PoftitJn« ptaJssna w geS«awlnl. ¥8, Št, 233. V LgubSJani« v rsadeil© IS, ©ktobra 1922, P©$amQ št. 1 Oln. IflPREJ Glasil® SociaBistKne stranice Jugoslavije. Ka? Je s predvolitramt? v Ljubljanska krajevna organizacija naše stranke je sklenila, da bo sestavila skupno listo z drugimi opozicionalnimi strankami le takrat, če bodo te priprav-H?ne izvesti predvolitve. na podlagi katerih bo pravično razdeljeno število mandatov. ki naj posameznim strankam pripadejo. P Vzrokov za ta korak imamo več. ulavni je pa gotovo ta. da uči marksizem. socialistična stranka ne sme pri nobe-•n volitvah napravit; kompromisa, tem-“ ima dolžnost nastopiti samostojno, da e v boju uveliavi ter v boju spozna svoje ^'atelje. Kajti na namišljene prijatelje se teri I?ore zanašati, prave pa spozna šele i,i ^e se ie treba za svoje prepričanje •zkazati. Socialistom so volitve v prvi vrsti Pomoček za zgradbo bojne orgamza-I 3e/ v drugi vrsti šele pridobitev posto-v dotični instituciji, za katero se volitve vrše. žim ^OVTh pa Povemo odkrito, da sovra-^mo zeleno mizo. Ne maramo, da bi se J1' kaki razgovori med posameznimi oaitelji, temveč med organizacijami. .. Dovoli slabih izkušeni imamo z vo-'teljskimi kompromisi, če voditelj nima acl seboj organizacije, ki mu daie smerne za njegovo delo zaide prej ali slej na napačna pota. Bivši odborniki naše stranke v ljubljanskem občinskem svetu, so napravili tak gnil kompromis, so se azadnie^tako globoko zakopali v tisto ‘bratovščino«, da so hodili k blagoslavljanju novih zvonov. M s ha Slana se veseli. (Konec.) Miha Slana je videl čudne sanje. ~«el0 se mu je da stoji v veliki, lepo Okrašeni dvorani. Z desne in leve gledajo neme oči velikih državnikov iz davne “Oteklosti, sredi dvorane stoji velika ze-®na miza. Na zeleni mizi leži debela knjiga — z velikimi rdečimi črkami označena »uradniška pragmatika«. Do tu je bilo vse v redu. Miha Slana ie le razprostrl y sanjah roke da objame to dragoceno kjjiigo. Tu pa se je zgodilo nekaj, kar ]e Ollo krivo, da se je Miha Slana pozneje Prebudil ves prepoten. Debela knjiga je ^ostajala tanka in dolga, izgubljala je rdečo barvo in se izpreminiala v umaza-n°~sivo. iz kota se je potegnila v kot, prestrašeni Miha Slana ie zagledal ogromno rakuljo pred seboj. Razdeljena v trideset enov ki so se komaj držali med seboj, ».e *e zvijala ta prikazen po mizi semintja. Vllha Slana je v sanjah zastokal od strahu. , _ Iz vseh kotov so stopili k zeleni mizi Cri1> možje. Mihi Slana se je zdelo, da so Grobarji. Prvi je potegnil izpod črnega plašča velik nož drugi je prijel prikazen za glavo, tretji za rep. Prvi je zamahnil prvič — odletela je glava, zamahnil je drugič — odletel je rep; drugi in tretji sta zgrabila okrvavljeno truplo, položila sta ga na lesene nosilke, črna procesija je odšla. Steklene oči odsekane glave so za-mežikale, rep se je zvijal. Miha Slana je zatulil v soanju in se prebudil. Iz sosedne sobe je prihitela prestrašena žena. Miha Slana je odpiral oči. zatiskal jih je. lovil ie sapo in molčal. Vse prošnje žene. naj nove. kai se ie zgodilo, so bile zaman. Miha Slana je preveč cenil uradniško oragmatiko. Zvečer so prišli gostje. Računski re-vident Kislin in arhivarius Nošin. Nič posebnega — dva vijaka državnega mehanizma. »Dober večer, gospodje, dober večer,« je ponavljal Miha Slana venomer. »Prav veseli me, kar sedite, prosim, bodite kot doma. Ti Angelca.« se ie obrnil Miha Slana k svoji ženi, »požuri se no in pokaži kai nam ie dala Pragmatika!« Gospa Slana je Postavila na mizo Štefan vina in vse, kar spada sem ob sve- Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in unravaištvo: Ljubljana,, Frančiškanska ulica 6-1. Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168. Tel. int. št. 312. Ček. rač. št. Ii.y59. Stane mesečno 12 Din, za inozemstvo 22 Din, Oglasi: prostor 1 X 55 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. Bili so tako zvezani na svojo koalicijo. da so se rajši zamerili stranki, kakor svojim zaveznikom. To so razlogi, katere mora vsak socialist brezpogojno upoštevati. So pa še drugi. Če bi pa tudi hoteli napraviti kompromis, s kom nai ga pa napravimo? S komunisti? Kje pa so tisti »komunisti«? Vemo natančno, da sedi vsak večer v ljubljanskem »Unionu« par »komunističnih« advokatov ki pa ne predstavljajo nobene organizacije. Imeli smo priliko govoriti z mnogimi komunističnimi delavci in skoro vsak nam je pripovedoval, da se oni delavci, ki se prištevajo med komuniste, s temi namišljenimi voditelji sploh ne strinjajo. Če bi ti delavci imeli priliko odločevati. kdo nai bo njihov voditelj, bi na pr. Stefanovič že davno zletel. Torej, kako naj tukaj napravimo kompromis ? Z voditelji ali z delavci? Vsak socialist se bo gotovo odločil za delavce. Z delavci pa ne moremo drugače kakor s predvolitvami. kier bodo imeli tudi oni priliko, da si izvolijo tiste svoje zastopnike katerim zaupajo. Če bi pa napravili volilni kompromis ori zeleni mizi. bodo pa komuniste predstavljali same take veje, ki bi bile že davno odžagane če bi ne imele vseh finančnih sredstev v rokah. Tako pač. kakor je bilo nekdaj pri nas. Da bi pa napravili z »Zarjani« kompromis. tega pa menda niti oni ne veru- jejo. čeprav se prav obupno pehajo za našimi člani in prosjačijo za kompromis. Če hočemo tukaj govoriti o organizaciji. je pa treba takoj povedati, da ne bomo zgubljali nepotrebnih besed, da smo prišli z njimi ravno zaradi tega v na-* vzkrižje. ker se niso pokoravali sklepom organizacije. Tudi komunisti obdelavajo posamezne naše sodruge ter dokazujejo, kako »razredna« stranka so oni. in da z njimi lahko napravimo kompromis, ne da bi se pregrešiti proti marksističnemu nauku. Tu bi se bilo treba seveda zopet naj-prvo vprašati, kdo je tista razredna stranka, ali tisti kavarniški advokatje. ali tisti delavci, ki jih je sram. da so se ko-, munističnega imena polastili taki žonglerji. Te »komuniste« in »Zarjane« pa lahko sodimo Po njihovem delu. Mesto da bi javno govorili, kaj hočejo, kakor se to za vsako organizirano delavsko stranko spodobi pa hodijo prav po malomeščansko spletkarit k posameznim našim so. drugom. Vse to jim pa seveda nič ne pomaga. Naša stranka je tiste čase, ko so odločali posamezniki, prebolela, in danes je pač tako, da se mora pokoravati vsakdo sklepom odgovornih odborov. Da ne gremo v kompromis, je sklenil odbor krajevne organizacije, potrdil je pa ta sklep tudi pokrajinski odbor. To je se-i daj pravomočen sklep, katerega nihče ne ovrže. Gospodje intriganti bi lahko v najboljšem slučaju pregovorili kakega posameznika. vendar se bo moral ta posamez- čanih trenotkih. Sosed jezaupal. pragmatika ga je omamila. Miha Slana je nalil polne kozarce, vzel ie svojega v desnico, počasi in svečano se je postavil na noge, Pa je izpregovoril: »Gospodje, dovolite mi. da napijem predvsem^ našim odločnim in vztrajnim ženam _ državnih nameščencev, ki so povzdignile včeraj na protestnem shodu svoi glas in položile temelj našega bodočega blagostanja. Njihova je bodočnost, ™ sm?, pres*a?; Dreslabi. Naj žive žene državnih namescencev!« »Zivjo živio!« ie bil navdušen odgovor obeh gostov. Kozarci so zažvenketali Miha Slana jih je znova napolnil »Napijam naši uradniški pragmatiki ki se pripravlja te dni na križev pot v Bel ’ grad. da izpremeni kamen v kruh in zimo v pomlad. Naj ]0 spremljata sreča in an^ m YaTU ;l^ Zabrede na kriva pota. Naj živi uradniška pragmatika!« Ves navdušen je izpraznil Miha Sla« na kozarec d0 cma. Kislin je postavil kon zareč na mizo. »Hm. hm. živi že, živi. ta pragmatika, samo ne vem. če bo kaj iz tega življenja. nik pokoravati sklepu — ali pa izstopiti iz stranke. Naša stranka n! več žoga na valovih. Zato svetujemo gospodi: udajte se na predvolitve ki so poštene — ali pa računajte z brezobzirnim bojem! Naše člane pa poživljamo, naj nam pomagaio v našem stremljenju, da se bo ta sklep točno izvrševal. Za predvolitve je še čas. kdor hoče z nami. naj ta naš pošten in odkritosrčen predlog sprejane! Gnile kompromise pa v koš! Malomeščanstva smo siti do grla! Politične vesti. + Voditelji zasilnih šol so prejeli od višjega šolskega sveta dopis, v katerem jih le ta obvešča, da je »iz kreditnih ozirov« primoran z dne 15. oktobra t. 1. začasno ukiniti pouk na vseh zasilnih šolah, kjer poučujejo pomožne učne osebe. Tako tedaj! Za vse mogoče nepotrebne institucije Imajo denar, za prosveto, ki je pri 80% analfabetskem narodu krvavo potrebna. ga pa nimajo! Vojnemu ministrstvu dajejo n. pr. vedno nove kredite, tako. da znaša skupna vsota vseh kreditov dosedaj že okoli 7 do 8 miliard! Za prosveto seveda še dolgo ne bodo hoteli imeti denarja na razpolago, ker hočejo imeti ljudstvo nevedno, samo. da bi ga še lažje izkoriščali. Zato pa je dolžnost vseh tistih, ld so za socializem, da delujejo na vseh poljih proti reakciji! + V »Enakost!« piše neki J. P. v članku »Misli o nalogah okrožne konference«, da »pri našem bodočem delu ne smemo posnemati pokrajinskega odbora v osebnih napadih, v osebnem sovraštvu.« To si upajo pisati tisti bivši člani naše stranke, ki v isti številki »Enakosti« v rubriki »Iz stranke« v resnici prihajajo z osebnimi napadi! Z demagogijo pa se ne pride daleč! To bodo morali spoznati tudi še tisti gospodje okoli »Enakosti«, ki prinašajo na zadnji strani reklamo za »Nove Zapiske« g. Albina Prepeluha, obenem pa objavljajo v »Zarji« svoje sklepe in »izjave«. 4- Minister Pribvčevič se je po demokratskem zboru izrazil, da ni v demokratski stranki po sklenjenem sporazumu niti zmagovalcev niti premagancev! In njegova trditev je še precej točna. Kakšno obsodbo na je izrekel s temi bese- dami nad demokratsko stranko, bo pa gotovo spoznal po preteku časa zakaj popolnoma nemogoče ie. da bi se dala Da-vidovičeva grupa pomiriti. Tu ne pomaga nobeno »flikanje« in »mazanje«. Demokratska stranka ie sedaj ko se je izrekla za enotno in proti reviziji zloglasne ustave, obsojena na smrt. + Iz Belgrada poročajo, da osnivajo v Srbiji in Bosni »partije«, ki simpatizirajo s kraljevičem Jurijem. Kakor je znano. hoče belgrajska vlada izgnati iz države kraljeviča Jurija, ki se je pričel potegovati za — kraljevsko krono. Belgrajski vladni časopisi vedo veliko o tem poročati. + Kemal paša je že prekoračil nevtralno ozemlje s štirimi polki. Zavezniki so postali naenkrat brezglavi. Vprašanje nove svetovne vojne stopa vedno bolj v ospredje. + Na Reki je prevzel poveljstvo nad fašisti in arditi sam D’Annunzio, ki je odredil takojšnjo mobilizacijo. Na Reko dovažajo sedaj neprestano eksplozivne snovi. Fašisti so že zasedli Sušak in okolico ter pričeli zlasti s preganjanjem mladine. Jasno je. da je ta akcija naročena iz Rima. ker bi morali ravno te dni podpisati sporazum o izvedbi rapallske pogodbe. Značilno je. da je voditelj reških fašistov zopet tisti D’Annunzio. o katerem so pisali zadnje čase buržoazni listi, da proučuje — socializem. D’Annunzio pa ni za socializem, temveč za senzacijo. Ta gospod je samo zaradi tega tudi — umetnik. Kot tak je namreč pikanten. Da bi pa bil še bolj zanimiv, se je pustil pred kratkim vreči od neke lahkoživke skozi okno na vrt, kjer se je močno pobil. Kmalu potem pa ie dal razglasiti, da bo šel za tretje-rednika. S takimi pustolovščinami že dolgo časa vodi za nos ljudi, tega pa »junak« še ni pomislil, da bo v očeh kulturnega zgodovinarja neskončno majhen človeček, čeprav je ustvaril marsikatero lepo delo. Je namreč velika razlika med znamenitim »umetnikom« in ničvrednim človekom. + Fašisti so okupirali v Trstu in po Goriškem bolniške blagajne. Njihov teror postaja z vsakim dnem večji. Brezdvom-no se nahaja vsa Italija pred neizogibnim boiem na nož med kapitalistično reakcijo, ki nastopa v obliki fašistov, oblečenimi v črne srajce, mrtvaške glave itd. ter med proletariatom, ki še ni izgubil raz- Eh. brat, žalostno ie, če država deli želodce na kategorije. Ti si v tem in tem razredu, ješ lahko do sitega, kupiš si lahko dve obleki in dva para čevljev na leto, iaz pa sem nižji, jem lahko napol, obleko lahko nosim dve leti. čevlje si lahko zakrpam dvakrat na leto. Pragmatika pravi: Miha Slana, uvrstili te bomo v ta in ta razred, dobil boš osnovno plačo, draginj-sko doklado, povišanje, ponižanje, vse to boš. boš — a žena, otroci, hlače, čevlji in druga domača ropotija pa vpije: daj. daj! Pragmatika gre na pot v Belgrad. naš brat pa k branjevcu, ki piše v debelo knjigo nove številke. Naši časopisi so prinesli to pragmatiko. izpremenil sem mesečni proračun, nalašč sem si kupil časopis. Izrezal sem pragmatiko. obesil sem jo na steno ob postelji, gledam jo. ko grem spat. ogledujem jo. ko vstanem, znam jo kot očenaš. pa vse nič ne pomaga. Pragmatika visi. branjevec pa piše. Eh. brat, težko je težko! Pa kaj hočemo, menda že mora tako biti.« Arhivarius Nošin ie napeto poslušal, mežikale so majhne, motne oči. sam ni orav vedel, kje .ie resnica. »Meni se pa zdi. gospodje, da si mi vse preveč ubijamo glave. Pragmatika gre svojo pot, mi pa svoio. Zato imamo narodne poslance in naše ministre. Jih bodo že zbrali tja doli v Belgrad. če ne letos, pa drugo leto. saj telegraf in pošta še nista zaspala. Naglica ni nikjer dobra, ie rekel polž. Prepustimo to stvar ministrom in našim ženam, bodo že uredili, da bo vsem prav. Zakaj bi si človek belil glavo, če pa ima za seboj ministre in žene!« Prijatelji so napravili še načrt, kako naj drugi dan nastopijo pri šefu, da jim izplača predujem na račun novemberske plače, nakar so se mirno razšli. (Črtico smo prejeli od nekega državnega nameščenca. Ob tej priliki zopet povdarjamo, da more rešiti državne nameščence samo razredna strokovna organizacija. Dokler pa se bodo držali nekakšne nadstrankarske organizacije, ne bodo ničesar dosegli. To bi moralo biti danes že vsakemu jasno žal, da še ni državnim nameščencem. Opomba ured.) redne zavesti. Varnostne oblasti se namreč ne ganejo! + »Delo«, komunistični list primor skih Slovencev prinaša večkrat Jugoslavije. Dopisi so seveda po Komu nistični metodi večinoma lažnJlvl-n. pr. vsebuje zadnji dopis trditev prišel 14. m. m. sodrug _Etbin Kristan za radi tega na socialistični shod. »ker vedel, da ga bodo delavci batmal«. ko-le laže »Delo«, ko je vendar znano aa ga že dolgo časa pred tem shodom n več v Jugoslaviji. Trditev, da so £a teli »batinati«. je prismojena, to pa me drugim tudi zaradi tega. ker te Etbin Kristan storil najmanj trikrat tol«® za slovenski proletariat, kolikor vsi venski komunistični voditelji skupaj. _ spodje. operirajte raie z resnico, ne Pa kapitalističnimi sredstvi, kakor je ravuu + Češkoslovaška komunistična stranka je sedai skoro popolnoma raz ta. odkar je izstopil iz stranke vodja Pozicije Šturc. Veliko komunistov se Je vr nilo v socialistične vrste. Delavstvo dežel komunizem počasi preboljuje vrača k smotrenemu organizacijskem ddU + V NemčlS je nastopila vlada z ostrimi odredbami proti va * špekulantom. Nemška marka je nam zadnje dni strahovito padla. — Dnevne vesti. Za smeh. Jaka in Jurij seT^cg°V>$a-ta prijateljsko o razmerah v j se- rodu« in »Jutru«. Jaka: Kaj bos s ^ daj. Jurij? Ali boš še plačeval *^ar0d* Jurij: »I. zakaj pa ne? Saj Je *e od vendar glasilo J DS! Jaz sem stranke- , nekdaj zvest in trden pristas 1 . ^a- Moj značaj mi zato brani odPoV.. vSaj sli-rod«. Jaka: »Pa nisi še čital aU*tar0dov« šal, da je izstopil iz stranke » Tril-glavni urednik Pustoslemšek. j^pa ler, Ravnihar, Tavčar in Še ,ftlTl0ia* svinjsko mast. ki si jo plačal or . £ dnevi še po 160 K, dobiš danes P j se itd. Vesel pojav, pravim. Vendar oa ^ moral človek razjeziti nad takjnj ^ jji iem. nad takimi razmerami, hmmj tiste trgovce pošteno zlasal, oa ’ ipeljal spodom tam okrog zelene mtze p ^ gorko zaušnico, ker prvi so i^rao J .mo. mere. ki so jih ustvarili drugi, uvo -a da bi kar čez noč dobili trerovc tf„ skladišča to novo blago. E. *°ts^ne0pra-govci. staro blago je to! A vi s paf0. vičeno izžemali ubogo delav geni s Ti pa, trpin, zapomni si to mv spa-kroglico v roki te pijavke tja, Kan dajo „ Konec samostana ’,StfUstila f trense«. Švicarska vlada ie razp Iti fe- samostan kjer so izdelovali zna fa^ ker »Chartrense«. Menihe je v ^ pustila, samostan pa določila za lijakov* za šal pa v, senzacija. HČI nekega tfatl- K®£a milijonarja. Jacqueline Lebandy, s® Je poročila pred nekaj meseci v Pa-• Zu s sinom nekega detektiva. Ta zakon j zmidil po Parizu veliko začudenje, ker J® bilo znano, da bo dobila hči svojo ve-^ko dedščino samo takrat, če se omoži. n5j° i®. določil njen oče v oporoki. Da Pride hči čimprei do premoženja, je nje-rjroati sklenila z nekim detektivom po-r^- se niegov sin in nJ’®na hči po-it°CI|w' ta^°3 po n01"0^' pa se niorata raz-Mladi poročenec pa s tem ni bil za-T°?x^en ter Je svoio ženo iskal in našel, asča ni hotela o skupnem življenju nič r}~ati. čeprav io ie pestil zet na vse mo-*°če načine. Ljudje so nekaj časa o tem govorili, končno pa so vse govorice utih-‘le- Nenadoma pa so doživeli Parižani novo senzacijo: detektiv in njegov sin :a se poročila — prvi z materjo svoje niahe drugi pa končnoveljavno s svojo b^ato ženo s katero je že prej enkrat haJ’al poroko, p,. Rekord v aviatlki. V Santiago de .ji® sta letela dva častnika Zedinjenih in2?© 2 a®roplanom neprenehoma 35 ur a 15 minut. Radi silnega viharja nista °sla prej na zemljo. M UubSJaita. Umetniška šola »Probuda« v Ljubljani. sreri'. Panogah vzgoje napredujemo: univerzo, in razne strnlmvtip 5n1e. trgovsko aka- ^mijo "lorda trgovsko imamo že in razne strokovne šole, in glasbeni konservatorij Imamo že in . - se niti ne zavedamo, da pomeni vse to nSn e Pomislimo na predvojni čas, — velikanski nkvl , k v našem kulturnem življenju. A umet-8e » u°*e nam dosedaj država še ni dala. Mno-Nočp ve v tem oziru so ostale brezuspešne. je*®"10 raziskovati, zakaj, vendar pa ni never-da smo v toliko sami krivi, ker nismo Šoln i’stvariti sami predpogojev za tako men' nedostatek popraviti je bil glavni na-Us.tanovitel]ev umetniške šole »Probuda«. ved,?°Vltel« umetniške šole »Probuda« se zastari:: ?rav dobro, da je ta šola še v začetnem želp«U *n da marsikaj še ni tako kakor bi bilo Poma , va^e2nl pa bi bili vsakomur, kdor bi br. Sf* brez denarne podpore od strani vlade, Uj-f. . dobro honoriranih učiteljev, brez lastnih St štorov itd. šolo spraviti na tak višek kakor stva 2e!e oni’ a tudi ustanovitelji. In vendar gre se il 2apreh Letošnja razstava bo pokazala, da kri * mnogo več napravilo, kakor je marsi-nm.*P^?akoval' Gospod Fr. Sterle in ostali hisn - J *n pr°tesorji, ki so na šoli delovali, se seria: vovaI1 zaman. Dokaz: lep napredek do- PovpV vp*sant*1 učencev. Šola se letos nekoliko ki o- i.ter d°bi nov oddelek za kiparstvo, eddprit, vo> Ljubljana, Kolodvorska ulica 26. Wglf3«a uilea 12. Ham Gosposka ulica 11. M 44 55 !i 62 © H Gosposka utica 11. I IJS* RaSfc&oiJš© kakovost peče 1- deSavsk® pekarna v ISubBSanS, Stel&zilska ulica 4 «»a oddala v Ijubija-tl ias ofcoiici v osnih prodajalnah, ki so označen® s $ezadQ¥iBimi RajsSsL w V Paradižu ^ sta bila brez obleke ADAM in EVA sedaj tega ni treba, ker se dobe vsakovrstne obleke za gospode, dame in otroke v trgovini O* Beritaiovic, Ljubljana, Mestni trg 5*6. 1 ti,