Pnitnina plačan* v gotov ini. ŠTEV. 51. V LJUBLJANI, petek, 2. marca 1928. Posamezna številka Din l1—•. T FTO V. mmt DNEVNIK Uaji vaak dan opoldne, favTeaiil nedelje in praznike. MaaaBna naxo8nina: V Ljubljani in po pošti: ^ Din 20*—y inozemstvo Din 80* Neoovisan političen list UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA STEV. 23. U^RAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG STEV. 8. TELEFON STEV. 2852. Rokopisi »e ne vračajo. — Oglasi po tarifa, Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633« Pretepi v skupščini. Interes ljudstva zahteva, da uživa parlament čim večji ugled, ker le parlament, ki ima avtoriteto, more uspešno braniti in zastopati ljudske interese. Zato je v redu, če tiskovni zakon posebej ščiti parlament in zato se v tem oziru strinjamo celo z našim reakcionarnim tiskovnim zakonom. Toda kaj pomaga ves tiskovni zakon, če pa člani parlamenta sami rušijo njegov ugled, kakor mora to že vsa javnost konstatirati leta dolgo. Kaj pomagajo vse zaščitne odredbe zakona, če pa se vsakemu obiskovalcu skupščine le prepogosto nudi slika, da obupan vzdihne, da bi bilo bolje, če sploh ne bi imela parlamenta. -Samo na vse nepotrebne krize pomislite, s katerimi se proslavljajo naši narodni očetje že deseto leto, pa se morate začuditi, da ima naša skupščina sploh še nekaj ugleda. In vse nelepe strankarske intrige, ves ogabni boj za oblast, vsi prepiri in škandali, ki so zvezani s poročili o skupščinskih sejah — ali ni naravno, da govori vse o krizi našega parlamentarizma. V resnici več ko skrajni čas je, da bi naši poslanci pričeli z največjo vestnostjo paziti, da bi pričel zopet rasti ugled parlamenta. Mesto tega pa baš v zadnjem času vidimo, da smo na lem, da bodo nekateri kričavi politiki zaigrali še zadnji košček ugleda, ki je ostal našemu parlamentarizmu. Tik pred nujnim pričetkom proračunske razprave smo doživeli nakrat krizo, ki je potekala tako neplodno, da raz-ven novega notranjega ministra nihče ne ve, zakaj se je pravzaprav vsa kriza začela. Vsak dan krize pa pomeni zastoj tekočih poslov, pomeni izgubo milijonov narodnega premoženja in je vrhu tega podaljševal trpljenje gladnih pokrajin. In zakaj? Ker ni temu ali onemu strankarskemu šefu nekaj prav, ker mora g. Radič vsakega pol leta zbirati pristaše pod drugim geslom. Ko je skrajno neplodna vladna kriza že dobro omalaja ugled našega parlamenta, pa pride nakrat šef one skupine, ki kriči o sebi, da se bije za demokracijo in predlaga drugemu ustavnemu faktorju, da poveri sestavo vlade generalu, ker ni v skupščini nobenega za to mesto sposobnega moža. Recimo, da bi v resnici bili na tej žalostni stopnji, da v vsej skupščini ne bi imeli moža, ki bi mogel biti ministrski predsednik, vendar tudi v tem slučaju ne bi smel no-"ben zaveden član parlamenta predlagati za šefa vlade — generala. Kajti tak predlog pomehi nezaupnico samemu sebi, pometli obsodbo vsega parlamentarizma in je čisto identičen z argumentom vseh reakcionarcev, da ni ljudstvo sposobno, da bi sebe samo vladalo. Naj višja opora ljudstva je parlament in zato je boj za parlamentarizem tudi boj za demokracijo. Pri nas pa smo doživeli, da so predložitelji demokracije predlagali izvenparlamentarno vlado. Ali morejo člani parlamenta še bolj škodovati njegovemu ugledu? Vse kaže, da pri nas nekateri tudi to /.morejo. In tako je čitala včeraj jugoslovanska javnost poročil^ o seji narodne skupščine* da se je morala zgražati. Z najgršimi psovkami se obkladajo poslanci, mesto argumentov vladajo pesti iu da bi se iz tega pretepanja moglo konstruirati kako junaštvo, se igrajo gospodje poslanci z eksodusom. A v'se to se godi v dvorani, kamor je poslal narod svoje zastopnike, da z največjim prevdarkom sklepajo nove zakone. Mesto prevdarka pa-psovke, bokserji, polomljeni stoli in klofute. Za tako »delo< Proračun v načelu sprejet Beograd, 2. marca. Na včerajšnji popoldanski seji je prišlo do velikega spopada med zemljoradniki in muslimani. Zgodilo se je to prvič, odkar deluje narodna skupščina. Bosanski zemljoradniki so otvorili brezobziren ogenj na bosanske muslimane. Prepir je bil tako hud, da je pretila nevarnost, da pride do obračunavanja in do prekinjenja seje. Muslimani so s svoje strani odbijali vse napade zemljorandikov. Radikali na drugi strani so z začudenjem gledali na ta prepir. — Drugače je seja narodne skupščine potekla popolnoma mirno. Na seji je bilo samo 60 poslancev, vsi drugi so bili po klubih in tam proučevala položaj. Največje zanimanje je vladalo za sejo kmečko-demokratske koalicije in za sejo načelnikov vladnih skupin. Seja narodne skupščine se je začela popoldne ob 4. Na dnevnem redu je . bila razprava o proračunu. V imenu vla-! de je povzel besedo trgovinski minister dr. Spaho, ki je izjavil, da vlada osvaja predloga proračuna za leto 1928-29, kakor tudi predlog finančnega zakona. Predsednik Ninko Perič je nato podelil besedo posloncem Demetroviču, Šu-teju in Drljeviču. Ker pa nobenega od teh ni 'bilo na seji, je dobil besedo poslanec dr. Tupanjamin. Ta je obširno in strokovnjaško kritiziral tehnično sestavo proračuna ter dejal, da je proračun sestavljen nepregledno in nesistematično. On smatra, da bi bilo v tej smeri treba izvesti nekatere spremembe. —- Dalje se je bavil s političnim položajem in današnjim stanjem v državi, posebno v Bosni iin Hercegovini, kjer nosijo vso odgovornost za težki položaj muslimani. Tu je prišlo do pogostih medklicev in do prepira med zemljoradniki in muslimani, ki so ostro protestirali proti nekaterim izjavam dr. Tupanjamina. Potem je govoril socialistični poslanec Petejan. Ta se je največ bavil z vprašanjem narodnih manjšin in naglašal, da bi morala naša' vlada posvečati večjo pozornost našim narodnimi manjšinam v Italiji. Opisal je torture, ki so jim izpostavljeni naši rojaki v Italiji v kulturnem in gospodarskem oziru. Opozoril je na stališče, ki ga je v enaki zadevi zavzela mala Avstrija, katere parlament je ener- gično protestiral proti preganjanju nemških narodnih manjšin. Prav bi bilo, da bi tudi naša narodna skupščina zavzela isto stališče v tem vprašanju. Ta izvajanja poslanca Petejana so pri vladni večini izzvala pritrjevanje in odobravanje. Besedo je dobil nato Voja Lazič, ki je obširno govoril o proračunu, o katerem je rekel, da težko obremenjuje že tako obremenjeni narod. Puaiša Račič se je v svojem govoru največ bavil z razmerami v Črni gori. Predsednik je za tem odredil kratek odmor. Po odmoru pa naj bi skupščina prešla k glasovanju o sprejetju proračuna v načelu. Voja Lazič je zahteval besedo, da bi podal v inienu zemljoradni-j škega kluba neko izjavo. Predsednik pa je to odklonil, češ da se je glasovanje že pričelo. Zaradi tega so zemljoradniki s hrupnim protestom zapustili dvorano parlamenta. V skupščini se je med tem vršilo glasovanje s klicanjem imen. V vsem je glasovalo 188 poslancev, od teh 186 *a proračun. Po glasovanju je odredil predsednik prehod na podrobno razpravo o proračunu. V razpravi je imel kratek govor samo demokrat Agatonovič, nakar je takoj sledilo glasovanje o proračunu vrhovne državne uprave, ki ga je skupščina spre-I jela. I Narodni skupščini je bilo nato predloženo poročilo verifikacijskega odbora o pritožbi poslanca Vilderja, ki je Ratku Parežaninu odrekal pravico do mandata, ker je šele pred dvema dnevoma dovr-, šil 30. leto starosti in torej ob času iz-! volitve še ni bil dosti star. Verifikacijski ; odbor je glede na to konstatiral, da je Ratfco Parežanin sedaj že 30 let star in | je s tem izpolnil pogoje, ki so predpisani za narodne poslance. Predloženo je bilo dalje poročilo odbora za pretresanje zakona o pomoči pa-; sivnim krajem. Odbor je v predlogu zakona izvršil nekatere spremembe. Obe poročili sta bili stavljeni kot prva in druga točka na dnevni red današnje seje narodne skupščine, ki je napovedana za 9. uro. Tretja točka bo nadaljevanje razprave o proračunu. SEJA SEFOV VLADNIH STRANK. Beograd, 2. marca. Včeraj proti večeru so se sestali načelniki vladnih skupin Vukičevič, Korošec, Davidovič in Spaho v predsedniški sobi demokratskega kluba in ventilirali ves položaj, posebno, kako naj vladna večina nastopi napram Štefanu Radiču glede na njegovo izključitev od treh sej narodne skupščine. — V nekaterih vrstah so bili celo nezadovo- pa plačuje narod vsakemu poslancu po 300 Din na dan. Vemo, da velik del poslancev ne zadene krivde, če nekateri njih tovariši na tako nedopusten način škodujejo ugledu parlamenta. Toda narod ne more loviti vedno krivih in nekrivih in grehi nekaterih poslancev padejo na ves parlament. Zato pa treba že enkrat obračunati z ljudmi, ki se znajci obrta-šati in ki mislijo, da obstoji dostojanstvo narodnega zastopnika v tem, 6e prav širokoustno, v svesti si svoje imunitete, opsuje nasprotnika. Ljudje, ki ne znajo brzdati sebe in svojega jezika, ne morejo biti zakonodajalci in zato taki ljudje ne spadajo v parlament. Ti spadajo v beznico, ker to je kraj za junake pretepanja ih psovanja. . i ■ ljeni, da je prišlo v parlamentu do takih dogodkov in do dejanskih napadov. Povdarjalo se je, da mora predsednik skupščino v narodni skupščini izreči obžalovanje nad temi dogodki. To bi bil moral v resnici storiti že takoj, ko se je nadaljevala debata. Dr. Perič je storil veliko taktično napako, ker je brez vsega prešel preko tega incidenta in se mu ni zdelo potrebno pokarati poslance, ki so omogočili, da je spopad zavzel tak obseg. V radikalskem .centru so tudi mnenji, da se mora takoj rešiti vprašanje Radičeve izključitve. Predlagali so, naj se predvčerajšnja seja računi za dve seji, sinočnja seja pa naj bi bila tretja, tako da bi Radič in kmečko - demokratska koalicija že danes lahko zopet prišli v narodno skupščino, POSLOVILNA AVDIENCA MARINKOVIČA. Beograd, 2. marca. Zunanji minister dr. Marinkovič je bil včeraj ob 12. »prejet od kralja v avdienci. Avdienca je trajala celo uro. Po avdienci se je dr. Marinkovič vrnil v zunanje ministrstvo, kjer se je posvetoval z Ilijo Šumerikovičem. Novinarjem je dr. Marinkovič dejal, da je bila to njegova poslovilna avdienca, ker potuje danes v Pariz. j Radičeva avdijenca. Beograd, 2. marca. Včeraj popoldne ob 2.55 je šel Štefan Radič v spremstvu Pavla Radiča na dvor, kjer ga je kralj sprejel v avdienci, ki je trajala do 3.35. — Štefan Radič je kralju opisal kaj je bilo včeraj za časa njegovega govora v narodni skupščini. Povdarjal je, da je predsednik skupščine iztrgal iz njegovega govora neki stavek, ki ga je popolnoma napačno pretolmačil in na podlagi te napačne interpretacije predlagal skupščini, da Radiča za tri seje izključi od udeležbe — in sicer radi razžalitve kralja. Radič je kralju opisal v kako težkem položaju se nahaja sedaj narodna skupščina in posebej še kmečko-demokratska koalicije. Povdarjal je, da so se začeli v skupščini dejanski napadi na člane kmečko-demokratske koalicije. Ti napadi so naprej organizirani. Posamezne osebe so bile opozorjene naprej, naj se ne udeleže seje narodne skupščine, ker bodo napadene. Vlada hoče na tak način izvesti program svojega dela. O avdienci Radič sam ni dal nobene izjave. Še več. Niti na skupni seji kmeč-ko-demokratske koalicije, ki se je vršila včeraj popoldne, ni Radič o svoji avdienci podal nobenega poročila. Ugotovilo pa se je, da je bil Radič prav dobro razpoložen. Avdienca sama je bila toliko pomembna, da je, kakor po vsem izgle-da, mnogo vplivala tudi na odločitev, ki je morala pasti v kmečko-demokratskem klubu o njega nadaljnem obstanku v skupščini in v Beogradu. SEJA KDK. Klub kmečko - demokratske koalicije se je sestal včeraj popoldne ob 4. k seji, ki je trajala tja do 6. Vsi govorniki, ki so se zvrstili, so pritiskali na oba šefa koalicije, Radiča in Pribičeviča, da naj se takoj sklene, da kmečko-demokratska koalicija zapusti skupščino in Beograd in da se umakne v abstinenco. Kljub temu razpoloženju, ki je vladalo pri vseh članih koalicije, pa sta Radič in Pribičevič zastavila ves trud v to, da se to razpoloženje ublaži. Rezultat sinočnje seje je bil ta, da sta Radič in Pribičevič z raz-ložitvijo vsega političnega položaja pripravila klub do tega, da se je odločitev o zapustitvi Beograda odložila do danes. — Videti hočejo, kaj bo po predvčerajšnjih dogodkih v narodni skupščini storila viada. Zanimivo je povdariti to, da je bil Radič sprejet v avdienci, še predno je kralj odpotoval v To polo. Kralj je dosedaj slišal samo mnenje Hukičeviča in Marinkoviča, včeraj pa se je o občem položaju v narodni skupščini in o mnenju kmečko-demokratske koalicije o tem položaju informiral tudi po Radiču. — Po avdienci z Radičem se je kralj odpeljal v To-polo, kjer ostane kakih osem dni. V karakterizacijo Radičeve avdience še to: Po običajih, ki vladajo po vsem svetu, kjer se posebno spoštuje parlamentarizem —- posebno v Angliji — obvešča vlada vladarja o vladnih poslih, o drugih poslih,, posebno pa o položaju opozicije obvešča vladarja opozicija. — Zato je bila ta avdienca v popolno osvetlitev vseh vprašanj prav potrebna. PRED SESTANKOM SVETA ZVEZE NARODOV. Ženeva, 2. marca. Včeraj ob 3. popoldne je dopotoval v Ženevo iz San Rema rumunski zunanji minister Titulescp. Stresemann pride danes, Chamberlain in Briand pa prideta v nedeljo zjutraj. Še isti dan bodo imeli Chamberlain, Briand in;Titulescu konferenco o vseh vprašanjih, ki so pred Svetom Zveze narodov, posebnopa o monoštrski aferi. Glavnjata, demagogija in resna odpomoč, V ospredje vse naše politike |je prisl;! »glavnjača«, kakor se imenuje beograjski policijski zapor. Smatramo, da je samo dobro, če je do tega prišlo, ker le tako je upali, da pride do reda. Da tega ni v glavnjači, je že stara resnica, ki je bila prav tako. znana tedaj, ko je bil vrhovni šef policaje veliki »demokrat« Pribičevič, ko sedaj, ko je prišel ta ireaor v prave roke. Ker pa je brez vsega jasno, da bo z javno kontrolo prišlo veliko preje v glavnjači do reda, zato pozdravljamo, da je ta prišla pred parlament. Debata o glavnjači je torej umestna, toda le debata, ki ne izvira samo iz demago-gičnih momentov. Kajti jasno je, da mora vsak neosnovan očitek samo koristiti krivcem za nered, ker je znano, da vsak neutemeljen očitek, slabi tudi upliv utemeljenih, n ih. Enako pa je tudi jasno, da ne more iz vse debate okoli glavnjače nastati nič dobrega, če povzročitelji te debate gledajo samo na to, kako bi vso debato politično izrabili. Kadar pride vsa debata na ta opolzla tla, da se spremeni v boj za pretiž, potem stopi vsebina debate vedno v ozadje in odločuje le prestiž zlasti pa pri taki stvari, kakor je glavnjača, kjer so nagromadeni grehi kar celih generacij, ne sme niti najmanje odločevati vprašanje prestiža. Glavnjača ni delo ene osebe ali ene stranke, temveč ves njen nered je posledica vsega življenja, zato tudi nikdar ne bo hotela le ena stranka prevzeti na sebe vso odgovornost. Kdor zato hoče v resnici reformirati razmere v glavnjači, ta se bo potrudil, da ostane na platformi, na kateri se morejo »družiti poštenjaki iz vseh strank, nikakor pa ne bo trpljenje žrtev glavnjače uporabil kot skakalno desko za napad na političnega nasprotnika. Zlasti pa je pričakovati od vsakega politika, ki pač mora vedeti, da večina ne more prezreti prestižnega vprašanja, če ga manjšina sproži. Kakor se posojuje, tako se vrača. Kadar vidi vladna večina, da ne gre samo za glavnjačo, temveč da je ona le nelepo politično sredstvo, potem tudi njej ni zameriti, če ne odgovarja samo na vsebino debate, temveč upošteva tudi vse sebične strankarske namene, ki so vodili interpelante. Zato se pa tudi ne čudimo, če je vladna večina odklonila parlamentarno anketo. Brez ozira na to, da so pri nas parlamentarne ankete najprimernejše sredstvo, da se kaka stvar zavleče, je bilo jasno, da opozicija ni zahtevala te ankete zato, da bi ta napravila red, temveč zato, da bi imela o-po-sicija snov za kričanje. Anketa je postala, le opozicionalno sredstvo in da take ankete vladna večina noče sprejeti, je naravno. Je pa tudi nepotrebno, ker je notranji minister sam preskrbel, da PRIDE GLAVNJAČA. PRED 30DI6CE. 'Notranji minister dr. Korošec je namreč ukazal po seji narodne skupščine, da se pregleda ves govor Save Kosanoviča o razmerah v glavnjači. Nadalje je izdal naredje-nje, da se vse te izjave po stenografičnem zapisniku takoj isroče drž. pravniku in da se takoj pokličejo pred sodišče in se kazensko zasledujejo vsi uradniki in policijski straž-nki, ki so omenjeni kot krivci v Košanovi-čevem govoru. S tem je stvar prišla v pravi tir, ker bolj ko vsaka parlamentarna anketa, ki je dostikrat le anketa za govorniške eksperimente in strankarske spletke, bo napravilo red v vsej stvari — nepristransko sodišče. Jasno pa je tudi, da sodišče, kakor hitro se prične resno bavitd z razmerami v glavnjači in če So navedbe1 poslanca Kosanoviča točne, ne bo odkrilo samo grehov, ki jih omenja Ko-sanovič, temveč še celo vrsto drugih. Samo sodišče mora popolnoma razkriti vse stanje, ki je vladalo v glavnjači in vsa poštena in dobrohoteča javnost tudi upa, da bo sodišče to tudj storilo. S tem pa je vsa debata o glavnjači depolitizirana in prestižno vprašanje je iz nje čist« izločeno. Ker sedaj ne bo šlo za to, ali je bil kriv radikal ali demokrat, pristaš vlade adi simpatizer opozicije, temveč šlo bo le za kazensko odgovornost, ker je dejansko fudi vsa stvar kriminalna, ne pa politična. Komur bo dokazano, da je pretepal, da je posiljeval, kradel ali mučil, ta bo kaznovan, pa naj bo pristaš te ali one stranke. M os to : da bi glavnjačo reševali politično, bo rešena kazensko in to je edino pravilno. Trpljenje aretirancev ne sme -postati predmet politične špekulacije, ki se je še vedno izkazala kot najuspešnejša obramba krivcev. Glavnjača je torej pred sodiščem in stvar vse javnosti je, da sodišče ne bo v zadregi z materialom in da bodo vse žrtve glavnjače storile svojo dolžnost in razkrile ne samo one brezvestne policijske uradnike, temveč tudi advokate, ki so kupčiisko izrabljali glavnjačo — če so seveda podatki poslanca Kosanoviča točni. Poleg čisto kazenskega vprašanja pa je treba rešiti pri glavnjači še drugo vprašanje, to je KAKO ZGRADITI NOVO POSLOPJE. Jasno je, da pravega reda ne more biti, dokler so prostori glavnjače premajhni. Policija zaradi -premajhnih prostorov ljudi ne sme izpuščati, kadar so prostori -prenatrpani, je pa tudi vsaka higiena nemogoča. Zato je treba zgraditi novo glavnjačo in dokler se to ne zgodi, tudi ne morem biti razmere v glavnjači zadovoljive. Za zidanje pa je treba denarja in če ni tu nobenega kredita, se hiša tudi postaviti ne more. Vsaka druga trditev je le ordinarna demagogija in nič drugega. RADIČEV OČITEK. Na seji skupščine se je šef generalske se-Ijačke demokracije zlasti ešofiral, ker je dejal dr. Korošec, da se tudi po drugih državah pretepajo kaznenci in aretiranci. Radič je takoj ogorčeno vzkliknil, kje se to godi in ponavljal ta vzklik -tako dolgo in s takim kričanjem, da je dr. Korošcu onemogočil nadaljevanje govora. Ker dr. Korošec Radičevi zahtevi ni ustregel, smatra -seveda seljačka demokracija to za Radičevo zmago. Kako otročje ravnanje Če bi bil dr. Korošec brez odgovornostnega čuta, -potem bi Radiču prav lahko odgovoril, ker je pač javna tajnost, da nikjer na svetu policisti ljudi ne prijemajo s premehko roko. Toda minister ne more govoriti reči, ki jih vsak drug lahko pove, raz-ven seveda, če je Radič, ki svoje izjave naknadno demantira. Da ustrežemo g. Radiču, >pa malo odgovora. Kaj dela rumunska »Siguranza«, o tem je morda slišal tudi že g. Radič. In morda mu je znano, da znajo na Madžarskem policisti, pa tudi drugi, prav temeljito obračunavati a političnimi nasprotniki. Ravno te dni je bil jubilej umrtitve Somogija. In na Bolgarskem bi mogli tisoči in tisoči zemljo-radnikov povedati Radiču, kako je z njimi postopala policija. Pa če Radiča vse to ne briga, ga pa bo morda brigalo, kako postopajo njegovi moskovski prijatelji z ljudmi, ki padejo v zapore Čeke. Pa tudi v kulturnejših držav bi mogli aretiranci mnogo povedati. V Italiji n. pr. znajo karabinerji zelč temeljito -pretepati aretirance in zlasti istrski hrvatski kmetje bi o tem mogli Radiču mnogo povedati. Toda v Italiji je tako, da sodišče sploh ne pusti, da bi kdo govoril, da je bil v ječi pretepen, ker je takoj odveden in takoj fizično za svojo trditev kaznovan. In ravno pred kratkim smo čitali, da zna tudi ameriška policija zelo uspešno prete-pavati z palicami, napolnjenimi s -peskom. Ne samo -v Jugoslaviji, tudi v drugod se pretepava in glavnjača ni edinstven slučaj na svetu. S -tem pa seveda nočemo reči, da bi se pri nas smele vršiti nerodnosti, temveč nagla-šamo samo to, da noben strankarski interes ne opravičuje političnega voditelja, da bi svojo domovino bolj v nič deval, kakor zasluži . Z demagogijo glavnjače ni mogoče odpraviti, ker demagogija vedno rodi gnile razmere, v katerih ne nastane samo korupcija, laž in vse drugo, temveč tudi evropski škandal glavnjače — da govorimo z govorniki seljačke demokracije. Politične vesti. = Zopet viharna seja Narodne skupščine. Včerajšnja dopoldanska -seja skupščine se je pričela ob pol enajstih. Ker se seje seljačka demokraci a ni udeleži-la, je bilo pričakovati, da bo seja potekla v miru. To pričakovanje pa se ni uresničilo, ker so zemljoradniški poslanci dccela nadomestili seljačko demokracijo. Takoj -po prečkanju zapisnika je zemljoradniški poslanec Tupanjanin prečital v imenu svojega kluba protest proti Radiče- vi izključitvi. Med drugim je tudi v protestu, da je sam sedel v neposredni bližini Radiča in da zato ve, da ni Radič rabil besed, v-sled katerih je bil izključen. Tupanjanin očita vladni večini, da tudi ona ve, da Radič teh besed ni rabil in da zato hoče z izključitvijo doseči gotove ci-lie. Tupanjanin nato očita predsedniku skupščine dr. Periču Sristranost, ker ni {»oklical k redu ministra iociča, ki je kot prvi izival poslanca d-r. Pernarja na pretep. Perič zagrozi nato Tu-panjaninu, da mu bo odvzel besedo, če ne bo govoril k zapisniku. Med govorom Tu-panjanina je postajal nemir v skupščini vedno večji in med radikali Ln zemljoradniki se -je pričelo vedno glasnejše in strastnejše prerekanje. Ko je nato Tupanjanin še -očital vladni večini, da prisluškujejo policijski agenti pred vrati zemljoradniškega kluba, kaj se v klubu govori, je nastal v zbornici velikanski hrup, ki se je še povečal, ko je predsednik skupščine odvzel Tupanjinu besedo. Zemljoradniška poslanca Kokanovič in Vujič sta planila proti predsedniku skupščine in zahtevala besedo Obenem so začeli tudi radikalni poslanci zapuščati svoja mesta in se zbirati okoli predsedstva, kjer se je pričel pretep in je moral predsednik sejo prekiniti. Ko se je hrup polegel, je minister Ceda Radovič odgovarjal na interpelacijo soc. Petejana zaradi deficita Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Minister je interpelacijo soc. poslanca zavrnil, ker sloni na netočnih podatkih. Poslanec Pe-tejan se z ministrovim odgovorom ni zadovoljil in govoril precej na široko o socialnem zavarovanju ter zahteval, da se to raztegne tudi na brezposelnost, starost in onemoglost. K-oncem svojega govora je poslanec Petejan protestiral še -proti postopanju beograjske policije z brezposelnimi. Ko je minister za socijalno -politiko na -kratko zavrnil interpe-lanta, je bila razprava o interpelaciji zaključena. — Nato bi se morala vršiti razprava o interpelaciji posl. Grisogona zaradi odprave poštnega ravnateljstva v Splitu. Ker pa in-terpelant vsled eksodusa seljačke demokracije ni bil navzoč, je razprava odpadla in bila dopoldanska seja skupščine zaključena. — Eksodus generalske seljačke demokracije. Ker je bil St. Radič izključen za tri seje iz skupščine, so vsi poslanci generalske seljačke demokracije demonstrativno odšli iž dvorane ter izjavili, da tako dolgo ne prisostvujejo sejam skupščine, dokler 'bo trajala Radičeva izključitev. Nekateri poslanci te se-Vjačke demokracije pa celo groze, da ee bo sploh vsa seljačka demokracija absentirala od sej skupščine in zapustila Beograd. Voditelji seljačke demokracije so prepričani, da je njihov -korak silno učinkovita demonstracija. Nam pa se zdi, da je ves ta eksodus le zelo nedemokratična demonstracija, ki tudi ni poeebno patriotična, zato -pa tem bolj podobna otročjemu mahanju po Zraku. Zahteva demokracije je namreč, da mora manjšina spoštovati sklepe večine in če je ta tudi neprijeten. Nikakor -pa seveda ne more pravilno sprejeti sklep večine biti vzrok za eksodus, razven če bi pomenil ta sklep nasilje nad manjšino. V tem slučaju je seveda manjšina primorana, da reagi-ra z najostrejšimi sredstvi, s katerimi sploh razpolaga. Ne verujemo pa, da bo mogla opozicija tudi le delno dokazati, da se je storila Radiču krivica, ker v§i vemo, da je g. Radič silno nagel v -besedah in da jih niti najmanje ne izbira. Kaj vse je že Radič govoril, kako temeljito se mu je že spodrsnilo. Kje pa je vendar zapisano, da bi se samo njeiivu moralo vse oprostiti? Ali je res greh, če bi šef Čelike stranke tudi malo pomislil, kaj govori? ■sz Obramba, ki je spoznanje. V Radičevo obrambo so nastopili zemljoradniki in med drugim navedli naravnost klasičen argument — proti Radiču. Pravijo namreč, da vsa skupščina ve, da je Radič uporabljal že mnogo hujše -in ostrejše izraze, ne da -bi bil zat-o pozvan na odgovor. Neverjetno, da si upa parlamentaren klub take jalove argumente sploh navajati. -Če je Radič že -večkrat uporabljal še hujše izraze, ne da bi bil za nje kaznovan, naj mar vsled tega postane sploh nekaenjiv? Ali naj nazadnje dobi Radič zato, ker vsi 'vemo, da govori mnogo preveč in ne da -bi zadostno pretehtal -svojih besed, celo privilegij, da sme govoriti, kar se mu zljubi? — Baš nasprotno je res! Vsi ti prehudi Radičevi izrazi morajo polagoma končati vsako potrpežljivost in vsaj od šefa velike stranke sme javnost pričako-vati, da bo svoje besede malo prevdaril. = Dr. Voja Marinkovič odpotuje v petek z ekspresnim vlakom v Ženevo, kjer se sestane z -dr. Benešem, kesneje pa tudi z ru-munskim zunanjim ministrom Titulescom, ki se nahaja na rivieri. Iz Ženeve bo odšel dr. Marinkovič v Sarajevo, -kjer ostane meseč dni. = Jugoslavija je zahtevala, da ostane nio-noštrski transport nedotaknjen, V zvezi z monoštrsko afero je jugoslovenska vlada že pred mesecem dni izročila v -Budimpešti noto, s katero je zahtevala, da ostane ves transport orožja nedotakljiv. Ta nota je -bila popolnoma neodvisna od not, ki so bile izročene v Ženevi. Na to deinaršo Jugoslavije je Madžarska odgovorila prav strupeno in naglasila, da ima v tej stvari opraviti samo z Zevzo narodov. = ‘Senzacionelno odkritje Pangalo-sa. Razprava proti Pangalosu je prinesla včeraj malo senzacije. Pangalos -je zahteval, naj se razprava proglasi za tajno. Na tajni razpravi je Pangalos prebral spomenico o gr-sko-jugoslovenskem -[»aktu, ki ga je on sklenil. Ta akt je obsegal tudi tajno klavzulo, s katero se je Jugoslavija obvezala, da bo za ceno Soluna pomagala Grčija materielno in vojaško da prežene Turčijo iz Tracije in če mogoče tudi iz Carigrada. — Nova ureditev angleško - egiptovskih odnošajev. Angleško - egiptovska pogajanja so zaključena in dosežen je sporazum. Egi-pt vstopi v Zvezo narodov. Angleška armada ostane še 10 let v Egiptu, nato pa odloči Zveza narodov, če je še potrebno nadaljno 'bivanje angleške armade v Egiptu. Angleški nadkomisar v Egiptu postane veleposlanik in ima prednost -pred vsemi drugimi di-pl-omatičnimi zastopniki v Egiptu. Anglija je podpisala Egiptu -pri odpravi kapitulacij. Egipt pa se obvezuje, da ne bo sklenil brez vednosti in pristanka Anglije nobenega dogovora s kako drugo državo. Skupno vladanje v Sudanu bo urejeno s posebnimi dogovori. Chamberlain je sporočil egiptovski vladi, da bo Anglija sama uredila -iz leta 1922 rezervirane točke, če ne bi bil ta sporazum sprejet. Rezervirane točke so: Varstvo tu:cev, obramba Sueškega kanala, -kapitulacije in oblast nad Sudanom. Kratke vesti. Resolucija izvrševalnega odbora komunistične internacionale -poživlja vse komuniste k najostrejšemu boju proti socialni demokraciji. Maršal Dia», vrhovni poveljnik italijanske armade v svetovni vo-jnd, je umrl. Ro!en je bil leta 186J, udeležil se je vojne v Tripolita-hiji in po odstopu Cadorne postal vrvovhi poveljnik. Za »zmago« pri Vittoria-Veneto je dobil mesto »Vojvode zmage«. Pjatakov je zaprosil za zopetni sprejem v komunistično stranko. (V svojem testamentu je označil Ljenin kot može, ki bi mogli biti njegovi nasledniki: Stalina, Kame-njeva, Trockega, Bukarina, Zinovjeva in Pjatakova.) TUDI DOBRO! < Po predavanju v Unionovi dvorani je omenil dr Maček Radiču, da bi bilo pred odhodom v Zagreb dobro iti kam na večerjo. Eni so predlagali »Union«, dr. Žerjav in dr. Kramer -sta predlagala, naj gredo gospodje v kolodvorsko restavracijo, g. Stipi-ca pa je rekel: »Ili da idemo zum Maček, dem welt-bertimten, lam za vodo.« To pa ni izmišljeno, ampak je res. Ivan Hribar: 46 MOJI SPOMINI OH 1853. H« 1910: leta. Biti biskupa $trossmayrja gost in poslušati njegovo duhovito pripovedovanje, bila je prava naslada. Biakup je bil namreč jako dovtipen -in se je med obedom ali večerjo rad pošalil. Toda tudi ob takem njegovem razpoloženju bo se mnogokdaj vršili jako resni-pogovori, zjasti pogovori, kV so se sukali okoli Slovanstva in njegove bodočnosti in nikdar ne bom pozabil, kako je bil Strossmayr v dnu svoje duše prepričan, da vzhaja zvezda Slovanstva in da bode v bližnji bodočnosti zažarela nad svetom v nepričakovanem sijaju. Biakup je bil tudi o razhierab posameznih slovanskih narodov jako dobro ploučeh ter'je vedno zatrjeval, da za avstrijsko Slovanstvo ni, druge rešitve, ko da se trdno strne med seboj to z združenimi močmi dela za svdjo gospodarsko ter e tem tudi politično bodočnost. V kulturnem obziru je bil biskup, ki je Bam z velikimi denarnimi žrtvami ustanovil hrvatskemu narodu vseučilišče in akademij ter mu tako dal najvišje5 prosvetne zavode, na podlagi katerih 80 je mogla narodna individualnost Hrvatov uspešno razvijati, vendar prepričan, da mora prej ali slej priti do slovanske skupnosti ter je: zato svojim gostom mnogokrat in ponovno priporočal: »DJeca moja, učite ruski!« Kot moder in prevdaren mož je pa tudi vedel, da do udejstitve tega njegovega ideala ni mogoče priti drugače, ko polagoma m po etapah: Zato se je oprijel pred vseih jugoslovanske ideje, o kateri je slutil, da bode delala še čudesa. Akademija znanosti in umetno- sti, galerija slik in vseučilišče v Zagrebu imajo svoj postanek zahvaliti njegovi genijalni zamisli in njegovi brezprimerni požrtvovalnosti. Ustanovil jih je hrvatskemu narodu, a nazval jih je jugoslovanske. Glede na takratne razmere je pač pričakoval, da postane Zagreb središče jugoslovanskega gibanja. Toda biBkup Strossmayr je bil vedno jasnoviden In zato svojega ge-uijalnega duha ni nikdar uklepal v tesne spone. V do-stedku tega -je stopil v prijateljske stike s knezom M i -hajlom Milošem Obrenov ičem, ko se je zdelo, da jd ta prosvetljeni vladar Srbov sposoben in poklican, da Izvede zedinjene Jugoslovanov. 8.11. 1928. Pogled v njegovo plemenito, za naše narodno zedinjenje goreče srce, daje pismo, katero mi je pisal dne 28. avgusta 1888. leta. >B0g Vas, prijatelju moj,« pra- vi v tem pismti; »blagoslovio -i plemeniti rad Vaš olio sdruženja 1 sjedinjenja naroda našega, bez kojega ja-mačno -iznernogoamo i poginismo, obilno oplodio«. (Bog naj Vas, prijatelj moj, blagoslovi in Vaše plemenito delo za združenje in zedinjenje našega naroda, brez katerega moripno omagati in poginiti, obilno oplodi.«) Značajno je z ravno tega vidika tudi pismo biskupo-vo z dne 9. februarja m leta. Ono se glasi: >Vele-štovani moj prijate^u! Uepa Van: hvala na krasnoj čestitci o mam 80-tom rodjendanu. Bog dragi izptlpio plemenite Vaše Želje, koje prema meni gojite; i d*o mi barem još dotle poživiti, dok ugle- dam zoru bolje budučnosti našega naroda i s v ega Slave n s tv a. A Bog dragi i Vas blagoslovio, pak Vam dao dovoljno snage, da ustrajetp u onoj borbi, koju ste toli junački za slovenski narod prihvaliti, i dao da još za života svoga sretne plodove te mukotrpne borbe uživate. — Preporučpjuči se i nadalje Vašoj ljubavi i moljtvi ostajem sa srdačnim pozdravljeni Vaš Strossmayr.« (Velespoštovani moj prijatelji Lepa hvala Vam na klasni Vasi čestitki k mojemu 80-temu rojstnemu dnevu. Dragi Bog naj izpolni plemenite Vaše želje, ki jih gojite do mene, ih naj m i da vsaj Še dotlej živeti, dokler ne ugledam zarje boljše bodočnosti našega naroda ih vsega Slovanstva. Bog dragi naj pa tudi Vas blagoslovi in Vam da dovolj moči, da vztrajate v orii borbi, katero ste tako junaško za slovenski narod sprejeli, in Vam da še v življenju uživati srečne sadove te mukotrpne borbe. — Priporoču-joč se tudi nadalje VaSt ljubezni -in molitvi ostajam s prisrčnim pozdravom Vaš Strossmayr«.) B i s k u p' S t ros s m a y r, je, kakor je iz doslej povedanega vidno, duševni oče Ju gol slavizma, one velike ideje, ki je leta 1918. privedla do ustanovitve Kraljevine Srbov, HrvatoV in Slovencev. Ko bi se torej V1 naših dneh našbl kdo, iti bi bil domi* Tli, t. ... . . til. šljav in drzen dovolj, da sebi prilašča to očetovstvo, bilo bi to ravno toliko, ko Če bi hotel kačji paštir svoje sunkovito poleta vanje nad stoječimi mlakami postavljati nad veličastno Orlovsko vožnjo v oblačnih višavhh. (Dalje prihodnjič.) Dnevne •vesti. UNIVERZE NIMAJO NIČ OPRAVITI S FINANČNIM ZAKONOM. Komisija za redukcijo univerz, ki je bila sestavljena na predlog prosvetnega ministra je zaključila svoje delo ter razložila v štirih resolucijah svoje stališče. 1. Komisija najprej zahteva, da se tako važno vprašanje, kakor je odprava kake fakultete, sme rešiti le e posebnim univerzitetnim zakonom, ne pa potem finančnega zakona. Zato se mora člen 44. brisati ali pa se mora prosvetni minister obvezati, da ga ne bo uporabil. Komisija opozarja, da je reševanje univerzitetnih vprašanj s finančnimi zakoni povzročilo samo vse polno nepotrebnega razburjenja, da pa ni dalo nobenega uspeha. 2. Komisija je natančno obravnavala po vrsti vse posamezne fakultete in našla, da ni niti ena odveč ter da ne bi bilo umestno odpraviti le eno od obstoječih fakultet. Zlasti pa naglaša komisija, da bi se z odpravo kake fakultete dosegel le neznaten finančni uspeh, ki pa ne bi bil v nobenem razmerju s škodo, ki bi nastala, ko bd bilo uničeno to, kar se je s tako velikim trudom zgradilo. 3. Ker pa hoče komisija ustreči splošni želji po štedenju, smatra, da bd se mogli z z boljšim gospodarstvom doseči majhni prihranki. To pa le po iniciativi univerz samih. 4. Če pa ti prihranki ne bi zadostovali, potem bi mogle brez greha proti obstoječim zakonskim predpisom uvesti v smislu čl. 33. novega zakonskega načrta o univerzah gotove takse. To je mnenje ljubljanske, zagrebške in beograjske univerza in mislimo, da mora to mnen:e spoštovati vsak prosvetni minister, če noče, da se osmeši pred vsem znanstvenim svetom in če noče, da bo njegovo ministrovanje zabeležila zgodovina kot škodljivo delovanje za narod. — Odlikovanje. Z redom sv. Save II. stopnje je odlikovana članica Narodnega gledališča v Zagrebu Marija Ružička-Strozzi. — V ministrstvu javnih del je podpisan ■nov ukaz o razmestitvi in napredovanju in-ženjerjev vseh gradbenih sekcij. — Revizija prosvetnih zakonov. V kratkem se izvrši v prosvetnem ministrstvu revizija nekaterih osnovnih prosvetnih zakonskih načrtov. V prvi vrsti pride v poštev načrt zakona o srednjih šolah in načrt zakona o gledališčih in muzejih. Po reviziji se pred-lcže zakonski načrti narodni skupščini. — Revizija inozemskih delavcev. V kratkem se vrši v Dalmaciji revizija delavcev v nacijonalnih podjetjih. Tuji državljani bodo pozvani da si izposlujejo dovoljenje in za-posljenje v Jugoslaviji, sicer bodo morali zapustiti teritorij naše države. — Davščina na potroSnjo premoga v ljubljanski oblasti. Za ureditev zadovoljivega pobiranja te davščine je Zbornica za trgovino, obrt In 'industrijo v Ljubljani sklicala na dan 1. marca 't. 1. sestanek interesentov, katerega se je na povabilo udeležil tudi oblastni odbornik g. dr. Adlešič. Sestanek je vodil zbornični predsednik g. Ivin Jelačin, ki je v svojem nagovoru pojasnil glavne želje in težnje interesentov, v prvi vrsti pa želje glede tolmačenja pojma porabe premoga za surovino pri industrijski predelavi in glede pričetka pobiranja nove davščine. V svojem nagovoru je nadalje naglašal, da je davščina trda in posebno za Industrijo nevzdržna ter da jo bo treba za prihodnje leto ukiniti vsaj glede premoga, ki se porablja za industrijski proces. Po otvoritvenem nagovoru zborničnega predsednika se je o novi davščini razvila daljša debata, v .katero so •posegli gg. Dragotin Hribar, R. Skubec, ing. Suklje, K. Noot, dr. Zupanc, dr. Windischer, Pe&nik, Florjančič, Šumijeva in Detela. Tekom debate so posamezniki detajlno navajali in utemeljevali svoje želje glede pobiranja davščine, gospod dr. Windischer pa je pojasnil težavno stališče gospodarskih krogov spričo novih dajatev. Po sklenjeni debati je oblastni odbornik g. dr. Adlešič pojasnil stališče Oblastnega odbora glede oblastnih davščin, ki s*o bile neizogibne spričo •tališča države, glede odkazovanja dohodkov. Na sestanku oglašene želje bo rad tolmačil oblastnemu odboru. Posvetovanje je zaključil zbornični predsednik g. Jelačin s kratkim povzetkom na sestanku izraženih želj in s ponovno prošnjo, da se upoštevajo želje in prošnje prizadetih. — »Uradni list« št. 20. z dne 29. t. m. objavlja predpise o izdelovanju, uvozu in prometu sredstev za zatiranje rastlinskih škodljivcev in bolezni. — Ameriške ladje v naših vodah. Tekom meseca poselijo splitsko luko tri ameriške bojno ladje. Imena in dan- prihoda Še niso naznanjena. — Arheološka izkopavanja v severni Dalmaciji. Ravnatelj .splitskega muzeja dr. Mi-hajlo Abrami6, prične v kratkem z ohsežnimi arhologičnimi izkopavanji v severni Dalmaciji. V to svrho obišče v prvi vrsti IMOgrad ob morju, nakar *lede temu drugi kraji v severni Dalmaciji. — Nova lekarna r Doljnem Logateu. Magister pharm. Ivan Kristan je dobil koncesijo sa javno civilno lekarno v Dolnjem Logatcu. — Namesto venca Umrlemu gospodu Ivanu Grobelniku daruje rodbina Olup 200 Din (Podpornemu društvu slepih,'1 Ljubljana, Wol-tova ulica št. 12. — Za ta plemeniti dar se kar najlepše zahvaljuje društveni predsednik. ' — Is sdravniške sluthe. V imenik zdravniške ' zbornice za Slovenijo je bit vpisan okrožni zdravnik pri Sv. Juriju o^ S^avnl^i dr. Peter Sokolov. I« poštne sluihe. V Mojirje pri Celju je premeščen kot štareSina Karel Kosem, iz Celja v Lože pri Poljčanah pa Albina Rih-teršičeva. — Imenovanje. Bivši avstrijski rez. stotnik Milan Paternost ter doslej ravnatelj računovodstva pri finančni delegaciji v Ljubljani je imenovan za šefa računovodstva pri mariborski oblastni upravi. — Koliko državnih nameščencev imamo? Po podatkih državnega proračuna za leto 1928 29 imamo v Jugoslaviji v državni službi in v službi državnih privatnih podjetij 61.514 uradnikov, 33.790 uslužbencev, 11.866 slug, 29.765 diurnistov, 7878 oficirjev, 9386 podoficirjev in 18.000 orožnikov, vsega skupaj torej 272.173 državnih uslužbencev. — Kongres anatomov v Pragi. V dneh od 2. do 4. aprila se vrši v Pragi XXIII. zborovanje društva anatomov »Association des Anatomistes«. Asocijacija je bila sprva francoska, dandanes pa je skoraj popolnoma mednarodno udruženje znanstvenikov, ki izda vsako leto obširno letno poročilo (Com-ptes Tendus). Zadnja dva kongresa sta se vršila v Luttichu (1926) in v Londonu (1926). — Testament dobrotnika. Te dni so odprli v Parizu testament pokojnega ravnatelja in lastnika »Samaritalne« Cognacqua. Zapušči na je mnogo manjša kot se je domnevalo. Cognacq je zapustil nič manj kot eno mi1-lijardo frankov za dobrodelne namene. V oporoki se je spomnil mesta Pariza, udeležencev svetovne vojne in siromakov. Večji del svojega premoženja je zapustil Cognacq, ki je eden od največjih dobrotnikov, kar jih pozna zgodovina, humanitarnim ustanovam, ki jih je bil tekem svojega življenja ustanovil in financiral in katerih smoter je bil v prvi vrsti vzgoja siromašnih otrok. Dalje je ; zapustil uslužbencem svojega trgovskega podjetja 30 milijonov, ki naj se razdele tekom prihodnjih let med najmarljivejše. Mestu Parizu je zapustil Cognacq zbirko slik, ki jo cenijo na 30 do 40 milijonov frankov. Svojim sorodnikom je zapustil le majhen del svojega ogromnega premožen ;a. — Velika poneverba pri poštnem uradu v Novem Sadu. Te dni je bil v Novem Sadu aretiran poštni uradnik Begalčič. Mož je poneveril večjo svoto uradnega denarja. Domneva se, da preko 1CO.OOO Din. Zaslišan, je izpovedal, da je poneverjeni denar deloma zaigral, deloma pa razmetal v pustolovskih družbah. Pri njem so našli še 36.000 dinarjev gotovine. — Odvetnik — poglavar roparske tolpe. Te dni je bil izvršen v Čikagu drzen roparski napad. Roparji so odnesli več tisoč dolarjev. Policija je aretirala šest možakarjev in šest žensk. Banditi so člani razsežne roparske tolpe. Poglavar tolpe je znan čikaški politik in advokat. Eden od teh lopovov je imel pri sebi 17.000 dolarjev. Med aretiranci je tudi nečakinia Čikaškega politika Litzin-gerja. Ko so vdrli policijski stražniki v stanovanje od enega kolovodij, so našli zavoj eksplozivnih snovi. V zvezi z afero je bilo aretiranih tudi več železniških uradnikov, ki so dajali banditom informacije. — Roparski umor v Kuli. Ko so prišli predvčerajšnjem ljudje pred pekarno Ugro-ci v Kuli pri Novem Sadu, so opazili, da so bila vsa vrata odprta. Ko so vstopili, so našli v pekarni peka in njegovo ženo ležeča na tleh mrtva, z vrmi, zategnjenimi okoli vratu. Policijska preiskava je ugotovila, da sta prišla prejšnji večer dva neznanca prosit za {irenočišče. Gospodar je njiju prošnji ugodil, opova pa sta za zalivalo napadla in zavratno umorila peka in njegovo ženo in mu odnesla vso gotovino. O roparjih še ni nobenega sledu. — Hildo Scheller so odstranili v interesu njenega nadaljnega mirnega razvoja iz Berlina. Mladinsko sodišče se je sporazumelo z njenimi stariši ter poslalo deklico v miren kraj zunaj glavnega mesta, kjer je njena primerna vzgoja zagotovljena. — Dva, ki bi bila lahko že pametna. V Harlaudu pri St. Poltenu živi zakonska dvojica Los. Možakar je star 73 let, ženšče pa 70. Kjub temu, da sta starca že tako blizu groba, sta drug na drugega hudo ljubosumna. Te dni je »koketirala« žena zopet * nekim moškim, ki je bil mlajši od njenega moža, To je staroa tako razjezilo, da je hotel svojo ženo umoriti. Zabodel jo je dvanajstkrat z nožem. Nato jo hotel izvršiti samomor. Prerezal si jo žile na vratu. Težko poškodovana zakonca so prepeljali v bolnico. Ge ozdravita, bo izpregovorilo zadnjo besedo sodišče. — 14 ciganov utonilo. Iz Madrida poročajo: V provinci Knebra je hotela prebroditi tolpa ciganov naraslo reko. Pri tem jih je štirinajst, med njimi pet žensk in pet otrok, utonilo. — Zopet nesreča v kinu. Iz Londona poročajo: V Curitybi v državi Parani v Braziliji se je zrušil med prestavo kino. tPod ruševinami je obležalo večje število mrtvecev. Doslej »o jih izvlekli trinajst. — Tihotapci za sladkosnede!«. Iz Varšave poročajo: V stopah »Ob ruski meji« so razkrili te dni obsežno in bržkone dobifckanoeno tihotapstvo ruskega kavijarja. Zanimivo je, da je obstojala tihotapska tolpa iz poveljnika orožniške postaje in policijskih stražnikov. Krivci so bili artirani. — Sedem otrok v dveh letih. Mussolini si prizadeva, kot znano, da bi pomnožil v naro-,du naraščaj. Kot vzor dobre Italijanke v Mussolinijevem smislu lahko smatramo ubogo krt Snjarico v provinclji Caserta, po imenu De Moroio, ki je rodila lani trojčke, eniadavno fn četvorčke. — Ro je prefekt ta raaveseljiv degodek naznanil Musoliniju, je nakazal duce tej plodoviti ženski 400 Ur nagrade. — Islandski parnik ponesrečil. j,Dally Mali« poroča: Islandski parnik »Jon For-seti«, je te dni pri Reykjane*u potopil. Pri' tej priliki je poginil« 13 Ml posadke. v Devet mož so rešili, trije se nahajajo Se v lakelaii ponesrečenega parnika. F’-~ M»n« r vzhodnem morju. Kot poročajo iz Revala, je »plavilo morje ob priliki zadnjih Viharjev ha severno estonsko dbalo štiri mine. Od 1. januarja so našli v vzhodnih vodah nič manj kot 12 min. Najbrže gre za mine, ki so bile položene za časa vojne 30 metrov in globlje v morje zoper podmornice. — »Dva »viteza«. Te dni se je vršil v Gradcu dvoboj med dvema »■profesorjema« plesa. Junaka, Mirkovvitsch, ki je bil v boljših časih avstrijski stotnik in njegov svak Viktor Eichler sta se bila s sabljami. Mir-kowitsch je bil lahko, Eichler pa težje poškodovan. 1’ovod je bilo dejstvo, da se je izrazil Eichler žaljivo o Mirkowitschu. Pravi vzrok pa tiči v konkurenčni zavisti gospodov »profesorjev« plesa. Mirkowitsch je sploh precej srborit dečko: Nedavno se je bil z drugim svojim svakom. Duelanta Mir-kovvitsch in Eichler sta ovadena sodišču. — Postranski zaslužek služkinje. Znani francoski publicist Pierre Mille pripoveduje v Tempsu sledeči dogodek, za Čigar resničnost jamči. »Neki pariški igralec in njegova soproga, ki sta se vračala večer za večerom pozno domov, sta zaupala svojega petletnega sinčka služkinji. Ko sta se vrnila te dni nekoliko preje domov, sta našla stanovanje prazno. Nekoliko pozneje se je vrnila služkinja v spremstvu dečka domov. Oba sta bila oblečena v beraške cunje. Služkinja je nosila v roki košaro, v kateri se je nahajal cel kup drobiža. Izkazalo se je, da je hodila služkinja za časa odsotnosti gospodarja in gospodinje večer za večerom z dečkom po pariških ulicah beračit. — Ženitna ponudba Nietzscheja. Švicarski pesnik Gottfried Bohnenblust objavlja v mesečniku »Analen« v Horgen-Zurichu sledeče, z 11. aprilom 1876 iz Ženeve datirano, na Matildo Trampedach iz Rige datirano pismo Nietzscheja: »Nehmen Sie allen Muth Ihres Herzes zusammen, um vor der Frage nieht zu erschrecken, die ich hiermit an Sie richte: Wollen Sie meine Frau werden? Ich Iiebe Sie, und mir ist es, als ob Sie schon zu mir gehorten...« Teksta odklonilnega pisma žal ni najti. — Tri železniške tatove raztrgal vlak. Na progi Lwow—Przemysl, v bližini postaje Grodek so našli te dni troje razmesarjenih moških trupel, ki jih je razmrcvaril ponočni osebni vlak. Oblasti so ugotovile, da gre za tri dolgo iskane železniške tatove. — Pretep dveh ameriških bankirjev. V neki restavraciji v Charlotte v North Caroli-ni sta se te dni skregala in stepla dva bankirja. Ko sta se drug drugega pošteno oklofutala sta potegnila revolverje ter jela drug na drugega streljati. Eden od njiju je dobil strel v glavo. Njegova poškodba ni težka. Njegovega nasprotnika so aretirali. — Vdova, ki je pila preveč rada konjak. Nedavno se je naselila v nekem hotelu v Devonshire-u nadepolna vdova Margareta Grat. Izjavila je, da namerava ostati v hotelu mesec dni, medtem je te dni umrla. Umrla pa je, ker je bila prevelika prijate-Ijifca konjaka. Izpila ga je namreč v kratkem času 107 steklenic. Oblasti so poklicale vsled tega na odgovor hotelirja. Očitajo mu namreč, da ni skušal 6dvrniti vdovice od nezmernega zauživanja alkohola. Ljubljana. — Umrl je predvčerajšnjim zvečer v Ljubljani profesor Adolf Robida. Pokojnik je bil eden od naših najbolj nadarjenih profesorjev. Bil je germanist in slavist. Udejstvoval se' je z uspehom ha literarnem polju. Napisal in prevedel je več dram. Bil je brez dvoma naš hajvečji gledališki praktik. Svo-ječasno je poučeval v dramatični šoli. Bil je plemenit značaj, do skrajnosti uslužen in požrtvovalen. Bodi mu ohranjen časten spomin! 1— Prijave odpovedanih stanovanj. Za zamudnike ki imajo stanovanja odpovedana in dosedaj nimajo stanovanj, se prijave sprejemajo samo še v soboto 3. marca od 8. do 1 ure v mestni posvetovalnici. 1—■ Danes ob 20. uri v dvorani hotela »Union« guslarski večer Tanasija Vučiča. Pred-j icdaja vstopnic v matični knjigarni, zVeČer pri blagajni. Ne zamudite lepe prilike, pridite polnoštevilno in pravočasno. V ta' nartien je tudi vtopnina zelo znižana. Pri tej priliki predava o srbski narodni pesmi gosp. prof. dr. Lah. 1— Ruska Matica. V soboto dne 3. marca se bo vršilo v balkonski divorani univerze predanvanje g. univ. prof. Mihajla Jasinske-ga o predmetu »Civilni zakon (brak) in njegova zgodovina.* Začetek ob 19. uri. Vstop prost. ■ 1— Slovensko zdravniško društvo vabi svoje člane na redni občni zbor, ki se vrši v soboto, 3. marca*. l.ob 20. uri v protterih restavracije »Ljubljanski dvor«. 1— Gostovanje dunajskega Burgtheatra v ljubljanski drami. V torek, dne 6. marca gostujejo v ljubljanski drami najodličnejši Sani dunajskega »Burgtheatra« v komediji »žena — Vrag«. To gostovanje je pred mesecem dni trikrat napolnilo zagrebško gledališče in vsa zagrebška kritika je bila polna hvale O gostovanju in umetniškem po-davanju dunajskih dramskih igralcev. Prodaja vstopnic se vrši pri dnevni blagajni v operi, ob navadnih urah. Uprava opozarja p. n. občinstvo, ki je kupilo sedeže za Brock-mannovo gostovanje za isti dan, to je za 6. marca, da vrne vstopnice gledališki blagajni, katera jim za vsako vstopnico vrne tudi plačani znesek. 1— Jutri r soboto popoldne ob 15. uri je v ljubljanski drami otroška predelava pri izredno znižanih cenah od 10 Din navzdol. Vprizori s« ljubka »Pepelka«. Konec po 6. uri popoldne. 1— Nedelja t ljubljanskem gledališču. V nedeljo 4. f. m. so v Ljubljani tri gledališke predstave in sicer poopldne ob 15. url v operi Vlioffniannove pripovedke« pri izredno znižanih z6nah. Zvečer ob pol 20. uri pa »Grofica Marica« pri običajnih znižanih cenah. Drama igra isti večer efektno kome-medijo »Nedeljski oddih« pri znižanih cepali. 1— Rahmaninov klavirski konccrt v C-molu je bil v Ljubljani prvič izvajan leta 1912 na koncertu Filharmonične družbe (solist V. Varga). Na splošno zahtevo se je koncert v letu 1913 ponovil. Rahmaninov, rojen leta 1873 je eden izmed najodličnejših represen-tantov novoruske šole. Njegov koncert je pi-asn enako sijajno za klavir kot za orkester. Že prvi stavek iznenadi z nenavadno pestrostjo barv, mečnimi tematičnimi in melodičnimi domisleki, očarljivim zvočnimi efekti in divnimi orkestrskimi frazami preprečenimi z duhovito izvedenimi klavirskimi pasažami. Instrumentacija orkestra je masivna — zmagovita. Najlepši del koncerta je Adagio sostenuto : odlikuje se po svoji plemeniti melodiki, jasnosti in nežnosti. Pred koncem Adagia ima klavir briljantno kadenco. Zadnji stavek je zgrajen s presenetljivo orkestralno tehniko in tvori z živahno ritmiko ter mojstrsko kontrupunktiko učinkovit zaključek velezaniinivega dela. Narodni guslar Tanasije Vučič priredi danes, v petek, 2. t. m. ob 20. uri v Unionu guslarski večer. Pri tej priliki predava tudi g. prof. dr. Lah. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni Kongresni trg. Vstopnina za vojake in dijake 3 Din, ostale 5, sedeži po 20, 15, 12, 10, in S Din. 1— XVII. redni občni zbor Slovenskega lovskega društva v; Ljubljani, se vrši dne 19. marca 1928, ob 9. uri v steklenem salonu restavracije na Glavnem kolodvoru v Ljubljani z nastopnim sporedom: 1. Poročila. 2. Razrešnica odboru.3. Društvna organizacija. 4. Samostojni predlogi. 5. Slučajnosti. — Samostojne predloge je poslali v zmislu društvenih pravil najkasneje do 10. marca 1928 do 18. ure v pisarno društvenega predsednika dr. Ivana Lovrenčiča, odvetnika v Ljubljani, Tavčarjeva ulica št. 12. 1— V koncertu Glasbene Matice dne 5. marca nastopi kot pianistični solist profesor Anton Trost z Dunaja. Njegovo ime jamči za prvenstvo umetniško interpelacijo. Za Ljubljano je pa izvedba tega koncerta še posebno izreden glasbeni dogodek, ker so v obče klavirski koncerti z orkestrom pri nas zelo redek pojav. 1— Iz polioijske kronike. Od srede na četrtek so bili prijavljeni policiji naslednji dogodki: 1 tatvina gotovine, 1 prestopek pasjega kontumaca, 1 nenadna obolelost, 1 prestopek prekoračenja policijske ure, 1 prestopek avtomobilskih predpisov in 3 prestopki cestnega policijskega reda. Aretacija je bila izvršena 1 in sicer zaradi beračenja. REDNI OBČNI ZBOR »ZVEZE PRIVATNIH NAMEŠČENCEV JUG OS AVI JE«. V sredo, dne 29. pr. m. ob 8. uri zvečer se je vršil v salonu hotela »Lloyd« redni občni izbor podružnice »Zveze privatnih nameščencev Jugoslavije«. Poročila so podali predsednik Lojze Jamnik in blagajnik Franjo Falatov, nakar je bil po poročilu in predlogu nadzornega odbora predložen upravi ab-solutorij, ki je bil soglasno sprejet. Nato je bila izvoljena kandidacijska komisija z nalogo, da sestavi in predloži občnemu zboru kandidatno listo za novo upravo podružnice. Med lem časom so je kandidatska komisija sestavljala kandidatno listo, so refe-rirali o bodočem delu in nalogah podružnice dotedanji predsednik krajevne organizacije . Lojze: Jamnik in predsednik Zveze Vladimir Pfeifer iz Zagreba. Pri debati o kandidatni listi je prišlo do zelo burnih scen. Član bivšega odbora Ciril Štrukelj predlaga, da se kandidira tudi neki Terčelj, ki od strani kandidacijske komisije ni bil uvrščen v kandidatno listo. Proti temu predlogu se je izjavil delegat centrale Josip Plankar, ker da obstoje opravičeni razlogi, radi katerih se Terčelja in še nekatere ne more kandidirati. Zborovalci so v tem vprašanju zahtevali pojasnila, nakar Plankar izjavlja, da bo pojasnila podal predsednik Zveze Pfeifer, ki je o celi zadevi podrobno informiran. Iz .poročila predsednika se je dalo., posneti, da so nekateri furikčijo-narji Zveze, med temi tudi imenovani Terčelj, radi katerega je nastalo vprašanje, delovali zakulisno, brez soglasnosti z enim delom odbora, brez kontrole nadzornega odbora in brez vednosti članstva ter da so formirali neki pripravljalni odbor za ustanovitev nove »Zveze zasebnih nameščencev za Slovenijo«. Čita se originalni zapisnik, po katerem bi inventar in imetje »Zveze privatnih nameščencev Jugoslavije« pripadlo novi organizaciji. Smatra, da je ta akt in čin popolnoma nemoralen, ker si je nekoličina prisvojila pravico nepoštenih transakcij z imetjem organizacije. Naglaša, da bodo krivci zato morali noeiti konsekvence ter da samo od njihovega daljnega postopanja odvisi kakšno stališče bo napram njihovi akciji zavzela centralna uprava. (Medklici: »Ne spadajo več v organizacijo!« »Ven z njimi j«) Nekateri so nato skušali motiti zborovanje. Čeprav dnevni red še ni bil izčrpan, se je prešlo na volitve in je bila soglasno izvoljena predlagana kandidatna' lista. Ker je izvrševalni odbor oblastne pod-zveze Z. P. N. J. organiziral zakulisno akcijo za ustanovitev noVe organizacije in da je na svoji tajni seji sklenil, da celotni inventar in imetje »Zveze privatnih nameščencev Jugoslavije« prevzame, • ‘ predlaga Anton Hft- nigsmann, da se temu odboru izrazi nezaupnica in zahtevala čimprejšnje sklicanje obl, konference za Slovenijo. Občni zbor je sprejel predlog soglasno :in' z aplovzom. Prosveta. NAROBNI GUSLAR V LJUBLJANI. Svoječasno, ko smo seznali, da gostuje v Nemčiji iin na Češkem naš narodni guslar Tanasije' Vučič, je marsikdo zaželel, da bi imel priliko slišati in poslušati narodnega guslarja. Skoro smo bili ljubosumni na Nemce in Cehe, ki jim je bila dana ta prilika. Tam so narodne pesmi, ki jih je’ sviral Vučič, vzeli na zlate plošče, da bodo zamogle etiako čisto tudi po dolgih letih izvajati naše narodne tužne in melanholične pesmice. Brezdvomno se je marsikateri naš Ljubljančan razveselil novice, da bo nastopil Vučič tudi v Ljubljani. In res se je posrečilo pridobiti guslarja Vučiča za javen nastop tako, da bo dana vsakemu prilika, slišati ga danes, v petek, v veliki dvorani »Uniona* in sicer ob 20. uri. , Ob tej priliki bo predaval tudi prof. dr. Lah o srbski narodni pesmi, ki govori o tu-gah in veselju naroda, ki se je z gorečo ljubeznijo bil za svojo naeijonalno osamosvojitev. Prepričani smo, da bo danes unionska dvorana polna vseh, ki znajo ceniti pomen narodne pesmi, izvajane po nacijonalnem guslarju Vučiču. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni, Kongresni trg. Priporočljivo je, da si vsakdo po možnosti nabavi vstopnico v predprodaji, da se na ta način izogne navalu pri večerni blagajni. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. • Drama. Petek, :1. marca: »Sestrična iz Varšave.« — Red A. Sobota, 3. marca ob 15. uri popoldne. »Po-pelka.« Otroška predstava po izredno znižanih dramskih cenah. Nedelja, 4. marca: »Nedeljski oddih.< Ljudska predstava pri znižanih cenah. — Izven. Ponedeljek, 5. marca: »Sestrična iz Varšave.« — Rer D. Opera. Petek, 2. marca: Zaprto. Sobota, 3. marca: »Ples v maskah.« Red B. Nedelja, 4. marca ob 15. uri popoldne: »Hof-manneve pripovedke.« Ljudska predstava pri izredno znižanih cenah. Nedelja, 4. marca ob pol 20. uri zvečer: »Grofica Marica.« Ljudska predstava pri znižanih cenah. Pondeljek, 5. marca: Zaprto. LOVEC. Vsebina 1. zvezka »Lovca« je sledeča: Manc: Oton Župančič — petdesetletnik. — Jože Lovrenčiči: Pereči egonj. — Dr. M—č: Idejni temelji našega gibanja. — Janže: Kaj ima pravico otrok zahtevati od svojih starišev petom sodišča? — F. T—k: O srečkah in vrednostnih papirjih. — Inž. Teržan: Kako kolobari čas žetve po svetu. — Organizacijski vestnik. — Razno. Šport. Lefeči Norvežan. K skakalni tekmi na no- vi olimpijski skakalnici je prišlo toliko gledalcev, da se je zdelo, da ni prišel samo St. Moritz s svojo armado tujcev, ampak da je sploh celi Engadin in celi Granbunden na nogah. Z napetostjo so zasledovali gledalci skok za skokom, si notirali daljave in se razgovarjali, kake rede bodo prejeli skakalci za svoje skoke. V poldrugi uri je bilo absolviranih kakih osemdeset skokov in pol ure je trajalo, predno je odkorakala večtisočglava množica. — Dosežene daljave so marsikoga razočarale, ker niso bile »olimpijske«. Da je skočil zmagovalec »samo« 64 m daleč, ni bilo veliko. Že opazovanja pri poskusnem skakanju in pri treningu so dokazala, da se na olimpijski skakalnici vzlic velikanskim gradbenim stroškom le izjemoma dosežejo daljave nad 70 m. Večina vseh skakalcev, ki je skočila čez 60 m, je padla. Slavni Norvežan Thullin Thams je hotel na vsak način zlomiti rekord. V neprekosljivem stilu, močno naprej sklonjen, se je zagnal s krepkim odskokom z veliko silo v zevajočo praznino. Bil je veličasten trenutek, ko je tako letel po zraku, da se je zdelo, kakor da ne bo več dospel na zemljo. V trenutku pa, ko se je začel Thams spuščati k zemlji, je množica opazila, da se je njegovo telo obrnilo nekoliko v stran in da je drzni skakač postal nesiguren. Krik groze se je razlegal iz tisoč grl. Thams je pristal poševno z eno nogo, z vso silo je poskušal vzpostaviti se s pomočjo druge noge, toda zaman. Padel je na stran, se parkrat prekucnil v snegu ter obležal nezavesten. Njegov skok je dokazal, da na tej skakalnici ni mogoče doseči ustaljenih skokov čez 70 m. Ker so se pa pri gradnji te skakalnice vse eventualnosti natančno vpoštevale, pridemo do zaključka, da aerodinamske sile onemogočajo človeku, da pri takih skokih trdno obvlada svoje telo. To je tudi povzročilo Thamsev padec in za to spoznanje je moral dati olimpijski lovor, ki mu, kakor I. 1924, pripada tudi letos. Poklicne rokoborbe ▼ grško-rimske-m stilu se pričnejo na Dunaju dne 1. marca. Prva nagrada bo zlati pokal mesta Dunaja. Oglasilo se je 25 borcev iz različnih držav, med Andre Warnod: Tango. Letalo je palo navpično, s strahovitno br-zino in se razbilo na tleh. Od aparata in obeh mož, ki sta bila v letalu, so ostale le sežgane razvaline. Vse to se je zgodilo v zelo daljni deželi, toda spodnja stran kril je bila okrašena s trikoloro, ki je zrla na pokrajino, kjer so stala med tr&pičnimi rastlinami nove palače 'in vile, pod nebom, kjer je bil zrak vroč kakor v kotlu. Guverner je zvedel o nesreči v trenutku, ko je sedel v svoj voz, da bi se odpeljal v palačo, kjer je bilo ta večer povabljenih par osebnosti iz kolonije. Vedel je, da ob poti stoji vila, kjer je brala ali morda sanjala mlada žena. Če je vozil avtomobil mimo te vile, je mala deklica z ročico pozdravljala guvernerja. Ta vila je bila last od enega od častnikov, ki sta bila v letalu. Guverner je iskal fraze, ki jih je moral reči, besede, ki so bile potrebne. Trenutek se je bližal, na ovinku se je pojavila hiša. »Hitrejše, hitrejše«, je zaklical guverner šoferju. »Mudi se mi«. Kakor vihar je dirjal avtomobil mimo hiše. Jutri, sl je misMl guverner, jutri je še en dan. Njegova palača se je dvigala strahotno evropsko »redi med crijentalno okolico. Pri eecktailu so stali v svilo in platno oblečeni povabljenci. Hišna gospodinja je peljala ne- ko svojo prijateljico v sosednjo sobo, da ji pokaže obleke, ki jih je nedavno dobila iz Pariza. Guverner je bil, ko je stopil v dvorano, tako prepaden, da so ga pričeli 'takoj izpraševati. »Nesrečen slučaj; neko letalo se je razbilo. Kakor sem bil prakar obveščen, je V6e zgorelo. V letalu sta bila dva častnika, kapitan Rivier in poročnik Fayč.« Ko so ljudje čuli zadnje ime, so postali nemirni in se boječe ozirali proti vratom, skozi katere je pravkar stopila hišna gospodinja. 'Nihče ni govoril. Da bi prekinil molk, je vprašal ne.kdo navzočih: ‘ »Razven vas ne ve še nihče o nesreči?« »Do jutri zvečer ne bo nihče ničesar izvedel. Izdal sem posehna povelja. Hotel sem naznaniti sam to katastrofo ženi ubitega Fayea, pa nisem imel dovolj poguma. O kapitanu vem le toliko, da ni bil poročen, o njegovem privatnem življenju mi pa ni ničesar znanega. Morda je kdo od vas o tej stvari boljše poučen od mene ...« Molk je postal še težji. Ljudje so bili ka kor brez moči. »Ah, nocoj bi ne smel govoriti o tej nesreči. Prosim vas, oprostite mi! Toda kje je moja žena?« »Povejte mi, dragi prijatelj«, je dejal neki sloki gospod, »moram vam še danes javiti neko nujno zadevo. Težko mi je, da moram nocoj nadlegovati hišnega gospodarja z uradnimi posli — toda, prosim vas vse, da mi oprostite, toda moram ...« Nadležni gospod je. prerinil guvernerja njimi svetovna prvaka Dunajčan Kawan in Nemec Komat z, dalje Šved ■ Nesiron, simpatičen Zagrebčan Pero Kopp, Čehoslovak Gustav Fristensky, ki je bil pred 20 leti eden najboljših rokoborcev in si je svojo iakanredno moč in spretnost ohranil še do danes, Amerikanec Pavel Bahn i. dr. Borbe bo vodil Jaennecke iz Hamburga in je pričakovati torej reelne, poštene konkurence. — Znani amerikanski borec v prostem stilu Joe Steecher, ki je še nedavno veljal za najboljšega rokoborca na svetu, je bil v zadnjem času dvakrat premagan. Prvič ga je porazil Italijan Giovanni Rajcevič, sedaj pa Amerikanec Lewis. ZNANSTVEN ŠKANDAL. Po slavucznanem prosecu v Daytonu, v katerem je šlo, kot znano, za opičjo komedijo, nam nudi Amerika sedaj drugo opičjo komedijo. Pozorišče je Nebraska. Nedavpo so našli slavni ameriški arheologi v Nebraski črepinjo, ki je povzročala ameriškim učenjakom velike preglavice. Črepinja je imela veliko sličnost z najbolj razvitimi opicami. Vendar pa so bile razlike prevelike, da bi bilo mogoče smatrati črepinjo za del okostja človeku podobne opice. Na drugi strani se .je razlikovala struktura zvoda lo- banje tudi cd najstarejših človeških skeletov zelo. Po dolgih debatah kongresov ameriških učenjakov je bilo kenčno ugotovljeno, da je lobanja, ki so jo našli v Nebraski, lobanja opice-človeka, prehodne rase med opico in človekom. To prehodno raso so iskali že desetletja zaman. Darvvin 'jo je imenoval v svojih spisih »missing iink«, člen, kf manjka v razvoju Človeka,Darnoinovi prista- . ši so vedno upali, da bodo našli k