorat.
1880 se je rodil v Lokvah pri Novi Gorici general in politik Leon Ru-pnik.
1918 se je rodil na Bledu pisatelj Karel Mauser. 1924 se je v severni steni Triglava smrtno ponesrečil slovenski filozof in alpinist Klement Jug.
1938 je ministrski svet Kraljevine Jugoslavije izdal odlok, s katerim je bila ustanovljena Akademija znanosti in umetnosti Slovenije. 1954 so ustavili vse vojaške akcije v Indokini med francoskimi četami in četami osvobodilnih gibanj v Vietnamu, Kambodži in Laosu. Petek, 10. avgust Danes je svetovni dan mladih. Danes goduje Klara.
1813 je Avstrija napovedala vojno Napoleonu. 1859 so naredili v Pensylvaniji v ZDA prvo naftno vrtino.
1898	se je končala vojna med Španijo in ZDA, po kateri je prišlo do neodvisnosti Kube.
1908	je prišel s tekočega traku Fordove tovarne v prvi model njegovega avtomobila T.
1981 je ameriška družba IBM dala na trg prvi osebni računalnik. 2000 se je potopila ruska jedrska podmornica Kursk. Umrlo je vseh 118 članov posadke, saj je bila podmornica polna vode. Sobota, 11. avgust Danes goduje Lilijana.
1655 se je rodil nemški izdelovalec glasbil in izumitelj klarineta Johann Chrtetoph Danner.
1876 so s slavnostno premiero opere Nibelunški prstan odprli prvi glasbeni festival v Bayreuthu.
1899	se je rodil angleški filmski režiser Alfred Hitchcock, sinonim napetosti, srhljivosti in skrivnostnega ugankarstva v filmu.
1905 se je Norveška ločila od Švedske in postala neodvisna kraljevina.
1927 se je rodil kubanski politični voditelj Fidel Castro.
1943	je rusko-ameriški biolog Selman Abraham Waksman izločil antibiotik, ki ga je imenoval streptomicin.
1961	je vzhodnonemški državni in partijski voditelj Erich Honecker ukazal, da začnejo postavljati 107 km dolg betonski »berlinski zid« in več kot 60 km žičnih ograj med Vzhodno in Zahodno Nemčijo. Nedelja, 12. avgust
Danes goduje Demetrij.
1040 naj bi Macbeth umoril škotskega kralja Duncana I. Dogodek je
služil Shakespearu za njegovo slovito dramo Macbeth.
1893 je policijska uprava v Parizu uvedla prve vozniške izpite na
svetu.
1897	se je rodil v Ilirski Bistrici slovenski slikar France Pavlovec.
1909	so ustanovili v Mariboru dramatično društvo. Prostore je imelo v Narodnem domu, sezidanem 1899.
1920 je bila na sedmih poletnih olimpijskih igrah v Antwerpnu prvič razvita olimpijska zastava s prepletenimi petimi raznobarvnimi krogi v modri, rumeni, črni, zeleni in rdeči barvi, ki predstavljajo pet celin. Ponedeljek, 13. avgust
Danes je Marijino vnebovzetje - veliki šmaren. Je dela prost dan v Sloveniji, Avstriji, Italiji, na Hrvaškem in še v nekaterih državah.
Danes goduje Marija.
1534 je španski cerkveni reformator Ignacij Loyola ustanovil Jezusovo družbo, to je jezuitski red.
1771 se je rodil škotski pisatelj Walter Scott, začetnik zgodovinskega romana.
1896 so ustanovili v Ljubljani Slovensko socialdemokratsko stranko. 1914 so odprli Panamski prekop, ki seka panamsko ožino med Severno in Južno Ameriko ter povezuje Atlantski s Tihim oceanom. 1941 so slovenski komunisti ustanovil Varnostno obveščevalno službo (VOS) z nalogo likvidacije nasprotnikov komunistične organizacije.
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Še zadnji poletni mesec
Za nami je teden dni lepega sončnega poletja, ki pa se sicer še ne bo končalo. Vendar bo, kot vse kaže, ozračje veliko bolj vlažno in soparno, kakor je bilo do sedaj. Tako bodo imeli številni škodljivci še ugodnejše pogoje za razmnoževanje.
Foto: M. Pušenjak
Ženski cvet buče prepoznamo takoj po plodnici pod njim.
Okrasne gredice
Na okrasnih gredicah je tudi vse lepo bujno in cvetoče. Mnogi si bodo nabrali tudi seme za naslednje leto, saj smo v času, ko pazimo na vsak evro, ki ga lahko prihranimo.
Tudi pri nabiranju semena okrasnih rastlin veljajo enaki zakoni kot pri vrtninah. Če želimo ohraniti
Zdravstveni nasveti
barvo, bujne in velike vrstnate cvetove, potem semena ne pobiramo kar na slepo, v jeseni, ko pospravljamo okrasne gredice. Poiščemo in odberemo rastline z najlepšimi, najbolj primernimi cvetovi. Nalašč ne rečem največjimi in najbolj vrstnatimi, saj ima vsak svoj okus. Odberemo samo tiste barve, ki so nam všeč. Rastline oziroma kar cvetove si označimo s
trakci. Danes dobimo raznobarvne žičke za zapiranje vrečk in podobno. Te so neopazne in ne kazijo videza gredice. Mi pa bomo vseeno vedeli, kje bomo pobrali seme. Ce pobiramo seme kar povprek, potem se lahko zgodi, da imamo v nekaj letih nasad, katerega barve niso več tako bujne, pisane, cvetovi pa ne več tako lepi, kakor tisti, ki jih občudujemo letos. Cvetove si označite čim prej, tako da bo seme dozorelo v suhem in toplem vremenu in se na njem še ne bodo imele časa razviti posamezne bolezni. Seme prvih cvetov je tudi skoraj vedno večje, bolj vitalno, ne samo bolj zdravo. Zato se moramo dela lotiti zdaj, ne pa v jeseni.
Seme posušimo nekje, kjer sonce ne peče več po njem. Shranimo ga v vrečice iz blaga ali papirja in na njih napišemo za katere rastline gre. Bolj izkušeni sicer seme prepoznajo, vendar je dobro napisati tudi letnico, kdaj smo seme pobrali. Pogosto nam seme ostaja iz leta v leto in brez tega zapisa ne vemo, koliko je staro seme, ki ga hranimo v predalih. Zelo pomembno je, da seme hranimo na suhem in hladnem, da obdrži kaljivost.
Pridelovanje semena plodovk
Tako kot seme stročnic je tudi seme plodovk relativno lahko pridelati, saj je v bistvu sestavni del pridelka na vrtu - plodu. Kljub temu pa je treba vedeti dve pomembni zadevi. Stročnice so samoprašne, pri njih do križanj skoraj ne prihaja, bučnice so povsem tujeprašne, posamezne sorte se križajo med seboj, tudi pri razhudnikih pa obstaja možnost križanja, predvsem pri paprikah. Seveda pa se paradižnik in jajčevec in podobno med sabo ne križajo. Zato naj rastejo posamezne sorte razhudnikov (paprika, paradižnik, krompir in jajčevec), če boste pobirali njihovo seme, vsaj 4 m narazen, pri bučnicah pa je zaželena izolacijska razdalja vsaj 250 m, da ne pride do križanja.
Če želite na vsak način pobirati seme jedilnih buč, pa imate na vrtu več različnih sort, si lahko pomagate tako, da ženski cvet takoj, ko ga opazite, zaprete s kljukico za perilo. Ženski cvet je tisti, ki ima kratko steblo, takoj, še zelo majhen, pa tudi manjšo bučko (plodnico) spodaj. Moški cvetovi so na dolgih pe-cljih in seveda nimajo plodnice (bučke). Ženski cvet odpremo, ko se hoče odpreti sam, morda več dni zapored, in namerno nanesemo cvetni prah iz sosednje, enake sorte buče. To naredimo seveda tako, da odtrgamo venčne liste z moškega cveta in s prašniki nežno potapkamo po sredini ženskega cveta - po pe-stičih. Potem cvet spet takoj nepredušno zapremo, da preprečimo čebelam oploditev z neizbranim cvetnim prahom. Lahko izberete tudi moški cvet z iste rastline, a križanje je v tem primeru manj uspešno, saj gre za križanje v sorodstvu. To pomeni, da morate za uspešno pridelovanje semena bučnic imeti vsaj dve rastlini iste sorte, vendar to ne bo zadostovalo, če želite ohraniti kakovost sorte. V ta namen naj bi bilo takih rastlin vsaj 6.
Večina plodovk, ki jih danes pridelujemo, je hi-bridov. Torej ne moremo uporabiti semena kupljene zelenjave in pričakovati enakega rezultate v naslednjem letu. Hibrid pomeni, da sta bila za pridelavo semena izbrana dva točno določena starša - rastlini seveda, ki sta lahko zelo različna. Eden ima na primer debele in velike plodove, drugi pa jih ima veliko, a so manjši ali slabe barve ali kaj drugega. Njun potomec - rastlina, ki bo zrasla iz pridelanega semena -, bo imel v prvi generaciji debele plodove, ki jih bo veliko in bodo lepe barve. Ko pa poberemo seme teh plodov, bodo v naslednjem letu plodovi in rastline spet zelo različni, včasih se zgodi, da plodov sploh ni. Lahko pa so celo zelo zanimivi, kar velja predvsem za okrasne bučke. Ko sem že pri bučkah, naj še enkrat opozorim tudi na to, da se jedilne ne smejo križati z okrasnimi, saj lahko dobimo celo zdravju škodljive plodove,če jih seveda potem uživa-
mo. Zato lahko za jedilne bučke v naslednjem letu pobiramo samo seme tistih buč, kjer v okolici vsaj 250 m ni rasla okrasna bučka.
Drugo pomembno dejstvo je, da poznamo pri plodovkah dve različni zrelosti - tehnološko in fiziološko zrelost. Papriko, bučke, buče in kumare trgamo za prehrano v njihovi tehnološki zrelosti. Takrat njihovo seme še ni kaljivo. Edino paradižnik ima takrat, ko ga mi jemo, tudi kaljivo seme. Plodovi paprike morajo spremeniti barvo. Najpogosteje jo spremenijo na rdeče, lahko pa tudi v oranžno ali rumeno barvo. Tudi če imate posajeno sorto z oranžnimi, temno vijoličnimi ali živo rumenimi plodovi, se mora barva plodov najprej spremeniti, če želimo pridelati dobro kaljivo seme. Pri jedilnih bučkah in predvsem kumarah velja enako, barva plodov se mora spremeniti, običajno v rumeno ali rumeno oranžno. Buče pa pobiramo že takrat, ko je njihovo seme zrelo; zrelost prepoznamo po tem, da se sušijo vitice ob plodovih, spodnja stran plodu, ki leži na tleh, spremeni barvo. Tudi barva plodov jajčevca se mora spremeniti, beli plodovi postanejo rumenkasti, lila plodovi pa skoraj črni. Seme se obarva rjavkasto. Je pa zanimivo, da bo seme kaljivo tudi, če plod na rastlini ni povsem dozorel, pa ga potem »pozorimo« na toplem ali celo rastlino izpulimo in obesimo v suh in topel prostor, da plodovi spremenijo barvo. Najtežje je seme spraviti iz mesa jajčevca. Seme drugih plodovk preprosto z nožem ali roko spravimo v posodo ali vrečo. Pri jajčevcu je treba plodove najprej narezati na tanjše rezine, potem pa si pomagamo še z roko. Nato na seme vseh plodovk (tudi kumar), le pri bučah to ni potrebno, nalijemo vodo. S bučnic nato to vodo počasi odlivamo tako, da ostane seme na dnu in smo povsem odstranili vse ostanke oplodja - mesa. Enako naredimo tudi pri papriki. Seme nato v tanki plasti posušimo. Ne sušimo na soncu, ampak v senci v dovolj prevetrenem prostoru. Seme paradižnika pa postavimo z vodo vred na sonce za nekaj dni. Ko opazite, da se je seme z mezgo povsem ločilo od tekočine (dva ali tri dni), potem tako dolgo odlivamo tekočino in dolivamo spet vodo, da odstranimo vso mezgo in dobimo čisto seme. Šele zdaj ga posušimo. Na tak način odstranimo posebno plast, ki se naredi na semenu in preprečuje kaljenje semena.
Tako kakor vso ostalo seme dobro posušeno seme shranimo v papirnatih vrečicah ali vrečicah iz blaga, seveda ga dobro označimo, ne pozabite napisati letnice pridelave semena. Seme vseh plodovk kali zelo dobro najmanj štiri leta, kasneje pa prične kaljivost padati.
Miša Pušenjak
Letos pisano cvetenje, drugo leto pa samo oranžno brez ciljnega pobiranja semena.
Foto: M. Pušenjak
Prehajanje paprike iz tehnološke (zelena) v fiziološko (rdeča) zrelost.
Tudi hrana je lahko zdravilo - 4.
Nadaljevanje
BELUŠI in šparglji sta dve imeni za dve različici iste rastline. V naravi raste divji špargelj (lat. Asparagus acutifolius), gojene vrste pa so beluši (lat. Asparagus oficinalis) bele, zelene ali vijolične barve glede na način pridelave.
Rastlina je poznana že tisočletja - poznali so jo Kitajci, Egipčani, Grki in Rimljani. Nekoč, v davnih časih, so jo imeli predvsem za zdravilno rastlino. Že Hipokrat je v rimskih časih pisal o zdravilnih učinkih be-lušev pri ledvičnih obolenjih. Veliki sloves so imeli kot močan afrodiziak, saj so sok iz belušev mešali v tako imenovane ljubezenske napoje. Po ljudskem verovanju že oblika rastline nakazuje delovanje in beluši po obliki močno spominjajo na moški spolni organ. Znanstveno ta učinek ni bil nikoli dokazan. Danes vemo, da vitamin E, ki ga je v beluših veliko, spodbuja izločanje spolnih
hormonov, upočasni procese staranja in ohranja mladosten videz, zato ti učinki zagotovo niso zanemarljivi.
Šparglji so zelenjava zgodnje pomladi. Zelnata trajnica pomladi požene poganjke, ki jih ljudje nabirajo v naravi ali gojijo na vrtovih. V kuhinji se uporablja sveže nabrana rastlina, v zdravilstvu in kulinariki je bolj cenjena divja vrsta, saj ima višjo vsebnost hranljivih in zdravilnih učinkovin in bolj bogat okus. Uživamo lahko sveže nabrane mlade rastline v solatah, večinoma pa rastlino pred uporabo termično obdelamo. Na ta način se tudi razvijeta značilna aroma in okus. Stebla kuhamo v vodi, zelene vršičke v sopari. Šparglje pripravimo kot prilogo ali kot samostojno jed (juhe, rižote, omake, omlete) ali celo kot sladico (peciva in sladoled). Glede na zdravilne lastnosti se šparglji v vsakdanji tradicionalni kuhinji še vedno premalo uporabljajo in veljajo bolj za »aristokratsko zelenjavo«.
Šparglji predstavljajo pravo zakladnico mineralov in antio-ksidantov. Bolj pomembni med njimi so fosfor, žveplo, kalcij, magnezij, betakaroteni (provitamin vitamina A), vitamin C in vitamin E. Asparagin je učinkovina, ki pospešuje delovanje ledvic in izločanje seča. Rutin (vitamin P) krepi stene žil in kapilar. Rastlina vsebuje malo maščob in ogljikovih hidratov
Foto: Črtomir Goznik
Mirjana Dunjič Lapuh, mag. farm.
in je zaradi nizke kalorične vrednosti kot zelenjava zelo priporočljiva pri različnih dietah. Vsebuje tudi purin, ki pa se v telesu pretvori v sečno kislino. Povečana količina sečne kisline v telesu lahko sproži napad putike ali tvorjenje ledvičnih kamnov, zato pozor! Bolniki, ki imajo putiko ali ledvične kamne, naj omejijo uživanje belušev v prehrani in naj ne uživajo prehranskih dopolnil z beluši.
Beluši imajo značilen okus, ki ne ustreza vsakomur. Za dosego želenih zdravilnih učinkov belušev takrat poiščimo pre-hransko dopolnilo. Uporabimo ga lahko kot blago naravno sredstvo za odvajanje vode in za pomoč pri hujšanju.
Namig: po obroku špargljev boste pogosteje šli na vodo in vaš urin bo imel značilen vonj (jantarna kislina in amoniak, razpadni produkti asparagina). Naj vas ne preseneti!
Mirjana Dunjič Lapuh, mag. farm., Lekarne Ptuj
S svetovne
glasbene
scene
Svečana otvoritev letošnjih olimpijskih iger v Londonu je postregla tudi z nekaterimi glasbenimi presežki. Mednje zagotovo sodijo nastopi naslednjih glasbenih izvajalcev: Paul McCartney, Mike Oldfie-ld, Arctic Monkeys, Muse, Emeli Sande in nekaterih drugih. Na samem začetku otvoritve je številno občinstvo razgrel Frank Turner, nato pa so nastopili še Mike Oldfield, Dizzee Rascal in Emeli Sande, frontmen skupine Two Door Cinema Club, Alex Trimble pa je zapel pesem Caliban's Dream, ki je bila napisana posebej za to priložnost. Arctic Monkeys si ne bi mogli izbrati boljšega trenutka za predstavitev svojega debi-tantskega singla I Bet You Look Good On The Dance-floor, še bolj pa so navdušili s priredbo hita Come Together zasedbe The Beatles. Za veliki finale oz. zaključek otvoritvene slovesnosti
Metallica
Foto: wordpress.com
pa je poskrbel legendarni Paul McCartney, ki je odpel zimzeleno uspešnico Hey Jude. Ob koncu še zanimivost, da so vsi glasbeni izvajalci, ki so nastopili na svečani otvoritvi, za svoj nastop prejeli natanko 1 funt (1,30 evra). Vsi nastopajoči glasbeniki so se namreč odločili, da bodo nastopili zastonj. Kljub njihovi dobrodelni noti pa je bilo treba skleniti pogodbe, tako da so nanje kot znesek vpisali simbolično
številko 1 funt.
®@®
Bobnar slavne ameriške zasedbe Metallica Lars Urlich je pred dnevi izjavil, da bo skupina kmalu pričela z delom na novem že desetem studijskem albumu. To naj bi se zgodilo takoj po tem, ko bodo člani zasedbe končali dokumentar-
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	CALL ME MAYBE - CARLY RAE JEPSEN
2.	WIDE AWAKE - KATY PERRY
3.	PAYPHONE - MAROON 5 FT. WIZ KHALIFA
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	SPECTRUM - FLORENCE & THE MACHINE
2.	PAYPHONE - MAROON 5 FT. WIZ KHALIFA
3.	BLACK HEART - STOOSHE
NEMČIJA
1.	I FOLLOW RIVERS - LYKKE LI
2.	EUPHORIA - LOREEN
3.	BALADA - GUSTAVO LIMA
ni film o svojem delovanju. Material za dokumentarec bodo v tehniki 3D posneli 24. in 25. avgusta na koncertu v Vancouvru. Urlich je ob tem še dodal, da komaj čakajo, da pričnejo s snemanjem novega albuma, saj so polni novih idej. Tudi tokrat pa so k sodelovanju povabili slavnega pro-ducenta Ricka Rubina. Njihov zadnji studijski izdelek Death Magnetic je bil objavljen leta 2008. Skupina Metallica je nastala leta 1981, v svoji bogati karieri so posneli devet studijskih albumov in tri koncertne, prejeli pa so tudi številne glasbene nagrade, med njimi je kar devet grammyjev. Kdo se ne spomni uspešnic, kot so Nothing Else Matters, One in Enter Sandman.
Objavljene so težko pričakovane nominacije za letošnje MTV Video Music Awards. Kot po navadi so tudi letošnje nominacije dvignile veliko prahu, tudi tokrat pa ni šlo brez presenečenj. Zagotovo med največja presenečenja letošnjih nominacij sodi Lady Gaga, ki ni zbrala niti ene nominacije. Največ nominacij sta zbrali Rihanna (10) in Katy Perry (4). Rihanna se bo potegovala za nagrado v naslednjih kategorijah: video leta, najboljšo žensko izvajalko, najboljšo koreografijo, najboljše vizualne efekte in v kategoriji za najboljši pop video. Prav tako ima gospodična največ možnosti za video leta, saj je nominirana s hitom
We Found Love in hkrati s pesmijo Take Care, ki jo je posnela skupaj z Drakom. Med letošnjimi nominiranci najdemo še naslednje izvajalce: Beyonce, Coldplay, Frank Ocean, Justin Bieber, M.I.A., the Throne, Gotye, Lana Del Rey, Fun, Avicii in številne druge. Svečana podelitev bo potekala 6. septembra v sloviti dvorani Staples Center v Los Angelesu.
Najpomembnejši nomini-ranci za MTV VIDEO MUSIC AWARDS 2012:
Video leta:
Katy Perry - Wide Awake Gotye - Somebody That I Used To Know
Rihanna - We Found Love Drake feat. Rihanna - Take Care
Najboljši novi izvajalci:
Fun. feat. Janelle Monae - We Are Young
Carly Rae Jepsen - Call Me Maybe
Frank Ocean - Swim Good One Direction - What Makes You Beautiful
The Wanted - Glad You Came
Najboljši video v moški konkurenci:
Justin Bieber - Boyfriend Frank Ocean - Swim Good Drake feat. Rihanna - Take Care
Chris Brown - Turn Up the Music
Usher - Climax Najboljši video v ženski konkurenci:
Rihanna - We Found Love Katy Perry - Part of Me Beyonce - Love on Top Nicki Minaj - Starships Selena Gomez & The Scene -Love You Like a Love Song
Najboljši pop video:
One Direction - What Makes You Beautiful
Fun. feat. Janelle Monae - We Are Young
Rihanna - We Found Love Justin Bieber - Boyfriend Maroon 5 feat. Wiz Khalifa -Payphone
Najboljši rok video:
Coldplay - Paradise The Black Keys - Lonely Boy Linkin Park - Burn It Down Jack White - Sixteen Saltines Imagine Dragons - It's Time Janko Bezjak
To je to
Naročite
V
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj i.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Grupiranje
Sicer sem nekaj časa bil na oddihu, a ravno pred tem sem v novicah zasledil, kako so se eni ter drugi obesili na svarilni zvon, ko se je v neki bovški zloženki pojavilo nekaj v smislu „isto-spolni nezaželeni". Pa so spet razlagali o diskriminaciji in diskreditaciji, pa ža-ljenju ter podobnih neumnostih. Povedali so tudi, da so geji in lezbijke v Bovcu sicer nadvse dobrodošli.
Pa sem pomislil: ma Madona, kaj pa ima to sploh veze? A okrog tega se bomo? En drek me sicer briga, a se je kdo zmotil, kako se je zmotil, če je kdo to napravil namerno in zakaj. Ker sploh ni pomembno ... Česar zares ne razumem, je, zakaj bi se simbol „kdorkoli že" zaželen sploh pojavil v kakšnem turističnem prospektu. To se mi namreč zdi skrajno neumno in še bolj neokusno. Kaj za vraga pa ima to veze s čimer koli, kaj šele s turizmom? A se nam v bližnji prihodnosti obetajo tudi razni napisi, kot je na primer „temnopolti zaželeni, blondinke in blondinci dobrodošli, Jehovim pričam prijazno"?
Kar kri mi zavre, ko vidim kaj takšnega! Ne prenesem, ne, ne, ne! To nenehno grupiranje in predalčkanje, ta neskončen čredni nagon, nenehno lajnanje o nas in onih ter tistih. Mi smo ti in smo takšni, oni so pa tisti in so onakšni. Ni pomembno, vsi smo ljudje. Saj ne pravim, da bi se morali medsebojno ljubiti ter se v hvalnicah opevati, samo vsak naj vsakega pusti pri miru.
Pa saj ta selekcija se ne dogaja samo od zunaj navznoter. Zgodi se od znotraj. Mi smo takšni, enaki, mi smo skupina. Čemu pa črnske skupnosti, pa zveze ateistov ter skupine isto-spolno usmerjenih? Pa takih, ki poslušajo enak žanr glasbe, da religij sploh ne omenjam! Čreda. Množica, ki daje nek občutek pripadnosti in varnosti. Kajti vsi radi ponavljajo, da „smo v skupini močnejši". Ne, močan je individuum. Posameznik, ki izstopi in reče jaz pa tako, in ve, da jih bo zato verjetno fasal. V grupi je vsak pogumen in vsak upa vreči granitno kocko, ker v njej ni identitete. Ker grupa nima obraza, ne imena ali priimka. Stoj sam in pokončno, če že imaš kaj povedati.
Zato prav zares mislim, da so tudi takšni znaki, simboli, napisi diskriminacija, v samem bistvu še bolj ostudna zaradi prefinjenosti in osladnosti. Ker ne zveni kot „zgini peder" ali „spizdi črnuh", pač pa vabi. A s tem daje jasno vedeti, da smo mi tu, oni, na drugi strani debelega zidu, pa so tam. Gobasti, zelene barve, z rogovi in nadvse zlobni ter prav hinavsko drugačni od nas, navadnih, normalnih turistov.
Matic Hriberšek
www.radio-ptuj.si
t v
J \
1.	BALADA - GUSTAVO LIMA
2.	PRINCESS OF CHINA - COLDPLAY & RIHANNA
3.	PAYPHONE - MAROON 5 FT. WIZ KHALIFA
4.	MOVE IN THE RIGHT DIRECTION - GOSSIP
5.	EUPHORIA - LOREEN
6.	WIDE AWAKE - KATY PERRY
7.	GUARDIAN - ALANIS MORRISETTE
8.	ENDLESS SUMMER - OCEANA
9.	CALL ME MAYBE - CARLY RAE JEPSEN
10.	SPECTRUM - FLORENCE & THE MACHINE
11.	GLITTER & GOLD - REBECCA FERGUSON
vsako sredo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8« 98,2° 104^3 bo Janko Bezjak
Kaj bomo danes jedli
TOREK
riževa solata *, sladoledno-sadna kupa SREDA
gobova juha, palačinke z marmelado ČETRTEK
fižolova mineštra, jogurtove miške PETEK
musaka, solata SOBOTA
čevapčiči, lepinje, mešana solata NEDEUA
svinjski kotleti po cigansko**, solata, bučkin
zavitek
PONEDEUEK
sataraš, jabolčni zavitek
* Riževa solata
4 skodelice kuhanega riža, 1 svež paradižnik, 1 manjša zelena paprika, kisle kumare - dve ali tri
manjše, majoneza, kisla smetana, sol, poper (po želji vloženi rakci ali drugi vloženi morski sadeži).
Riž skuhamo, ohladimo, papriko in paradižnik narežemo na drobne kockice (0,5 x 0,5 cm), sesekljamo kisle kumare, dodamo majonezo in kislo smetano (dodajamo v razmerju 1:1, pač toliko, da masa postane lepo kompaktna). Posoli-mo, popopramo, po želji še rahlo okisamo. Pustimo v hladilniku vsaj za eno uro. Po želji dodamo vložene morske sadeže.
**Svinjina po cigansko
4 svinjski zrezki (vratovina), 6-7 dag slanine, 1 čebula, 2 sveži papriki, 2 stroka česna, 2 žlici kisle smetane, sol, mleta sladka paprika, lovorjev list ali rožmarin, olje, pradižnikova mezga.
Meso osolimo, ga potolčemo na obeh straneh, povaljamo v moki in na razgretem olju rahlo popečemo. Meso odstranimo, nakar na isti maščobi popražimo sesekljano čebulo, dodamo pol žličke mlete sladke paprike in narezano slanino. Primešamo še na tanke kolobarje pripravljeno svežo papriko ter paradižnikovo mezgo. Vse skupaj dušimo 20 minut. Na koncu dodamo še kislo smetano. Zrezke medtem premažemo z drobno nasekljanim česnom, jih dodamo omaki v posodi in vse skupaj dušimo še nekaj minut.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Smeh ni greh
BIZNIS
Pride glavni direktor Coca-Cole k papežu v Rim in ga prosi, ali je mogoče, seveda za velike denarce, v molitvi "Oče naš, ki si v nebesih, daj nam danes naš vsakdanji kruh ..." besedo kruh zamenjati z besedo kokakola.
"Daj nam danes našo kokakolo ?" Pa papež razmišlja in razmišlja in slednjič le reče: "Žal, fant, ne bo šlo."
Direktor poklapano odide, papež pa pokliče ekonoma: "Ti, kdaj se nam pa izteče tista pogodba s pekom?"
»Kdo pa je bil to,« se čudi očka. »To je eden od tistih okoljevarstve-nikov. Mamo zmeraj sprašuje, ali je zrak čist ...«
OBVEZNOSTI
»Francl, a nisi na pogrebu svoje tašče?« se čudi sodelavec, ko Francl pride v službo.
»Ma, saj veš, najprej delo, potem šele zabava!«
LOGIK
Blondinka vpraša kolegico: Kaj je dlje? London ali Luna?" Bjonda odvrne: Haloooo! A lahko od tukaj vidiš London al kaj?!"
PREDSTAVA
Kaj si predstavljate pod idealno
žensko?
Posteljo!?
NATANČNOST
Joži se postavi pred ogledalo. Naga.
»Joj, kako sem debela. Pa stara. In zgubana. Tako sem grda, zajavka. Milan, daj, prosim, reci kaj lepega, da ne bom tako žalostna.« »Jah, recimo: tvoj vid je perfekten, draga.«
ČISTOČA
Ata in sin hodita po Čopovi. Pa sine pozdravi tipa, ki gre mimo.
LOVEC
Mlad lovec se je jeseni odpravil lovit race. Močan sunek vetra mu je zbil puško iz rok, ki se je na njegovo žalost sprožila in ga zadela v njegovo moškost. Nekaj ur kasneje, ko se je zbudil v bolnici, je prišel k njemu zdravnik in mu dejal: "Imam za vas dobro in slabo novico. Dobra je ta, da boste kmalu zdrav. Strel je povzročil samo lokalno poškodbo v vaših dimljah in uspelo nam je odstraniti vse šibre." "Dobro, kaj je pa slaba novica", je vprašal lovec.
"Slaba novica je pa to, da je kar nekaj šiber zadelo vaš penis in v njem naredilo kar nekaj lukenj. Priporočam vam da se posvetujete z mojo sestro."
"No ja, saj ni tako hudo," je odgovoril lovec:"Ali je vaša sestra plastični kirurg?"
"To ravno ne," je odgovoril kirurg in pojasnil: "Igra pa flavto v simfoničnem orkestru, pa vas bo lahko naučila, kam postavite prste, da si ne boste scali v oko.«
SESTAVIL
EDI KLASINC
Štajerski TEDNIK
CELICA Z BIČKI, BLODILKA
PETER AMBROŽ
KRATEK ZAPIS, BELEŽKA
NAS PIANIST (ANTON)
BABICA (LJUBKOVALNO)
BELA DUHOVNIŠKA SRAJCA
KANADSKA
PEVKA MORISSETTE
RAZLIČEK, RAZLIČICA
RAJKO GRLIC
RUMENKASTO VINO
NAS PUBLICIST LAH
UMETNO USNJE
RENATA ORAŽEM
VRSTA VRBE
ORODJE TA TREBLJENJE
NASA SLIKARKA MARAŽ
RIBJA KOŠČICA
HALOGENI ELEMENT
PRISTANEK
AKROBATSKA LETALSKA FIGURA
GRETA LOŽAR
DESETNIK, KAPLAR
LOJZE DOLINAR
STOPNJA TISK. ČRK
RAZMOČENA ZEMLJA
ŽELEZOV KRŠEC
DIVJA MAČKA
PREIZKUS (POGOVORNO)
KOŠARKAR DRAGŠIČ
POVRTNINA
BOTRA
OSTRA GRAJA
ŠPORTNA DVORANA V SKOPJU
ELDA VILER
KOŠČEK, GRIŽLJAJ
PRILEŽNICA
KITAJSKA KOSMULJA
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
VETERINAR (ZAVIŠA)
OMELO Z RESAMI
DAVEK V ST. AVSTRIJI
TEMA, O KATERI SE NE GOVORI
DOLŽNIŠKA KNJIGA
RUDI VALENČIČ
TROPSKA SMOLA ZA LAKE
DROBEN OTROK, OTROČAJ
STALJENA KOVINA
VPREŽNA PRIPRAVA
VRNITEV (ZASTAR.)
TOPILO ZA LAKE
Foto: ASV
Foto: ASV
UGANKARSKI SLOVARČEK: BEM = slovenski veterinar in mikrobiolog srbskega rodu (Slaviša, 1926-2003), ELEMI = tropska smola za lake, KALE = športna dvorana v Skopju, MOP = omelo z resami, OSORA = privijalo, sora, svora, SOLER = slovenski pianist, ki živi v Argentini (Anton, 1930-), VRIJ = akrobatska letalska figura, ZOOSPORA = celica z bički, blodilka.
uojaoe 'jejAod 'jeiuo^ 'eiu|ei
'aoojio '¡Luaie 'fijepue|e>i 'eiuai nqej '¡a^ 'eo^nlj 'oa>i 'jod 'imaj^ 'eqojd 'su 'q~| 'lejodjo^ '19 Tua 'ue§o|eq %is 'eueupv 'eqjA eAjs 'oiodsooz 'iuuejqod 'uaoaiu 'e>mo '|oiuod 'oioso :ouabjopoa '3>iNVZId>l 31 A31IS3d
Govori se ...
... da si vlada, ki je politično na silo združila srednje šole v šestih slovenskih mestih, na Po-etovionskem tega (še) ne upa, saj bi sicer izgubila enega svojih najmočnejših centrov političnih podpornikov.
. da lahko sklepamo, da postajajo Poetovionci vedno bolj kulturen narod; medtem ko je znamenita poetovionska noč (tudi zaradi visokih cen) vse slabše obiskana, pri Arsani ugotavljajo, da so njihove kulturne prireditve letos obiskane nadpovprečno dobro.
... da so napoetovionski noči nekateri doživljali pravi teror nad sluhom; in čeprav je bilo napovedano, da se bo razbijaški hauspart)' končal ob 4. uri zjutraj, se je končal šele ob 5. uri; nekateri pa so se malo zmotili, saj so ob odhodu vzklikali na vijaške žaljivke žogobrcarjev.
... da se bo mala haloška obmejna občina, ki je doslej slovela po največjem mejnem prehodu, lahko pohvalila še z eno največjo zadevo. Khrn, gre za največji in najbolj luksuzni vrtec, ka r so jih zgra dili na celotnem Spodnjepodravskem.
... da ostale haloške občine nimajo nič kaj velikega ali ek-stremnega za pokazati ali se s tem pohvaliti. Pa vendar vsako leto avgusta vse občine po vrsti postavljajo klopotce - velikane, ki jih proglašajo za največje. A ko so se z večjim pohvalili Holer-možani, so Haložani v trenutku imeli take z najboljšo tehniko in dodelavo. Klopotce, seveda.
... da klopotce postavljajo tudi v slovenjegoriških občinah, razen v eni. Tam imajo namreč poslanca (prej tudi župana), ki je sam sebe razglasil za klopo-tec, zato jim to ni potrebno. Sicer se nikoli ni hvalil niti s tem, da
je največji, niti s tehniko, je pa bil gotovo najglasnejši.
... da se je rdečedresnim šu-marskim žogobrcarjem končno nasmehnila sreča. Po dveh zaporednih porazih so v gosteh kljub drugačnim napovedim, presenetljivo dosegli zmago.
Vidi se ...
. da je poetovionska mestna občina, kar se tiče turističnega obiska, zadnje čase resno ogrožena od sosednje, nekoliko mlajše občine, skozi katero se zadnje dni vijejo nepregledne kolone tujcev.
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Foto: Suzana Zajšek
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! »Vedno objavite zanimivo sliko tedna in tokrat smo se tudi mi odločili, da vam pošljemo nekaj pomladnega oz. poletnega, in sicer sliko naših čudovitih lilij na domačem vrtu. Če bo tudi vam tako všeč kot je nam jo pokažite tudi ostalim,« je ob fotografiji zapisala naša dolgoletna naročnica Suzana Zajšek s Ptujske Gore
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 13. avgusta, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta:_
Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali nagrajenca, ki bo nagrado prejel po pošti. Nagrado prejme Niko Ljubec, Zabovci 61, Markovci.
Iskrice
RADIOPTUJ
89,8*98,2*104,3 www.radio-ptuj.si
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakpskpp
			7	3		2		
	6		1			4	8	
8	2	1						5
6				7	2	9		3
		5	4		9	1		
2		4	3	8				7
5						7	9	1
	4	3			7		6	
		2		5	6			
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven		©©	€€	0
Bik.	¥	©	€€	00
Dvojčka		©©	€	000
Rak	¥	©©	€€€	0
Lev	¥¥¥	©	€€	00
Devica	¥¥	©©©	€	000
Tehtnica	¥	©	€€€	00
Škorpijon	¥¥	©©	€	000
Strelec	¥	©©©	€€€	0
Kozorog	¥¥¥	©©	€	000
Vodnar	¥	©©©	€€€	00
Ribi	¥¥	©	€€	000
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 7. do 13. avgusta 2012. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
(Vir: www.pregovor.com) •k-k-k
„»Izobražen je tisti človek, ki ve, kje bo našel tisto, česar ne ve.« Georg Simmel
•k**
»Kjer je veliko znanja, je tudi veliko bolečin, kdor zbira znanje, zbira tudi trud in muko.« Michael E. de Montaigne
»Ljudje bi se morali več učiti drug od drugega in manj učiti
.« Peter Ustinov
»Več ko znaš, več sreče boš imel.« Burmanski pregovor •k**
»Precej je treba vedeti, preden opaziš, kako malo veš.« Karl
Heinrich Waggerl
•k**
»Polovično znanje je nevarnejše od neznanja.« Bolivijski pregovor
•k"k"k
»Znanje je moč.« Latinski pregovor •k"k"k
»Visoko čislam učenjaka, ki nam preganja temo zmot, a še bolj cenim poštenjaka, ki ve in hodi pravo pot.« Simon Gregorčič
•k**
»Suverenost človeka je v znanju.« Francis Bacon •k"k"k
»Majhno znanje dela ljudi ohole, veliko pa - zmerne. Zato prazno klasje napihnjeno dviga glavo, polno pa se skromno sklanja k zemlji.« Pablo Neruda
•k"k"k
»Ni važno, da zna človek dosti stvari, temveč, da jih zna uporabiti.« Alfred Tennyson
•k"k"k
»Samo to vem, da nič ne vem.« Sokrat
22 Štajerski TEDNIK
Poslovna in druga sporočila
torek • 7. avgusta 2012
Po lanski uspešno zaključeni akciji, v kateri smo iskali naj natakarja/-ico, smo se letos ponovno odločili pripraviti akcijo poletja, le da bomo tokrat izbirali
NAJ MEDIOIN MEDICINS
Naj medicinska sestra / medicinski tehnik po vašemizboru bo prejel/a:
Paket OLIMSKI ODDIH vključuje:
2-krat polpenzion z olimskim samopostrežnim bifejem, kopalni plašč, termalno vodo v sobi,
kopanje v bazenih Wellness centra Termalija, kopanje bazenih v Termah Tuhelj,
kopanje v Termalnem parku Aqualuna (od maja do septembra), vodno aerobiko po programu, telovadbo za dobro jutro, uporabo fitnes studia,
nočna kopanja v Wellness centru Termalija - ob petkih in sobotah, živa glasba za ples v Gostišču Lipa. Turistična taksa se plača v recepciji.
Dodatno pa smo pripravili tudi se tolažilne nagrade za srečne izžrebance, ki boste glasovali.
SAAH01HS&RESORTS
\ WORLD
^Catering
üMmvmm
Gostilna
K.ibič
octenisept®1
A
IK 2012
Nekdoizmed vas, ki boste glasovali pa boste prejeli: DRUŽINSKI PAKET - STARI, GREVA NA SAFARI - za kopanje v Termalnem parku Aqualuna vključuje:
•	kopanje, 4-krat hrana - piščančji zrezki s pomfritom, 4-krat pijača -voda 0,5 I z okusom ali brez okusa, majica za otroke
•	2 odrasla + 2 otroka (5-14 let)
www.terme-olimia.com
Terme 01 i m i a
Trenutni vrstni red (prvih 15):
±an
RESTAVRACIJA
ZDENKA VERSIC - AMBULANTA DR. SASKO
MARIJA KOZEL - ORDINACIJA DR. BERIČ
VALERIJA BOŽIČKO - SPLOŠNA AMBULANTA VIDEM
ANDREJA BRAČIČ - AMBULANTA DR. PRIBOŽIČ
IVANKA POTRČ - INTENZIVNA NEGA SPLOŠNE BOLNIŠNICE PTUJ
DARJA HORVAT - ZASEBNA PATRONAŽA ORMOŽ
IGNAC BALAŽIČ - PSIHIATRIČNA BOLNICA ORMOŽ
STANKA ZUPANC - AMBULANTA DR. JOVANOVIČ
JADRANKA GERDAK-GINEKOLOŠKI ODDELEK SPLOŠNE BOLNIŠNICE PTUJ
NATALIJA KIDRIČ - ZD KIDRIČEVO
STOPAJNIK IRENA - ZDRAVSTVENI DOM PTUJ
ALENKA RATEK-INTERNI ODDELEK SPLOŠNE BOLNIŠNICE PTUJ
KARMEN KODERMAN VTIČ - AMBULANTA ZG. HAJDINA
ANDREJA OBRAN - ZD ORMOŽ
DANICA AMBROŽ - DOM UPOKOJENCEV MURETINCI
GLASOVALNI KUPON
NAJ MEDICINSKA S
MEDICINSKI TEHNIK 2012
Glasovalni kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik, d.o.o., Raičeva 6, 2250 Ptuj
Zaposleni v družbi Radio Tednik Ptuj in z družbo povezane osebe ne morejo glasovati z svojo naj medicinsko sestro I medicinskega tehnika.
Akcija poteka od 10. 7. do 28. 8. 2012.
ZmagovalecI-ka akcije bo objavljena v torek31. 8. 2012, prav tako bomo takrat objavili izžrebane nagrajence. Obvestila o prevzemu nagrad boste prejeli po pošti.
Prireditvenik
Torek, 7. avgust
10:00 Ptuj, Mestni kino: festival Kino brez stropa, film Mumini lovijo komet, Kino vrtiček - s splavom v vesolje
14:00 Ormož, grad: festival O.F.A.K 2012, zabava na bazenu; 17:00 meditativno doživetje v parku, gongi, glasbila ljudstev sveta; 21:00 stand up večer
18:00 Ptuj, Vičava: praznik MO Ptuj; dan spoštovanja vrednot NOB na Ptujskem
21:00 Ptuj, grad: festival Kino brez stropa, film Umetnik
Sreda, 8. avgust
18:00 Ormož, grad: festival O.F.A.K 2012, meditativno doživetje v parku; Tai
Ji Quan; 21:00 filmski večer, Tomo Križnar - Oči in ušesa boga 19:00 Ptuj, Slovenski trg: Terasafest 2012, KPŠ, fotografska razstava Jureta
Eržena (Ne)povratno 20:00 Žetale, OŠ: zaključna prireditev mladinske izmenjave TD, MLadi v
akciji, Svet je oder 21:00 Ptuj, grad: festival Kino brez stropa, film Ženska, ki poje
Četrtek, 9. avgust
10:00 Ptuj, Mestni kino: festival Kino brez stropa, film Disko črvit, Kino vrtiček
- Čas za disco - Disco Time 17:00 Ormož, Mestna graba: festival O.F.A.K 2012, turnir odbojke na mivki 21:00 Ptuj, grad: festival Kino brez stropa, film Štirje levi 23:00 Ptuj, grad: festival Kino brez stropa, film Okrožje 9
Petek, 10. avgust
16:00 17:00
18:00
21:00
21:00 21:00 23:00
Podlehnik, Gorca: postavitev klopotca TD Podlehnik Ormož, Kerenčičev trg: festival O.F.A.K 2012, športno doživetje v parku, cappoeira; 20:00 gledališka, hip-hop in šola orientalskega plesa; 22:00 zabava
Zavrč, Goričak, kulturna dvorana: 16. občinski praznik Zavrč; društveni večer
Lenart, Dom kulture: Len-Art, poletje v Lenartu, koncert Big banda
Radia Šmarje pri Jelšah
Ptuj, grad: festival Kino brez stropa, film Alpe
Ptuj, Slovenski trg: Terasafest 2012, KPŠ, koncert Ana Pupedan
Ptuj, grad: festival Kino brez stropa, film Zaklonišče
(•TUJSKA TELEVIZIJA
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
v
Štajerski
TEDNIK
■.■».■J^JK.W.ll-I.I.W.M
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO S. URE DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE
^ovd'.) AVTOMOBILI P.R.
Industrijska 9, MARIBOR 02 2283020, 031 658 679
NOVA VOZILA FORD POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD KREDITI NA POLOŽNICE BREZ POLOGA ODKUP VOZIL & ODPLAČILO LEASINGOV & MENJAVE
LETNIK CENA« OPR.
CHEVROLET CRUSE 1.616 LS FORD CMAX 1.6 TREND FIAT ST1L01.616V DYNAM. RENAULT MEGANE 1.5 DCIII AUDI A41.9 TBI KAR. FORD FUSION 1.6C0MF. FORD TRANSIT 300S 2.0 D NISSAN NOTE 1.416V OPEL ASTRA GTC 1.4 COUPE PEUGEOT 2071.41 VOLKSWAGEN GOLF 2.0 SDI FORD FIESTA FRESH FORD FUSION 1.01 EBONY-GAR. KIA CEED1.4 FRESCH BMW 3251AVT0MATIK
SE VEC VOZIL NAJDETE NA: www.avto.nat/avtomobilipr
2010	9.600,00	KOT NOV	KOV. SIVA
2000	8.900,00	1.LAST.	KOV. T. SIVA
2004	2.990,00	1.LAST.	KOV. T. MODRA
2004	3.990,00	KUMA	KOV. SIVA
2002	4,990,00	EL. PAKET	RDEČA
2006	5.290,00	SAMO 76.280 KM	KOV. SV. MODRA
2004	5.490,00	SAM0139.000 KM	BELA
2008	6.690,00	1.LAST.	KOV. MODRA
2008	7.450,00	1.LAST.	KOV. SREBRNA
2010	7.990,00	1.LAST.	KOV. SV. MODRA
2007	7.490,00	NIZKA PORABA	MODRA
2007	5.790,00	LE 68.801 KM	KOV. ČRNA
2011	9.890,00	L£ 6.450 KM	KOV. ČRNA
2007	6.890,00	VEUK0OPREME	KOV. ČRNA
2005 13.000,00		TEMP., XENON	KOV. ČRNA
Torek 7,8, 8:30 Prodajno okno &00 Dnevnik 7V Maribor-pori, 9:25 Kolilojlca - por. 1:50 itfo kanal 0,00 Ptujska kronika - pori. 0:20 Irifa kanal 1:00 Modro-pni 1:35 Info kanal
peon
1:45 Prodajno okno 2:00 PtuisM krn it; 2:20 EPK napovednik - pon.
2:50 Prodajno okno 3:05 Pomurski tednik -¡ton, 3:3: lofo kgnal 15:35 Kuhm lica
:D0 Ptijjsfca kronika - pon, 10:20 Info kanal 0:30 Prodajno okno 7:00 Info kanal 6:00 Ptujska kronika-pon. 3:20 Kultura na dlani - 6. oddaja - pon. 9:15 Info kanal 9:30 Zemlja in mi - pon.
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
17:00 Cista umetnost -10. oddaja - pon. 17:30 Info kanal 3J0 Povabilo na kavo-pon. 3:35 Kultura na dlani - B. oddaja - pon. 9:30 Info kanal 20:00 Ptujska kronika-pon. 2320 Zemlja inmi-9. oddaja-pon. 20:50 Povabilo na kavo - pon. 21:25 Resi TV Gorišnica 22:25 Info kanal Četrtek 9.8. 8:30 Prodajno okno 9:00DnevnkTVMaribor-pon. 9:25 Kuhinj ca- pon. 9:50 Info kanal IDiZO Modro - pon. 10:55 info kanal
11:45 Proda no okno 2:00 Ptujska kronika 12:20 EPK napwednik - pun.
20:00 Ptujska kronika -Sport(no) - pon. 20:50 Intense - učinkovita roba energije-por.
21:3511. renta PtujEanka-pon. 21:5510, Poli maraton -pon. 22:00 Ptujska kronika - pon. 22:20 Ptujsko odrsko deske - 3. oddaja - pon. 22:50 Info kanal Sreda 3.3. S: 3 3 Prodajno okno 9:00 Dnevnik TV Maribor - pon. 9:25 Kuhinjrca - pon. 9:50 Info kanal 0:00 Ptujska kronika-pon. 0:20 Info kanal 1:00 Modro - pon. 1:35 Info kanal 1:45 Prodajno okno 2:00 Info kanal 2:50 Prodajno okno 3:05 Info kanal E:35 Kuhinji ra 0:00 Ptujska kronika -pon. 6:20 info kanal 10:30 Prodajno okno
¡5 Info kanal 00 Prodajno okno 13:15 Info kanal 5:1511, PtuiCanka - pon. 5:30 Kuhinj ica 6:33 P: jjsha kronika-pon. ;20 Info kanal 30 Prodajno okno
00Cista umetnost-10.oddaja-pon. 7:36 Info kanal
00 Ptujska kronika-pon. 3:20 Linea Sne! I a - pon. 3:35 Info kanal
9:35 Moto scena - 9. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Epk oapovednik 20:50 Predstavitvena oddaja o
kartirp - pon. 21:00 Ptujske odrske deske -
8.oddaja-pon. 21:30 Zemlja m mi - pon. 22:00 Ptujska kronika-pon. 22:20 Športnik leta 2011 - pon. 22:40 Info kanal	, ,
www.petv.tv
Dratj ns Mto iprtmliiti M n U in SI01 rv
Mali oglasi
STORITVE
IZVAJAMO IZOLACIJO VLAŽNIH HIŠ, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela. Hack Janos, s. p. Telefon 02 579 91 66, 041 636 489.
NEPREMIČNINE
Vrstne hiše Skorba. Aleksander Lončarič s.p. 041 646 662
KMETIJSTVO
NESNICE MLADE, cepljene, v začetku nesnosti, rjave, črne in sive prodajmo vsak dan od 8. do 1 7. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursos ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM odojke, cena 2,60 €/kg. Možnost dostave. Tel. 041 670 766 - Ptuj.
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051 667 170.
sadjarstvo, vinogradništvo In vinarstvo
■ prilogo
V julijsko-avgustovski številki revije Sad lahko berete o poletnih jablanovih sortah, pridelovanju vin posebnih
kakovosti in razlogih za rožnato obarvanje belih vin. Pišemo tudi o obvladovanju
vplivov poletnih ujm v zelenjavnem vrtu, namakanju vrtnin z dognojevanjem in eroziji pridelovalne zemlje, ki jo povzročajo močne padavine....
Revija Sad - 23 let z vami. Naročila: 040 710 209 oz. na www.sad.si.
Je čas, ki da, je čas, ki vzame, pravijo, da je čas, ki celi rane.
In je čas, ki nikdar ne mine,
ko zasanjaš se v spomine.
SPOMIN
Mineva žalostnih pet let, odkar nas je mnogo prerano zapustil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek, brat, tast, stric in boter
Srečko Kurnik
IZ PODVINCEV 117 a
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu ter z lepo mislijo in svečko počastite spomin nanj.
Vsi njegovi
PRODAJAMO bele piščance domače reje. Irgoličivi, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji. Tel. 71 3 60 33, zjutraj do 9. ure in po 16. uri.
PRODAM 2 kravi, simentalki, visoko breji in več telic simentalk, težkih od 200 do 300 kg. Tel. 041 886 520.
PRODAM teličko simentalko, staro 10 tednov. Telefon 753 75 31.
Njive v občinah Videm, Ptuj in Haj-dina vzamem v najem. 041 315 392.
PRODAM odojke. Tel. 051 342 491.
BELO mešano vino in gemaj ugodno prodam. Tel. 041 707 528._
PRODAM traktorsko škropilnico -350 l. Tel. 031 798 251._
PRODAM ladijski pod - brune ter 60 m2 tlakovcev. Tel. 051 890 761.
PRODAM belo mešano vino, sorte laški in renski rizling, sovinjon. Tel. 031 736 108.
RAZNO
PRODAM več klopotcev različnih velikosti. Tel. 745 63 51 ali 031 683 355.
Krvodajalci
28. junij 2012: Andrej Žuran, Mi-hovci 76, Velika Nedelja; Katarina Horvat, Vrtnarska 14, Ormož; Branislav Svenšek, Žetale 105; Marta Ambrož, Gajevci 17 c, Go-rišnica; Slavko Ciglar, Kicar 11 a, Ptuj; Andrej Orovič, Kicar 61 a, Ptuj; Janez Klinc, Dolane 25, Cir-kulane; Matjaž Princ, Podlože 39 a, Ptujska Gora; Danica Ambrož, Mala as 4, Gorišnica; Antonija Korent, Črmlja 12, Trnovska vas; Robert Cestnik, zagrebška cesta 113, Ptuj; Monika Banko, Dra-govič 40 a, Juršinci; Mitja Pinter, Gorca 53 b, Podlehnik; Leon Ka-učevič, Apače 177 a, Lovrenc na drp.; Martin Prevolšek, Čermožiše 45 c, Žetale Ivan Furman, Grlinci 40, Juršinci; Roman Korent, Črmlja 12, Trnovska vas; Martina Bolcar, Spuhlja 99 b, Ptuj; Slavko Arklenič, Markovci 67 f; Petra Dominc, Rimska ploščad 17, Ptuj; Sandi Galič, Veliki vrh 62, Cirkulane; Vesna Plut, Jiršovci 17
a,	Destrnik; Albin Voda, Destrnik 28 b; Ivan Korošec, Makole 3; Danilo Beranič, Pleterje 31 a, Lovrenc na drp.; Boštjan Grajfoner, Sp.Korena 33, Zg. Korena.
14.junij 2012: Miroslav Špindler, Velika Nedelja 2 b; Verica Pinta-rič, Veliki Brebrovnik 94; Robert Munda, Strmec pri Ormožu 2 a, Velika Nedelja; Jožef Pintarič, Veliki Brebrovnik 94, Miklavž pri Ormožu; Mirko Horvat, Podgorci 62; Bojan Kokol, Bresnica 11, Podgorci; Sašo Meško, Mihovci 10
b,	Velika Nedelja; Andrej Fijačko, Potrčeva cesta 44, Ptuj; Dragan Radolič, Soviče 7 a, Videm pri Ptuju; Bojan Bratuša, Mezgov-ci ob Pesnici 5, Dornava; Milan Avguštin, Lešje 37, Majšperk; Andrej Smiljan, Kraigherjeva 22, Ptuj; Sergeja Krajnc, Cirkovce 48; Sonja Foštnarič, Hrastovec 26 d, Zavrč; Andrej Zamuda, Gajevci 49, Gorišnica; Boris Dreisibner, Spuhlja 101 a, Ptuj; Dragutin Galinec, Pobrežje 136 a, Videm; Edi Čeh, Vitomarci 3 a,; Edita Bedrač, Kraigherjeva 22, Ptuj; Vladimir Štagar, Zamušani 22 a, Gorišnica; Igor Kokol, Dravinjski vrh 68, Videm; Tomi Cvetko, Za-vrč 9; Gregor Smolej, Majšperk 59; Janez Goričan, Placar 11 a, Destrnik; Tadej Svenšek, Lovrenc na Dr.polju 1; Lidija Lozinšek,
Gorišnica 56 a; Darjan Podgoršek, Placarovci 14 b, Gorišnica; Danijel Nahberger, Kopališka 14, Kidričevo; Matilda Firbas, Moškanjci 125l, Gorišnica; Ivana zupanič, Muretinci 14, Gorišnica; Janko Zelenik, Nova vas pri Mar-kovcih; Marija Lesjak, Miklavž na Dr.polju; Marija Kristovič, Zabovci 29, Markovci; Iva Lah, Orešje 97, Ptuj; Janez Kokot, Korenjak 16, Zavrč; Valerija Preac, Gorišnica 143; Marija Jakolič, Rabelčja vas 38, Ptuj; Vinko Cvetko, Hlaponci 53, Polenšak; Sabina Pravdič, Gajevci 27 a, Gorišnica; Denis Brumen, Sakušak 26, Juršinci; Irena Mihalinec, Rimska ploščad 20, Ptuj; Milan Hebar, Trubarjeva
11,	Ptuj, Vesna Šuligoj, Apače 59 a, Lovrenc na drp.; Borut Plohl, Aškerčeva 23, Ptuj; Alojz Gojčič, Brezje pri Oplotnici; Robi Kurnik, Hočko Pohorje 78. Vida Škvorc, Breg 1, Središče ob Dravi; Marta Hanžič, Obrež 125 a, Središče ob Dravi; Miran Medved, Podgorci 1 a; Boštjan Petučnik, Grabšenci
12,	Sv.Jurij ob Ščavnici; Vesna Ja-rac Kodrič, Čermožiše 98, Žetale; Mojca Zavec, Sakušak 28 a, Jur-šinci; Anton Butolen, Žetale 42; Ivan Skok, Žetale 49; Janko Mu-hič, Prvenci 5 a, Markovci; Dejan Bele, Dobrina 4, Žetale; Magdalena Fišer, Čermožiše 77 a, Žetale; Sabina Drevenšek, Ul.H.Lacka 2, Ptuj; Milena Muršič, Moškanjci 67
a,	Gorišnica; Gorazd Šket, Abra-mičeva 11, Ptuj; Anton Cafuta, Zg.Jablane 18, Cirkovce; Marjan Kokol, Levajnci 30, Destrnik; Peter Brodnjak, Kozminci 25 a, Pod-lehnik; Fridi Kos, Čermožiše 54
b,	Žetale; Marija Arnuš, Rimska ploščad 3, Ptuj; Zdravko Tobijas, Kicar 13 b, Ptuj; Tatjana Pernek, Čermožiše 52, Žetale; Izidor Štaj-nberger, Žetale 94; Mihael Vajda, Muretinci 47 a, Gorišnica; Zlatka Vilčnik, Muretinci 20, Gorišnica; Irena Vodušek, Čermožiše 45, Žetale; Ivo Baklan, Orešje 198, Ptuj; Jožef Vogrinc, Žetale 24 b; Simona Mihalinec, Gorišnica 34; Stanko Pulko, Žetale 52; Bojan Korpar, Žabjak 24, Ptuj; Janez Škerjanec, Tibolci 19 b, Gorišni-ca; Avgust Kodrič, Čermožiše 98, Žetale; Mojca Brumen, Ul. Borisa Kraigherja, Kidričevo; Martin Lampret, Majšperk 37.
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
www.siptv.si
TOREK 7.8.
SREDA 8. 8.
00:00 Video strani 8:00 Grajena: Zapojmo prijatelji si 10:00 Polka in Majolka 11:00 Video strani 18:00 Glasbena oddaja 19:30 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Kronika iz Občine Destmik 22:15 Glasbena oddaja 23:00 Video strani
00:00 Video strani 8:00 100. LetPGD Hajdina 9:30 Oddaja iz preteklosti 11:00 Video strani 18:00 Hajdina - Iz domače skrinje 20:00 Oddaja iz Občine Hajdina 21:30 Hajdina: Oddaja iz preteklosti 23:00 Video strani
ČETRTEK 9. 8.
00:00 Video strani 8:00 Oddaja iz Občine Dornava 8:55 Ujemi sanje 10:00 Utrip iz Ormoža 11:10 Video strani 18:00 Dornava: Iz domače skrinje 20:00 Oddaja iz Občine Dornava 21:30 Domava - Iz domače skrinje 22:45 Ptujska kronika 23:00 Video strani
Z vami že 15 let!
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340 Domava 116 D, 2252 Domava
Koračice • Klateški pes sledil svojemu lovskemu nagonu
Pes v ogradi pobil 13 ovc
Albin Bratuša iz Koračic 83 v občini Sv. Tomaž je v petek popoldne, okoli 15. ure, v ogradi z ovcami, ki je v grabi, le streljaj od hiše, našel 13 pomorjenih ovc in psa, ki je čuval svoj plen. Ker je bil pes napadalen, policisti, ki so prišli na prizorišče, niso imeli druge možnosti, kot da ga usmrtijo.
Pes se je očitno nekako uspel splaziti v ogrado, kjer se je pasla čreda 33 ovc in mladičev. Ovce so bile zagrajene z 1,25 metra visoko žično mrežo in so imele na voljo zagrajeno območje v velikosti 2,5 hektarja. Lastnik je ovce v to ogrado, ki je od kmetije oddaljena le kakšnih 300 metrov, v torek pripeljal z drugega pašnika. Ker je ograda urejena in je napajanje avtomatizirano, jih je lastnik vsak dan le za kratko pogledal, zato ne ve, kdaj se je pomor začel. Pomorjene ovce so imele pregriznjene vratove, kar kaže, da se je v psu zbudil njegov nagon in ni mogel nehati klati. Pes je ovce lovil, da so se utrudile, ker pa mu niso imele kam uiti, jim je na koncu pregriznil vrat. Ovce so se v želji, da bi se rešile, zatekle tudi v vodo, ki je na parceli.
Ovce Albina Bratuše se na istem mestu pasejo že 10 let in
ne ali pomorjene divjadi, ki jih pokončajo klateški psi. V gozdu je kar koli težko dokazati. Ustreliti psa ne smeš, ker ga ščiti zakon, ujeti pa ga tudi ne moreš. In tako se ne zgodi nič." Albin Bratuša je mnenja, da bi bilo to področje treba ustrezno urediti z zakoni, saj
lovci ne morejo nič, zaradi psov pa se lovci s sosedi ne nameravajo prepirati. Na vprašanje, ali bo tožil lastnika psa, pa je povedal, da so policisti vse zabeležili in da je stekel običajen postopek: „Če je v državi kakšen red, se bo to uredilo, kot je treba, če pa ga ni, pa ne." Na podlagi čipa, ki ga je imel pes, so namreč izsledili tudi lastnika psa. Ta bo imel s celotno zadevo verjetno precej stroškov, saj je samo škoda, ki jo je utrpel Albin Bratuša, ocenjena na 1400 evrov. K temu je treba prišteti še odvoz kadavrov, verjetno pa tudi kazen ne bo majhna ...
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Albina Bratuša iz Koračic smo ujeli pri žalostnem opravilu. S pomočjo sosedov in prijateljev je po travniku pobiral ostanke pobitih ovc.
napad psa se je zgodil že drugič. Pred približno tremi leti so mu psi pobili 7 ovc. Takrat niso ugotovili identitete psa in lastnika, vendar gotovo ni bil isti kot tokrat, saj je ta mlajši.
Albin Bratuša je bil ob dogodku vidno pretresen, saj pomeni ne le finančno izgu-
bo, ampak tudi pospravljanje razdejanja, nabavo novih ovac, težave z mladiči, ki so ostali brez mam. Poleg tega pa je sit neodgovornega ravnanja z živalmi, s katerimi se kot lovec zelo pogosto srečuje. „Lov-ci v naših gozdovih tedensko najdemo primere poškodova-
• y ■■ :
Foto: Viki Ivanuša
Pes je poklal 13 ovc, dve pa sta bili tako močno poškodovani, da jima je veterinar skrajšal muke.
Središče ob Dravi • Start 3. Moskva classic toura 2012
Krenili na več kot 7500 kilometrov dolgo pot
V petek popoldne je izpred občinske zgradbe v Središču ob Dravi na pot krenila odprava 3. Moskva classic toura 2012 z oldtimerji po Rusiji. Na okoli 7500 kilometrov dolgo pot sta jih poleg domačinov pospremila tudi župan Jurij Borko in ruski vojaški ataše v Sloveniji Anton Mamontjuk.
Kot je povedal vodja po-potniške avanture Franc Škrjanec, je zaradi zahtevnosti ture v letošnjo odpravo vključenih le šest ekip s štirimi starimi in dvema novima voziloma s trinajstimi potniki. Odprava je sestavljena iz udeležencev iz vseh koncev Slovenije - Ljubljane, Kranja, Celja, Krškega in Prle-kije. Vozila so stara od 28 do 35 let, v ekipi pa sta dve katrci (Renault 4), visa, golf in dva mercedesa. Skupno bodo prevozili okrog 40.000 kilometrov in za to potrošili 3.000 litrov goriva. Pot
£(¡¿y'&uka, budilka
89,8 98,2 104,3 Mb
roáíuíajU naá tudi na ápietu: www. radio-pluj. ái
RADIOPTUJ
89,8-98,2-ICH3
jih bo vodila skozi Hrvaško, Madžarsko, Slovaško, Poljsko, Litvo, Latvijo, Rusijo ter Ukrajino. Začrtali so si traso, ki jih vodi v krog, tako da si bodo ogledali lep kos Rusije. V tej prostrani deželi bodo poleg Moskve obiskali tudi Volgograd, nekdanji Stalingrad, mesto heroj iz druge svetovne vojne. V Moskvi načrtujejo tudi fototermin na Rdečem trgu, obisk veleposlaništva in nekaterih ruskih časopisov.
Prva etapa je dolga 1300 kilometrov in še nekaj je tako dolgih, vmes pa so tudi dnevi, ko bodo prevozili le po 600 kilometrov. Za pot so se pripravljali že več mesecev, ko so se člani odprave spoznavali in družili, da bi postali prava ekipa. Koliko takšna pot stane, nam Franc Škrjanec ni povedal, je pa postregel z informacijo, da bencin v Rusiji stane le 40 centov. Ker se v tako kratkem času toliko dogaja, utrujenosti praktično na poznajo, saj je toliko zanimivih stvari na poti. Bolj naporna je pot domov, ko vsi nekako bolj pritisnejo na plin.
Vrnili naj bi se predvidoma 22. avgusta.
Viki Ivanuša
Foto: zasebni arhiv
Odprava 3. Moskva classic toura 2012 se je pred odhodom od doma poslovila še od župana Jurija Borka in vojaškega atašeja Antona Mamontjuka.
Napoved vremena za Slovenijo
Če velikega srpana veter zvedri, 18/27 vreme še dolgo trpi.
Osebna kronika
Rodile so: Mihaela Genc, Vorančeva ul. 21, Poljčane -deček Taj; Tatjana Mužerlin, Sp. Leskovec 2 a, Zg. Le-skovec - deček Jure; Metka Meško, Peršonova ul. 47, Ptuj - deček Matija; Anica Pogelšek, Hošnica 76, Laporje - deklica Sanja; Maja Samastur, Slape 30, Ptujske Gora - deček Rene; Marjeta Kozel, Mala Varnica 18 b, Zg. Leskovec - deček Tim; Renata Lebar, Grajenščak 30, Ptuj
-	deček Jakob Janez; Klementina Ciglar, Ob železnici 8, Kidričevo - deček Marsel; Ana Marija Baumhakl Kopri-vec, Goričica pri Moravčah 19 a, Moravče - deček Liam; Mateja Gojkošek, Draženci 66, Hajdina - deček Timotej; Klavdija Began, Pohorska ul 30, Maribor - deček; Natalija Premzl Ivančič - deklica Evelina; Sonja Brunčič, Trnovska vas 10, Trnovska vas - deček Timotej; Jasmina Zagoršek, Spodnji Velovlek 43, Ptuj -deček Ian May; Iris Lovrec, Terbegovci 39, Sv. Jurij ob Ščavnici - deček Lucas.
Umrli so: Barbara ŠIBILA, roj. Turnšek, Sela 10 a, roj. 1946 - umrla 26. julija 2012; Franc KAMENŠEK, Žetale 38, roj. 1940 - umrl 20. julija 2012; Marija GAVEZ, roj. Črnivec, Cirkulane 15, roj. 1921 - umrla 29. julija 2012; Dragica HUZJAK, roj. Putora, Gregorčičev drevored 5, Ptuj, roj. 1922 - umrla 26. julija 2012; Štefanija ŠERUGA, roj. Horvat, Poštna ulica 1 a, Ormož, roj. 1930 -umrla 30. julija 2012; Henrik MEŠKO, Mihovci pri Veliki Nedelji 39, roj. 1928 - umrl 27. julija 2012; Terezija SKOK, roj. Ahačič, Korenjak 33, roj. 1920 - umrla 30. julija 2012; Jožef ZAMUDA, Placerovci 14, roj. 1934 - umrl 31. julija 2012; Galina ŠMIGOC, roj. Vinokurova, Ptuj, Potrčeva cesta 26, roj. 1937 - umrla 28. julija 2012; Marija BUTO-LEN, Naraplje 17, roj. 1940
-	umrla 30. julija 2012; Terezija REISMAN, roj. Veselič, Ul. Lackove čete 11, Ptuj, roj. 1933 - umrla 31. julija 2012
Poroke - Ptuj: Matej VINDIŠ in Mateja KOLARIČ, Janežovski Vrh 21 c; Bojan MURKO in Staška BENKO, Janežovski Vrh 47; Robert SAMEC in Liljana PLOJ, Ribiška pot 16, Ptuj; Aleš TOPLAK, Podvinci 83 a, Ptuj, in Karmen KOSTANJ EVEC, Bukovci 119; Uroš BUNDERLA in Barbara VOZLIČ, Toplakova ul. 1, Ptuj
Poroke - Ormož: Franc Tušak in Valerija Vnuk, Zamu-šani 1 a, 2272 Gorišnica.
Danes bo večinoma sončno. Ponekod bo zapihal vzhodni veter. V hribovitem svetu bo popoldne možna kakšna ploha. Najnižje jutranje temperature bodo od 14 do 20, ob morju 22, najvišje dnevne od 26 do 32 stopinj C.
Obeti
V sredo in četrtek bo povečini sončno in še malo manj vroče. Na Primorskem bo pihala šibka burja.
RADIOPTUJ
tea- áfetetcc
www.radio-ptuj.si